Posamezna številka 10 vinarjev. SlEV. 220. V LIDD1M v pefleljeK, 28. sgkdn 1914. Leto XL1L Velja po poŠti: Za oelo lato naprej . sa en meseo „ sa Nemčijo oeloletno aa ostalo lnosematvo k 26 - „ 35— dom: k 24'— „ 8--„ 1-70 V Ljubljani aa Za oelo leto naprej . . sa en mereo „ . . v upravi prejeman meseEna 5 Sobotna Izdaja: s •a oelo leto........ V— sa Nemčijo oeloletno . „ 9*— a ostalo inozemstvo. „12'— Eaostolpaa poUtvrsta (72 mm): sa enkrat .... po 18 v sa dvakrat .... ,, 15 „ sa trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primeren po past. Ptnim kiijiIIi, iilHlMM Iti.: enoatolpna petltvrsta po 2 J vin. Poslano: .. aaostolpna petltvrsta po 40 Tin. Ishaja vsak dan, Isvsemil ne-delje ln prasnlke, ob 5. url pop. Badaa letna priloga Vosal red. Bar Uredništvo jo v Kopitarjevi ollol itov. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi ollol it. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske St. 24.797, ogrske 28.5U, bosn.-bero. št. 7563. — Upravniškega teleiona St. 188. Francoska uzhodna utrjena črta predrta. K poročilu nemškega velikega glavnega stana o padcu važnega forta Camp des Romains pri St. Mihielu pristavlja berolinski »Lokalanzeiger«, da so po zavzetju tega forta prve čete armade bavarskega prestolonaslednika pričele prodirati za hrbet francoske bojne črte. Iz tega se vidi, kako velikega strategičnega pomena je prehod čez reko Maas. O zapiralni utrjeni črti Verdun-Toul piše oeki vojaški strokovnjak, da je najvažnejši del cele utrjene črte ob francoski severovzhodni meji. Sem vodijo vse glavne prometne zveze od vzhoda proti zahodu, s katerimi pridobi nemško prodiranje najkrajšo pot v dolino gornje Marne in s tem glavno operacijsko črto proti Parizu. Črta Verdun-Tou! obstoji iz sledečih utrdb (od severa proti jugu): Genicourt, Troyon, Camp des Romains, Lion-ville, Gironville in na drugi črti iz starejših utrdb Paroches in Jouysie. Te utrdbe so tako postavljene, da obvladajo vsak prehod čez reko Maas. Vsaka utrdba šteje 500 do 1000 mož posadke in 30 ali več težkih topov. Forti so zelo močni, obdani od 10—12 metrov širokih in 7—8 metrov globokih jarkov, okoli katerih vodi 50 m širok pas, ves preprežen z žičnimi ograjami. Najvažnejša utrdba je Camp des Ro-njames pri St. Mihielu, katero so Nemci zavzeli. Mestece St. Mihiel leži na obeh bregovih reke Maas, utrdba pa neposredno južno na desnem bregu, okoli 30 km daleč od Verduna. En člen železne verige, ki zapira dolino reke Maas proti vzhodu, je s tem izpahnjen. Neposredne posledice tega nemškega uspeha so: 1. je pretrgana utrdbena veriga; 2. je dosežen prost prehod čez reko Maas na tej točki; 3, je dana možnost napasti najbližjo utrdbo Paroches tudi z levega brega Maase in 4, so Nemci zavzeli višine na levem bregu reke Maas. Dejstvo, da je armada bavarskega prestolonaslednika dobila prost prehod čez reko Maas in da prodira sedaj za hrbet francoski bojni črti, je velikanskega pomena za nadaljni razvoj dolgotrajnih bojev na skoro 300 km dolgi črti med nemškimi in francoskimi armadami. Ta nemški uspeh bo vsekakor pospešil odločitev te bitke v korist nemškega orožja. XXX Berolin, 27. septembra. (Kor. urad.) Veliki glavni stan poroča z dne 26. t. m. zvečer: Sovražnik je z uporabo železnic napravil obsežen sunek na skrajno desno krilo nemške armade. Francosko divizijo, ki je prodirala pri Bapaume (mestu, ki leži severozahodno od St. Quentina in jugozahodno od Cambrai), so slabše nemške sile vrgle nazaj. Tudi drugod so Nemci prisilili Francoze, da so ustavili napade. V središču bojne črte naši napadi na posameznih krajih napredujejo. Napadeni zapiralni forti južno od Verduna so ustavili ogenj. Naša artil.erija je sedaj v boju s silami, katere je sovražnik postavil na zahodnem bregu reke Maas. Na ostalih bojiščih je položaj neizpre-menjen. Berolin, 28. septembra. (Kor. urad.) Veliki glavni stan poroča z dne 27. septembra zvečer: Položaj na raznih bojiščih je danes ostal neizpremenjeu. X X X POINCARE, VIVIANI IN BRIAND V LONDONU? Berolin, 26 .septembra. Neka boro-linska agentura razširja doslej nepotrjeno vest, da so se Poincare, Viviani in Briand podali 20. septembra v London k posvetovanju z angleškimi državniki. XXX ZEPPELIN PRELETEL VSO ZAHODNO FLANDRIJO. Amsterdam, 27. septembra. »Tele-graaf« poroča iz Antwerpna: Zeppelinov zrakoplov, ki se je pojavil nad pristaniščem Ostende, je preletel vso zahodno flandersko provinco. Videli so ga leteti skoro nad vsemi mesti zahodne Flandrije. XXX IZVOZ ŽEN, STARČKOV IN OTROK IZ PARIZA. Rim, 27. septembra. Pariz pričakuje, da ga bodo Nemci oblegali. Predsednik mestnega sveta je izdal oklic na prebivalstvo, v katerem poziva, naj vsi, Ki so nesposobni za orožje, zapuste mesto. Do 25. septembra (torej se je že zgodilo) morajo Pariz zapustiti vse žene, starčki in otroci in vsaka družina sme vzeti s seboj le toliko prtljage, kolikor jo morejo sami nesti, ker so vlakj že itak prenapolnjeni. XXX PROTI NAMERAVANEMU ZASEDANJU FRANCOSKE ZBORNICE. Genf, 28. septembra. Kakor znano, se pripravlja v Bordeauxu zasedanje fran- coskih zbornic. »Libre Parole« o tem piše: Zdi se nam, da se je v Franciji nekaj iz-premenilo in da je za izpremenjen položaj novo zastopstvo v parlamentu potrebno. Javno mnenje zato obžaluje priprave za sejo parlamenta, XXX BOGATA FRANCIJA V DENARNIH ZADREGAH. Bordeaux. (Kor. urad.) Ministri so Poincardju predložili v podpis odlok, katera mesta smejo izdajati mestne bone, ker so vsled vojske njih finance popolnoma v neredu. Država je namreč sebi pridržala vsled vojske ves denar. — Kako da je že vojska bogato Francijo oškodovala, kaže najbolj tudi dejstvo, da niti najmogočnejša francoska banka »Credit. Lyo-nais« niti delničarjem dividend, ki jim gredo, ne more izplačati. SIJAJEN USPEH NEMŠKEGA VOJNEGA POSOJILA. Za vojno posojilo se je podbisalo 70 milijonov mark več, kolikor se je potrebovalo. Prijavljenja so se namreč pravočasno odposlala, a so v Berolin za vzravnavo prepozno došla. XXX PESIMIZEM FRANCOSKIH LISTOV. Kctterdam, 27. sept. Sem došli francoski listi so polui pesimizma o izidu sedanje bitke. Boje se, da se ne bi Nemcem posrečilo predreti francosko bojno črto, vsled česar bi bila francoska vzhodna armada odrezana. Posebno jih je pretresla vest, da strašni 42 cm topovi že grome pred Verdunom. XXX PARIŠKE UMETNINE NA VARNEM. Pariz, (čez Rim), 27. septembra. Umetnine v Louvre so na varnem. Vsa okna so zazidana. Znano sliko Mono Liso so spravili v Touluse. Enake odredbe so se izvršile v vseh ostalih pariških muzejih. XXX KATEDRALA V REIMSU. Kodanj, 28. .septembra. List »Daily Chronicle« je dobil iz Reimsa brzojavko, po kateri je zunanji del katedrale s tremi vrati skoro nepoškodovan, enako tudi oba stolpa in roža na oknu nad glavnim vhodom. Tudi zadnja stran cerkve ni občutno poškodovana. Ogenj, ki je nastal v notranjosti cerkve, ni dosegel strehe nad glavno ladjo. Tam, kjer so plameni dovsegli streho, poprave ne bodo težavne. ZOPETNO OBSTRELJEVANJE REIMSA? Čez Genf se zopet poroča, da je bila v Reimsu obstreljevana stolnica. NEMCI PRED ANTWERPNOM Kolin, 28. sept. »Kolnische Volks-zeitung« poroča, da leže nemški oblegovalni topovi pred Antvverpnom. NEMŠKI ZRAKOPLOVI NAD ANT. WERPNOM London, 28. sept. (Koa\ urakl čez Berolin). »Reuter« poroča, 26. t. m. iz Antwerpna: Danes je poletel neki nemški zrakoplov nad Diiffelnom, ki leži blizu Antwerpna. Nemci so vrgli dve bombi, ki sta pa v vodo padli. Popoldne je poletel nad Antwerpen nek nemški aeroplan tistega tipa, ki ga Nemci nazivajo Taube (golob). Iz utrdb so otvorili nanj živahen ogenj. Aeroplan se je zato moral visoko dvigniti in ni mogel poizvedovati, kakšne da so belgijske postojanke. NEMŠKA ZASEBNA LAST V ANT-WERPNU OGROŽENA. Rotterdam, 28. septembra. Nasproti prejšnjim poročilom, da jc belgijska vlada radi metanja bomb iz Zeppelinovcev sklenila, da proda v korist belgijskemu Rdečemu križu zasebno last nemške in avstrijske kolonije v Antwerpnu, se izjavlja, da so v hišah pobeglih Nemcev in Avstrijcev rekvirirali le živila in zdravila; vse ostale premoženje se je pa sodno zabeležilo ir bodo tiste, ki bi se ga dotaknili, kaznovale vojna sodišča. X X X BRUSELJSKI ŽUPAN IZPUŠČEN. Kolin, 28. septembra. »Kolnische Volkszeitung« poroča: Bruseljski župan, katerega so nemške oblasti aretirale radi izzivalnega obnašanja, je zopet izpuščen. X X X ZOPET VLAK Z RANJENCI SE PREKUCNIL V SEINO. Iz Lyona se poroča, da sc je prekucnil v Seino vlak s 16 vozovi, v katerih so vozili ranjence. — Znano jc. da se ie pred dvema tednoma že prekucnil tudi en vlak z ranjenci v reko Murne. XXX KEFENIŠKt »STOTNIK« KOT PRQ. STOVOLJEC V NEMŠKI ARMADI. Berolin, 26. sept. Znani kepeniški »stotnik« je začutil v svojem srcu zopet bojnega duha, ki ga jc bil svoj čas LISTEK F. S. Šegula. KnezoSkol dr. Mftiael Mnl K petindvajsetletnici škofovanja. Sodobni živolopisni poskus. (Dalje.) S. Knez in škof. Lahko je izurjenemu slikarju z barvo in čopičem narediti podobo živeče osebe; mnogo težavnejše je za pisatelja, sliko življenja socialno visoko stoječe osebe z besedami prav zadeti in izročiti potomstvu. Slikar presoja le poteze obraza, senčne in svetle strani ter lego zgib in barvo obleke; pisatelju ni treba poznati osebe, pač pa njena dela., izgovorjena, spisana in storjena, mora zasledovati teh del nagibe in cilje, mora poznati na njih delež značaja, uvaževati tudi vpliv zunanjega sveta, ovire in uteži, ter tako gledati, če se mu posreči ustvariti pravo živo sliko. Oba — slikar in pisatelj — se morata držati resnice in zdržati hvalisa-nja, licemerstva. Da niti ne govorim tu o hvalopiscih preteklih dni. imamo namreč celo dokaj slikarskih in kiparskih umotvorov, ki so bili prvotno le *dobrikania« živečim osebam davnih Časov. — Govorniku se še »hvalospev« najprej odpusti, pisatelju najslej! Za časov Slomškovih je cvetelo pri nas življenjepisno slovstvo, Franc Košar je ustvaril zlasti mojstrsko delo s knjigo »Anton Martin Slomšek«, potem smo pa postali (z izjemami!) preveč površni, šablona, preveč učenosti in premalo srca! XXX Zroč na, razne slike in knjige cerkvenega kneza dr. Mihaela Napotni-ka., zdi so mi, da berem iz njih soglasje njegovega mišljenja in dela, žit.ja in bitja. Vsem nam je znana njegova v e r-s k a navdušenost, le po nji ga moremo razumevati. Dal si jc sicer kol geslo napisati na svoj knežji grb: »Quis ut Deus! forti tu d o mea!