PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini A A «• Abb. postale I gruppo - ticM ^JbU UT Leto XX. St. 106 (57S9)—. (Sr*' TRST, torek 5. maja 1964 Hruščov poziva ciprske Grke in Turke naj skupno branijo neodvisnost Cipra Sovjetska zveza se odločno upira tujemu vmešavanju v ciprske zadeve Poročilo U Tanta Varnostnemu svetu - Tuomioja zopet v Nikoziji MOSKVA, 4. — Predsednik sovjetske Vlade Hruščov je danes pozval obe ciprski skupnosti, naj živita v harmoniji. Njegov poziv je objavljen v intervjuju dopisniku «Izvestij». Hruščov pravi med drugim: «Sovjetska vlada se je odločno upirala in se upira slehernemu tujemu vmešavanju v ciprske zadeve, vsem poskusom, da se Ciprčanom vsilijo od zunaj pogoji za rešitev notranjih vprar šanj te republike. Sovjetsko ljudstvo hoče, naj se prelivanje krvi na Cipru preneha, hoče, naj grška in turška skupnost živita v harmoniji.« Zatem pravi Hruščov, da politika Sovjetske zveze do področij vzhodnega Sredozemlja in Srednjega vzhoda, kakor tudi do vseh drugih področij temelji na načelih miroljubnega sožitja, in dodaja: «Sovražniki neodvisnosti ciprske republike namenoma poživljajo sedanja nesoglasja med ciprskim skupnostima. Od tega i-tnajo korist tretje sile, imperialisti ln reakcija, ki hočejo v interesu vojaškega bloka NATO spremeniti otok v vojaško oporišče ali — kakor pravijo — v ((nepotopljivo nosilko letal«, ki bi bila zasidrana v vzhodnem Sredozemlju.« Zatem pravi Hruščov, da bi ((iskreni prijatelji ciprske republike želeli z vsem srcem, da bi ciprski Grki in Turki združili svoje napore v obrambi neodvisnosti svoje dežele in bi odločno zatrli poskuse reakcije in imperialističnih sil, da izkoriščajo v svoje namene narodno sovraštvo, ki ga podžigajo«. ((Prijatelji Cipra, dodaja Hruščov, menijo, da bodo predstavniki turške in grške skupnosti našli pot, ki pelje do sodelovanja v državnih organih republike, in ne bodo podlegli tujemu vplivu, trudili se bodo za okrepitev svoje enotne suverene države.« Potem poudarja, da se vsa vprašanja med narodi in državami lahko rešijo na podlagi prijateljstva in bratstva med narodi, in zaključuje: ((Prelivanje krvi na Cipru mora prenehati. Vsi Ciprčani, bo- disi Grki ali Turki, morajo najti možnost, da se kolikor mogoče kmalu povrnejo k normalnemu življenju, k mirnemu ustvarjalnemu delu v korist svoje skupne domovine, neodvisne ciprske republike.« Glavni tajnik OZN U Tant je v svojem poročilu Varnostnemu svetu poudaril nujnost, da sila OZN na Cipru doseže za polovico tega meseca predvideno število sedem tisoč enot (med katerimi dvesto policijskih agentov). Sedaj ima sila OZN na razpolago 6369 mož, vključno z 28 avstrijskimi policijskimi agenti. U Tant pravi, da je naloga sile OZN na Cipru skrajno težavna in da «ena in druga stran slabo tolmačita, bodisi konstruktivne pobude, kakor tudi nevmešavanje«. Zatem poziva člane Varnostnega sveta, naj «že sedaj proučijo bodoči položaj Cipra v zvezi z nalogami in poslanstvom mednarodne sile OZN. Po mnenju opazovalcev pomenijo te besede poziv, naj se prouči vprašanje, ali naj se trajanje bivanja sile OZN na Cipru podaljša preko treh mesecev, ki so bili določeni. Po mne- ttnnniiiiititnmipiPiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiniiiitiiiiiiiiiiiiiMtmimimiiiiiiimiiitiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiniiniiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiii IZJAVA SOVJETSKE VLADE, POSLANA AFRIŠKIM IN AZIJSKIM DRŽAVAM SZ obtožuje kitajsko vlado da vodi rasistično politiko Odgovor na spletke kitajske vlade, da bi izkljuiila Sovjetsko zvezo z druge afriško azijske konference narodno neodvisnost, se kitajska MS***I». »on.,. za temeljne interese narodov. Pod " ‘ * ' ' ' krinko plemenske podobnosti MOSKVA, 4. — (dzvestija« objavljajo izjavo, ki jo je sovjetska vlada poslala vsem afriškim in azijskim državam in s katero pobija kitajske poskuse, da bi izključili Sovjetsko zvezo 2 druge konference afriško azijskih držav, ki bo prihodnje leto Sovjetska vlada pravi, da ne bo štedila z napori v borbi za mir jn za osvoboditev narodov kolonialnega jarma in kalcit koli oblike odvisnosti od tujca Se dalje se bo borila za okrepitev prijateljstva in sodelovanja med socialističnimi državami in državami, ki so nedavno dobile neodvisnost, za njihovo e-notnost in strnjenost. Izjava pravi dalje, da Sovjetska zveza podpira sklicanje druge afriško-azijske konference in da si zastavlja za smoter združiti vse sile, ki se borijo proti imperializmu in Proti kolonialnemu suženjstvu. Zatem obsoja sovjetska izjava po-skuše kitajske vlade, da bi izključila Sovjetsko zvezo, ki je večnarod-nostna država, iz skupnosti azijskih držav. «Napori številnih držav, da se Sovjetska zveza udeleži druge afriško-£zijske konference, nadaljuje izjava, J° v nasprotju s podlim in neprevidnim upiranjem kitajske vlade, katere predstavniki so v Djakarti dejansko uporabili samo en argument v podporo svoji tezi za izključitev Sovjetska zveze: Sovjetska zveza ni afriška država in tudi ne azijska«. Izjava poudarja, da Sovjetska zveza ni samo največja evropska država, temveč je tu^i največja azijska država. Sovjetska zveza se razprostira na približno 46 odstotkih azijskega ozemlja in azijski del države Je približno dvakrat tako velik kakor ozemlje Kitajske. Sovjetska izjava pravi dalje: «Pri nadaljevanju politike za delitev dr-*av in narodov, ki so za mir in za jih Peking ima do afriško azijskih držav. Zaostrovanje plemenske razlike, umetno razpihovanje plemenskih predsodkov in širjenje teh tudi v medvladne odnose med afriško azijskimi državami in socialističnimi državami lahko pripelje samo do ošibitve protiimperialistične in nju U Tanta bi morala ta sila o-stati na otoku več kakor tri mesece. Zatem javlja U Tant, da je med 27. marcem in 27. aprilom bil laže ranjen samo en pripadnik sile OZN. V tem času so imeli ciprski Grki sedem mrtvih in 14 ranjenih, ciprski Turki pa 14 mrtvih in 15 ranjenih, 36 pa pogrešanih (zadnje število pa ni bilo radno ugotovljeno«. Poleg tega je bilo v tem času 163 spopadov s streljanjem. Posredovalec OZN Tuomioja se je danes vrnil v Nikozijo, po posvetovanju s tajnikom OZN U Tantom v Parizu ter s predstavniki angleške in grške vlade. Pred. stavnik OZN v Nikoziji je izjavil, da so bili danes razgovori visokih predstavnikov za odstranitev u-trjenih postojank na otoku. Do sedaj so že odstranili nekatere manjše postojanke v vzhodnih predmestjih Nikozije. Poleg tega so na severnovzhodnem sektorju Nikozije finski vojaki zamenjdli angleške vojake. Jutri bodo finski vojaki prevzeli nadzorstvo nad drugimi deli prestolnice. Turčija pa je poslala novo pismo Varnostnemu svetu, v katerem obtožuje Grčijo, da ((spodbuja voditelje ciprskih Grkov pri njihovi kampanji Uničevanja Turkov« ter da podpira pobudo Makariosa.j da enostransko ukine mednarodne? pogodbe. Turško pismo je odgovor na nedavni protest Grčije zaradi izgona dveh grško pravoslavnih metropolitov iz Turčije. S tem v zvezi trdi turško pismo, da sta omenjena metropolita vodila ((prevratno dejavnost na političnem, u-pravnem, socialnem in vzgojnem sektorju in sta dejansko delovala kot agenta grške vlade«. . _ po- stavljajo* Kitajci dejansko v ospredje idejo, da narodi različne barve se ne morejo sporazumeti drug z drugim in skupno delovati, tudi če imajo ti narodi skupne smotre in skupne sovražnike«. ((Posluževati se raznih teorij in idej ni nič novega in ni potrebno omenjati imen tistih, ki so skušali naslanjati svojo politiko na temelje sovraštva proti ljudem, in kakšen je bil njih konec.« Sovjetski dokument pravi dalje, da uporabljati rasistični kriterij kot kriterij, ki lahko določa sposobnost vsakega naroda, da prispeva k rešitvi mednarodnih vprašanj, pomeni ne imeti nobene izkušnje v mednarodnih vprašanjih, pomeni zanemarjati plodno sodelovanje, ki se je uvedlo med številnimi državami v mednarodnih organizacijah in tudi v Združenih narodih. Sovjetska vlada omenja, da so v vseh razdobjih, ko so nekatere države Azije in Afrike bile v nevarnosti, da zgubijo svojo neodvisnost, te države našle podporo prav od Sovjetske zveze, ki bi jo hotela kitajska vlada sedaj izključiti z afriško-azijske konference, trdeč da je večina sovjetskega prebivalstva bela. Rasistična polemika, ki jo Je uvedla kitajska vlada, je samo lažno prikrivanje hegemonskih smotrov, ki (((Niiiiiiiiiihi min im iiumfi im i, m, milili mili 111(1111,11111111111111111111111111111111111111111111111111111(11111111111 PELO ZVEZNE SKUPŠČINE SFRJ Dre varianti načrta 7-letnega gospodarskega razvoja Hitrejše ali vzporedno večanje dohodkov s produktivnostjo dela Sovjetska izjava zaključuje: ((Kolikor bolj bodo združene vrste o-svobojenih držav, in kolikor večje bo število prijateljev, na katere bodo lahko te računale, s toliko večjim zaupanjem bodo mogle napredovati po poti zmage njihove pravične stvari. Sovjetska vlada poudarja, da se že v pripravljalni fazi afriško azijske konfe-ference delajo spletke, da bi postavili te države druge proti drugim in da bi jih ločili od njihovih pravih prijateljev. «Vse to se dela na podlagi nacionalističnih interesov voditeljev neke države, ki se poteguje za vlogo voditelja ali mentorja vseh držav Afrike in Azije samo v izključno egoistične namene.« Dopisnik «Tirae» izgnan iz Moskve MOSKVA, 4. — Sovjetska vlada je odredila, naj se v Moskvi zapre urad ameriške revije «Time» ter je izgnala dopisnika te revije I-sraela Shenkerja. Načelnik tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu je danes prebral temu dopisniku izjavo, ki obtožuje «Time», da obrekuje Sovjetsko zvezo in da hoče škodovati odnosom med ZDA in SZ, s tem da oživlja ozračje hladne vojne. Pred sporazumom v Laosu? VIENTIAN, 4. — Predsednik lao-ške vlade Suvana Fuma se je vrnil danes iz Doline vrčev v Vien-tian po razgovoru s Sufanuvon-gom. Izjavil je, da je Patet Lao sprejel proučevanje njegovih pred. logov za rešitev laoške krize. Cez nekaj dni se bo vrnil v Dolino vrčev, da dobi dokončen odgovor. Suvano Fumo so v Dolino vrčev spremljali predstavniki Velike Britanije in Sovjetske zveze ter poslanika Francije in Avstralije. V Ženevi so se začela težavna pogajanja o odstranitvi številnih carinskih ovir Pogajanja bodo zelo težavna in dolga zaradi velikih nasprotij v stališčih posameznih držav ŽENEVA, 4. — Danes popoldne so se začela v Ženevi pogajanja v okviru tako imenovane «Kennedyjeve runde«. Pogajanja imajo ime po Kennedyju, ker je bivši ameriški predsednik dal pobudo zanje. Pri pogajanjih sodeluje 42 članic splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT), med katerimi je 22 ministrov za trgovino in gospodarstvo. Zastopane so med drugimi ZDA, Kanada, Japonska, šest držav zahodnoevropske gospodarske skupnosti in sedem držav EFTA. Pogajanja bodo potekala v dveh smereh, in sicer med ZDA in za hodnoevropsko skupnostjo ter med to in tretjimi državami, s katerimi se bo skupno tržišče pogajalo na dvostranski podlagi o-carinskih tarifah. Na konferenci bodo ra-zpravljali o štirih vprašanjih: .1. Bistveno zmanjšanje sedanjih ovir za svetovno trgovino. 2. Zboljšanje or- ganizacije svetovnih trgov za kmetijske proizvode in razvoj trgovine na tem sektorju. 3. Prispevanje za rešitev vprašanj, ki so povezana z medevropsko trgovino. 