« pa še lepše se zrcali njegova verska gorečnost v besedah, ki jih jc dal ob obratu stoletja vklesati z zlatimi črkami v marmornate plošče in je vzidati po vseh farnih cerkvah: »1900. CIIRISTUS DEUS - IIOMO. VI-VAT, REGNAT, IMPERAT. 1001.« Da bi bil Kristus povsod v veljavi — to je pravi zadržuj njegovega življenja to razlaga njegove še vedno nezmanjšane pridlearske eoreenosti. Za poslednjo navajam kot izkaz knjigo »Die Basilika«. Tako delo sc enemu pisatelju v življenju le enkrat posreči! In njegova plamteča ljubezen do cesarja! Mar li so vzrok mnoge milosti in dobrote, ki jih je prejel od vladarja? Drugi so jih tudi! In hvaležnost je pač samoumevna; ni torej nje prvi vzrok, ampak to jc tisti častitljivi avstrijski zvestega vojaškega srca čut, v katerem zaiskrijo oči starega veterana, ki ugleda ljubljenega cesarja, in se nc utrnejo, dokler njim ne zgine iz vidika! Knezoškof dr. Mihael Napotnik je sloveč cerkveni pisatelj. Piše klasično latinščino, slovensko in nemško. Manjka doslej še vsak pregled čez naravnost ogromno gradivo. Naj postavim torej semkaj le nekaj statistike. Zadnja številka v Gradcu izhajajočega »Litterarischer Anzeiger« razvr-ščuje nemške spise, 1. v manjše knjige in brošure, je jih 28, 2. zborniki so 3; skupno 3318 strani velike osmer-ke. Slovenskih knjig in brošuric sem segnal 25 z 3153 tiskanimi stranmi, ne glede šc na mnoge spise in razprave po cerkvenih listih in revijah. Velepomembni so zlasti tudi cerkveni zbori (sinode) za lavantin-sko škofijo. 2e pri prvi leta i«83. je bil profesor dr. Mihael Napotnik zapisni- kar (Notarius), sledeče jc pa že sam skliceval in jim predsedoval: drugo leto 1S9G., tretje leto 1900, četrto leto 1903., peto leto 1906. in šesto leto 1911. —- Pa čemu ta zborovanja? Saj obstoje že starodavni splošno veljavni predpisi za versko in cerkveno življenje! Res! A te ravno jc treba za vse slučaje uveljaviti; povrh je še v vsaki škofiji dokaj socialnih, narodnih, naučnih, pravnih in upravnih razmer, ki jih urede škofijske sinode. Zdaj jc dr. Na-potnikova vladikovina podobna lepo urejeni hiši, kjer jc vse na svojem mestu, je vzorno urejeno gospodarstvo, mirno se naprej razvijajoče, kjer gospodar po pctinclvajsetlet-n c m delu zre na sadove svojih tru-dov. Dal Bog: še mnoga leta! Visoke časti so minljive, a niso le svitla pena, če dado priložnost k delu. Izvršeno delo pa jc neminljivo, ker je včlanjeno v stvarstvo božje, in nikdo ga ne more storiti nestorjenega. Storjeno delo je spomenik — aerc peren-nius — večen! Po znanem angleškem pregovoru »last not. least«, to jc »zadnje ne naj-manje« naj šc omenim: politično i n n a rodno n a z i r a n j c knezoškofa dr. Mihaela Napotnika. V politiki javno ni nikdar nastopil. Ni mu dano, pravi sam. De acerbis traetans« v dovedol do napada na javno blagajno v Kopenicku, vlod česar je postal — nesmrto slaven. Toda vojaške oblasti mu niso hotele priznati stotniškega stanu, ki si ga je takrat sam podelil, marveč so videle, ko se je oglasil za prostovljno službo, v njem le navadnega čevljarja ter so ga poslale v vojaško čevljarnico v Erfurtu, kjer sedaj mirno in zadovljno deluje. XXX FRANCOZI SE PRIPRAVLJAJO ZA VOJSKO POZIMI. Berolin, 28. septembra. (Kor. urad.) ■»Vossische Zeitung« iz Kodanja: ->Politi-ken« poroča iz Pariza, da se dela noč in dan, ker se pripravljajo Francozi za vojsko pozimi. Ženske v Parizu se vsak dan strožje nadzorujejo. XXX NEUPRAVIČENI NAPADI NA KATOLIŠKO DUHOVŠČINO. Kolin, 28. sept. (Kor. urad) »K61-nische Volkszeitung« poroča: Cenzurnim oblastem se je z uradne strani ukazalo: Zadnje čase je objavljalo časopisje ponovno nepotrjene govorice, da bi se bili katoliški duhovniki udeleževali grozodejstev v BelgijL Poročila so nekateri listi na sovražen način proti katoliški duhovščini tolmačili. Korist notranje edinosti nemškega ljudstva med vojsko zahteva, da se proti razširjanju takih poročil, ki žalijo velik del prebivalstva, odločno nastopi. XXX ANGLEŽI DOZDAJ 1100 ČASTNIKOV IZGUBILI. Berolin, 28. sept. (Kor. urad) »Times« poročajo na podlagi uradnih seznamov o izgubah, da so izgubili An- J srleži dozdaj v bojih na Francoskem i okroglo 1100 častnikov, ki so bili ubiti, ranjeni ali pa ujeti. Bojev se je 3000 angleških častnikov udeleževalo. Padel je med drugimi tudi poveljnik artilerijske brigade, general Findlay. PROTI ANGLEŠKI BREZVESTNOSTI. Berolin, 28. sept. (Kor. urad) Wol-fov urad objavlja vsebino članka »Atentat« v »Neue Ziiricher Nachrichten«, ki ojstro napada Angleže, ker vodijo Angleži rumene, rjave in črne tolpe kot svoje zaveznike proti belcem. Tu ne gre več za nemške, marveč za evropske koristi in za prestiž belega plemena. Anglež se niti poleg nebelca ne vsede. Japoncem so žrtvovali prvenstvo v Vzhodni Aziji in so odprli rumeni nevarnosti vrata v Evropo. XXX PROTINEMŠKE DEMONSTRACIJE V SAIGONU. Amsterdam, 28. sept. (Kor. urad). »Straits Budget« poroča, da so bile 7. t. m. v Soigonu velike demonstracije pred nemškim konzulatom. Demonstranti so nemško zastavo odstranili in klicali: Smrt nemškemu narodu! Poslopje, ki je bilo že zapuščeno, niso poškodovali. Demonstranti so se podali nato v nemški klub, kjer so vse razbili. Razbili so tudi vse v skladišču tvrdke Speidl & Comp. Policijo in orožništvo so demonstracije popolnoma presenetile. (Saigon je veliko mesto blizu jugovzhodne obali Zadnje Indije.) XXX ANGLEŠKI ZRAKOPLOVI NA POTU NA BOJIŠČE, Rotterdam, 27. septembra. Dva angleška zrakoplova sta preletela kanal in nadaljevala, svojo pot v smeri proti angleškemu glavnemu stanu na Francoskem. Nazaj zginjajoče se mase so zadele na tren; oskrbovalne kolone in municij-ski transporti, živina in pehotni oddelki, baterije in škadroni — vse to se je zapletlo v klopčič. V tej nevarni, begu podobni situaciji dr. Bardolff ni izgubil glave. S svojimi častniki je delal noč in dan za ureditev skupaj zmota-nih mas, povsodi osebno zraven, pov-sodi krepko posegajoč v delo. Težko podjetje je po neizmernem trudu uspelo; dva dni na to ni stala samo njegova brigada, marveč cela divizija popolnoma pripravljena za boj ter je po zaslugi hladnokrvnega dela dr. Bardol-ffa krepko posegla v odločilne boje in bistveno pripomogla k zmagi pri Ko-marovu. Generalmajor Georg Scharitzer. Da tudi največje izgube ne morejo prisiliti kake čete, da bi klonila duhom in se umaknila pred sovražnikom, samo če ima njen poveljnik glavo in srce na pravem mestu, dokazuje slučaj generalmajorja Georga Scharitzer. Vodil je oddelek, ki je samostojno operiral na jako izpostavljeni postojanki, katero so Rusi očividno posebno vzeli na piko. V ljutih in nad vse krvavih bojih pri Pqlechni dne 23., 25. in 26. avgusta so posamezni deli njegove Čete izgubili do 50% ljudi! Kaj se to pravi, si je lahko misliti. Doslej je veljala za izgube rekordna številka 48%; toliko je prenesla nemška garda pri St. Pri-vatu. Hrabremu generalu se je posrečilo, da je s svojim osebnim pogumom in ognjevitimi nagovori izčrpal iz svoje Čete zadnje odporne sile; kljub grozovitim izgubam se moštva niso niti za korak umaknila, marveč obdržala svojo postojanko, dokler je to zahtevala taktična svrha. Podmaršal Kraliček. V podobnem položaju kakor polkovnik Bardolff, se je nahajal tudi nodmaršal Kraliček v bojih pri Skwar-zawi dne 26. avgusta. Da je imel opraviti z veliko sovražno premočjo, ni niti treba posebej povdarjati; to je bil delež vseh naših oddelkov. Divizija podmaršal Kraljičeka je že zašla v jako težak položaj in neka sosedna kolona ji je imela priti na pomoč. Prišla naj bi bila — toda goreče zaželjehe pomoči ni bilo od nikoder. Kaj je bilo temu vzrok ne bomo preiskovali; lahko je posest že sedaj 5,219.891 km5, prebivalstvo pa šteje 38,699.166 duš; ako pa prištejemo k temu še po imenu turški Egipt v obsegu 934.300 km2 in z okroglo 10 milijoni prebivalci, potem gre Angliji kot kolonialni sili v Afriki prvo mesto. Nemška kolonialna posest v Afriki obsega 2,352.945 kms z 8 milijoni prebivalci. Španija ima 223.523 km5 in 8 milijonov prebivalcev, Italija 428.593 km3 in 539.516 prebivalcev, Turčija 1,033.400 km2 in 1 milijon prebivalcev in Belgija (Kongo) 2,252.780 km- z 14 milijoni prebivalci. Izmed domačih držav obsega Maroko 439.240 km- z 8 milijoni prebivalci, A b e -s i n i j a 540.000 km? z 4 milijoni prebivalci in Liberija 85.350 km3 z 800.000 prebivalci. Čisto natančnih podatkov o razdelitvi ozemlja in številu prebivalstva pa seveda ni mogoče podati, ker posest evropskih velesil doslej ni še natančno ob-mcjena„ mogoče, da je sosedna kolona sama prišla v položaj, da bi bila potrebovala pomoči. Podmaršal Kraliček je pa hotel postojanko na vsak način obdrža-no, kakor mu je bilo ukazano. S svojim štabom je jezdil v bojno črto, prezirajoč smrtonosne krogle in šrapnele; s potegnjeno sabljo je dirjal ob vrstah, povsodi navduševal in vzpodbujal k vztrajnosti. S svojim osebnim pogumom je tako dvignil bojno razpoloženje, da je mogel na svoji postojanki vztrajati do večera, ne da bi bil dobil kako ojačenje ter tako doseči svoj namen. Nadporočnik Meyer-Nessler. Bolj tragično se je končal naslednji dogodek. Nadporočnik Meyer-Nessler se je prvič odlikoval v bojih 16. avgusta v okolici Visz-Grodeka; kot poveljnik prednje straže je pravilno presodil dani položaj, uvidel, da bi bil naskok popolnoma brezuspešen in velel zato svojemu moštvu, da poskače s konj in otvori ogenj. S tem je priboril zmago nad veliko močnejšim sovražnikom. 26. avgusta je dobil povelje, da zasede železniški most pri Zalužah blizo Roha-tina. Z vojern svojega škadrona se je odpravil k mostu, zaprl progo z najtežjimi železniškimi vozovi in debelimi tramovi, tako da je vsaj za prvi hip onemogočil vsak železniški promet. To postajo je namreč železniško osobje ta dan zapustilo in promet je bil na tej progi do te postaje ustavljen. Kljub temu je pa še dospel en transportni vlak, ki mu je seveda pretila grozna nevarnost, ako bi zavozil v barikado. Bilo je že proti 0. uri zvečer in temno kakor v rogu, ko je nadporočnik, ki ga je bil že nadomestil tovariš, a se je še vendar nahajal v bližini proge, zapazil grozečo nevarnost. Hipno se je odločil, skočil pred lokomotivo in jo v zadnjem hipu ustavil. — V Bojih pri Babuchowu je vrlega častnika doletela tragična usoda. 29. avgusta je jezdil s patrolo proti Luczynce-Sarnkigorne; večkrat je zadel na sovražnika, a se ni spuščal v boj, ker je imel nalogo izvedeti smer sovražnikovega razvrščanja in njegovo moč. Nič hudega sluteč, je s svojimi 5 možmi jezdil mimo turšičnega polja, ko so nenadoma počili streli. V turšici je bil skrit ruski pehotni odelek, ki je otvori! ogenj na malo četo; pod enim ulancem se je takoj zgrudil konj. Nad-" jročnik je nemudoma velel 4 možem, da se vrnejo nazaj, sam je pa ostal, da bi sprejel k sebi na konja padlega ulan-ca in pa rešil. Pri tem plemenitem de lu Ra je zadela sovražna krogla in zgrudil se je na tla. Rez. poročnik Adolf Kade. O vrednosti rezervnih častnikov nam danes ni treba izgubljati besedL Tudi v sedanjih bojih so rezervni go-soodje dokazali svojo sposobnost. Tako je n. pr. rezervni poročnik 35. domobr. pešpolka Adolf Kade v nekem gozdu, kier se navadno bori mož z možem, kljub temu, da je bil že štirikrat z bajonetom ranjen, tako dolgo preganjal sovražnika z brovvningom v roki, dokler ni dospel na drugo stran gozda in je bil ves gozd očiščen. Še-le potem je Šel na obvezovališče, upati je, da okrava in se znova postavi v službo domovine. Takih mož potrebuje armada. 17. pešpolk da severu. 23. septembra 1914. Danes smo dobili prva avtentična poročila o gotovih bojnih momentih 3. zbora in zlasti našega domačega 17. pešpolka. Polkovnik Adolf baron pl. Stillfried, poveljnik 17. pešpolka, se je posebno odlikoval v boju krog Gologore (nekoliko južnovzhodno od Busk-Krasne). Tu se je zgodilo, da je imel polk izredno velike izgube. Polkovnik je dobil vtis, da ima polk vsled groznih izgub vsak hip omahnit/. Bilo je pa za nas izredno važno, da se polk vzdrži na svoji postojanki. Polkovnik sc jc podal k onemu delu bojne vrste, ki jc bil najbolj obstreljevan in bil zato tudi najbolj ogrožen; šel je v bojno vrsto, vzel puško in pričel streljati kot navaden vojak, medtem je pa kričal: »Sedaj ne gremo več nazaj!« Ta zgled je povzročil, da je bojna črta vzdržala ljuti boj, ki je zahteval velikih žrtev. Polkovnik Stillfried je bil ob tej priliki težko ranjen. (»Slovenec« je že svoj čas poročal, da polkovnik Stillfried leži ranjen na Dunaju.) Za njim je prevzel poveljstvo nad polkom podpolkovnik Hugo pl. Vantur. Polk je zavzel svojo postojanko v prvi bojni vrsti pri Turczynu, kjer je več dni zaporedoma ostal v boju, Boj je bil v toliko uspešen, da je popolnoma odbijal nasprotnikov napad. Po več dneh boja je polk tako onemogel, da je predpostavljeno poveljstvo odredilo, da se polk izmenja. Podpolkovnik Vantur je pa v imenu polka prosil, da se te odredbe ne izvrši, ker polk raje ostane v svoji brambni pošto- Naši junaki s severa, (Izvirno pismo našega vojnega poročevalca). Dr. Bardolff. Izmed mnogih slavnih posameznosti, katerih število raste od dne do dne, naj danes navedemo nekatere, ki posebno ostro karakterizirajo ogromne težave, s katerimi so se imele boriti naše čete in se bodo imele najbrže tudi v bodočnosti. Četudi se ni dosegel po-ponoma tisti učinek, ki bi ga bila zaslužila ta junaška dela, vendar zaslužijo te podrobnosti, da se pohvalno omenijo, ker na najlepši način osvetljujejo vztrajnost, smelost in pogum voditeljev in čet. Ena najbolj znanih osebnosti v naši armadi je pač bivši predstojnik vojaške pisarno pokojnega nadvojvode prestolonaslednika Frana Ferdinanda, polkovni brigadir dr. Karol Bardolff Leta je v bojih pri Ivomarovu zašel v jako težak polžaj. Divizija, ki ji pripada Bardolffova brigada, je imela za sabo strahovite marše, in sicer Čez ozemlje, ki zahteva od vojaka skrajne meje vztrajnosti in napora. Trudna in onemogla je dospela divizija na določeni ji cilj na bojišču, tren je ostal daleč zadaj, vse sile divizije so bile do kraja napete. V tem kočljivem položaju je četo presenetil dobro pripravljen in morda po izdajstvu podpiran nočni napad; že je nastopila nevarnost, da bo cela divizija popolnoma ugonoblje-na. Zelo neprijetna reč, kajti pozabiti pastoralnem pismu z dne 5. jul. 1914. Dasi od mladosti mož najsijajnejše zgovornosti, si ga kot političnega govornika ali celo agitatorja niti misliti ne moremo. — V cerkveni politiki seveda s cclim svetom soglaša s skupnimi izjavami vseh avstrijskih škofov, v domačih razmerah pa velja kakor za časov plemenitega prednika dr. Jakoba Maksimilijana StepiSnika znano geslo: » ... in omnibus charitas«. Vsaj za to imam svoj dokaz v izreku, ki mi ga je prevzvišeni kot Visitator Ordinarius zapisal lastnoročno z velikimi črkami v spominsko knjigo (kroniko) pri Sv., Roku ob Sotli: »Cerkev govori vedno isti jezik, in siccr jezik miru v nemiru, jezik složnosti v nesložnosti, jezik ljubezni v odporu in sovraštvu. — Pri Sv. Roku ob Sotli, dne 22. junija 1908. — Dr. Mihael Napolnili m. p., knezoškof lavantinski.« Zanesljivo tudi vemo, kako srčno sočuvstvuje s svojim narodom zavoljo krivic, ki se mu gode na vseh straneh. Ne izraža tega v strastnih govorniških izbruhih, pač pa poudarja »pravičnost rlo vseh narodov« često v izjavah, ki pridejo v roke tucli najvišjim krogom. Povsod se izkaže kol, pravi slovenski narodnjak, ki s tiho. pa dejansko in močno ljubeznijo ljubi svoj rod. Slava mu! (Konec.) ne smemo, da z ozirom na silno rusko premoč pomeni za nas izguba ene divizije večji udarec nego za Ruse izguba celega armadnega zbora! Ruski načrt bi se bil kmalu popolnoma posrečil; z ogromnimi izgubami je bila divizija potisnjena iz njene postojanke. EVROPSKE KOLONIJE V AFRIKI. Sramotna angleška politika je svetovno vojno zanesla tudi v notranjost Afrike, v kolonije, zato bo pregled kolonialne posesti posameznih evropskih držav v Afriki gotovo dobrodošel. Naš zemljevid nam nudi o tem dokaj jasno sliko. Razen Abesinije si je v Afriki le malo držav ohranilo samostojnost do današnjega dne. Zlasti so že skoro vse islamske dežele prešle v posest evropskih držav, in kar je še ostalo, pojde isto pot. Nič drugače ni z domačimi državnimi tvorbami. Se pred nekaj desetletji je bil pretežni del Afrike v nesporni posesti barbarskih in polbarbarskih ljudstev, danes jc pa Afiika glavnem razdeljena in interesne sfere dIoi določene. Sedaj največja kolonialna sila v Afriki je nedvomno Francija, katere afriška posest obsega 5,315.576 km! površine s 30 milijoni prebivalci. Anglija ne zaostaia za Francijo, tar meri njena janki. Polk se je tedaj dalje boril in med tem bojem je bil podpolkovnik ranjen v nogo. Vendar je še en dan dalje vodil poveljstvo. Končno ga je napadla mrzlica in šele tedaj se je dal odnesti z bojišča. Prepeljali so ga v bolnišnico v Lvovu. XXX K temu