4. Ustvaritev boljših pogojev za izvoz iz razvijajočih se dežel. ZDA in zahodnoevropska gospodarska skupnost' sta do sedaj določili samo načelo petdesetodstotnega znižanja carinskih tarif. Ni pa še sporazuma o vprašanju različnih carinskih tarif, glede katerega so po mnenju ameriškega predstavnika Herterja do sedaj zelo malo napredovali, zlasti kar se tiče kmetijskih vprašanj. Pripomnil je, da so dosegli važen napredek, kar se tiče razvijajočih iitiiiiiiiiiiiiHmMiuiimiiiiiiiiimmiiiiiiimiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuimmmimiitiiiiiiiimiiiiiiiiimmuuiiiiimiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Govor podpredsednika vlode Nennija v Vidmu Še letos je treba izvesti deželno ureditev države Če bi propadlo sodelovanje med katoličani in socialisti, bi to koristilo le desnici, je zatrdil Nenni - Faniani in „nov" način uveljavljanja politike levega centra RIM, 4. — Podpredsednik vlade Nenni je govoril včeraj v Vidmu in poudaril med drugim, da bi se edino desnica okoristila v primeru, da bi propadi.o sodelovanje med katoličani in socialisti. Vsa sedanja polemika okrog «nenujnostnega» značaja politike levega centra je po njegovem mnenju izguba tasa, ker «ni nič nujno, kar je odvisno od volje razredov, (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4, — Odbori zvezne skupščine bodo 6. tm. začeli proučevanje osnov gospodarskega razvoja Jugoslavije v prihodnjih sed-hiih letih, ki jih Je predložil zvezni zavod za načrtovanje. Zvezni zavod Je predložil dve varianti gospodarske politike do konca leta 1970, katere osnovna misel Je dvig življenjske ravni Prvi varianti bi se realni osebni dohodki večali hitreje kot pa produktivnost dela, v drugi pa bi se osebni dohodki večali vzporedno s Povečanjem produktivnosti. Tako bi se po prvi varianti pri 6,5 odst. po-večanju produktivnosti osebni dogodki letno povečavah za 8,2 odst., medtem ko bi se po drugi varianti osebni dohodki letno večali za 6 4 odst kolikor bi se večala tudi produktivnost. Osnutek zveznega zavoda za načrtovanje predvideva v prihodnjih sedmih letih 8,4 odst., oziroma® odst. povečanje narodnega dohodka Na vsak odstotek poveča-Pega družbenega produkta bi se Osebna in družbena potrošnja pove-čftla za 1,07 odst., v primerjavi z odst., v zadnjih sedmih letih, v obeh variantah se predvideva povečanje realne osebne potrošnje na Prebivalca za okrog 7,2 odst., oziro-w,a 7A odst. Povečanje proizvodnje bi se zagotovilo z učinkovitejšim poslova-hJana, z gospodarskimi ukrepi, ki pripomogli ve£n uskladitvi oen, 'janju primarne razdelitve narodne- ga dohodka. V zvezi s povečanjem proizvodnje se predvideva povprečno letno 10,2 oziroma 10,7 odst. povečanje industrijske proizvodnje, 5,3 (5,6 odst.) kmetijske proizvodnje, 10,5 (11,1 odst.) povečanje izvoza in 8,4 odst. (8,9 odst.) povečanje uvoza. Tako bi se industrijska proizvodnja do konca leta v primeru s sedanjo podvojila, medtem ko bi bila kmetijska proizvodnja za dva in polkrat večja. Med drugim bi se proizvodnja električnega toka povečala od 13,5 kilovatnih ur na 31,3 (32,5 kWh), premoga od 27,4 milijona ton na 47 oziroma 48 milijonov ton, jekla od 1,6 milijona ton na 3,4 milijona ton. Kolikor bi se uresničile postavke načrta, bi Jugoslavija v letu 1970 pridelala okrog 5,1 milijona ton pšenice, 7,8 milijona ton koruze, 4,4 milijona ton sladkorne pese in proizvajala letno nad milijon ton mesa. Za uspešno zagotovitev teh načrtov se predvidevajo investicije v skupnem znesku 11.398 milijard din oziroma 12 653 milijard dinarjev. Danes stavka železničarjev in trg. nameščencev včlanjenih v CGIL RIM, 4. — Kakor napovedano, se bo jutri začela 24-uma stavka železničarjev, včlanjenih v CGIL. Sindikalni organizaciji CISL in UIL sta potrdili, da ne bosta sodelovala pri stavki. Stavka se bo začela jutri ob 20. in bo trajala do 20. ure v sredo. Prav tako bo jutri stavka nameščencev v trgovini, včlanjenih v CGIL. Tudi pri tej stavki ne sodelujeta CISL in UIL, ki sta prvotno napovedali stavko, a sta jo potem preklicali, ker je medtem podtajnik v ministrstvu za delo sklical sestanek s sindikalnimi predstavniki in delodajalci. CGIL poudarja, da delodajalci niso dali zadostnih jamstev za obnovitev pogajanj in za pozitivno rešitev spora. Tajništvo federacije poštnih U-službencev CGIL javlja, da se bo v nedeljo, 10. t. m. sestalo vodstvo sindikata, da določi datum in podrobnosti za vsedržavno stavko, ki naj bo v kratkem. Sporočilo pravi, da so se odločili za stavko, ker se niso začela pogajanja z vlado glede pieureditve funkcij in plač poštnih in telegrafskih nameščencev. Dalje javlja tajništvo, da bodo v ponedeljek sporočili na tiskovni konferenci podrobnosti o stavki. Dalje javlja tajništvo CGIL, da je poslalo pismo vladi, v katerem med drugim zahteva, proučitev celotnega vprašanja funkcionalnih avtonomij v zvezi s sedanjim sindikalnim gibanjem pristaniških delavcev. V pismu poziva vlado, naj da potrebne pobude za pozitivno rešitev spora, ki bi se utegnil zaostriti, če se ne najde sporazumna rešitev. CGIL ugotavlja, da so sedanje stavke pristaniških delavcev posledica razbitja pogajanj, ki so tra- Ben Bela nadaljuje razgovore s Hruščovom MOSKVA, 4. — Ben Bela in člani njegove delegacije so imeli danes že tretji dan razgovorov Jalti o-b Cmem morju. Kakor poroča agencija Tass, se razgovori tičejo sovjetsko-alžirskih odnosov jn mednarodnega položaja. Britanska ojačenja v Adenu NEW YORK, 4. — Jemenski predstavnik v OZN je poslal 1. maja pismo Varnostnemu svetu, ki mu poroča o celi vrsti incidentov z britanskimi oboroženimi silami na meji med Jemenom in južno-arabsko federacijo, do katerih je prišlo v času od 4. do 22. aprila. Pri teh spopadih so padle tri žrtve. Jemenska vlada vidi v teh incidentih britanska napadalna dejanja proti Jemenu, ki ogrožajo mir in varnost. Včeraj in danes je prišlo v Aden novih 600 angleških vojakov, da okrepijo tamkajšnje enote, ki delujejo na meji z Jemenom. Predsednik britanske vlade Home je danes v spodnji zbornici izjavil, da se Velika Britanija ne bo obotavljala, «če bo potrebno«, uporabiti svoje vojaške enote, ki so sedaj v Zahodni Nemčiji, da doseže ((ustaljenost položaja v Južni Arabiji«. NEW YORK, 4. — Kamboška vlada je poslala pismo predsedniku Varnostnega sveta OZN. V pismu pravi, da napadalna dejanja ZDA in Južnega Vietnama na prebivalstvo in ozemlje Kambodže pomenijo odkrito kršitev. listine OZN ter ogrožajo mir in stabilnost v jugovzhodni Aziji. strank to ljudi; v sedanjem položaju pa ta polemika koristi stvarno le desnici, ki se hoče znebiti čimprej sedanje vlade. Desnica izkorišča v ta namen sedanje gospodarske in finančne težkoče, ki so posledica protislovij in neravnovesij kapitalističnega sistema, krivdo zanje pa skuša naprtiti tistim, ki si prizadevajo, da bi jih odpravili«. V nadaljevanju svojega govora je Nenni zatrdil, da je sedanja vladina koalicija edina sila, ki je danes zmožna rešiti, «znotraj demokracije«, vprašanje resne krize gospodarske konjunkture. Vsega ni moč uresničiti na en mah, toda na vse je treba gledati v medsebojni povezanosti — je pripomnil govornik — nato pa je dejal, da socialisti zahtevajo uresničenje vladnega programa do konca sedanje zakonodajne dobe. še v tem letu je treba uveljaviti deželno ureditev države, hkrati s tem pa je treba odobriti zakone glede kmetijstva, urbanistični zakon, zakon o petletnem gospodarskem načrtovanju in temeljite re. forme državnega upravnega aparata, šolskega sistema, davčnega sistema, reformo socialnega skrbstva, pokojnin itd. Ko je govoril o sindikalni borbi delavcev, je Nenni dejal, da vlada ne zahteva, naj se sindikati odrečejo svoji avtonomiji in naj se podredijo državi, ampak da morajo znati vključiti svoje zahteve v okvir splošnih zahtev in jih uskladiti s politiko gospodarskega načrtovanja. Ko se postavlja vprašanje obrambe kupne moči denarja in mezd ter zagotovitev zaposlenosti delavcev in tehnikov, «je na kocki nekaj več kot usoda nekega ministrstva; na kocki je demokratična usoda Italije«, je poudaril Nenni in pripomnil, da so to temeljne postavke socialistične akcije v deželi, sindikatih, parlamentu in v vladi. S tem se je podpredsednik vlade dotaknil vprašanja «preverjenja» veljavnosti politike levega centra, ki ga je nedavno omenil tajnik PSI De Martino (in o čemer bo razpravljal centralni odbor stranke 15. junija), in nakazal pogoje, pod katerimi je možno nadaljnje sodelovanje socialistov v vladi, hkrati pa je izrazil upanje, da bi tega sodelovanja ne onemogočil umik KD na njenem bližnjem kongresu, ali «u-mik socialistov s pozicij demokratične odgovornosti ali pa večja podpora množic komunistični kampanji« proti levemu centru. V nadaljevanju predkongresne kampanje za uveljavljenje svoje struje, je Fanfani govoril danes v Salernu in zatrjeval, da so tudi nedeljski govori prvakov KD potrdili pravilnost njegove teze o «nenuj-nostnem« značaju politike levega centra, dasi se te njegove teze ne sme tolmačiti tako kakor da bi on zagovarjal drugačno politično usmeritev, ampak da gre pri tem le za to, da se poišče najbolj učinkovit pačin za nadaljevanje te politike. Fanfani namreč zatrjuje, da ne obstaja le en sam način za uveljavljanje politike levega centra, ker tudi kronika zadnjih dveh let priča o tem, da smo imeli «najmanj dva načina« za uveljavljanje take politike (očitno njegov, Fanfanijev način, in sedaj Morov način). Spričo okoliščine, da Fanfani omenja tudi izjavo tajnika PSI De Martina, ki je napovedal, da bo centralni odbor PSI napravil v juniju obračun dosedanje dejavnosti vlade, v kateri sodelujejo tudi socialisti, je povsem jasno, da Fanfani' postavlja svojo kandidaturo za «tretji način« uveljavljanja politike levega centra. Ta «tretji način« pa je seveda povezan z zmanjšanjem vpliva dorotejskih zmernih krogov v KD in z znatno okrepitvijo pristašev Fanfanija. Glede tega je Fanfani velik optimist in pravi, da bo to njegovo stališče postalo uradno stališče KD, kakor je postalo uradno stališča KD teza o nujnosti sodelovanja med KD in socialisti, ki jo je on, z maloštevilnimi prijatelji, zagovarjal že na kongresu stranke v Vallombrosi leta 1957. Fanfani sicer ogorčeno zavrača domnevo, da bi pri njegovi sedanji tezi o «nenujnostnem» značaju se- danjega «načina» uveljavljanja politike levega centra šlo za osebno užaljenost, ker je «sedanji način« odrinil z vladnega položaja prav prvega in glavnega pobomika sodelovanja med katoličani in socialisti; vendar pa je aanes težko reči ali se njegovo sedanje stališče sklada s tistimi, ki smatrajo, tudi v krogih KD, predvsem pa v krogih PSI, da Morov «način» uveljavljanja politike levega centra preveč popušča zmernim konservativnim krogom, ali pa se morda sklada z mnenjem tistih krogov znotraj KD, pa tudi izven nje, ki menijo, da ta «način» preveč popušča socialistom. Dokler pa Fanfani ne bo jasneje, točneje in konkretneje obrazložil te svoje teze o «nenujnostnem» značaju politike levega centra, je povsem upravičena trditev, da tako nejasno propagiranje te teze koristi le desnici. ,llllllillllllll,Mlllll(ll*»llll,lllll,IIIIIHlllllliaiiMlllllillll«llinflllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiin,*1ira(HIWllll,llllilll,l||l«t,ll|llH|ll,l,,|,,,|llHlllll*l,«,,H,l,l|l,t|l,,,ll,i IZJAVE KITAJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Kitajska atomska bomba bo eksplodirala «ko bo dokončano pripravljalno delo« (Jen Ji je izjavil, da bo potrebno še mnogo let, preden bo Kitajska dosegla tehnološko raven drugih držav - O dolgovih Sovjetski zvezi in o odnosih z ZD/ PARIZ, 4. — Kitajski zunari <: minister Cen Ji je posebnemu dopisniku pariškega lista «Le Monde« izjavil, da deist.vo, da neka država pripada vojaškemu zavezništvu, kakor so NATO, SEATO ali CENTO, ne bi smelo biti ovira, da lahko ima dobre odnose s Kitajsko. Pripomnil je: «Ne bomo ni- Predsednik centralnega sveta Zve-1 jala več mesecev, in da so sindi ze mladine Jugoslavije Tomislav Ba- kalne organizacije zastavile vse si- dovlnac je odpotoval danes v Kairo na vabilo ministra za mladino in šport ZAR. Badovinac se bo razgo-varjal z ministrom in s funkcionarji vrhovnega sveta za skrb o mladini o programu dvostranskega sodelovanja ln izmenjal misli o aktualnih le, da preprečijo stavko ter da omogočijo ministrstvu za trgovsko mornarico, da napravi vse potrebne poskuse za pravično rešitev spora. «Zaradi neuspeha posredovanja ministrstva ln zaradi nega-stališča nasprotne strani, vprašanjih mednarodnega mladin-! tivnega stan skega gibanja in drugih vprašanjih pravi pismo, ne ostane sindikatom . -w- -o- — —r—---------- ...v,-1 skupnega interesa. nič drugega, nego znova začeti Janju primarne razdelitve narodne-1 . B. B. I sindikalno akcijo.« koli sprejeli, da bi svetovne zadeve bile monopol ene ali več dršav. Kitajska je komunistična. Nočemo satelitov in nočemo biti satelit nikoear. Nočemo nadzorovati drugih držav in nočemo, da bi nas one nadzorovale. Nekatere države navito, da so «vezane», druge pravijo, da niso, toda so. Drugi so hkra-t. vezani in nevezani. Kitrjska je ena od teh. Odobravamo neodvisno stališče "-nerala de Gaulla do Kitajske. Pakist-"ski predsednik Aiub Kan in kitajska vlada imata tudi neodvisno stališče. Zato imamo prijateljske odnose s Francijo in s Pakistanom.« Glede perspektiv v zvezi z a-tomskim razvojem na Kitajskem je minister izjavil: «Naša sedanja industrijska raven nam omogoča uresničenje atomskega razkrajanja. To ni zelo težko. Eksplozija da se preprečijo kitajskemu ljudstvu nova bremena, ker je njegova življenjska raven zelo nizka. Pripomnil je, da bo treba več desetletij, preden bo moč zadostiti potrebam Kitajske. Toda če nekatere prijateljske države potrebujejo kitajsko pomoč «bomo storili vse mogoče, da jim ugodimo z izmenjavo na podlagi enakopravnosti in vzajemne koristi.« Glede Nemčije je Cen Ji izjavil, da Kitajska želi združitev obeh Nemčij in da noče imeti koristi iz odnosov z eno od obeh Nemčij, da bi vplivala na drugo. »Vendar pa je Vzhodna Nemčija zavzela stališče trstih, ki obsojajo kitaj sko stališče v mednarodnem komunističnem gibanju. Toda mi obsojamo politiko Adenauerja in Er-harda, ki iščeta podporo ZDA, da bi uresničila revanšistično politiko.« Zatem je minister izrazil željo, | da bi mogli odpreti Kitajsko tu- jedrskega orožja bo uresničena, ko bo pripravljalno delo končano. Toda naša vlada ne določa linije zunanje politike v okviru tega, ali ima jedrsko orožje ali ne. Vodi nas samo naša skrb, da gradimo socializem. Nekateri menijo, da bi Kitajska, ko bo imela atomsko o-rožje šibka. To je prav tako netočno. Hočemo doseči tehnološko raven drugih držav. To nam bo uspelo. Morda ne pred desetimi, dvajsetimi ali tridesetimi leti, toda temu se ne bomo nikoli odpovedali. Ogroženi smo. Ce bi izginila ta grožnja, bi lahko upoštevali drugačno stališče.« Zatem je minister govoril o gospodarskem položaju Kitajske. Iz- _ javil je, da bodo konec prihodnje- | ristom in razviti letalske zveze Fufbright v Londonu LONDON, 4. — Ameriški senator Fulbright je prišel nocoj z letalom iz Washingtona v London kjer bo imel razgovor s predsednikom vlade Homom. V sredo bo odpotoval v Ankaro, zatem pa v Atene. HAVANA, 4. — Sovjetski poslanik na Kubi je zagotovil kubanski vladi, da bo Sovjetska zveza v vsakem primeru pomagala Kubi. Sovjetski poslanik je to izjavil ob otvoritvi nove tovarne v Santa Clara. se dežel, toda tudi glede tega je treba še mnogo storiti. Ministri na splošno priznavajo številne težave zaradi različnih stališč. Poudarjajo pa, da težave niso nepremagljive in da sta potrebna potrpljenje in čas. Član komisije zahodnoevropske gospodarske skupnosti je izjavil,_ da bo letos težko doseči dokončne rezultate in da bodo morali letošnje leto posvetiti raziskovalnemu in vzporednemu proučevanju vseh vprašanj, ki so predmet pogajanj: carine, ugovori, kmetijska vprašanja, necarinske ovire in pomoč razvijajočim se deželam. Pogajanja naj bi se dokončno zaključila leta 1965. Ameriški delegat Herter pa se ne strinja s tem in pravi, da bolj ko se zavlačuje, večja je nevarnost, da pride do neuspeha. Belgijski minister Brasseur je izjavil, da je zaman oporekati, da so pogajanja obširna in težavna. Dodal je tudi, da je zaman oporekati, da se posamezna stališča ne ujemajo. Toda ta nesoglasja niso nepremagljiva o-vira. Posamezne teze je treba pošteno primerjati in upoštevati, da vsebuje vsaka teza pravilne elemente, in da je treba objektivno ugotovljene napake lojalno priznati. Tudi italijanski minister za zunanjo trgovino Mattarella je poudaril, da so vprašanja, ki jih je treba obravnavati, številna in zapletena. Prav zaradi tega ni bilo moč med pripravljalnim delom pripraviti že določen načrt za pogajanja. Vendar pa je bilo moč z delom posameznih pododborov in skupin napredovati. Na koncu je minister izjavil, da se ne sme štediti z napori, da se premagajo še obstoječe ovire. Na današnji seji se je zvrstilo 18 govornikov, govorili so poleg tajnika konference Windhama Withe še predstavnik ameriške vlade Herter, ministri zahodnoevropske gospodarske skupnosti, z izjemo francoskega predstavnika, ministri Japonske, Kanade in Španije, podpredsednik komisije zahodnoevropske gospodarske skupnosti. Jutri se bo delo nadaljevalo na tajnih sejah, na podlagi načrta resolucije, ki ga je pripravilo izvršilno tajništvo GATT, in katerega vsebina ni bila objavljena, ter na podlagi pripravljalnega dela raznih, pododborov in delovnih skupin GATT. V pristojnih krogih izjavljajo, da bodo sedaj skušali izvleči iz tega poročila točke, ki se najbolj ujemajo, in začeti razgovore predvsem b vprašanjih, o katerih se zdi najbolj mogoč sporazum. Pozneje pa bodo načeli druga vprašanja, glede katerih so še velika nesoglasja. Medtem se nadaljuje delo funkcionarjev raznih skupin, da se sporazumejo o skupnem stališču. Zatrjuje se, da so še vedno nesoglasja tudi med šestimi članicami zahodnoevropske gospodarske skupnosti glede pogajanj o predlaganem petdesetodstotnem znižanju carin. Proti temu sta nastopili Francija in komisija zahodnoevropske gospodarske skupnosti. Nasprotujeta namreč, da bi to znižanje postalo podlaga za pogajanja. DANES ga leta poravnali vse dolgove do Sovjetske zveze. Dejal je, da dolgujejo Sovjetski zvezi 5600 milijonov jenov, t. j. 1600 milijonov dolarjev. V letu 1968 bo Kitajska poravnala tudi notranje dolgove. Zatem je minister izjavil da so prenehali izdajati zakladne bone, med Kitajsko in ostalim svetom. Glede ZDA je izjavil: «ZDA hočejo obdržati svoj pritisk na Kitajsko, da pripravijo uporabo oboroženih sil proti nam. Potrpežljivo čakamo, da ZDA dajo pobudo za uvedbo mirnih odnosov s Pekin--gnm.« Včeraj se je v deželi Furlaniji-Julijski krajini začel zadnji teden volilne kampanje za volitve, ki bodo prihodnjo nedeljo v prvi deželni svet. Kampanja bo dosegla svoj višek jutri, ko bo prišel v Trst tudi predsednik vlade Aldo Moro. Ves teden pa bodo v deželi še drugi ministri, podtajniki, poslanci in senatorji in med njimi tudi zunanji minister Saragat. — Danes pa se bo začela v vsej državi 24-urna stavka železničarjev, ki jo je napovedala CGIL, kateri pa se nista pridružila sindikata CISL in UIL, ki nista privolila niti v stavko nameščencev v trgovini, katero je prav tako proglasila CGIL. Glede sedanjih stavk pristaniških delavcev pa CGIL ugotavlja, da so posledica razbitja pogajanj, ki so trajala več mesecev. Med mednarodnimi dogodki pa so brez dvoma najvažnejša pogajanja v okviru Kennedyjeve runde, ki so se začela včeraj v Ženevi in pri katerih sodeluje 42 članic Splošnega sporazuma o carinah in trgovini . GATT. Razpravljali bodo o: 1. bistvenem zmanjšanju sedanjih ovir za svetovno trgovino, 2. izboljšanje organizacije svetovnih trgov za kmetijske pridelke in o razvoju trgovine na tem sektorju, 3. o rešitvi vprašanj, ki so povezana z medevropsko trgovino, in 4. o boljših pogojih za izvoz iz držav v razvoju. Včeraj so se delegati na splošno strinjali glede številnih težav zaradi različnih stališč. Na seji je nastopilo doslej 18 govornikov, jutri pa bodo pogajanja tajna, in sicer na podlagi načrta resolucije, ki ga je pripravilo tajništvo GATT in katerega vsebina ni bila objavljena. Med ZDA in zahodnoevropsko skupnostjo še vedno ni sporazuma o vprašanju različnih carinskih tarif, kajti do sedaj so določili le načelo 50-odstotnega znižanja teh tarif. Proti temu znižanju sta doslej nastopili Franclja in komisija zahodnoevropske skupnosti ter poudarili, da to znižanje ne sme postati podlaga za pogajanja. Seveda je tudi Ciper še vedno na dnevnem redu in U Tant je v svojem poročilu Varnostnemu svetu zahteval naj se že od 15. t. m. doseže predvideno število 7.000 mož sile OZN, ker je se- daj na Cipru 6.369, a na otoku bi morali ostati več kot predvidene tri mesece. U Tant je tudi povedal, da je od 27. marca do 27. aprila padlo na Cipru sedem Grkov, Turkov pa 14; ranjenih je bilo 14 Grkov in 15 Turkov, ki pa imajo tudi 36 pogrešanih; spopadov je bilo v tem času 13. — Hruščov pa je v posebnem intervjuju pozval včeraj ciprske Grke in Turke, naj prenehajo s prelivanjem krvi, naj med seboj sodelujejo v državnih organizmih, da ne bodo podlegli tujemu vplivu, temveč okrepili svojo enotno suvereno državo. Pri tem je poudaril, da se SZ noče vmešavati v ciprske zadeve, da SZ vodi tudi na vzhodnem Sredozemlju politiko na načelu miroljubnega sožitja, ter da sovražniki neodvisnosti Cipra poživljajo sedanja nesoglasja med ciprskimi Grki in Turki, od česar nimajo korist tretje sile, imperialisti in reakcija, ki hočejo v interesu vojaškega bloka NATO razdeliti otok v nepotopljivo nosilko letal v vzhodnem Sredozemlju«. Sovjetska vlada je poslala vsem afriškim in azijskim vladam noto, v kateri pobija kitajske poskuse, da bi izključili SZ z druge konference afriško-azijskih držav, ki bo prihodnje leto. V noti obtožuje SZ kitajsko vlado, da navaja za izključitev SZ samo trditev, da ni SZ azijska držav«, medtem ko nota poudarja, da je SZ dejansko največja azijska država in da se kitajska vlada nenehno poslužuje rasističnih argumentov, da hoče zaostrovati plemenske razlike in razpihovati plemenske predsodke in jih širiti tudi v odnose med vladami afriško-azijskih in socialističnih držav. Kitajski zunanji minister pa je včeraj izjavil, da sedanja industrijska raven omogoča Kitajski uresničenje atomskega razkrajanja ter da bo Kitajska čez 10, 20 ali 30 let dosegla tehnološko raven drugih držav. Izjavil je tudi, da bo konec prihodnjega leta poravnala dolg do Sovjetske zveze, ki znaša 1.600 milijonov dolarjev. Končno je rekel, da Kitajska želi združitev obeh Nemčij, da pa obsoja revanšistično politiko Bonna in da potrpežljivo čaka, «da ZDA dajo pobudo za uvedbo mirnih odnosov s Pekingom«. Prijave sodišču zaradi apologije fašizma *i%f 3| j MILAN, 4. *= Zaradi apologije fašizma sta prijavljena sodišču 24-letni Francesco Gattuso in 41-letni Giovanni BdVolato, oba iz Milana. Pridrli so ju 25. aprila, ko sta — v črni srajci — motila slovesnost na trgu pred stolnico med govorom na čast odporništva. V Quarto Oggiaru pa je bilo prijavljenih sodnim oblastem sedem mladih ljudi, vpisanih v neko stran- . I tf.ltM.hhu ko skrajne desnice. Obtoženi so, da so zagnali posodo bencina proti tamkajšnjemu sedežu KPI. PADOVA, 4. — Častni doktorat sta danes zvečer prejela na pado-vanski univerzi dva tuja znanstvenika: Karl Joachim Friedrich s harvardske univerze, rojen v Leipzigu 1901, ter Pierre Renouvin, ro- jv:-:. ■ • Med konferencama nevezanih Poglavitni pečat svetovnih premikov od beograjske konference naprej so vtisnile pobude in napori nevezanih dežel in pomembne spremembe v mednarodnih odnosih, ki so s svojim potekom potrdile vrednost tez nevezane politike. V tem obdobju sO t:e precej razširile vrste pristašev te politike oz. se je zožilo območje politike sile in gospostva. Vtem ko je bilo za časa prve konfe-renče nevtfranih težišče predvsem v naporih, da preneha hladna vojna in da se takoj odstranijo vse oblike kolonializma, pa se zato zdaj težišče postopoma prenaša na akcijo za odpravo preživelih odnosov in podedovanega zla kolonializma in gospostva sploh, za ureditev novih in sploh neodvisnih dežel ob istočasnih prizadevanjih za pomiritev in razorožitev. Akcija nevezane politike in dogodki, ki so značilni za ustvarjanje sprememb, ne začrtavajo samo dosedanje poti, marveč tudi pojasnujejo, kako in zakaj prihaja do novih poudarkov v politiki, ki smo jo vedno pojmovali kot edino alternativo ne le hladni vojni, marveč tudi mednarodnim odnosom, ki slone, tako kot današnji, na pravici močnejšega in na zakonu sile. Aktivna koeksistenca torej ni kot razglašeni smoter te politike nič drugega kot prenehanje tega stanja in uvedba ureditve, v kateri bi se svet, prost teh zakonov, razvijaj v svobodi, neovirano in uravnoteženo. V tem je danes edino možno in edino učinkovito stališče proti imperializmu v vsej njegovi širini in konkretnosti, v nasprotju s frazarjenjem in demagogijo tistih, ki drugim vsiljujejo svoje okostenele in prazne formule, v praksi zožujejo o-snovo in razbijajo vrste fronte proti imperializmu in gospostvu. V neposredni povezavi z beograjsko konferenco je sledil julija 1962. kairski sestanek razvijajočih se dežel. Z napori 37 držav je bila uspešno ustvarjena nova fronta v boju za mir in napredek, kot je že tedaj označil sestanek predsednik Naser, Tako stališče je bilo odločilno za organizacijo svetovne konference a trgovini in razvoju, ki prav zdaj poteka v Ženevi in bo ob manjših ali večjih konkretnih dosežkih vsekakor sprožila proces sprememb na vedno bolj perečem območju gospodarskega in trgovskega sodelovanja v svetu, v znamenju novih pogledov, nove prakse in novih odnosov. Prva afriška konferenca na najvišji ravni spomladi 1963. leta je s svoje plati pokazala, da so dnevi kolonializma šteti, hkrati pa je potrdila, da se afriške dežele, tako nove kot že od prej neodvisne, aktivno vključujejo v svetovni tok nevezanosti, v katerem pomenijo čedalje močnejšo silo tako oo številu kot tudi po dinamiki. Na azijskih tleh so premagali nemajhne preizkušnje, postojanke nevezanih pa so danes — lahko rečemo — trdnejše, kot so bile v nekaterih preteklih letih. Pomen tega dejstva je toliko večji, ker so preizkušnje premagali precej tudi zato, ker so se številne nevezane dežele pravočasno znašle na pravem mestu bodi kot pametni posredovalci v občutljivem sporu bodi kot vir podpore prijateljem v težavnih časih. Svojo poglavitno osnovo ima nevezanost se vedno večinoma na območju gveta v razvoju, ki s *° politiko izraža svoja prizadevanja in stremljenja. Toda obdobje med obema konferencama nevezanih kaže nadalje to, da so tudi v tej zvezi stvari spreminjajo, saj duh in teze nevezanosti prodirajo tudi v druge dele »veta. Potrdilo tega lahko vidimo tudi v načinu, kako se je ob aktivni udeležbi nevezanih pomirila huda kriza v Karibih leta 1962. Enak pomen ima tudi dejstvo, da so leto dni pred tem velike sile kljub večjim ali manjšim pridržkom, izraženim glede Beograjske konference, sprejele eno izmed prvih zahtev te konference — zahtevo o tem, da se vključijo nevezani v telo OZN, ki se pogaja o razorožitvi, v katerem so do tedaj delovali le zastopniki dveh sil. Nadaljnji razvoj v odnosih med silami Vzhoda in Zahoda je potekal na črti važnega moskovskega sporazuma iz avgusta 1963 o delni prepovedi jedrskih poskusov in drugih podobnih ukrepov, pa do te dni objavljene odločitve treh jedrskih sil, da znatno zmanjšajo proizvodnjo atomskega materiala. Na tleh razcepljene Evropo sprošča ta razvoj številne spričo hladne vojne pritajene sile. Tudi v tem delu sveta nastopajo spremembe ne samo v besednjaku, v tonu ali slogu dvogovorov, marveč tudi v postopnem revidi ranju dosedanjih ocen in stališč, ki so jih ustvarili od druge sve-tovne vojne naprej. Okoli prostora, ki »o ga med hladno voi-no vzdolž razdelilne črte zavze mala številna nevtralno neodvisna otočja miru, je občutiti oive-žujoče tokove v znamenju de-zangažlranosti Širino sprememb Vidimo tudi v nekaterih delih francoske politike, ki prispet a kljdb nemajhnim notranjim protislovjem k prevrščanju šil m Odnosov in ustvarjanju drugačnega ravnotežji od tistega, ki sloni »samo na strahu. V tej zvezi se kot naraščajoča ovira dezangaži-ranja in kot činitelj, ki ohranja blokovsko polarizacijo, z vsem tistim, ker to danes pomeni, pojavlja ekspanzionizem na tleh Zahodne Nemčije, ne glede na obliko,. v kateri se izraža. Sredi