avtentičnemu poročilu pripominja »Reichspost«: Kranjski 17. domači pešpolk, ki jc odnekdaj znan kot eden najstanovitnejših avstrijskih pehotnih polkov, si je z junaškim vztrajanjem ob najtežavnejših razmerah tudi v tej vojni priboril neminljivo vojaško slavo. Iz gornjega opisa je razvidno, da se je tako častniški zbor — od polkovnega poveljnika dol — kakor tudi moštvo 17. pešpolka čisto nenavadno hrabro držalo. Kranjci so se krepko vzdržali nasproti veliko močnejšemu sovražniku. Bol soriškega poljskega topniškega polko. PRI SKWARCZAWI. »Grazer Volksblatt« prinaša naslednje poročilo: Pri Skwarzawi, malem kraju seve-rozapadno od Zloczowa, se nam je 26. avgusta po vsej priliki trda godila. Sovražnik je bil morda štirikrat močnejši in naše čete so se borile z brezpri-merno hrabrostjo. Naravnost neverjetni zgledi požrtvovalnosti in duševne si-• le naših čet se poročajo iz teh bojev. Častniki in moštvo so tekmovali med seboj v naravnost čudovitih dejanjih. Borili smo se do skrajnosti. In ako smo morali nazaj, se je to zgodilo zato, ker je vodstvo spoznalo, da bi bilo brezuspešno in škoda, ako bi dopustilo, da bi surova premoč sovražnika, strla tako izboren material. Ampak to se more reči: naši ljudje še niso niti za korak ganili precl sovražnim ognjem, niti pe-di domače zemlje se ni prostovoljno žrtvovalo sovražniku, pa naj je bil ogenj njegovih strojnih pušk še tako strahovit; če so se naši ljudje umaknili, se je to zgodilo na povelje. Prišel je pač trenotek, ko so častniki spoznali, da je nadaljni boj trenotno brezuspešen. Tako je bilo tudi pri Skwarzawi. Najprej se jc pomaknilo nazaj desno krilo, nato pa središče. Polj. topniški polk št. 8. (Gorica) je zavzel novo postojanko, približno 1 km za prejšnjo. Ob artileriji so se zgrinjali nazaj ostanki neke pehotne stotnije, ki se je bila nahajala v boju. Medtem se je stemnilo; sedaj se je imela umakniti tudi ar-teljerija in nastala je nevarnost, da ostane izolirana in da v temi zaide v stisko. Ko je štabni stotnik Anton Kainz spoznal položaj, je s čudovito prisotnostjo duha in silno energijo zbral v njeno varstvo krog 400 mož različnih oddelkov in tako povzročil, da sc je jcla v polnem redu umikati ne le artiljerija, marveč tudi zbrana četa. Na tem umikanju se je pripetilo, da je ena baterija zašla na močvirna tla in obtičala. Poveljnik baterije in vsi častniki so bili mrtvi ali ranjeni. Eden častnikov iz spremljajoče čete se je trudil, da bi baterijo spravil iz močvirja. Zaman! Konji so se napenjali, toda baterija se ni ganila nit za palec. Ko je stotnik Kainz opazil težko situacijo, je dal hitro odločen položiti na tla pred baterijo nekaj vreč ovsa, ki so ga za konje vozili s sabo. Na ta način je bil napravljen umetni tlak, čez katerega je baterija gladko zdrknila. Oves je bil sicer izgubljen, toda baterija je bila rešena in oddelek je zopet redno korakal dalje — in to je bilo glavno. Kako so slovenski vojaki podirali lipo, no kateri le mi skrit sovražnik. Slovenski mladenič J. Š., doma iz poljčanske župnije, pripoveduje o bojih pri Przemyslanu: Naša stotnija je dobila neko jutro nalogo, naij zavzame sosednji, kajkih 1000 m oddaljeni grič. Na njem sta bila postavljena dva težka sovražna topa, katera sta napravila v naših vrstah mnogo škode. Drli smo po dolini obra-ščeni z grmovjem in košatimi drevesi, proti hribu. Sovražnik je drzno streljal na našo četo. Izgubili smo že kakih 10 mož. A mi smo med klici: »Ura! Ura!« prodirali proti 'sovražni postojanki. Po hudem boju, v katerem je padlo zopet kakih 20 mož, smo odvzeli Rusom oba topa. Polovili smo konje ter smo sovražnikove topove kot naš bojni plen odpeljali z griča. Večji del naše stotnije pa je prodiral za bežečo sovražno četo. Ujeli smo med potjo gotovo blizo 100 Rusov. Bežeči so bili skoro brez vse ko-rajže. Ko so bežali so upili in držali roke v zrak. Kakih 140 mož nas je došlo v malo dolino. Pri nekem mlinu je stala velika košata lipa. Kar naenkrat so začeli padati s te lipe streli, ki so, žal, vsi dobro pogodili svoj cilj. Naših je padlo že zopet kakih 15. Odgovarjali smo sicer, a sovražniki, skriti za gostimi vejami na lipi, so ostali nepoškodovani. Kaj storiti? Naš narednik (feldvebel) pravi: »Fantje, skočite v mlin, poiščite žago in sekire, pa posekajte lipo!« Cela stotnija. se je spravila v mlin in šupo, ker so krogle v naših vrstah predobro zadevale. Moj prijatelj Miha P., doma iz Slovenskih goric, je našel v šupi veliko žago in 3 dobro nabrušene sekire. Spravili smo se na delo. Rusi so tucli med tem, ko smo žagali in posekovali drevo, streljali z lipe na nas, a so le slabo zadevali. Najbrž so jim se že roke vsled smrtnega strahu tresle. V dobri pol uri se je začelo drevo nagibati na stran. Rusi na drevsu so grozno upili, ker so vedeli, da jim se bliža zadnja ura. Ko je drevo padlo, smo videli, da je bilo na njem 14 starih, zaraščenih Rusov-nevo-jakov. Osem od teh jih je bilo pri priči mrtvih, drugi pa so obležali s polomljenimi udi. Nobeden ne bo več zahrbtno streljal na Avstrijce! Ko smo tako poplačali Ruse, smo hoteli prodirati naprej. A k nam pridrvi naš konjenik, ki nam naznani, da se moramo takoj umakniti, ker sovražnik od treh strani prodira proti nam in jc nevarnost, da bomo zajeti. — Nikdar ne bom pozabil, kako smo podirali v Galiciji košato lipo. Zakai ie Rusiia pričela ooisko.- Dosedanje ruske zgube znašajo skoro pol milijona mož in 1100 topoo.- Odbiti ruski poskusi udreti čez Karpate na Ogrsko. Znani voditelj ruske stranke kadetov Protopopov je v nekem razgovoru še pred vojsko podal zanimivo izjavo, zakaj da je Rusija pravzaprav pričela vojsko. Proto-popov trdi, da je bila vojska med Rusijo neizogibna, ker je ni iskala in želela samo ruska vlada, ampak tudi stranka kadetov in ruska inteligenca. »Mi se nahajamo,« pravi Protopopov, J>v enakem položaju, kakor Nemčija leta 1870. Počasi pa gotovo pridobiva pri nas tla nacionalizem. In samo krepak nacionalizem bi lahko pri nas izpremenil razmere. Da se to doseže, je za nas vojska nujna potreba. S kom se vojskujemo, je vseeno. Mi iščemo vsake priliKe, da pride do vojske. Panslavizem je geslo, ki je bilo vrženo med ljudske mase in ki pri inteligenci tli našlo odmeva. Čeprav velik del mojih prijateljev in tudi jaz ljubimo nemško državo in vedno priznavamo, da smo večji del svoje kulture dobili od Nemcev, bomo kljub temu nastopili za vojsko z Nemčijo. Ker šele ta vojska bo pri nas izčistila ne-zuosne razmere, četudi se za nas neugodno konča. Celo če izgubimo Finsko, Poljsko in del pokrajin ob vzhodnem morju, bo ostala Rusija, ki bo še vedno velika, imela možnost, da se združi v nacionalno enoto in pred vsem upamo kadeti, da bo vojska privedla do padca obsovraženega carizma. Mi smo spoznali, da nam ic ootom revo- lucije nemogoče priti do svojega cilja, odkar se je po japonski vojski izjalovilo naše tozadevno gibanje.« Te odkritosrčne besede zastopnika ruske inteligence dovolj dokazujejo, da je Rusija želela vojsko in da je z vsemi sredstvi delovala na to, da pride do voljske. Kakšen bo konec te vojske, je danes še nemogoče reči, dejstvo je pa, da je Rusija že po dosedanjih vojnih dogodkih hudo udarjena vsled hude gospodarske krize, ki jc nastopila v Rusiji, odkar se je začela vojska, in pa vsled velikanskega števila človeških žrtev. Kakor poroča »Neues Wiener Tagblatt« je ruska armada od začetka vojske na vseh bojiščih izgubila 220.000 do 250.000 mož, ki so bili od nemške, oziroma avstro-ogrske armade ujeti, in pa okoli 1100 topov. Ako prištejemo še približno enako število padlih in ranjenih ruskih vojakov, dobimo, da znašajo dosedanje ruske izgube skoro pol milijona mož. Rusi te človeške izgube pač lahko nado-meste z novimi silami, ne morejo pa izpopolniti svoje artiljerije, ki je izgubila dosedaj gotovo eno četrtino topov. X X X Budimpešta, 27. septembra (Kor. uraid) Ogrska korespondenca poroča: Kakor se vidi, poskušajo mali ruski oddelki pri prelazih čez Karpate diver- zije. Včeraj se je vršila pri prelaza Uz-sog v komitatu Ung manjša praska med našimi, za obrambo prelaza določenimi malimi četami in med ruskimi četami. Danes je prišlo do spopada pri Torony v komitatu Maramaros, ne da bi se Rusom posrečilo udreti na katerikoli točki čez mejo. Te praske, ki so se vršile daleč od pozorišča velikih do-flodkov, so seveda brez vsakega pomena. Njih edini namen bi bil, odvrniti pozornost od glavnega bojišča in vznemirjati prebivalstvo. V spoznanju te odkrite namere in v pravem vpošteva-nju iste, se je ta istočasno izjalovila. XXX RUSI ODVEDLI KATOLIŠKEGA LVOVSKEGA METROPOLITA V NIŽ-NI NOVGOROD. Peterburg, 28. sept. (Kor. urad čez Berolin). Grško-katoliški metropolit v Lvovu, grof Szeptycki, je bil odveden v Nižni Novgorod. Grof Szeptycki je, kakor znano, nadškof uniatskih Rusinov. Nastopal je odločno proti ruski propagandi med Rusini. Znano je, cla so se po njegovi zaslugi Poljaki in Rusini glede na volilno preosnovo gaiiškega deželnega zbora spravili. Ko so naše armade vsled višjih strategičnih razlogov zapustile Lvov, je ostaA zvesti višji pastir pri