premikov, ki potekajo «• znamenju odpiranja novih in širših možnosti, se je pojavila akcija za drugo konferenco nevezanih dežel. Sestanek v Colombu pomeni začetek obdobja neposrednih priprav za njeno sklicanje, potem ko so na njem srečno določili čas ,n kraj konference, izdelali predlog dnevnega reda in uspešno določili okvire in smer, da se njen okvir razširi. To je solidno izhodišče za delo na pod-ročju nadaljnjih priprav, ki so obsežne tako v tehničnem kot v organizacijskem pogledu, kakor tudi na področju diplomatsko-po-litične akcije. Delo, da se pravočasno zagotovi razširjena udeležba v dogovorjenih smereh, zahteva naporov in mnogo ustreznega prizadevanja. Uspeh na tem področju je nujno potreben, če naj konferenci omogočimo, da bo odsevala spremenjene odnose in vse tiste nove tokove, sredi katerih bo zasedala, pri čemer mora dati svoj .. nemajhen prispevek z« nadaljnjo neovirano moč teh to-kov. Po drugi strani pa bi stežka ocenili važnost pravočasnega dogovora o oblikah in Vsebini končnih dokumentov. Konferenca bo v teh dokumentih izrazila ko lektivno stališče udeležencev o prehojeni poti, povedala gledišča o dolgoročnih nalogah in določe nih smereh in daljnosežnost kon kretnih pobud, do katerih bo vsekakor prišlo. Kot je znano, je bilo že prej sproženo vprašanje kodifikacije oz. vključitve načel aktivne koeksistence v Ustanovna listino Združenih narodov, vprašanje razširitve glavnih organov OZN in drugih sprememb z namenom, da se še nadalje demokratizira m poveča učinkovitost svetovne organizacije, ki bo vsekakor dobila nove funkcije v novih odnosih na svetu. Tudi s tem moramo računati, da bodo poudarjene še druge ideje za neposredne akcije, vtem ko bodo nevezani tudi na področju svoje dolgoročne politike ob tej priložnosti povedali kaj novega. Poglavitno breme priprav ima dežela gostiteljica, vendar pa bo srečna misel o ustanovitvi ožjega odbora v Kairu kot tudi sodelovanje vseh udeležencev olajšalo, Giudiceja, prefekta salezijanskega u primerilo' rešitev, prvenstveno tehnično rešitev, ki bi ustreiala potrebam-ni bi pa hkrati^ ne hi-1* takoi,;«r%5*. zn«no je.! da se podoben problem začerjja konkretno reševati celo med Franciji in VpiitazjBntanijo. Ce go možni tolikSm' načrti je možbn, seseda, tudi veliko manjši glede povezale med Kalabrijo in Sicilijo, stfj gre za precejšnjo razliko v razdzlji. Med Francijo 'n Veliko Britanijo znaša razdalja okoli 50 um. med Kalabrijo in Siciljjo pa romaj 3 200 m. Kot je bilo omenjeno pred kratkim v rimski zbornici, računajo,' da bi železniški in oestni most, HOROSKOP naj obstajala v gradnji nekakšnega umetnega pomola ali točneje' 4veh pomolov z obeh strani. ki bi v sredini puščala odprti, ki bj, pavezuval Kalabrijo. m .Si*, ho za prehod ladij. .........milil...............................mn................................... upi bodo uresničeni. STRELEC tod 23.11. do 20.12.) Cernu se razburjate, ko bo vendar šlo vse prav. V družini se bo J napetost polegla. K temu boste morali tudi vi pripomoči. KOZOROG (od 21.12, do 20,1.) Ne prenaglite se, ker niste izbrali prave poti. Nekdo ae v*|n bo udinjal, toda preveč je zainteresiran za vaše prijateljstvo. VODNAR (od 21.1, do 19.2.) Neki vaš načrt boste morali trenutno odložit, na poznejšo dobo. Tudi v družini nekaj ne bo tako, kot si želite. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uživate pqdporo vplivnih oseb, to pa še Tudi kar se tiče mostu, se zdi, da je načrt komisija odklonila, kajti med Punta Pezzo in Gan-zirri znaša razdalja' 3.200 m in ni ga strokovnjaka, ki bi bil pripravljen postaviti most z enim samim lokom čez vso ožino 'n hkrati zajamčiti varnost mostu. Zavedati se namreč moramo, aa je to področje potresno področje, z vsem kar k temu spada. Obstaja še možnost mostu z več oboki, toda kdo se bo loti! gradnje središčnih opornikov mostu na globini 10o ali celo 120 metrov pod morsko gladino? Poleg tega bi pod oboki tega mostu bilo potrebno pustiti dovolj prostora za prehod tudi naj-Večjih ladij, kar pomeni, da bi morali biti oporniki ali stebri mostu še ustrezno visoko nad morsko gladino, da bi pod oboki nilg rešitev, ki so mos,u m°*le Pluti tud, največje ovarjah in ki bi j Ml«!- ^ koliko bi bilr\ v tem eradnii nekakš- " primeiki dsoki' oporfciki mostu? cilijo stal okoli tisoč milijard lir. Približno toliko bi pa stala rešitev v obliki »predora# pod Mesinsko ožino, ki bi omogočala avtomobilski in železniški promet. Ce pa bi pod morjem speljali le predor za avtomobilsko cesto, bi se stroški gradnje znižali na 400 milijard, vendar pa bi bilo v tem primeru treba v brezkončnost ohraniti sedanje ferry-boats, ki so sicer dobra toda nepraktična in nesodobna rešitev Logično je zato, da se večina ljudi ogreva za podmorski predor, ki bi zajemal železniški in avtomobilski promet .Ministrstvo za javna dela se je že pred leti načelno opredelilo za takšno rešitev in v smislu tega pred štirimi leti imenovalo ustrezno komisijo, ki naj bi proučeval^ razne rešitve, tedaj se je namreč že • načelno« odkloni^ rešitev, ki so jo. nakaten zag zainteresirane. Nekoliko napeto dračje v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) Trdno °hranitb svoje stališče, ker ste na Pravi poti. Utrujenost, ki.gie ie “tresite v prijetni družbi DVOJČKA (od 21.5. do 22.6) jar se tiče finančnih zadev, bo-o te brez skrbi. Dan, dva odmora m vam ne škodovalo, ker ste hudo nervozni. . RAK (od 23 6. do 22.7.) Vaši na orti bodo šli kot po olju. vendar ouste morali zavihati rokave., Ce spregledujete napake drage osebe, s tem niste pomagali. LEV (od 23.7. do 22.8.) Potrpite V družbi se boste odlično znašli. Ljubosumni boste. visujl DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ce se Ukv^r ^te s pyj>k|t,iSnim delom, is*, kpristite današnje razpoloženje “ “ v ** TEHTNICA >(ed 28.9. do 23.10.) ašli se bosta ,v nqvem okolju in bo vam lahko. Neko staro pri jjitelistvo se po ponovnh obnovilo J ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) r-nv (od 23.7. do 22.8.) Potrpite, Gragnizifajte jo lijlo tako, da, ne M bo |)o »o vaših uiKrilb. boste morali Taj ponavljati. Vaši ni jamstvo za popoln uspeh. Privlačne ponudbe, ki se pa ni nanje zanesti. Kot vidimo, so prišle doslej, v poštev najraiUčnejštet rešitve, vendar ni Še nobena- obveljala m deželna vlada Sicilije je dala na razpolago sto milijonov lir, katerim se oo pridružila ustrezna vsota ministrstva za javna dela. da bi se ta problem privede) h koncu namreč do konkretnih načrtov, Kajti okrepitev prevoznih ladij za avtomobile, ki je bila pred nedavnim sklenjena, je ie začasna in se nanaša le za dobo nekaj let. nakar bo treba najti dokončno rešitev, *sj bo prej ali slej prišla do veljave še »Cesta sonca«, ki vodi sedaj do Neaplja, prej ali slej pa bo pripeljala tudi do ožine m po njej bo pridrvelo iz severne Italije m srednje Evrope ns milijone turistov Sicilija ,e namreč izredno vabljiva. nejših motenj v spominu, Znana je tako imenovana amnezija, ki izbriše vse iz spomina in celo zavest o lastni osebi. Ni namreč prav tako redek primer, da je človek pozabil, kaj je bil, odnosno kaj je, ko je bil ranjen v glavo. Spominu je potreben kisik. Mislimo v tem primeru, da je kisik potreben možganom, torej tudi tistemu delu možganov, kjer je center spomina. Ce nekdo močno kadi, vdihuje dim m s tem moti moč spomina. Do istih posledic privede tudi nekontrolirana uporabljanje pomirjevalnih in dražilnih sredstev. Tudi utrujenost je '"sovražnica spomina. Srd pa dobesedno paralizira spomin, tako da človek, ki se hudo razjezi, ni v stanju najti primerno besedo, ki bi izrazila td, kar želi povedati. To se je menda že marsikomu zgodilo. Tudi strah je tako emotivno stanje, ki je po svojem učinku glede tega enako razsrjenosti odnosno jezi. Tudi razni kompleksi morejo paralizirati ali celo povsem blokirati spomin. Znan je primer neke mlade ženske iz skromne družine, ki je s poroko močno obogatela. Pri njej se je s tem ustvaril kompleks manjvrednosti, ki je blokiral njeno moč, da bi si karkoli zapomnila. Zanimivo je, da more tudi lastna volja povsem uničiti moč spomina. Pacient nekega švicarskega psihiatra je dolga leta živel ob debeli, požrešni, klepetavi in neznosni ženi. Da bi ne znorel, si je od ure do ure, iz dneva v dan, skozi leta, pri vsakem stiku s svojo ženo ((izključeval# pozornost in spomin. In tako je s časom skoraj povsem uničil svoj spomin. 1'a primer pa ni tako nevsakdanji in pogosto predstavlja temelj tako imenovane amnezične nezadostnosti. Niso pa hkrati redki ljudje, ki imajo zelo dober spomin, ki se pa tega ne zavedajo. To pa je zaradi tega, ker svojega spomina, svoje sposobnosti, da si kaj zapomnijo, ne izkoristijo. Glede tega obstajajo tako imenovane mnemotehnične metode, ki temeljijo na uveljavljanju spomina s pomočjo raznih asociacij. Tako imenovani introvertirani ljudje, ki so osredotočeni predvsem na same sebe, nimajo veliko asociacij in opažajo, da jim spomin popušča. Zdravljenje spomina v takšnih primerih pomeni, da je treba pacienta spraviti v ravnovesje z zunanjim svetom, z ostalimi ljudmi, od katerih so se nekako ločili, ali hoteli iočiti. Danes pa že obstaja možnost, da spomin zdravimo in ga *ko-rigirano«. Prvi test, ki se daje pacientu, je po navadi kak literarni tekst z dvajsetimi podrob nostmi. Strokovnjak, ki pacien*a preiskuje, sešteva pozitivne od gpvore in na osnovi tega daje svojo sodbo. Posebna pnzomosi se posveča prirodi blokade, in temu, kaj nekdo najprej pozabi, kje mu spomin najprej odpove. Ce nekdo n.pr. najprej pozabi osebna imena, je temu vzrok v tem, da je imel težave z družbo v smislu svoje nezadostne družabnosti. Nato strokovnjak ((sondira# osebnost, to se pravi meri njeno občutljivost, inteligentnost, moč koncentracije itd. Spomin je v največji meri funkcija zanimanja, ki ga kažemo do posamezne stvari. Odlično se spominjamo tega, kar nas je najbolj prizadelo, ali kar nas je najbolj pritegnilo. Tudi kultura je pomembna. Ta daje snov, od nje pa je odvisna tudi popolnost sistema ali spomina. Spomin se v skrajni liniji kaže kot rezultat celega niza intelektualnih činiteljev. Nato preidemo na vrsto drugih testov. Mnogi se nanašajo na sposobnost vizualnega opažanja, drugi na domišljijo, ki mora biti vedno elastična in pozorna, ko gre za spomin. Zdravljenje spomina traja dolgo časa, lahko pa spomin ozdravimo tudi v kratkem času. Vsak teden se 'pacient »sreča« z zdravnikom od tri do šestkrat, toda vsako tako srečanje traja do 45 minut. Testi, ki služijo za proučevanje spomina, so že sami po sebi terapevtsko sredstvo. Ti odkrivajo, da je pri večini ljudi spomin le zadremal in da pri mnogih predstavlja spomin celo neizkoriščen kapital Spomin se more le z neznatnim naporom volje ponovno prebuditi. ,Spomin le redkokdaj povsem usahne. Seveda velja to za spomin, ki je zadremal, ne pa za izgubo spomina v prtfnerih, ko je pacient doživel veliko okvaro na petem režnju možganov, katere posledica je bila popolna izguba spt# mina. hrabri, kot vojščaki. 'Na odprtem- upanje. V splošnem velja pre-morju se njihove »džunke« zdijo kot kak izgubljen fižolov štrolc. Ribe, ki jih lovijo Ganci s svojih e.000 majhnih ribiških čolnov, so osnovna hrana stotisočev prebivalcev obalnih področij in tudi za mnogo širše področje notranjosti. Čezoceanske ladje pazijo, da se ribiči pravočasno umaknejo, da jih njihov premec ne »pohodi#. Ribič trdno stoji v čolnu in s kratkim veslom naglo krmar, medtem pa so njegove oči vedno pozorne :n iščejo znamenje -kakšno deščico, pokrov zaboja, zaboj od piva ali kaj podobnega — na katerem je zaboden kos palmine veje. S temi so obeležena mesta, kamor so bile vržene mreže. Morda so polne, morda pa jih je kak morski pes v svoji večni lakoti raztrgal... Ko z ladje gledamo iz daljave na te plavajoče oznake, se nam zdi kot da so kaka vodna pošast, potopljena v temnih vodah oceana. Niti na eni oznaki ne piše, čigava je in vse so si več ali manj druga drugi podobne. In vendar vsaka ribiška družina pozna svoje. Ko potegne plave, nylonske mreže na prod pod palmami, se ribič zlekne, da bi se odpočil. Toda ne za dolgo, kajti že ga čakajo ženske v pisanih ganskih oblekah in i ogromnimi klobuKi, ki so podobni dežnikom ter z zaboji, košarami in kakršno koli drugo posodo. Zenske bodo preštele vsako ribo, ki jo je ribič ujel, kajti drugače se tu ribe ne merijo niti ne tehtajo. Kupujejo in prodajajo se po številu. Nato bodo ženske ribe odnesle na trg v Akro in drugam v obalna mesta. In ko jih bodo tu prodale — In prodale jih bodo vse — bodo kupile blago; ribiški pribor, obleko, osebne predmete, vse od niti do «kente», tradicionalne obleke Afričanov * J ( _ | teh krajev. In vse to bodo potem odnesle na obalo. Ribiči bodo kupili, kar bodo po trebovali, pogosto pa tudi kaj takega, kar jim ni prav potrebno. Nato bosta ribič in ženska sedla, da bi obračunala. Ko je namreč prej ženska ribe «odštela» (od skupnega lova), se je pri ribiču zadolžila. In tudi sedaj si je ribič potrebno 'in tudi manj potrebno samo izbral. Sedaj bosta napravila obračun; kdo komu več dolguje. Pravijo, da po navadi ribič vedno žepski več dolguje kot ona njemu. In te ženske so nevarni trgovci. Od njih sta odvisna ribič in potrošnik in če bi njih ne bilo, bi ribiško bratstvo zaman metalo in iz morja vlekjo svoje plave mreže. Poleg rega, kaj bi bilo z ženskami, če bi ne bilo ribičev. Kajti te ženske niso sposobne za drugo delo, Kot samo za to da trgujejo in s svojim zaslužkom hranijo svoje potomstvo. Moški si po navadi postavi toliko kplib i* blata, kolikor ki je zbral žčnsk okoli sebe. Te ženske pa posta- pričanje, da ko si neka ženska, ki se ukvarja s to posredovalno vlogo, izposodi določeno število funtov in določi dan, ko jih ho vrnila, bo besedo držala za vsako ceno. V tržnicah, ki so. tako značilne za afriška mesta in naselja, so gospodarji situacije te ženske. One s° tu vsemogoči gospodar, ki dviga in ruši cene. V njihovih rokah je namreč skoraj v»a blago najširše potrošnje, začenši s prehrambenimi artikli do tekstila, začenši od japonskih sandal, do drogerijskih in lepolič-nih preparatov tudi vrste »Eli-sabeth Arden« in «Max Factor#. V glavni tržnici v Akri, ki je tržnica teh žensk-posredovalk, je kot na sejmu in to od zgodnjega jutra do poznega popo!- dneva. Tu moreš najti vse. Tuti najbolj zahtevna ženska najde tu, kar ji poželi srce. Cez ulico, nasproti tržnici, je bogata trgovina s kondicioniranim zrakom, razkošnimi izložbami, premičnimi stopnicami m bogatim blagom i vsega sveta. Toda ni vzrok, rta nekdo ne stopi v to bogato trg‘>-vino v ceni biaga, peč pa v teni, 1 kako v mali trgovinici, ki jo ima ženska v veliki košari jli na deskah zbite barake, cene skačejo ali padajo. Pravzaprav celo v tern, kako ta ženska — trgovka svoje blago prodaja. Ce reče, da neko blago stane 10 funtov, je to cena za belopoltega kupca. Belopolti kupec mora sprejeti ta način trgovine, v kateri velja edino pravilo, kdor bolj dolgo vzdrži v pogajanju, ta ho blago dobil po pravi ceni. 2enske-trgovke niso posebno ljubeznive trgovke. Nj'hovi odnasi so poslovni, tu ni nasmeha, r-i je tako značilen in v Afriki povsod pričujoč. Tu veljajo našle i-nja pravila; če hočeš — vzemi, če nočeš kupiti pa mi ne premetavaj blaga. Ce ti to ni prav, pojdi k sosedi. Te ženske ne poznajo sentimentalnosti. Tudi proti njej ni nihče sentimentalen. Zenske hodijo po ves dan s košarami eli zaboji na glavi. Hodijo po cestah od hiše do hiše, prodajajo afri-ški krompir — jam, prodajajo ze. lje, ananas in banane, pa tudi britvice, in drugo drobnarijo pa še marsikaj drugega. Jn vse to prenašajo na glavi, vsa ta teža jih potiska k tlom, kaiti tukaj sonce ne greje, temveč žge. In ženska kljub temu oskrbi vso družino z vsem, kar ji .e najnujnejše. Trgovec se ji ne Dostavlja po robu, pač pa skuša, Ua je z njo v prijateljstvu. B. S. Ura na baterijo Neko sovjetsko podjetje, ki se ukvarja z izdelovanjem ur in fine mehanike, je izdelalo zapestno uro, ki je ne bo poganjala vzmet, is ko svojemu možu , rodj otroke, morg zanje sama skf>#ij Te ženske pa niso le gospodarji ribjega tržišča. Nje zasledimo povsod, v vseh tržnicah, na vseh tržiščih, Pravjjo, da te1 ženske uživajo tolikšno zaupanje veletr- Jejo, bo zelo točna, saj bo v mese. cu dni prehitela ali zaostala kvečjemu poldrugo minuto. Baterijo bo treba menjati vsakih 8 mesecev, s čimer bo odpravljena vsa skrb glede navijanja. Do sedaj so izdelali le nekaj primerkov za po-skušnjo, sedaj pa bodo začeli takšne ure izdelovati v serijah za trg. nF Radio Trst A TOREK. 5 MAJA 1964 Nacionalni program 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja 6 30 Vreme na ital. morjih; 8.30 fflasba- il m Slov narodni moti- Jutranji pozdrav; 9.00 Strani iz vi U 45 Naš iuke.box l2 l5 Po- Blbum»: 9'20 p°Pevke; 10.00 O- ka opere ,,Faust#; 11.00 Pozor menek s poslušalkami' 12 30 Iz perna antologija; 10.30 Sola; 11.00 nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna tedenskih Uglasbenih 'spored™ Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pes- glasba; 12.25 Domače pesmi; 13.30 13.30 Glasba po željah; 17,00 »Musiči del Friuli«; 17.20 Iz albuma narodne pesmi; 8.55 Radijska šola; 9.25 Popevke; 9.45 Brož: Pomladna sonata; 10.15 Dixilend in bossa nova; 10.40 Gounod; I. sli- iprehod skozi čas; 11.15 Ital. pe mi in plesi; 11.45 Tartinijeve Skladbe; 14.65 Vreme na ital. lahke glasbe; 18.00 Italijanščina; ^Toospod^r^TubrikT^e^ 18.15 Umetnost in prireditve; MosL 18.30 Sodobna ital. glasba, 19.00 im.novan Trst. 172fi sim{ knn. Hammond orgle; 19.15 Pisani balončki; nato Solisti lahke glasbe; 20.00 Šport; 20.30 Znani motivi; 21.00 Pregled ital. dramatike; 21.40 Slov. in iugoslov. solisti; 22.00 Večerni ples. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Tržaški narodni motivi; 14.20 Jazz. glasba; 12.25 Domače pesmi; Simf. plesi; 14.05 Šola: 14.35 Akademski pevski zbor; 15.15 Zabavna glasba; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; . _ . . 17.05 Koncert po želiah; 18.00 imenovan Trst; 17.25 Simf. kon- Aktualnosti: 18.10 Španske melo ___« . n • n rt J __ J_3______ i ! • 1« cert; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 I. Refice; «Cecilia». II. program Koper dije; 18.25 Plesni orkester; 18.45 Na mednarodnih križpot>ih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Komorni zbor iz Celja; 20.20 Radijska igra; 21.05 Glasba slov. skla dateljev; 22.10 Glasbena medigra; 22.15 Skupni program JRT; 23.05 11.10 Vesela glasba; 12.05 Danes Zabavni mozaik WMP S Ital. televizija Koncert; 16.15 Hw*odtj«; 8.30 Sola: 17.30 Program za naj- Ital narodne Pesmi; 17.35 Mala 18 3o Nikoli ni prf.p0i,no. enciklopedija; 17.45 Vaš juke-box. I900 Dnevnjk: 19 I5 Tri 18.85 Enotni razred: 18.50 Vasi 8.00 Jutranja glasba: 8.40 Poje Rita Pavone: B.15 Ritem in fantazija; 10.35 Nove ital. pesmi; izbranci; 19.50 Sama glasba: 20.35 Nagradno tekmovanie: 21.45 Glasba v večeru; 22 10 Jazz. ///. program 18.00 Pregled ital. slovstva; 18.45 Boccherinijev Duo _za dve 15.30 Chopinove skladbe; 16.15 vtoHoi; 19-15 Tuji periodični tisk; Glasbeni paberki; 16.45 Popoldan- l9.30Vs«kovečermkoncert; 20.30 ski zmenek: 17.00 Vabilo v Ope- Revija revij; ^ Mozartove ro; 17 40 Glasbene sanje in želje; * rske skli*dbe 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Pino 22 45 Glas ' ‘ian" Presti: 19.30 Prenos RL; 22.15 Ok- S loven Ulj tet Dave Peli; 22.40 Faurove -wr«wf/ar 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro: 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Glasbeni mozaik; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Kvintet Kranjčani; 14.00 Popularne melodije; 14 30 Zabavne popevke; J9.00 Dnevnik; 19.15 Tri umetnosti; 30.15 8portne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film- »Ujetniki močvirja«; 22.25 Kako, kdai, za kaj?; 23.00 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Politika investicij; 22.15 Sergej Prokofjev, ob koncu Šnort Jug. televizija 18.00 Sovjetski film »Cisto nebo«; 19.40 Propagandna oddaja; 20.00 Dnevnik; 20.30 »Beograjska skladbe. 8.05 Zabavna glasba; 8.35 Slov, pomlad«; 22.30 Dnevnik. Vreme včeraj: najvišja temperatura 20, najnižja 14.8, ob 19. uri 19.5; zračni t/laik 1013.2 pada, vla®e 62 odst., veter zahodruk 4 km, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16.8 stop. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 5. maja Mii ra n Sonce vzide ob 4.47 in zatone ob 19.17. Dolžina dneva 14.30. Luna vzide ob 1.56 in zagone ob 11.30 Jutri, SREDA 6. maja Jamez NEDELJSKA IN VČERAJŠNJA VOLILNA ZBOROVANJA Pajetta (KPI) v nedeljo na Opčinah Bensi (PSI) včeraj na Trgu Goldoni Dr. Šiškovič zagotovil na Opčinah, da bosta na listah KPI izvoljena dva Slovenca - Tiskovna konferenca PSIUP - Govor dr. Škerka po radiu za LSS Volilna kampanj* se Je v nedeljo | čilo, v katerem je orisal odstop vr-zelo razživela in bo dosegla te dni ste voditeljev in članov PSI Iz stran-svoj višek, saj se bo morala v pe- ke v Furlaniji ter prestop v PSIP. tek opolnoči nehati. V nedeljo so govorili razni osrednji voditelji strank in za prihodnje dni se pričakujejo največji «kalibri» in med njimi sam predsednik vlade Moro. Medtem pa je že pripravljen na občinskem ekonomatu ves volilni material, ki ga bodo začeli v četrtek razpošiljati po voliščih. Preteklo nedeljo se je v Prosvetnem domu na Opčinah zbrala velika množica ljudi na ljudski veselici, ki jo je priredila komunistična partija. Za veselo razpoloženje so poskrbeli «Veseli rudarji« in Idrije in zbora iz Križa in Repna pa sta prisotnim tapela nekaj lepih slovenskih narodnih in partizanskih pesmi. Zabava in veselje sta trajala pozno v noč, saj je bilo na veselici še okrog 23. ure prisotnih nekaj tisoč ljudi. Veselica je bila združena z volilnim zborovanjem, na katerem so nastopili komunistični slovenski kandidat za deželni svet dr. Šiškovič, poslanec Giancarlo Pajetta in poslanka Marija Bernetič. Dr. Karel Šiškovič je najprej poudaril važnost deželnih volitev za slovensko manjšino, ker se bodo lahko v deželnem okviru končno začela reševati vprašanja, ki se posredno in neposredno tičejo slovenskega prebivalstva v vsej deželi. Nato je dr. Šiškovič poudaril, da je vlada, v kateri so imeli demokristjani vedno večino, stalno odrekala Slovencem najosnovnejše narodnostne pravice, tudi tiste, ki jih uživata nemška manjšina na Južno Tirolskem in francoska manjšina v Dolini Aosti. Poleg tega pa je dejal dr. Šiškovič, nas Krščanska demokracija popolnoma črta iz seznama živih v Beneški Sloveniji. Potem ko je polemizirali s stališči nekaterih strank, ki imajo na svojih kandidatnih lisitah slovenske kandidate, je dir. Šiškovič dejal, da Komunistična partija u-radno zagotavlja Slovencem izvolitev v deželni svet najmanj dveh Slovencev, in to se bo tudi gotovo zgodilo, ker je Komunistična partija lansko leto držala svojo obljubo, da je po 40 letih poslala v italijanski parlament edinega slovenskega poslanca, Marijo Bernetič, ki zastopa slovensko narodno skupnost v Italiji v naj višjem organu italijanske republike. Poslanec Pajetta je v začetku svojega govora poudaril, da komunisti ne čakajo volitev, da bi se spomnili na Slovence. Mi smo se srečali s Slovenci, je dejal Pajetta, v borbi proti fašizmu, v zaporih in internacijah, povsod, kjer se je bilo treba boriti proti sovražnikom delovnega ljudstva in za pravice slovenske manjšine. Mi lahko naglas rečemo vsem I-talijanom, da Slovenci niso njihovi sovražniki, kot so jih prikazovali fašisti in kot jih hočejo še danes prikazati reakcionarne sile, ampak da so jim Slovenci pri. jatelji v miru in v borbi. Komunistična partija, je dejal Pajetta, se je v poslanski zbornici na javni seji zavzela za slovenske pravice, kjer je poslanka Bemetiče-va pozdravila poslance v slovenščini. Zato se bo KPI tudi v deželnem svetu, je dejal Pajetta, kjer bodo sedeli njeni slovenski svetovalci, borila za popolno enakopravnost slovenskega prebivalstva z italijanskim. Pri tem je Pajetta pripomnil, da je treba pojasniti, da Slovenci nimajo samo enega poslanca v poslanski zbornici, ker sem poslanec Slovencev tudi jaz in vsi komunistič. ni poslanci in senatorji so tudi slovenski parlamentarci. Drugi del njegovega govora se je nanašal predvsem na polemiko s socialisti in z demokristjani. Zborovanje je s kratkim nagovorom zaključila poslanka Marija Bernetič. Za PSI je včeraj govoril na Trgu Goldoni podtajnik finance Ce-sare Bensi. Orisal je sedanji položaj in stališče PSI, pri čemer je posebno poudaril gospodarski položaj. Orisal je vzroke gospodarske krize ter dejal, da pritiče PSI zasluga za ustvaritev pogojev za gospodarsko obnovo v državi, ki mora potekati skladno In uravnovešeno. Z reformo struktur v kmetijstvu, na področju dežel ln na urbanističnem torišču se bodo ustvarili pogoji za široko politiko načrtovanja. Ta politika bo po Mii strani končno pomagala načenjati osnovna vprašanja v državi, po drugi strani pa bo preprečila ciklične gospodarske krize, ki so tipičen proizvod sedanjega kapitalističnega sistema In ki neogibno padajo na ramena najbolj revnih slojev v državi. Govornik Je polemiziral z gospodarsko In politično desnico, ki je odgovorna za sedanji slabi gospodarski položaj. Desnica namreč ni znala prenoviti zastarelih struktur v naši državi. Svoj govor je zaključil s pozivom volivcem, naj glasujejo za PSI, da se sestavi deželna vlada levega centra v kateri se bo stranka enako kot v Rimu zavzemala, da se uresniči program, ki bo rešil osnovna vprašanja v deželi. Včeraj je poslanec Trlstano Co-dignola, ki je odgovoren za šolska vprašanja v vodstvu PSI, sprejel načelnika komisije za šolska vprašanja Slovenske kulturno gospodarske zveze Draga Pahorja, s katerim je razpravljal o perečih vprašanjih slovenskega šolstva v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Včeraj opoldne je poslanec PSIUP Domenico Ceravolo na tiskovni kon- Pri tem je navedel številna imena Povedal je. da je bil 2. maja v Marianu v navzočnosti Lelia Bassa in Alcida Malaguginija sestanek voditeljev in članov 18 sekcij videmske in pordenonske federacije PSI. Po proučitvi političnega položaja in ravnanja PSI v zadnjih mesecih levega centra ter po proučitvi deželne volilne kampanje, v kateri je PSI izrazilo pripravljenost, da ponovi obrazec levega centra tudi v deželnem merilu, kjer bi bila še bolj podrejena Krščanski demokraciji, so udeleženci sestanka sklenili, da izstopijo iz PSI in pristopijo k PSIUP, kajti le v njej bodo po njihovem mnenju lahko nadaljevali borbo za socializem in deželno avtonomijo. Deželni odbor PSIUP je poskrbel, da se takoj sprejmejo v stranko vsi ti socialisti tei je priznal za svoje vse bivše sekcije PSI, ki so sklenile, da presedlajo k PSIUP. Lista Slovenske skupnosti je imela v nedeljo ln včeraj vrsto shodov v mestu in okolici. Govorili so dr. Škrk, Drago Stoka, Danilo Lovrečič, Saša Rudolf in Marijan Metlika. Utemeljevali so potrebo po močnem slovenskem predstavništvu v deželnem svetu za zaščito narodnostnih ln gospodarskih pravic. Na socialnem področju so se zlasti zavzeli za izboljšanje bolniškega zavarovanja in zvišanje pokojnin. Obsojali so ustanove, iti pri dodeljevanju ljudskih stanovanj zapostavljajo domačine. Včeraj so v poročilih ob 13.15 prvič oddajali po radiu Trst A volilne govore v slovenščini. Za listo Slovenske skupnosti je govoril dr. J. slanec Renzo Pignl, član vodstva stranke poslanec Malagugini, član vodstva Libertini, Bruno Pincher-le in Ezio Mariane. Nadalje bodo predvajali dokumentarni film o deželi ob 19. uri v Ul. De Amicis pri železničarjih in ob 20. uri v UL Ricmanjih. Te dni bo prišel govorit v Trst tudi tajnik stranke Vecchietti. Škrk, ki je puodaril potrebo po moč nem slovenskem predstavništvu za dosego narodnih, gospodarskih in socialnih pravic slovenskega prebivalstva od Trsta do avstrijske meje. Nato je obrazložil program liste in njene cilje v bodoči deželni ureditvi. Včeraj so po slovenskem radiu tudi prebrali krajšo izjavo tržaške KD, ki se med drugim sklicuje na okrožnico »Pacem in terris«. Danes bosta govorila v slovenščini za PSI Marko Waltritsch, za KPI pa dr. Karel Šiškovič. Volilna zborovanja PSI: 10.30 Trg Cavana, 11.30 Ul. Economo, 12.00 Sprehajališče Sv. Andreja, 18.00 Trg Sv. Antona, kjer bo govoril poslanec Luciano De Pasteli«, 10.30 Slivno. 