svoji čredi, dasi so mu prijatelji prigovarjali, da naj Lvov zapusti. XXX RUSI INTERNIRALI GOSPOSKOZBOR-NIČNEGA ČLANA GROFA TARNOW-SKEGA. Krakov, 28. septembra. »Glos Narodu « poroča, da so Rusi internirali v njegovem gradu Dzikocsu člana gosposke zbornice grofa Tarnowsky. XXX DRUGA DUNAJSKA POLJSKA LEGIJA V KRAKOV ODPOTOVALA. Dunaj, 28. septembra. (Kor. urad.) Včeraj popoldne je odpotovala druga stotnija dunajske poljske legije v Krakov. Dunajčani so prisrčno lepo naše pozdravljali in se osobito na kolodvoru ž njimi in z nemškimi prostovoljci bratili. PRAGA MOLI ZA CESARJA IN ZA SREČEN IZID VOJSKE. Praga, 28. septembra. (Kor. urad.) Včeraj popoldne je bila prošnja procesija k grobu sv. Vaclava v stolnici sv. Petra. Verniki so molili za Njegovo Veličanstvo in za zmago avstro-ogrskega orožja. PRAŠKO VSEUČILIŠČE VOJNA BOLNIŠNICA. Praga, 25. septembra. »Union« poroča s poučene strani, da se prikladni prostori v »Clementinumu« in »Carolineumu« urede kot bolnišnica za ranjence. • XXX RUSI Z UJETNIKI DOBRO POSTOPAJO. Budimpešta, 28. septembra. Te dni je došlo več pisem od Mažarov, ki so v ruskem vojnem ujetništvu. Vsa pisma poročajo, da Rusi z ujetniki dobro postopajo. OBČEVANJE Z VOJNIMI VJETNIKI. Dunaj, 28. septembra. (Kor. urad.) Poizvedovalnica o vjetnikih Rdečega križa se trudi, cla bodo mogli vojni vjetniki s svojci naravnost dopisovati. C. kr. vojno ministrstvo je temu delu pritrdilo. Kakor se je izkazalo, se dela tudi v Rusiji in v Srbiji na to, da l)i vejni vjetniki lahko dopisovali; več pisem vojnih vjetnikov je namreč že iz teh držav došlo in je zelo razveseljivo, ker osobito v Rusiji z našimi ranjenimi vojaki človekoljubno postopajo. XXX' RUSI ODPELJALI LVOVSKO KNJIŽNICO. Dunaj. (Uradno cenzurirano). Rusi so zaplenili v Lvovu glasovito knjižnico Ossolinski in so poslali knjige, kakor tudi druge zgodovinske umetnosti v Petrograd. To knjižnico je ustanovil Josip Maks Ossolinski 1. 1817., ki .jc bila za javnost odprta 1. 1833. Ta knjižnica obsega: I. 142.000 zvezkov, 5000 rokopisov, 5300 autografov, 1700 listin; II. Muzej Lubomirskega (zvezan z muzejem Os-solinskega; III. Bakrorczna zbirka (28 tisoč kosov); IV. Denarna zbirka 17.000 denarjev, 4300 kolajn in 500 poljskih in inozemskih bankovcev; LV. Galerija slik. 1034 slik. XXX RUSI NE IZVEDEJO AVTONOMIJE POLJAKOV. Berolin, 28. sept. (Kor. urad) »Neue Zuricher Zeitung« posnema po ruskih listih: Ruski generalissimus je preklical obljubo, po kateri naj bi se Poljakom samouprava podelila; češ da so se v bitki pri Lvovu bojevali poljski mladi strelci na avstrijski strani; ustava se pa more Poljski le dovoliti, če bi bili vsi Poljaki lojalni. Oklic Poljakom tudi ni bil podpisan in je zato brez vsakega državnopravnega pomena. POLJAKI V NEMČIJI. Krakov, 28. septembra. »Nowa Reforma« z odkritim veseljem beleži, da se je zdaj v Nemčiji načelno naziranje o poljskih zadevah izpremnilo. Poljski listi se lahko v celi Nemčiji prodajajo in Poljaki lahko v celi državi brez nadzorstva orožnikov zborujejo in se poljščina respektira v šoli, v uradu in v cerkvi. X X X ŽELEZNIČARJI IZ GALICIJE. Dunaj, 28. septembra. (Kor. urad.) Korespondenca Wi!helm poroča: Odkar je izbruhnila vojska, se v gotovih krogih pripovedujejo zelo številna, manj ali več pustolovska poročila, ne da bi se o vero-jetnosti ali vsaj o možnosti najmanj prepričali, kakor da so popolnoma avtentična. Med omenjene pustolovske govorice spada tudi tista, ki trdi, da niso bili gališki državni uradniki, osobito uslužbenci državnih železnic, zvesti monarhiji. Kot dokaz se je celo navedlo, da je bilo radi težkih blodenj — prepovedane zveze s sovražnikom in vohunstva — več njih sod-nijsko kaznovanih. Te težke očitke iz-pozna sicer lahko vsak, ki pozna razmere, za izmišljene, a kljub temu so se, kakor izvemo, vršile natančne poizvedbe, ki so dognale popolno nevzdržljivost označenih vznemirjajočih govoric. To zopet dokazuje, da moramo biti previdni in zmerni v presoji zelo delavnih tvorb govoric. XXX KAKO SO NEMCI POVELJNIKA 13. RUSKEGA ARMADNEGA ZBORA UJELI. »Germania« poroča: Neki podnared-nik je s 15 možmi pri Mušakih v Vzhodni Prusiji patruljiral. V nekem gozdu je mala četica skrita za drevesi opazovala, kaj da se godi. Kmalu zapazi nek avto. Nemški vojaki skočijo na cesto in kličejo: »Stoj!« Ker avto ne obstoji, zadoni povelje: »Ogenj!« Avto se ustavi. Narednik z revolverjem v roki skoči k njemu in odpre vrata. Predno je mogel preprečiti, se je starejši častnik ustrelil. Mlajši obeh častnikov, major, je nato izročil naredniku svoj in meč svojega predstojnika. Povedal je, da je bil starejši častnik poveljujoč' general 13. ruskega armadnega zbora. XXX RUSI CERKVA NISO PUSTOŠILI. Graški listi poročajo: V Schirwindtu so Rusi porušili vse hiše, le cerkev je ostala nepoškodovana; pred cerkvijo so se Rusi spomnili, da so kristjani in ne divjaki. Neko hišo so Rusi razstrelili z dvema minama. Hiša ni gorela; ena stena se je podrla, streha je ostala cela, a se je nagnila. V neko sobo v višjem nadstropju se vidi s ceste. V sredi sobe visi še lestenec; peč je nepoškodovana, v sredi pokrita miza s posodami. Zdi se, kakor da so prebivalci preplašeni večerjo pustili in pobegnili. Vse kraje v Nemčiji, ki leže ob meji, so Rusi opustošili in večinoma požgali. Z južnega bojišča. Naša vojska, ki gre proti Črnigori, je najboljše razpoložena. Naši zelo dobro merijo na Lovčen. V Kotorju se je prebivalstvo že zelo dobro privadilo na streljanje. Streli iz Lovčena so vedno redkejši. Prebivalstvo je popolnoma varno in vi, da nc more priti sovražnik danes v Boko niti z morja niti iz Črncgore. Vjetniki iz srbskega bojišča so zelo raztrgani. Zelo slabo so oblečeni in so si bluze okoli pasu zvezali z robci ali s cunjami. Vjetniki se pritožujejo, da so morali zamenjati boljšo civilno s slabšo vojaško obleko. Graški listi poročajo: 2. t. m. je poveljstvo naših čet, ki stoje v Srbiji, ukazalo: Srbi zbirajo v Valjevu svoje zadnje rezerve. Četam se ukaže, da morajo zasedene postojanke brezpogojno in v vseh razmerah držati, ker gre za usodo Srbije. Srbi so zadnje dni osemkrat poizkusili napasti avstrijske postojanke, a so bili vselej s strašnimi izgubami vrženi nazaj. Srbom gre vedno za vrat; v teh razmerah moramo zato kmaluod-ločilno zmagati. Tudi sovražnik mora po zadnjih dogodkih Srbom priznati, cla se Srbi zdaj obupno drže in da so dobri vojaki. Gotovo se drže vstrajnejše kakor Rusi. Avstrijcem se izvrstno godi. Polom Srbije se v najkrajšem času pričakuje. >X X> X' Zagreb. Hrvaški listi pišejo o srbskem vpadu v Hrvatsko, da je to bil samo navaden razbojniški vpad. Srbi so* karkoli so mogli najti blaga, odnesli s seboj; kradli so tudi sol, kavo in drugo. Vpad v Bosno označujejo tamošnji prebivalci, da so to čisto navadne srbske bande brez vsakega vojaškega pomena, katere čaka ista usoda, kakor srbske čete na Hrvatskem. Vsa poročila, ki prihajajo z južnega bojišča, nam potrjujejo, da je za nas položaj najboljši. Za ilustracijo nastopanja srbskih čet nam služi sledeči primer: V vas Šimanovce je prišel neki oddelek pod poveljstvom nekega poročnika. Tukaj so hoteli ubiti in oropati trgovca Libkovitza, ki se je moral odkupiti ter jim jc dal dva tisoč kron in par konj. - SRBI V ZEMUNU. Graški listi poročajo: Srbom je bilo le malo dni usojenih, da so se v Zemunu mudili in kmalu smo bili, hvala Bogu, teh težkih sanj rešeni. V srečo Srbom je bil položaj tak, da uiso nobene škode napravili. Od prvega trenutka, ko so Srbi vpadli, so morali zelo paziti, da jih naši ne obkolijo, niti časa niso imeli, da bi bili po svoji navadi plenili. Vse zasebne hiše so ostale nedotaknjene. Oropali so le neko veliko kolonialno trgovino in pri nekem zdravniku so si avtomobil izposodili, ki ga niso vrnili. Reko so Srbi prekoračili na mostu napravljenim s čolni. Naši monitorji so dobro kriti opazovali prehod Srbov, ker je šlo za 1o, da nam veliko Srbov v roke pade. V Zemunu so srbski častniki proti plačilu jedli. Srbski vojaki so takoj poulične napise odstranili in jih s srbkimi nadomestili. Za župana so Srbi določili nekega lekarnarja. Častniki v hotelu »Central« niso ničesar plačali. Ko so naši vojaki prikorakali, so Srbi takoj mesto zapustili in sicer so bežali čez most prvi častniki,, ki se jim je tako mudilo, da niso niti svojih stvari vzeli s seboj. Naši monitorji so pričeli na most streljali, most je bil porušen, še predno so prekoračili Srbi reko. Ob tej priliki so Srbi veliko ljudi izgubili. KAKO JE SRBSKI PRINC JURIJ BEŽAL IZ ZEMUNA. Osješka cenzurirana »Slavonische Presse« poroča: Srbi so izvedeli od svojih špijonov, da so ne samo naše čete, ampak tudi javni uradniki in večji del zemunskega prebivalstva odšli iz mesta. Nekega lepega dne je prišel srbski princ Jurij na čelu vojske v Zemun. Princ Jurij je nagovoril ljudstvo in pri tej priložnosti naglašal, da je Zemun »predmestje Belgrada« in da se v prihodnjosti z veže z bodočim glavnim mestom »velike Srbije«. Srbi prihajajo kot prijatelji zemunskega prebivalstva in da hočejo tako z njimi tudi postopati. Nato je