20.80 Cerovlje. Jutri bo govoril ministar za zdravstvo Giacomo Mancini. KPI: ll.Op Trg Vittorio Veneto. Tonel, 12.00 2avlje, Šema, 12.00 Ul. Conti pri Stolpnici IACP, Jole Burlo, 18.00 Trg Cavana, Vidali, Trg Pestalozzi, Šema, 19.00 Ul. Cattedrale, J. Burlo, Ul. Zorutti, Cuffaro, 19.30 Ferneji pri Miljah, Pacco, 20.00 Briščiki, Bernetičeva, 20.30 Repnič, Bernetičeva, 20.00 Boršt, Šiškovič, Ricmanje, Šema. LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI: leteči shodi ob 10.00 na Lo-njerski cesti in Trgu Valmaura, ob 11.00 Ut, Timignano in pri Sveti Ani, ob 12.00 v Ulici Cave. Popoldne. bodo shodi olj 18.00 v Ses-ljanu in v Ul. Grimam, ob 19.00 v Medji vasi in v Lonjerju in 20.00 v Devinu in na Jezeru. PSIUP: Danes bo okrog 20 zborovanj, na katerih bodo govorili tajnik parlamentarne skupine po- Predstavnifea SKGZ pri podtajniku Bensiju Včeraj Je sprejel podtajnik ministrstva za finance poslanec Cesare Bensi predstavnika Slovenske kulturno gospodarske zveze tajnika Bogo Samso in člana odbora odv. Angela Kukanjo. Pri razgovoru je bil prisoten tajnik tržaške federacije PSI Amaldo Pittoni. Predstavnika SKGZ sta s podtajnikom razpravljala o nekaterih gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo slovensko skupnost, ki živi v Italiji in naletela na prisrčen sprejem. Podtajnik je pokazal, da je s temi vprašanji že upoznan in je zagotovil svojo podporo. ODGOVOR PREFEKTURE DEVINSKO-NABREZINSKI OBČINI Glede slovenskega vrtca v Sesljanu se lahko občina pritoži samo na vlado V svojem odgovoru pravi prefektura, da je ukrep dr. Mazze proti otvoritvi vrtca nepreklicen - Z novim šolskim letom bo za vrtec godnih že 18 otrok prefektura, sicer neuradno, obveščena, kar še bolj utemeljuje zah- Devinsko-nabrežinska občina je včeraj dobila odgovor iz prefekture na priziv, ki ga je občinski svet devinsko-nabrežinske občine na seji 23. marca soglasno odobril z ugovori proti ukrepu vladnega generalnega komisarja glede otvoritve otroškega vrtca v Sesljanu, z zahtevo, da vladni komisariat vprašanje tega vrtca ponovno prouči. V odgovoru prefekture je rečeno, da je ukrep generalnega vladnega komisarja dr. Mazze glede slovenskega otroškega vrtca v Sesljanu nepreklicen in da ima občinska uprava sedaj možnost, da se glede tega ukrepa pritoži na višje organe. Iz odgovora prefekture devin-sko-nabrežinski občini glede otvoritve otroškega vrtca v Sesljanu za otroke iz Sesljana in Vižovelj je razvidno, da se devinsko-nabre-žinski občinski svet sedaj lahko pritoži samo še na vlado v Rimu. Kot smo že obširno pisali in kot je poudarjeno tudi v zadnjem prizivu, ki ga je občinski svet devinsko-nabrežinske občine poslal prefekturi z zahtevo jo otvoritvi slovenskega vrtca v Sesljanu, je razvidno, da devinsko-nabrežinska občinska uprava ne more soglašati z vsebino dekreta generalnega vladnega komisaria dr. Mazze, s katerim je zavrnil sklep devinsko-nabrežinskega občinskega sveta o otvoritvi omenjenega otroškega vrtca. Občinski svet devinsko-nabrežinske občine med drugim u-gotavlja, da bi upravni stroški za predlagani vrtec ne bili znatni, kakor je bilo že točno označeno v zadevnem sklepu občinskega odbora; da se ne more zahtevati, da bi otroci iz Sesljana in Vižovelj obiskovali vrtec v Devinu ali v Mavhinjah, ker sta oba ta kraja precej oddaljena in nista povezana z udobnimi prometnimi sredstvi za otroke v tako nežni starostni dobi; da so na občinskem področju v Devinu-Nabre-žini in na ostalem področju tržaškega ozemlja pred kratkim odprli otroške vrtce z italijanskim učnim jezikom, ki jih upravljajo razne javne ustanove, in ki imajo še manjše število otrok: v Dolini 10, v Boljuncu 9, v Ricmanjih 4, na Repentabru 5 itd.; da se občinska uprava ne more iz popolnoma utemeljenih razlogov odpovedati odprtju omenjenega otroškega vrtca. V nadaljni preiskavi, ki jo je devinsko-nabrežinska občinska u-prava izvedla, da bi z novimi podatki še bolj utemeljila nujnost otvoritve otroškega vrtca v Sesljanu za otroke iz Sesljana in Vižovelj, so ugotovili, da bo prišlo v prihodnjem šolskem letu v teh dveh vaseh v poštev ne več 13 o- iagj statističnih podatkov so nam. trok kot doslej, ampak celo 18 reč ugotovili, da se je indeks ftfrolr itArfnih -»o r\ f ro o \r! trrfon O v- , •_1V, n nratptipni otrok godnih za otroški vrtec. O tej ugotovitvi se zdi. da je bila iiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiHNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirrtiiiiiiiiiiiiiiimiii VČERAJ OD 10. URE V MIUAH Popolna splošna stavka v obrambo ladjedelnice Sv. Roka Zaprti tudi vsi uradi, trgovine, gostilne, obrtne delavnice itd. - Sindikalno zborovanje na Trgu Marconi Včeraj so vse Milje protestirale s stavko proti ukinitvi mizarskega oddelka in s tem tudi proti postopnemu ukinjevanju vseh obratov ladjedelnice Sv. Roka sploh. Od 10. ure dalje so stavkali delavci v vseh industrijskih obratih ter uslužbenci v vseh javnih in zasebnih uradih. Obrtniki so zaprli vse svoje delavnice, gostilničarji svoje lokale, trgovci pa svoje trgovine. Delala je samo pošta, banka pa se j# omejila samo na škomtiranje menic. Stavkali so tudi uslužbenci občinskega prevoznega podjetja ACNA. Opoldne so začeli stavkati tudi delavci v rafineriji Aquila, ker spadajo Zavije pod miljsko občino. Solidarnostno stavko pa so ob 13.30 začeli delavci v Tržaškem arzenalu. Milje so odločene do kraja braniti obstoj svoje ladjedelnice in hočejo jasen odgovor, kaj namerava Fincantleri z ladjedelnico, v kateri se je število delavcev In uradnikov od leta 1946 sčm že skrčilo na manj kot eno četrtino. Ministrstvo državnih udeležb je sicer zagotovilo, da ne bodo odpustili nobenega delavca, toda to ni za Milje dovolj: Miljčani hočejo ohraniti tudi ladjedelnico, za katero trdijo v krogih IRI, da je zastarela za gradnjo, pa tudi za popravljanje ladij. V zvezi s tem se je tudi že večkrat sestal odbor (iiiiiiiiiinminMmiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiimmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin TRAGIČNE POSLEDICE TRČENJA AVTOV POD GRETO Smrt mladega dehleta tretji dan po nesreči Ferlugova družina je že pred tremi leti izgubila pri prometni nesreči tudi sina Predvčerajšnjim zjutraj, nekaj po 6. uri, je v splošni bolnišnici izdihnila 23-letna Natalija Ferlu-ga i Furlanske ceste 199, ki se je ponesrečila skupaj s svojim o-četom Francom in materjo Ano pri promeitni nezgodi, do katere prišlo 1. maja zjutraj blizu so se Ferlugevi Plat 800 v smčri klanca pri Greti. Tistega jutra pelj ali z avtom proti Ul. Udine. Zaradi spolzkega cestišča se je Fe ringov avtoi zaletel v «Volkswagen» TS 61495, ki ga je upravljal 44-letni Guido Cain. Pri nesreči so se vsi potniki več ali manj poškodovali. Naj hujše so bile poškodbe mlade Natalije, katero so sprejeli na pljučni kirurški oddelek. Kljub skrbni zdravniški negi je dekle podleglo hudim notranjim poškodbam. Ferlugovo družino je kruta u-soda že drugič prizadela. Pred dobrimi tremi leti so izgubili sina, ki ga je blizu Girljana povozil neki inozemski turist, ko se je fant hotel zapeljati s kolesom v grljansko kopališče. Budo prizadeti družini naše i-sfkreno sožalje. Trč«n|« motorja in avta na Foro Ulpiano Predvčerajšnjim zvečer okoli 21. ure sta se 28-letni Silvano Castagna Jz Ul. Verga 18 in njegova 27-letna žena Maria Bulfon peljala z motorjem po Trgu Foro Ulpiano. Malo prej sta zavila iz Ul. Fabio Severo ter se zapeljala po trgu v smeri proti Ul. Coroneo, ko jima je nenadoma presekal pot avto znamke »Giulia«, ki ga je upravljal v nasprotni smeri Romano Cataletto, star 36 let iz Ul. Corridonl 8. Ta je prav v tistem trenutku hotel zaviti na levo, kar je povzročilo trčenje med voziloma. Najtežje se Je pri nesreči poškodovala Bullanova, ka- ozdravela v 10 dneh. Njenemu možu pa so v bolnišnici nudili samo prvo pomoč ter bo ozdravel v nekaj dneh. Z motorjem v zid Včeraj okoli 11. ure se je 34-letni Umberto Radino s Padrič št. 60 (begunsko taborišče) peljal z mopedom znamke BM 48 cm3 iz Trsta proti domu. V vasi je trčil ob kamen, ki je bil sredi ceste, ter se potem zaletel v zid ob cesti. Pri padcu se je ranil po obeh rokah, po levem kolenu ter dobil verjetne poškodbe na sklepih. Ozdravel bo v 20 dneh. Pločevina na nogo Včeraj zjutraj okoli 8. ure so pripeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 48-letnega Be-lisaria Bernardinija iz Ul. Piran-dello 48, ki se je ponesrečil v industrijski coni v Žavljah. Ko je delal v podjetju ITC, mu je težka pločevina zdrobila člen na prstancu leve roke. Ozdravel bo v 30 dneh. Hud padec s stola Nevsakdanja nezgoda se je pripetila včeraj okoli 18. ure 44-letni uradnici Ne.rei Ogrinijevi por. Zotter, ki dela v ravnateljstvu Jadranskih ladjedelnic-CKUA na Korzu Cavour 1. Ko se je hotela Ogrioijeva usesti na stol, se je ta nenadoma zlomil mi je z vso silo pa lla na tla. Pri padcu se je hudo pobila po spodnjem delu hrbta ter je verjetno utrpela kostne poškodbe. Takoj so jo prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo od 20 do 40 dni zdravljenja. sss '«sr l - ".or rsr ss tero so sprejeli na I kirurški’ od- Pri prometni nesreči, do katere je prišlo predvčerajšnjim okoh 18. ure v Ul. Baiam.inti, se je laže poškodovala 16-letna Fiorella Caris lz boiUl. Giannelli 36. tevo, da se prekliče prepoved otvoritve tega otroškega vrtca, ki jc je izdal vladni komisar dr, Mazza. Stavka trgovinskih uslužbencev CGIl Kot smo že poročali, so vse tri sindikalne organizacije po vsej državi napovedale za danes stavko trgovinskih uslužbencev, ker nočejo delodajalci ugoditi nekaterim zahtevam uslužbencev. Toda CISL in UIL sta se v zadnjem trenutku umaknili, medtem ko je Zveza trgovinskih uslužbencev CGIL potrdila stavko, ki bo danes ves dan Ob 9.30 pa oo na sedežu sindikata v Ul. Pondares št. 8 skupščina stavkajočih uslužbencev. Dravinjska doklada se zviša za dve točki S prvim majem se dragiinjska doklada za trimesečje maj-julij zdpet zviša za dve točki. Na pod- Med včerajšnjim zborovanjem na Trgu Marconi v Miljah za obrambo miljskega gospodarstva. Včeraj ob 11.30 je bdlo na Trgu Marconi v Miljah tudi sindikalno zborovanje, na katerem sta govorila tajnik FIOM Burlo in tajnik kovinarjev Delavske zbornice dr. Fabbricci, predsedoval pa je član notranje komisije Sv. Roka Millo. Oba sta poudarila, da se Milje ne morejo brez nadomestila odreči ladjedelnici, ker bi to hudo prizadelo njihovo gospodarstvo. Ce se ne more ohraniti ladjedelnica zaradi zastarelih naprav, naj poskrbi IRI za nov industrijski obrat, ki bi zaposlil vsaj toliko delavcev, V zvezi s tem pa sta tudi oba omenila, da je ravno pred nekaj dnevi inž. Giacomelli, dejanski lastnik ladjedelnice Felszegy, v razgovoru z županom Paccom dejal, da bi on prevzel In ohranil ladjedelnico s sedanjim številom delavstva. Govornika sta poudarila tu dvojno protislovje, to je kako more Fincantleri (sklop ladje-delniških podjetij z državno udeležbo) trditi, da je ladjedelnica zastarela, medtem ko zasebni kapitalist pravi, da bi v njegovi lasti lahko še dalje obratovala; po drugi strani pa, kako to, da inž. Giacomelli krči delovni čas ln skuša celo začasno odpuščati delavce v svoji ladjedelnici, hkrati pa trdi, da bi lahke zagotovil še delo v ladjedelnici Sv. Roka. Burlo in Fabbricci sta tudi pohvalila trgovce, obrtnike, lastnike javnih lokalov itd., ki so prav vsi zaprli svoje lokale ln obrate ln s tem pokazali solidarnost z borbo mizarjev Sv. Roka, ki stavkajo že 34 dni, ter hkrati izpričali