izjavil, da korakajo Rusi že proti Budimpešti. (Princ Kolero. KOLERA NA DUNAJU. Dunaj, 28. septembra. (Kor. urad.) Sanitetni oddelek notranjega ministrstva objavlja: Na Dunaju sta se 27. t. m. zopet dva slučaja kolere bakteriološko dognala. KOLERA NA OGRSKEM. Budimpešta, 28. septembra. (Kor. ur.) Po uradnih poročilih ogrskega notranjega ministrstva se je pojavil po en slučaj kolere v Nagy Mergyeru, stolica Komorn, v Radvanju, stolica Sol in v Ubsoku, stolica Ung. V Tokodu, stolica Ostrogon, je 7 oseb 26. t. m, na koleri obolelo. Budimpešta, 28. septembra. (Kor. ur.) Notranje ministrstvo obvešča, da so 26. t. m. na Ogrskem konstatirali 26 slučajev kolere. Italijanski ministrski svel. Rim, 26. septembra. Včeraj ob pol 6. uri zvečer se je vršil v palači Brase-lu ministrski svet. Zunanji minster. Di San Giuliano je še vedno bolan; zahvalil se je kolegom pismeno za čestitke, ki so mu jih poslali iz zadnjega ministrskega shoda. Prebral in odobril se je zapisnik zadnje seje. Razpravljali so o mednarodnem položaju, zlasti glede na italijansko zunanjo politiko. O tem je poročal ministrski predsednik Sa-landra. Prebrala so se poročila, in brzojavke italijanskih zastopnikov v inozemstvu. Potem so se bavili z gospodarskimi in finančnimi vprašanji, z odredbami v stvareh zdravstva in-brezposelnosti. Namesto pok. poslanca Fusinata so imenovali odvetnika poslanca Josipa Barcati poročevalcem državnega 'veta. PODALJŠAN MORATORIJ V ITALIJI. Rim, 28. sept. (Kor. urad) S kraljevskim dekretom se podaljša moratorij, ki poteče 30. t. m., do 31. decembra, da sc polagoma uvedejo normalne plačilne razmere._ ProlMo omame no Kitajskem. Bukarešt. Ruskemu zunanjemu ministrstvu poroča poslaništvo v Pe- ima res bujno fantazijo. Op. ur.) in da se bodeta skoro zedinili ruska in srb-sk avojska. Princ jc nato po vojaško »ozdravil ljudstvo in odjezdil. Kmalu se je princ Jurij vrnil s svojim spremstvom in odšel v divjem begu. Srbski vojaki, ki so za njim prihajali, so vpili: »Švabi prihajajo!« in vsak je gledal, da se skrije na varnem kraju. In zares, oddelki naše vojske žalibog niso imeli veliko opravka zaradi »ponosnega« božanja Srbov in njihovih voditeljev. Majhen intermezo »velikega princa« na našem ozemlju se jc končal zanj na tako žalosten način. NAŠI PRED BAROM. Sarajevska »Bosnische Post« poroča v svoji uradni cenzurirani izdaji z dne 23. t. m. sledeče: Iz Igalov 20. t. m. nam poročajo: Dne 18. t. m. so naše vojne ladje bombardirale Bar in pri tem uničile večji (»ddelek Črnogorcev. Pri tem je bila vjeta brezžična brzojavka francoske mornarice, poslana Črnogorcem, v kateri se Črnogorcem naznanja, da mislijo Francozi dne 19. t. m. napasti Bo-ko Kotorsko. Ker se nam je točno poročalo, smo se mogli nato tudi pripraviti. SRBSKI MAJOR SE HRANI Z OVSEM. Zagrebški namestnik kr. državnega odvetnika g. dr. Ludovik Zimper-mann je dobil iz južnega bojišča dopisnico, na kateri niu prijatelj med drugim poroča tudi sledeče: Edino, kar me tolaži, je tukajšnje napredovanje in dvomim, da se Srbi ne bodo mogli braniti niti dva tedna. Lakota, vreme, pomanjkanje municije nam pomagajo uničevati Srbe. Secirali smo nekega ranjenega majorja, pri katerem smo našli v želodcu samo oves. SMRT STOTNIKA JUNAKA. Zagreb, 28. sept. (Kor. urad) Umrl je stotnik 16. pešpolka Rudolf Schie-man. Ranjen stotnik jo pri Dobriču na lastno odgovornost s svojimi žc celo utrujenimi četami, 120 mož, napadel in porazil sovražnika, ki je moral bežati. Hrabri Varaždinci so vzeli sovražniku 2 topova, eno strojno puško, veliko pušk in vojnega materiala. POROČILO HRVATSKEGA MINISTR-STVA. Hrvatsko ministrstvo poroča, da se na zemunskem teritoriju ne nahaja nobeden srbski vojak. Tajnik ministrstva, bivši podban, stori vse, da se ze-munski prebivalci vrnejo v svoje hiše. Prebivalstvo, katero nima dovolj sredstev clobi državno podporo. kingu in tudi druga poslaništva na Kitajskem in v Mandžuriji, da postaja na Kitajskem protirusko gibanje čez dalje bolj resna Mnoge ruske uradnike in trgovce so umorile kitajske čete in rusko blago bojkotirajo. Peterburški krogi so zelo deprimirani, ker se boje komplikacij na daljnem vzhodu. Koj se godi v Vzhodnem morju. 30 NEZNANIH VOJNIH LADIJ V KATTEGATU. »Berliner Tagblatt« poroča iz Rotter-dama: »Standard« poroča, da so videli ribiči v Kattegatu 30 vojnih ladij, ki so se proti jugu peljale. Ribiči ne znajo, kateri državi da vojne ladje pripadajo. Poročilo »Berliner Tagblatta«, da so ribiči v Kattegattu videli 30 vojnih ladij neznane narodnosti, tolmači »Reichspost«, da če niso te ladje ska-dinavske, so brez dvoma angleške. Mogoče, da hočejo Angleži kljub minam prodreti v Vzhodno morje, da nemško obrežje blokirajo in da podpirajo ruske operacije na suhem. Izključeno tudi ni, da morebiti biti Angleži napadejo Kodanj, da bi dobili opirališče za prehod v Vzhodno morje. Mogoče je pa tudi, da iščejo Angleži prilike, da bi izzvali bitko z nemško vojno mornarico, ker jc ugled Angležev na morju radi znanega pogina treh njih križark zelo trpel. Avstrijo zo odstop Macedonje Bolgariji. Soiija, 28. septembra. Nacionalistiški listi z velikim zadoščenjem objavljajo izjavo barona Fuchsa, po kateri se Avstro-Ogrska zavzema za to, da pripade Makedonija Bulgariji. Bulgarski narod, pišejo listi, zahteva danes čisto nacionalno politiko, ki mora biti prosta vseh rusofilskih zmot in prevar, prosta ljudi, kakor so Gešov in Danev, ki so zakrivili katastrofo Bulgarije in so danes v preiskavi radi izdajstva domovine. Lov no roporje v Cirenoiti. Bengaei, 26. septembra. Dne 21. in 22, t, m. je 15. eritreiski bataljon pri Corr- Kars-Sultanu razgnal 150 vstašev, katerih jc 8 padlo v boju. Dne 22. je zapodil drugih 200 vstašev v beg; padlo jih je 53. Italijanske čete so imele sledeče izgube: 1 častnik lahko ranjen, 9 askardov ranjenih. Križarko Joiser Wlelm der Grosse Nemci somi razstrelili. »Posener Tagblatt« trdi, da ni, kakor so Angleži poročali, nemške pomožne križarke »Vilhelm der GroBe« potopila angleška križarka »Highfler«, marveč da jo je njen poveljnik sam razstrelil, ko mu je strelivo pošlo. List je namreč dobil pismo nekega častnika, ki je svoji materi pisal, da so Nemci sami svojo ladjo razstrelili, ko jim je municija pošla. Grški odgovor Turčiji. Atene, 28. sept. (Kor. urad) »Agence d' Athenes «poroča, da je grška vlada 25. t. m. izročila turškemu poslaništvu odgovor na turško noto z 20. t. m., ker so Grki zarubili posestva tistih mo-hamedancev, ki so nova grška ozemlja zapustili. Grška vlada izvaja, da kakor so Turki mohamedanske begunce v Traciji in v Mali Aziji nastanili, tako so tudi Grki 230.000 Grkov, ki so iz Turčije pobegnili, nastanili na posestvih Turkov, ki so Macedonijo in Epir zapustili. Komisijonelno se svoj čas določi odškodnina za zamenjavo posestev v Grški in v Turčiji. Če turška vlada dovoli, da se grški begunci vrnejo k svojim ognjiščem iz se jim njih zaplenjena posestva vrnejo, vrne tudi Turkom njih posestva. Boji o D grški meji. Atene, 28. sept. (Kor. urad) »Agence d' Athenes« poroča: Po zanesljivih poročilih nastopajo bolgarski četaši sporazumno s Turki. Četa, ki je štela več tisoč mož, je poizkusila mejo prekoračiti, a je bila vržena nazaj. Druga četa, Bolgari in Turki, je tudi poizkusila mejo prekoračiti, a so jo Grki zapodili in ubili 9 Turkov, 7 banditov je pa pobegnilo. Oblegovalno slonie no Nizozemskem. »Frankfurter Zeitung« poroča, da je dne 25. t. m. v Amsterdamu prvič izostala angleška, pošta, ki je več tednov redno dohajala. Potnikom, ki so se iz Anglije pripeljali, je bilo prepovedano, da bi bili vzeli s seboj angleške časopise. Nizozemska vlada je pod orožje pozvala četrti in peti letnik nizozemske mornariške milice. »Magdeburgische Zeitung« poroča iz Amsterdama: Na Nizozemskem se je v 210 občinah proglasilo oblegovalno stanje. Prepovedal se je tudi izvoz vojnega materiala in živil. To poročilo dokazuje, kako težko da ostane Nizozemska nevtralna. Prepoved se je izdala deloma z ozirom na Angleže in ker je večina nizozemskega časopisja Belgiji preveč prijazna, vlada pa hoče ostati nevtralna in zato tudi odločno nastopa. Ostre odredhe itolijonske vlode. Tuiln, 28. septembra. Italijanska vlada je izdala najstrožje odredbe, da se morajo čete mladih pristašev republikanske stranke, ki so pred kratkim časom odpotovale v Imole, Faenze in Bologne, na meji aretirati. Angleži in Japonci. Iz Tokia se poroča, da so Angleži v Laošang zalivu izkrcali vojake, da sc udeleže operacij proti Čingtau-u. Pomoč angleških kolonij domovini. Rotterdam, 25. septembra. Listi poročajo, da je angleški minister za naselbine objavil »belo listino« o vojnih donosih prekomorskih angleških naselbin v pomoč domovini. Kanadska vlada se jc obvezala organizirati, oborožiti, opremiti ter poslati v Evropo popolno divizijo 23 tisoč mož. Vrhu tega je stavila na razpolago vse svoje vojne ladje. Razen tega še pošljejo razne kanadske države in dežele šc posebej vsaka bataljon po 1000 mož; ti bataljoni se pridružijo vladni diviziji. Skupaj bo Kanada poslala v Evropo in vzdrževala do konca vojne 