svojo voljo, da se ne dopusti ukinitev ladjedelnice. Jutri otvoritev centra IRI za usposabljanje Jutri bodo odprli na Trgu Val-maura novi center 1FAP za strokovno usposabljanje, ki spada pod IRI. Ta center je tretji za neapeljskim ln genovskim. Njegova ustanovitev se uvršča v obširen program IRI za pripravljanje specializiranih delavcev ln tehnikov, ki so nujno potrebni za gospodarski razvoj v državi. Tečaji za mladince trajajo dve eti in se delijo v tri razdobja: jrvo traja šest mesecev in jim ilužl za izbiro poklica, v drugem razdobju 10 mesecev si pridobijo osnovno strokovno znanje, kt je Skupno za razne poklice, v zad-jem razdobju 4 mesecev pa služi $ specializacijo. Med tečajem se učijo vajenci teorijo ter se vadijo v delavnicah in laboratorijih. Poskrbljeno je tudi za kulturno vzgo-šport in razvedrilo. Novi cen-zavzema površino 23.000 kv. m, polaga z učilnicami, laboratoriji, telovadnico, menzo in veliko d glavnico za tečajnike. Končno skrb S razpolaga tudi z oddelkom za prekvalifikacijo delavcev, livarno in avditorijem s 466 sedeži. V centru bo lahko skupno 450 mladeničev in 200 odraslih delavcev. Center je že delno deloval, saj se v njem že drugo leto uči 250 vajencev. Prihod ministra mornarice Spagnollija Snoči je prispel v Trst minister trgovske mornarice Spagnolli, ki bo danes na pristaniškem poveljstvu izročil pomorščakom kolajna za dolgoletno plovbo. Po ogledu pristaniških naprav in po sprejemu na Tržaškem Lloydu se bo minister na trgovinski zbornici sestal s tržaškimi gospodarstveniki. Pred zaporo javnih lokalov? V sejni dvorani trgovinske zbornice je bila včeraj skupščina Združenja lastnikov javnih lokalov. Predsednik Braccl in vsedržavni tajnik Galli sta poročala o vprašanjih te stroke s posebnim poudarkom na težave, ki Jo tarejo. Na skupščini so se pridružili pobudi lastnikov javnih lokalov v raznih mestih, ki so napovedali življenjskih stroškov v preteklem tromesečju ponovno zvišal. Veličastno slovo Miljčanov od Ricciottija Santalese V nedeljo ob 14. uri je nenado^ ma umrl za srčno kapjo Ricciotti Santalesa iz Milj, star 50 let. Se tri ure prej se je udeležil zborovanja, na katerem je kot tajnik miljskega' sekcije KPI predstavil občinstvu govornika poslanca Pa-jetto. Ko se je nato vrnil domov, mu je nenadoma postalo slabo in je izdihnil. Santalesa je bil eden izmed najbolj vidnih in čislanih komunistov v Miljah. Po letu 1943 se je boril v partizanskih vrstah, od leta 1949 je bil vedno občinski svetovalec KPI in kasneje vodja komunistične svetovalske skupine. Bil je tudi namestnik predsednika kontrolne komisije tržaške federacije KPI. Pokojnega Santaleso je včeraj pozno popoldne spremila na njegovi zadnji poti velika množica Miljčanov, okoličanov in Tržačanov. Izpred hiše žalosti pri Sv. Roku se je razvil po nabrežju in skozi mesto na pokopališče dolg žalni sprevod. Krsta s posmrtnimi ostanki pokojnika je bila zavita v rdečo zastavo, za njo so šli pokojnikova vdova z dvema otrokoma, njegovi svojci in sorodniki, miljski župan skupno z občinskimi odborniki in svetovalci, senator Vidali, poslanka Bernetičeva, člani komiteja KPI, zastopniki ANPI in raznih strank ter Delavske zbornice CGIL, župani podeželskih občin in predstavniki raznih organizacij, V častnem spremstvu so bili mestni stražniki, ki so tudi nesli prapor miljske občine, žalne koračnice pa je igrala godba na pihala od Sv. Barbare. Ob odprtem grobu je v svojem poslovilnem nagovoru sen. Vidali izrekel vdovi, otrokoma in svojcem sožalje KPI ter poudaril zasluge pokojnika, ki je omahnil med delom za uresničenje idealov napredka. Naj mu bo lahka zemlja, od žalosti potrti vdovi, otrokoma in svojcem pa naše sočustvovanje in sožalje. V Barkovljah je umrl Franc Pertot-Karleto V Barkovljah je nenadoma preminil Franc Pertot, po domače Karleto, dolgoletni člani komunistične sekcije »Matjašič«, v okviru katere je opravljal dosledno in vdano razne naloge in dolžnosti. Pokojni Pertot Je bil član KP od leta 1947 in Je užival pri Barkov-ljanih obeh narodnosti velik ugled in spoštovanje. BU je zelo skromen do sebe, ko pa je šlo za koristi delovnega ljudstva, je znal biti borben in nepopustljiv. S preprosto in odkrito besedo je znal pritegniti vsakogar in ga spodbujati k borbi za socialne in narodne pravice delovnih ljudi ln svojega naroda, kateremu je bil zvest in predan. Barkovljanska sekcija KP Izraža svojcem priljubljenega pokojnika iskreno sožalje. Pogreb bo danes ob 18. uri na barkovljanskem pokopališču. Svojcem pokojnika izreka soža- SLOVENSKI KLUB vljudno vabi na predavanje prof. UMBERTA URBANIJA z naslovom «VUK KARAD2IC IN NJEGOVI ODNOSI DO KOPITARJA IN NJEGOŠA. Iti bo drevi ob 21. uri v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9. Gledališča VERDI Sobotni simfonični koncert bo posvečen Rihardu Straussu ob 100-let-nici njegovega rojstva Dirigiral bo Herbert Albert, rog-solo Domenico Ceccarossi. Na programu so skladbe: «Don Giovammi — simfonična pesnitev op. 20; koncert št. 1 za rog in orkester op. 11 (novo za Trst); Smrt in pretvorba — simfonična pesnitev op. 24; »Til! Eulenspiegel« — simfonična pesnitev op. 28. Pri blagajni gledališča se začenja prodaja vstopnic. TEATHO NUOVO Danes gostuje gledališče v Pordenonu . Jutri ob 21. uri za red H in v četrtek zadnji predstavi v Avditoriju (vhod iz Ulice Tor Bandena) komedije Roberta Musila »Vincenc in prijateljica pomembnih oseb«. Cene: parter A 1200, parter B 700, balkon 300. Predstave bodo trajale samo do četrtka 7. maja. Dodelitev nagrad reklamnim filmom Včeraj sta se sestali žiriji festivala reklamnih filmov, ki so ga organizirali v okrilju tržaške ve-lesejemske ustanove. Žiriji bosta začeli danes z delom, ki se zaključi z dodelitvijo nagrad «mira-rr.arskega gradu, in «zvona Sv. Justa« najboljšemu kinematografskemu in televizijskemu filmu. Ceremonija podelitve nagrade bo v soboto, v nedeljo ob 11. uri pa bodo predvajali nagrajena filma v novinarskem krožku. V soboto splavitev trajekta «Aphrodite> V Tržiški ladjedelnici CRDA bodo v soboto ob 11. uri splavili motorno, ladjo-trajekt »Aphrodite« za grško državno turistično družbo iz Aten. Gre za enako ladjo kakršna je pred nedavnim splavljena ladja «Adonis» za istega naročnika. Njene glavne značilnosti so: dolžina 96.80 m, širina 16 m, višina do Zgornjega krova 10.40 m, brutore-gistrskih ton 4.300, motor 5.500 ks, hitrost ob polovičnem tovoru 17 vozlov. Na krov lahko sprejme 594 potnikov in 55 avtomobilov. Osmica v Borštu V Borštu št. 58 je vinogradnik Bruno Zahar odprl osmico. Toči izvrstno belo in črno vino, ki ga hvalijo vsi ljubitelji dobre, domače kapljice. zaporo gostiln, barov itd., ter so sklenili, da bodo v enem prihodnjih dni zaprli svoje lokale tudi lje tudi uredništvo Primorskega v Trstu. I dnevnika. HUPS PROMETNA NESREČA MA K0»ZU CAV0UB Z motorjem podrl pešca in se pri padcu hudo ranil Motorista so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo, pešec pa bo okreval v dveh tednih V nedeljo zvečer nekaj po 21. uri se je zgodila na Korzu Cavour huda prometna nesreča, katere žrtev Je bil 48-letni trgovec Mas-similiano Bisiachi iz Ul. deirUni-versitk 13. Bisiachi se je peljal z motorjem «Iso» Ts 29737 od Trga Libertk po Korzu Cavour proti obrežju, ko je pred Banko d’Ita-lia na črtastem prehodu za pešce podrl 70-letnega pleskarja Carla Petelina iz Ul. Porta 81. Pri tem je padel z motorja tudi Bisiachi. Oba so kmalu potem z avtom RK odpeljali v bolnišnico, kjer so takoj ugotovili, da Je Bisiachovo stanje izredno hudo zaradi hudih poškodb po glavi in drugih delih telesa. S pridržano prognozo so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek, medtem ko bo Petelin okreval v dveh tednih. V hladilni celici se je premrazil Pristaniški delavec Edoardo Holiesch, star 20 let iz Ul. S. Pe-lagio 20, je včeraj okoli 10. ure razkladal ribe iz hladilne celice nekega japonskega parnika, ki je zasidran v stari prosti luki. Nenadoma mu je postalo slabo ter so ga morali takoj prepeljati v splošno bolnišnico. Dežurni zdravnik je ugotovil, da se je Hollesch hudo premrazil v celici. Na srečo bo ozdravel v 4 dneh. Glasbena Matica v Trstu V soboto, 9. maja bo v Avditoriju koncert solistov GLASBENE SOLE IZ DUBROVNIKA Pričetek ob 21. uri Prodaja vstopnic v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, v petek in soboto ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. SOLSKE PRIREDITVE Slovenska osnovna šola v Križa priredi 7. maja ob 15.30 v prosvetni dvorani «A. Sirk« zaključno šolsko prireditev Na sporedu je mladinska igra v 5 dejanjih Pavla Golje «Prin-' eeska in pastirček«. Vljudno vabljeni! Na slovenski šoli v Sempolaju bodo imeli v četrtek 7. t.m. ob 16. uri šolsko prireditev. Na sporedu je petje, enodejanka »Cilka in njena punčka« ter otroška igra v dveh dejanjih »Škratje« Josipa Ribičiča. Naztonale 14.00 17.45 21.30 «Cleopa-tra« Technicoior. Todd-Ao, Elizabeth Taylor, Richard Burton. Arcobaleno 16.00 «1 violenti« Charl-ton Heston. Technicoior. Excelsior 16.00 »I promessi spori« Iz romana Alessandra Manzontja. Fenice 16.00 «1 4 tassisti« Fabrizzi, Kirk Douglas, Jeamne C ra im. Grattacielo 16.00 »I fuorilegge del matrimonio« Annie Girardot, Ugo Tognazzi. Prepovedano mladini. Supercinema 16.00 »Sei donne per 1’assassino« Eastmanoolor. Eva Bartok. Prepovedano mladini. Alabarda 16.00 «11 tuiipano nero« — Technicoior. Alain Delon, Virna Lisi. Filodrammatico 16.00 »Stjuaii d’ac-ciaio« William Holden. Aurora 16.30 «Mc Lirntok«. Cristall0 16.00 «Insieme a Pa.rigi» Technicoior. Wiltiam Holden CapitOl 16.30 «Tom Jones« Technicoior. Susan York. Albert Finney. Garibaldi 16.30 «Biue Havvai« Technicoior. Elvvis Presley. Massimo 16.00 «La donna dalla ma-schera di ferro« Technicoior. Imper0 16.30 »Sedotta e abbandona-ta». Moderno 16.00 »Hud ii selvaggio« — Paul Nevvmamm, Patriota Neal. Zadnji dam. Astra 16.30 «Due samurai per 100 ragazze«. Astoria Danes zaprto. Vittori«, Veneto 16.15 »I ouori ln-franti« Nino Manfredi, Franca Valeni. Prepovedano mladimi. Abbazia 16.00 »Nottl nude« Techmi-color. Prepovedano mladimi. Ideale 15.30 »Ii sole sorgera aocorM*''*' Ava Gardner.. Technicoior. Marconi Danes zaprto. •» ' Skedenj 16.00 »Mondo di notte No. 2» Technicoior. Prepovedano mladimi. Mali oglasi ENALOTTO Natečaj št. 18 ZMAGOVITI STOLPEC Bari . . . * 45 X Cagliari . , • 72 2 Firenze . . • 75 2 Genova . . • 89 2 Milan . . . 27 1 Neapelj . . # 3 1 Paleimo » . . 36 X Rim . . . * 88 2 Turin . . . 59 X Benetke . , • 36 X Neapelj II • 90 2 Rim II . . j*. e 14 1 TV PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce z 12 točkami (noben zadetek). il točkami lir 429.700 10 točkami lir 36.500 Navedene vsote se lahko spremenijo na podlagi sprejetih ugovorov. Dokončne kvote določi o-srednja komisija po členu 15 uradnega pravilnika ln bodo objavljene v Uradnem listu. » Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade LOTERIJA BARI 45 8 66 15 41 CAGLIARI 72 19 25 66 76 FIRENCE T5 62 76 38 82 GENOVA 89 «1 6 74 44 MILAN 27 14 67 60 71 NEAPELJ 3 90 16 44 19 PALERMO 36 90 86 56 23 RDM 86 14 50 36 34 TURIN 59 1 20 74 81 BENETKE 36 «1 10 25 15 TRŽAŠKA KNJIGARNA Trat - Dl. iv. Frantllka 2o Telefon «1-70» N O V O s Rakuša: Stenografsko beril* g, m POKRIVANJE PODOV Ul podi 12 plastike. guma. Ilnoleum od 450 lir dalje kv. meter. Preproge ln plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah Zagotovljena namestitev Izkušenih delavcev A.R.P. ITALPLAST. Trst. Trg Ospedale •. telefon 95-919. Včeraj-danes Dne 3, irn 4. maja 1964 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo Pa J« 20 oseb UMRLI SO: 38-letma Amalia Iuri-clch, 65-letmi Virgllio Godez, 55-letnl Luigi Olauit, 40-letni Silvano Cecca-rini, 64-letna Sofia Hoenlgmann por. Ragusin, 73-letna Santa Micor por, AMERIČANKE, Italoamerlčanke, Avstralke, Francozinje, na- letovanju v Italiji, bi sc v naglici poročile. Pisati »Eureka« — Casell4 Postale 5013 — Roma. AMERIČANE, Italoamerlcane, A ust ra. liane, Francest. vlllegglantl In Italia, sposerebbero rapidamente. Scrlvere »Eureka«, caaella 5013. Roma. Panzera, 65-letni GlovanmJ Glacomel U, 67-letna Maria Zuocolin por. Bel toli, 44-l«tna Milka Pirjevec, 23-lel na Natalia Ferluga, 78-letna Maddt lena Kodrič vd. Mlraz, 48-Ietnl Gin seppe Vrrbich ,55-letna Iolanda Pei sola, 69-letni Giuseppe Dagri, 74-lel di Amedeo Gastl, 47-letnl Framcesc Pertot, 72-letnl Pasqu»le Metta, 71 letna Glusepplna Furlan por. Otta vi »ni, 60-letna Ma ria Vislnttn pol Cullat, 59-letna Maria BaHanlm poi Atiotta. DNEVNA SLUŽBA LEKARN <4.5. — 10.5.) Blasoletto, Ul. Roma 16; Al Galetu Ul. S. Olllmo 36, Alla Madonma d« Mare, Largo Piave 2; SanFAnni Strada dl FrluH 63; Davanzo, U Bernint 4; Godina A1TIGEA, U Ginnastica 6, Al Lloyd, Ul. Orologl 6; Sponza. Ul. Morutorslmo 9 (Rojami NOČNA SLUŽBA LEKARN <«.3. — H.5.) Davanzo, Ul. Bernlol 4- Godina A 1'IGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloy< Ul, Orologlo 6; Sponza, Ul. Momtoi si no 9 (Rojan). Kruta usoda nam Je ugrabila v cvetu mladosti našo ljubljeno Nadjo Ferluga staro 23 let Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 5. t. m. ob 17. url iz kapele barkovljanskega pokopališč*. Globoko užaloščeni: starši, nona in ostalo sorodstvo Trat, 5. maja 1964. 5. maja M64 IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Pravni zastopnik združenih bolnišnic zahteva obsodbo in visoko odškodnino Vsi obtoženci bi morali skupno plačali bolnišnicam 121.201.486 lir odškodnine za materialno in moralno škodo Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Visalli, zapisnikar Strippoli) se je včeraj nadaljevala obravnava proti dr. Stenu, inž. Cisilinu in industrijskemu izvedencu Cergolu ter ostalim soobtožencem. Kot smo že poročali pred dnevi, je sodišče na predzadnji obravnavi zaključilo dokazni postopek. Včeraj je zato spregovoril predstavnik zasebne stranke ( v tem primeru gre za odvetnika, ki zagovarja ko-tisti prizadete stranke, se pravi uprave združenih bolnišnic) odv. Cuccagna. Pravni predstavnik združenih^ bolnišnic bo verjetno govoril najmanj jri dni, čeprav se je dogovoril z javnim tožilcem, v kolikor gre za obravnavanje sorodnih tem (oba namreč nastopata kot tožilca: odv. Cuccagna kot predstavnik zasebne stranke in dr. Visalli kot predstavnik javnega tožilstva), da se bo orne-W le na določena vprašanja. V začetku včerajšnje obravnave je odv. Cuccagna na vsak način postavil svoje okvirne zahteve glede 12 obtožencev. Kot je znano, se mora zagovarjati pred sodiščem 16 obtožencev. Zastopnik zasebne stranke je nastopil na obravnavi proti 15 obtožencem, izpustivši odv. Presco, ki Je bil v prejšnjih letih piedsedmk upravnega odbora združenih bolnišnic. Na včerajšnji obravnavi pa je dr. Cuccagna postavil določene zahteve v pogledu 12 obtožencev. Iz njegovega obtožitnega govora so izostali Qualini, Malossi in Štolfa, čeprav je v prvem trenutku nastopil tudi proti njim. Za ostale obtožence Je odv. Cuccagna zahteval v glavnem naj jih sodniki ■ spoznajo za krive ter naj’ jih obsodijo na ustrezne kazni. Pripomniti pa je treba, da ga je ves dosedanji dokazni postopek napotil, da je spremenil določena stališča glede obtožnice ter zahteval nekatere spremembe glede rubriciranja obtožb. Njegove bistvene zahteve pa so naslednje: sodniki bi morali spoznati vseh 12 obtožencev za krive prekrškov, ki jih navaja obtožnica, oziroma prekrškov na podlagi ponovnega rubriciranja. V zvezi s tem bi jih morali obsoditi na ustrezno zaporno kazen. Poleg tega je odv. Cuccagna zahteval, da bi morali obtoženci plačati upravi združenih bolnišnic vsega skupaj 121.201.486 lir odškodnine. Od te vsote gre 89 milijonov 551.496 lir na rovaš materialne škode, a 31.650.000 na rovaš moralne škode. Pri tem so najhuje prizadeti trije glavni obtoženci, se pravi dr. Steno, inž. Cisilin ter Cer- fcttiiinttiiitiiiitummiiiiimHMnimmiiiiMiuiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiM PO LEPI TRADICIONALNI NAVADI Letošnji „majnici“ v Dolini in Boljuncu Še danes razstava domačih vin Čeprav je vreme nekoliko na-Oajalo, je tudi letos tradicionalni *"le» pod mlajem« privabil v ne-?c'jo in včeraj v Dolino veliko levilo gostov iz sosednih krajev ter iz mesta. Po starem običaju s.° ® soboto ponoči dolinski jurit-le s sodelovanjem vaščanov po-•tuujlj na trgu pri cerkvi mlaj * češnjo, polno pomaranč in ko-jaceu. Ze dopoldne so začeli pii-nalati gostje iz okolice in mesta: Popoldne pa je bil, kot običajno, Pranj naval. Vse se je razvijalo Po starih, tradicionalnih vredpi-S|n: okrašena vas, fantje v belih ®rajcali, ki s steklenicami vina v °kah korakajo in prepevajo po osi, petje p0d mlajem, nato ples o veselih zvokih za stare in mla-,e- razstava domačih vin, pršut, ovapčiči, stojnice, ■vrtiljak itd. eselo razpoloženje pozno v noč ■ e je nadaljevalo včeraj popoldne n zvečer ter se bo zaključdo da-je* ob mraku, ko bodo mlaj pu-r‘i v veliko veselje paških o-r°k. Razstava in prodaja doma- čih vin, ki so zares dobra, se bo nadaljevala tudi danes, imena nagrajencev pa bodo sporočili v prihodnjih dneh. Kot običajno, je bila letos maj--niča tudi v Boljuncu; bila pa je bolj pomembna kot zadnja leta zaradi velikega števila fantov, ki so letos' plačali fantovsko in so bili tako sprejeti v fantovske vrste. Po starem običaju so «Na gorici« postavili mlaj in prikorakali s topolovo vejo na trg ter prepevali pesem, ki so jo ob enaki priložnosti peli njihovi dedje iti pradedje. Lepo je, da so se te stare navade in ljudski običaji tako dol-.po ohranili v Dolini in Boljuncu in da se jih je mladina oprijele, z velikim veseljem. Veseli planšarji pa so v soboto in nedeljo nastopili v Bazovici in v Križu, kjer so s svojim, zabavnim sporedom razvedrili ter zabavali mladino in odrasle. Igrali in peli so narodne in vesele, viže, komik Kori pa je imel poln meh za smeh. Gorlšto-beneški dnevnik V NEDELJO V GORICI Veseli planšarji so s svojim nastopom v Bazovici razvedrili mladino in odrasle gol. Dr. Steno bi moral na primer plačati nekaj čez 33 milijonov lir za materialno škodo in nekaj čez 16 milijonov za moralno škodo. Zahteve za Cisilina presegajo 23 milijonov lir odnosno 6 milijonov, a za Cergola 3 milijone, odnosno 700 tisoč lir. Potem, ko je pojasnil na kratko svoje zahteve, je odv Cuccagna začel dokazovati, da so obtoženci dejansko zagrešili prestopke, ki so jim bili pripisani. Med drugim naj omenimo, da je odv. Cuccagna predvsem pojasnil razliko med dobrodelnimi ustanovami (kot so na primer združene bolnišnice) in ostalimi upravnimi ustanovami. Medtem, ko morajo te pošiljati na prefekturo vse svoje sklepe, tega dobrodelne ustanove niso dolžne storiti. Ce pa že seznanjajo upravno oblast z nekaterimi svojimi sklepi, jih ta le vzame na znanje, ni pa dolžna da jih odobri. Odv. Cuccagna je odločno pribil, da bi morali biti vsi zapisniki upravnega odbora združenih bolnišnic podpisani od vseh članov sveta samega. Po njegovem mnenju sklepi upravnega sveta združenih bolnišnic, ki so bili sprejeti za časa upravljanja dr. Stena, pravno sploh ne obstajajo. V nadaljevanju svojega govora )e odv. Cuccagna skušal spodbijati razne teze, ki so jih zagovarjali obtoženci med dokaznim postopkom. Sem sodijo naslednje teze: pomanjkanje pisarniškega osebja, razlika med notranjimi in zunanjimi akti, dobra vera, slučajnostne napake itd. Zastopnik zasebne stranke je nadalje skušal ovreči Cisilinovo tezo glede gradenj v okviru združenih bolnišnic. Čeprav je prišlo v navado — je dgjal odv Cuccagna — da se smatrajo kot dokončane gradnje, ki so bile v resnici dograjene le do 90 odstotkov, obstaja dejstvo, da predstavlja kaznivo dejanje, če se trdi, da je bila taka gradnja dokončana. Zastopnik zasebne stranke je včeraj obširno obravnaval vprašanja ponarejanja listin. Danes bo spregovoril glede pridnostih nagrad, ki so jih svoj čas razdeljevali v združenih bolnišnicah. * * * Prizivno porotno sodišče je včeraj obravnavalo pod predsedstvom dr. Palerma prvi proces spomladanskega zasedanja. Na zatožni klopi sta se znašla 19-letna Adriano Bas-so in Paolo De Luca, ki sta oba iz Vidma. Skupaj z njima se je moral zagovarjati tudi nekoliko starejši Giobatta Magrini, ki je tudi Iz Vidma. Vsem trem je v novembru lani sodilo videmsko porotno sodišče. Prva dva sta bila obtožena izsiljevanja in skupaj z Magrinijem tudi prekrška nenravnih dejanj na javnem mestu. Včerajšnja razprava je potekala za zaprtimi vrati. Prizivni porotni-so deloma spremenili prvotno razsodbo. Medtem, ko je porotno sodišče v Vidmu spoznala oba mladeniča za kriva prekrška izsiljevanja, so prizivni porotniki menili, da njuna krivda ni dokazana ter so ju zato oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. V tej zvezi so jima znižali zaporno kazen na 2 meseca in pol zapora ter so ukazali naj Ju izpustita na svobodo, če nista priprta zaradi kakega drugega prekrška. Videmsko porotno sodišče je obsodilo oba mladeniča vsakega na 11 mesecev zapora in 65.000 lir globe zaradi izsiljevanja. Nezgodi dveh Sovodenjcev Včeraj okrog 12.10 so pripeljali goriško bolnišnico 18-letnega Žarka Kerševana iz Sovodenj št. 34. Zdravniki so mu ugotovili rano na očesu, ki si jo je prizadejal na delu v tovarni Volk v Gorici in so ga zato pridržali za 15 dni na zdravljenju. V soboto zvečer nekaj po 20. uri pa so nudili prvo pomoč tudi Brunu Marconu iz Sovodenj št. 135, ki se je ranil na desnem očesu, ko je trčil pri nogometni tekmi z nekim nasprotnim igral- Predstavni Ki SKGZ pri ministru Coroni Razpravljali so o pomoči Slovenskemu gledališču in o uporabi Kulturnega doma v Ul. Petronio v Trstu V nedeljo dopoldne je v prisotnosti člana tajništva goriške federacije PSI Marka Waltritscha sprejel minister za turizem in predstave poslanec Achille Corona predstavnike Slovenske kulturno gospodarske zveze: podpredsednika Borisa Race-ta, tajnika dr. Petra Sancina in člana odbora odv. Angela Kukanjo. Razgovoru je prisostvoval ministrov tajnik Angelini. Predstavniki SKGZ so ministru obrazložili gmotne težave, v Katerih se nahaja Slovensko gledališče, ki v vseh povojnih letih ni dobilo nobene podpore s strani države. Nato so obrazložili absurdnost pogojev za uporabo Kulturnega doma, Id se ga sedaj dokončuje v Ul. Petronio v Trstu. Minister je priznal upravičenost želje Slovenskega gledališča in zanimanje za njegovo rešitev. Minister je prav tako dal ohrabrujoče izjave glede uporabe Kulturnega doma v Boljunski fantje so s topolovo vejo prikorakali na trg veselih zvokih so se pod mlajem v Dolini zavrteli mladi stari pari K »MO «111 S>. PROSEK Predvaja danes, dne 5. t. m. z začetkom ob 19.30 uri barvni, Columbia v cinemascope: «FUOCO NELLA STIVA» (Požar pod poluho) 1 Krajo: ROBERT MITCHUM — RITA HAYWORTH — JACK LEMMON Ul. Petronio in glede odstranitve vseh zaprek, da bi ta dom lahko slovensko prebivalstvo svobodno izkoriščalo. Cepljenje v Doberdobu proti otroški paralizi Občinska uprava iz Doberdoba sporoča, da bo v petek 8. maja ponovno cepljenje otrok proti otroški paralizi. Za otroke iz Doberdoba in Poljan se bo cepljenje vršilo ob 11. uri v občinski ambulanti v Doberdobu, za otroke iz Dola ob 11.30 v šoli na Palkišču in takoj za tem pa v šoli v Jamljah za otroke iz Jamelj. Opozarja se vse starše, naj otroke držijo tešče vsaj dve uri pfed PRVIČ V SLOVENSKI OBČINI Državni podtajnik iz Rima na seji občinskega sveta v S o vod n ja h Za vselej se morajo nehati diskriminacije do slovenskih občin pri državnih nakazilih Izredni seji sovodenjskega občinskega sveta je v soboto zvečer prisostvoval tudi državni podtajnik za finance poslanec Cesare Bensi. Zupan tov. Ceščut ne mu je najprej zahvalil za obisk in poudaril, da se prvič dogaja, da zastopnik rimske vlade obišče slovensko občino. Nato mu je župan prikazal potrebe sovodenjske občine kar se tiče vladne pomoči pri raznih javnih delih. Podtajnik Bensi je obljubil, da se bo za te potrebe zavzel v Rimu in je v svojem govoru dejal, da je treba enkrat za vselej nehati z diskriminacijami pri vladnih nakazilih in pomoči občinam, kjer živi slovensko prebivalstvo. V prosvetni dvorani v Sovod-njah je nato sledilo zborovanje Socialistične stranke, na katerem sta govorila slovenski socialistični kandidat Marko Waltritsch in podtajnik Cesare Bensi. Waltritsch je v svojem govoru izrazil zadovoljstvo, da se vlada pričenja, preko socialističnih parlamentarcev, ki so v njej, zanimati za konkretne potrebe slovenskih vasi in slovenske manjšine na splošno ter prikazal vzroke, ki šo privedli mnoge napredne SlovChče do sodelovanje v socialistični stranki, ki vodi danes bolj kot kdajkoli prej pravilno politiko do slovenske manjšine. Državni podtajnik Bensi pa se je v svojem govoril dotaknil problemov slovenske manjšine, prikazal njihovo povezavo z borbo za boljšo socialno ureditev v državi za katero se zavzemajo socialisti m obljubil Vso pomoč svoje stranke, tako v državnem kot v deželnem ? merilu, za rešitev problemov ki tarejo slovensko manjšino. Izrazil je tudi upanje, da bo slovenski socialistični kandidat Marko VVaitritsch izvoljen v deželni svet m da bi v tem svetu dostojno zastopal ne samo napredne Slovence ampak tudi italijanski del goriške pokrajine. Popoldne je isti podtajnik Bensi na zborovanju na trgu Battisti v Gorici med drugim dejal, da je treba nehati z diskriminacijami in z ločitvijo med Slovenci in Italijani in da se morajo tega predvsem zavedati krajevne oblasti in krajevni politični forumi, ki so v prvi vrsti poklicani, da vodijo politiko mirnega sožitja m medseboj. nega spoštovanja. cepljenjem. I............iiiiiiiuminuii»,mMiiiii.....iiiiiiimimiiiiiuiiiiuii...... PRVOMAJSKO PRAZNOVANJI PR0SVCTNE6A DRUŠTVA * BRIŠKI GRIČ* V ŠTEVIRJANU Tisoči na koncertu Veselih planšaijev in razstavi vinogradnikov iz Brd Prisotne je pozdravil predstavnik SPI - tla vinski razstavi ja kih prisotnih 9 kmetij is Števeijana in 3 z Osinvjn mm Pod vedrim nebom, obkrožena od bujnih kostanjev v cvetju, je prvega maja popoldne številna množica ljudi, z Goriškega in s Tržaškega, Slovencev in Italijanov, praznovala delavski praznik prvi maj, ki ga je v posrečeni obliki slavilo prosvetno društvo «Briški grič« v Steverjanu. Vse dopoldne je vrebne nagajalo m delalo skrbi organizatorjem, opoldne pa se je sivina umaknila modrini in sonce, ki je obsijalo idilično briško pokrajino, je razpršilo skrbi organizatorjem ter vse napolnilo z zadovoljstvom, kakršnega more ustvariti samo lep sončni praznik. V tem prijetnem okviru so gostje, iz Ljubljane .Veseli planšarji prišli jega j ~rK- za. Napolnili s