32.000 mož. K temu pride še, da bo kanadska vlada darovala za razdelitev tned potrebne sloje cn milijon vreč moke, posamezne dežele pa ovsa, premoga, sira, krompirja, raznih konserv za živež in konjev za ježo. — Avstralija pošlje 20,000 mož pehote in topništva, 8000 mož konjenice in 8000 mož jezdeče infanteriie, skupaj 36.000 mož. Tudi Av- stralija je dala svoje vojne ladje Angliji na razpolago. — Nova Zelandija pošlje eks-pedicijo 12.000 mož na Angleško, v Egipt pa 2000 urojenih Muorov, da zamenjajo tamošnje regularne čete. — Južnoafriška Zveza je dovolila, da se vse tarriošnje angleške regularne čete vrnejo domov. General Botha je že odposlal močno kolono Burov in Angležev ter sestavlja sedaj večjo ekspedicijo. — Otok Nova Zemlja je poslal 500 mornarjev, ki služijo na angleških ladjah, ter pripravlja rezervo, obstoječo iz 1000 mož. — O Indiji je že znano, da je poslala ekspedicijo 70.000 mož, ki se poveča na 1OO.O0O mož. Indija pošilja v Evropo svoje najbojevitejše čete. V angleških kolonijah vre. Poročil iz kolonij Angleži niso veseli. Položaj v Egiptu se je poostril. Iz Aleksan-drije in iz Port Saida se poroča v London, da razvija neki mohamedanski (mlado-turški) odbor v celem Egiptu gibanje, ki je proti Angležem naperjeno. Mohamedanski derviši to gibanje z vso silo podpirajo. Odbor je s Carigradom v najtesnejši zvezi. Prebivalstvo je še bolj, kakor je že bilo, ogorčeno, ker so več mohaine-danskih voditeljev zaprli. Tudi iz južne Perzije dohajajo resn& poročila. Angleški zastopniki v Buširju in v Moeskatu poročajo, da se mohamedan-sko gibanje vedno bolj razširja in da se prirejajo protiangleške demonstracije. Ustanovilo se je veliko odborov za osvoboditev od Anglije. Odbori, ki imajo veliko pristašev, zahtevajo, da naj Perzija Angležem predvsem brzojavne pogodbe odpove. Angleški zastopniki opisujejo položaj zelo črno in izjavljajo, da fanatizem prebivalstva narašča. Egiptovski kedive ali podkralj Albas paša se je tudi zelo spri z angleško vlado. Egiptovski podkralj se je zadnje čase v vsakem oziru pokoril Angležem, a zdaj iz Carigrada odločno protestira, ker Angleži v Egiptu mobilizirajo. Seveda se Angleži na njegove proteste ne ozirajo, ampak liki olje na ogenj vplivajo njegovi protesti na Egipčane. Nemci eno japonsko križarko potopili. Iz Londona se poroča, da je neka nemška, križarka v Vzhodni Aziji neko japonsko torpedovko potopila. 'm t fzgnDe angleške trgovinske mornarice. Rotterdamski listi poročajo, da je angleški pristaniški urad v Hullu naznanil, da Angleži v Severnem morju zadnji teden zopet pet manjših parni-kov pogrešajo. — »Amsterdamer Tele-graaf« poroča, da so Angleži, odkar so Nemci v Severnem morju položili mine, izgubili nad 25 srednjih in manjših ladij, ter nad 40 ribiških parnikov. Vojaki molijo... Gabriele D'Annunzio, slavni italijanski pesnik, je poslal pariškemu »Gaulois« med drugim tudi sledeče vrstice: Predvčerajšnjim zvečer so se pred razvalinami neke cistercijanske opatije, ki je svojčas gostoljubno sprejela sv. Alojzija in njegovo mater Bianko Kastiljsko, med skupino lovcev in zuavijev pripovedovali dogodki na dolgo in široko, kakor v junaških pesmih, in sence naših bratov so stale za nami. Ob mraku so se napajali konji s črno vodo grajskega jezerca, v katerem sta bila dva labuda — nepremična, in se je zdelo, da sta samo ona dva ohranila čistost in ves molk sveta. Slišalo se je gromenje topov proti severu v gričevju, ki ga je zavzel sovražnik; po udrtih cestah so sopli železni vozovi; v zraku se je čulo ropotanje francoskega aeroplana, ki je preletel cesto v ritmu samotnega poguma; | in raztrgano nebo je imelo na vzhodu bar* vo zavese, ki ima bledobo školjke, ki jo pokaže, ko še živa razkrije svojo rano. Ali bom kdaj pozabil to vzvišeno uro? Poznate Longpont? Je majhno mestece med podrtim ogrodjem opatijske cerkve in starimi vrati s stolpiči na straneh, ki se mi zdi kakor naslikana od enega starih vaših miniaturnih slikarjev na star rokopis. Tako mi je ljuba, da hočem to vizijo vedno ohraniti v svojem srcu, kakor nosi sv. Barbara na dlani svoje roke zvonik z zobčastimi nazidki. Včeraj zjutraj v nedeljo sem bil pri maši-zadušnici v ozki kapeli, napravljeni v neki dvorani, ki jc svojčas služila za sprehajališče benediktincev menihov. Vojaki v rdečih oblekah so napolnili vse hrastove klopi, toda vsi niso mogli dobiti prostora v molilnici in zato so stali na pragu in v priprosti zakristiji v senci podrtin. Na velikem oltarju so se svetili relikviari in župnik jc z visokim glasom naznanjal imena padlih; brala se je nato daritev Telesa in Krvi našega Gospoda in dvignilo sc jc petje proti somraku oken: Zbor nežnih ženskih in otroških glasov^ pojočih negotovo, katerim so se počasi pridružili liripavi glasovi moških in izzveneli v mogočno intonacijo: »Kyric eleison«. Vsi vojaki v kapeli in zakristiji so peli, predno se vrnejo zopet v boj, kakor v prastari kanconeti Sancourta: »Kyrie eleison«. Tudi oni, ki so okomatali ve like vprežne konje, oni, ki so sedlali svoje konje, oni, ki so ugaševali ognje v bivaku in oni, ki so nakladali dolge vozove s šestimi kolesi, vsi so intonirali sveto pesem kakor sinovi Ansgarda: »Gospod — je rekel. Če me ne ustavi smrt, bom storil vse, kar hočeš.« Ko se je poslovil od Boga, je dvignil svoj prapor in odjezdil v Francijo. Oni, ki so ga čakali, so mu klicali: »Gospod, dolgo časa vas že pričakujemo.« On pa jim je odgovoril: »Potolažite se! Ne bom si prizanašal, dokler vas ne osvobodim.« Zdelo se mi je, da ravno tak tpičen dih sili v razkuštrane oblake proti vspetim obokom mrtve cerkve in giblje divje rože ob opornih stebrih, ki so imeli odslej nositi samo svoj lasten ponos. Videl sem, kako 'so se tresli duhovi v vetru v veliki prazni roži kakor v ustih maske, ki več ne odmeva. Zidovi so bili kakor bližnje grožnje; brezoblični kosi, ki so se zrušili na sredo cerkve, so se zdeli, kakor da se hočejo izpremeniti v mračne grobnice, kar se kakor na mističnem kraju v široko razprtem rožnatem okrasku upodobi podoba smrti, ne grozna žena, ampak lep moški genij. »Bogu čast in slava!« je rekel vodnik, ko je videl to, kar je iskal. Vojaki, sklonjeni v svojih rdečih barvah kak or v lastni krvi, niso jenjali moliti. Kakor spremljajo glasovi orgelj pesem, tako še je slišalo neutolažljivo kanonado, tamzgoraj proti globokim kamnolomon*, odkjer so bili najbrže vsi ti kamni zbrani v čast božjo. Zdelo se je kakor da bi bilo od časa do časa slišati hropenje divje zveri, ki je zasledovana in jo ustavijo na vznožju planine prepadi. >Bogu čast in slava« je nadaljeval in Intoniral sveto pesem. Vsi so peli t njim »Kyrie eleison«. Ko je bilo petje končano, se je začela bitka; kri je skočila v oči in pot je kapljal iz čela voj-nikov.« Pomorski nol na Baltiškem morju. Med nemškimi in ruskimi križar-kami se je v Pras zalivu vnel boj. Med bojem je bila na obeh straneh po ena križarka poškodovana. Podrobnosti še niso-znane. KemSkl zrakoplov zopel nad Parizcm. Pariz (čez Rim), 28. septembra. (Kor. uracl. )Nek nemški zrakoplov, ki je izrabil jutranjo meglo, je preletel včeraj zjutraj ob 11. uri Pariz in vrgel v bližino Eifflovega stolpa več bomb. Ena teh bomb je ubila nekega starčka in ranila njegovo hčer. Sodijo, da so bile bombe določene za to, da porušijo brezžične naprave na Eiflovem stolpu. Razna poročita. UGODNO POROČILO CESARJA VILJEMA. Dunaj, 28. septembra. Nemška cesarica je prejela pismo cesarja Viljema z ugodnimi poročili. ZEPPELIN NEPRESTANO NA DELU. Ostende, 28. septembra. (Kor. urad.) Nek Zeppelin je preteklo noč zopet napravil polet, pa ni prišel nad mesto. Zrakoplov je letel nad Orlostom in Gen-tom, vrgel pet bomb in se obrnil ob pol 2. uri zjutraj proti Taourou v smeri proti Courtrai in Tournay ter plul nato proti vzhodu. IZ JUŽNE AFRIKE. London, 28. septembra. Reuterjev urad poroča: Zaliv Ltideritz so dne 19. t, m. zasedle južnoafriške čete. Nemška posadka se je dan poprej umaknila, le prej pa je razrušila železniško progo in brezžično postajo. FRANCOSKO BRODOVJE PRED MALIM LOŠINOM. Iz Pulja poročajo graški listi: 24. septembra popoldne okoli dveh se je pojavilo francosko brodovje pred Lošinjem in je Mali Lošinj obstreljevalo. Škoda je neznatna. PRISTANIŠČE SOUTHAMPTON ZAPRTO. * London (Čez Berolin), 28. septembra. (Kor urad.) Angleška admiraliteta poroča, da je pristanišče Southampton za nedoločen čas za trgovske ladje zaprto. RUSKA OKLOPNA KRIŽARICA NASEDLA. Dunaj, 28. septembra. Ruska oklop-tat križarica ie nvi Badtischportu nasedla. ZASLUŽENA KAZEN. Strassburg, 28. septembra. Škofijsko sodišče je abbeja Wetterle črtalo iz duhovniške liste. Dnevne novice. + Dan molitve dne 4. oktobra 1914. Kn. šk. ordinariat v Ljubljani je izdal naslednjo odredbo: Vsled priporočila predsedništvo škofovskih konferenc naročam vsem cerkvenim predstojnikom ljubljanske škofije, naj na god našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I., nedeljo, 4. oktobra, po jutranji božji službi izpostavijo presveto Rešnje Telo in naj bo ves dan dan molitve. Zvečer od 5. do 6. ure naj bo slovesna ura molitve, z blagoslovom; potem naj se sv. Rešnje Telo shrani. — Slovenka — profesorica. Naslov »profesorice« je podeljen dr. Ani O g r i n č e v i na javni posebni ženski gimnaziji društva za širjenje ženske naobrazbe na Dunaju. — Ponesrečen avtomobil. Avtomobil Železniki—Škofja Loka, ki je vozil včera j popoldne okrog pol dveh v Ljubljano, se je kake pol ure od Loke razbil. Utrgala se je veriga na nekem klancu in avtomobil je z vso silo str-bunknil nizdol. V njem se je peljalo sedem oseb, ki so vse več ali manj poškodovane. + V poročilu o ranjenih In bolnikih št. 14 se nahajajo med drugimi tudi slodeči: Poročnik Likar Anton. 79. pešpolk, iz Idrije, bolan, v Zagrebu; stotnik Obereigner Henrik, 18. pešpolk, ra-njen, na Dunaju; Druks Janez, 4. dom. polk, iz Šoštanja, ranjen, v Miškolczu; Enčimier Janez, 27. domobr. polk, iz okraja Krško, ranjen, v Miškolczu; Ilinčič Matija, 27. domobr. polk, iz Tolmina, ranjen, v Miškolczu; Kapun Konrad, 4. domobr. polk, iz Leitersberga, ranjen v Miškolczu; Kaus Andrej, 97. pešpolk, iz Tolmina, ranjen, v Miškolczu; Keržan Janez, 87. pešpolk. iz Globokega, bolan, v Zagrebu; Klajnčck Anton, 4. domobr. polk, iz Sv. Lovrenca pri Ptuju, ranjen, v Miškolczu; Ko-delja. Jožef, 27. domobr. polk, iz Loža, ranjen, v Miškolczu; Koder Anton, 8. poljski topniški polk, iz Grahovega, ranjen, v Miškolczu; Kolbcsen Mihael, 27. pešpolk, iz Ljubljane, ranjen, v Miškolczu; Lepušič Pavel, 4. domob. polk, okraj Beljak, ranjen, v Miškolczu; Ma-nijago Anton, 27. domobr. polk, iz Gorice, ranjen, v Miškolczu; Mole Anton, 27. domobr. polk, iz Vrhnike, ranjen v Miškolczu; Pisanec Janez, 7. poljski topniški polk, dz Sv. Eme pri Celju, ranjen, v Miškolczu; Primon Janez, 17. pešpolk, iz Zagorja, ranjen, v Miškolczu; Prinčič Franc, 27. domobr. polk, iz okraja Gorica, bolan, v Miškolczu; Pudgar Florijan, 4. domobr. polk, iz Velikovca, ranjen, v Jaroslavu; Rutar Anton, 27. domobr. polk, iz Tolmina, ranjen, v Miškolczu; Šinkovec Alojzij, 7. lovski bataljon, iz Zagorja, ranjen, v Miškolczu; Truden Andrej, 97. pešpolk, iz Starega trga, ranjen, v Miškolczu; Slana Anton, 87. pešpolk, iz Male Nedelje, ranjen v Miškolczu. Pregledovanje črnovojnikov. V prvi polovici meseca oktobra 1914 se vrši pri vseh c. kr. domobranskih do-polnitvenih poveljstvih pred posebnimi zbiralnimi komisijami izbiranje (Muste-rung) vseh v letih 1892, 1893 in 1894 rojenih, črni vojski podvrženih oseb, in sicer za Kranjsko za politične okraje Radovljica, Kočevje, Krško, Novo mesto, Litija, Ljubljanska okolica, Kranj, Kamnik, mesto Ljubljana in Črnomelj v Ljubljani, za politična okraja Logatec in Postojna pa v Opčini nad Trstom. V svrho proste vožnje na železnici iz bivališča na kraj te zbiralne komisije in nazaj dobe dotične, črni vojski podvržene osebe pri občinskih uradi posebne črno-vojniške legitimacijski liste, in sicer oni, ki ne bivajo v domači občini, na vsak način, v domači občini bivajoči pa samo na posebno prošnjo. Poslovni načrt. Zbiralna komisija št. i. (Ljubljana, II. mestna ljudska šola, Cojzova cesta): Iz političnega okraja Radovljica: Sodna okraja: Kranjska gora 1. oktobra; Radovljica 2. in 3. oktobra. Iz polit. okr. Kočevje: Sodni okraji: Velike Lašče 4. oktobra; Ribnica 5. in 6. oktobra; Kočevje 6. in 7. oktobra. Iz polit. okr. Krško: Sodni okraji: Mokronog 8. oktobra; Kostanjevica 9. oktobra; Krško 10. in 11. oktobra; Rateče 11. oktobra. Zbiralna komisija it. 2. (Ljubljana, I. mestna deška ljudska šola, Komenskega ulica); Iz polit. okr. Rudolfovo: Sodni okraji: Trebnje 1. oktobra; Žužemberk 2. oktobra; Iz polit. okr. Litija: Sodna okraja: Litija 5. in 6. oktobra; Višnja gora 6. in 7. oktobra. Iz političnega okraja Ljubljanska okolica: Sodna okraja: Ljubljanska okolica 8,, 9. in 10. oktobra; Vrhnika 11. oktobra. Zbiralna komisija št. 3. (Ljubljana, Mestni Dom): Iz polit, okr. Kranj: Sodni okraji: Tržič 1. oktobra; Škofja Loka 2. in 3. oktobra; Kranj 4. in 5. oktobra. Iz polit. okr. Kamnik: Sodna okraja Kamnik 6. in 7. oktobra; Brdo 7. in 8. oktobra. Za polit, okr, mesto Ljubljana: 9. in 10. oktobra. Iz polit. okr. Črnomelj: Sodna okraja: Črnomelj 11. oktobra; Metlika 12. oktobra. Zbiralna komisija st. 4. (C. kr. domobransko dopolnitveno poveljstvu Trst na Opčini): Iz polit, okr. Logatec: Sodni okraj: Logatec 1, oktobra; Cerknica 2. oktobra; Lož 3. oktobra; Idrija 4. oktobra. Iz polit. okr. Postojna: Sodni okraji: Senožeče 5. oktobra; Postojna 6, oktobra; Ilirska Bistrica 7. oktobra; Vipava 8. oktobra. Opomba. Začetek izbiranja pri vseh štirih komisijah vsak dan ob 8. uri zjutraj. LjuHijanske novice. inj Rudolfovo 3. in 4. oktobra. lj Visok obisk. Prevzvišeni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura jc počastil danes dopoldne s svojim obiskom društveno hišo »Rdečega križa« za okrevajoče v »Ljudskme domu«. Ogledal si je prostore namenjene za ranjence in obolele vojake, šel pri ranjencih od postelje do postelje ter imel za vsakega blažilne besede. Bog plačaj! lj Rezervni častnik Bogumil Brin-šek. padel na bojišču. Z bojišča jc došla žalostna vest, da je padel rezervni častnik Bogumil B r i n š e k smrt no zadet. Za vse je ta vest hud udarec, kajti kdor je raujkega poznal, je vedel, da je bil pokojnik blaga neprecenljiva duša. Vedeli so ga ceniti posebno tovariši, ki so z njim tvorili klub »Dren« in skupaj polazili na nešteto naših krasnih gora in preiskali podzemski svet čudovite Notranjske in Dolenjske. Kjer jc veljalo tvegati za tovariše in znanost življenje, je bil prvi zraven in kadar so po težavnem podzemskem delu odreveneli trudni udje, bil je najljubeznjivejši družabnik. Marsikdo je užival njegove umotvore: bil je, drznem se trditi, najboljši slovenski amaterfotograf. Svoji umetnosti, za katere je motive iskal le v planinah in odzemskih jamah, je žrtvoval vse. S svojimi slikami je krasil »Planinski Vestnik« in planinske koče in tudi marsikateri navdušen planinec je okrasil svoje stanovanje z njegovimi umotvori. Nenadomestljiv bo starišem, a nenadomestljiv tudi tovarišem. — O njegovi smrti je znano to: Padel je v boju s Srbi. Kroglja ga je zadela v srce, nakar je živel še pet minut in mrtvega so pokopali na bojnem polju z vojaškimi častmi. Žalostno vest je njegov stotnik naznanil starišem in tovarišem. Naj mu bo lahka tuja žemljica! lj Kap zadela je v soboto zvečer ob nol 6. uri v tivolskih nasadih umirov-ljenega sprevodnika vdovelega F r a -n a F a j d i g o , roj. 1811 v Zaklancu ter stanujočega na Marije Terezije cesti št. 16. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. lj Ljubljančanom in tudi Gorenj* cem krog Kranja znani stotnik K1 e i-n o s c h e g, ki je poročen s hčerko iz znane ljubljanske Rechrejeve rodbine, je bil v bojih s Srbi ranjen na roki. Med obvezovanjem je priletel šrapnel, ki ga je ranil na prsih. Medtem pa ga je zajelo srbsko vojaštvo in se nahaja sedaj v srbskem vjetništvu. Po premestitvi iz Ljubljane se je nastanil gospod stotnik z rodbino v Gradcu. Prihajal je na z družino čez poletje na letovišče v Prevolje pri Kranju. Zahvala. Za vse blago dokaze iskrenega, sočutja, ki so nam došli povodom nenadomestne izgube našega iskre-noljubljeuega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda Ivana Okorna mestnega učitelja izrekamo vsem našo ua.jiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gospodom učiteljem, gospodom pevcem za ganljive žalostlnko, vsem darovalcem krasnih venccv na krsto pokojnikovo, kakor tudi vsem ostalim prijat-eljeni iu znancem, ki so blagega pokojnika v tako obilnem številu spremili k večnemu počitku. V Ljubljani, 28. septembra 1914. 2842 Žalujoči ostali. Išče se v vseli strokah trgovine r. mešanim blagom doiiro izurjena Naslov pove uprava lista pod šl. 2826. (Znamka za odgovor!) 2826 3 se takoj sprejme pri: IVAN KOVAČ čevlj. mojst., Ljubljana, Poljanska c. 51. I m/m W '>844 aH 2 licenca m sisečarske in lecfarsko obrf sprejme Oroslav Dolenc Ljubljana, Wolfova ulica štv. 10. S potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da je gospod Anton Trobej absolviran jurist in c. in kr. praporščak v rezervi pešpolka št. 97 dne 22. septembra 1914 za ranami, dobljenimi v boju v Galiciji, previden s sv. zakramenti, v bolnici Rdeč. Križa na Dunaju preminul. — Zemeljski ostanki dragega pokojnika so se prepeljali v Gornjigrad, kjer se je vršil pogreb v soboto 26. septembra 1914. Žalujoči ostali. 2840 (Mesto posebnega oznanila.) Velika zaloga žalnih klobukov Naznanjam cenjenim damam tu in na deželi otvoritev fi I i] a lice = Dvorski trg št. 1 modne imovine s Moli' za Hame in deklice, kakor tudi za čepice in drugo v moio obrt spadajoče stvari. Ana Stuchly-Nlaschke 2813 i glavna trgovina Židovska ulica št. 3. Cene znano nizke Koko se upravljalo v vojski zasedeno ozemlja. Belgijo upravlja Nemčija. V Luttichu je sedež nemškega generalnega guvernerja. ki so mu prideljeni v pomoč visoki pruski uradniki. Popolnoma neomejeno seveda nemška vlada zasedo-nega ozemlja ne more upravljati. Moderno mednarodno pravo se je namreč tako razvilo, da obstoja gotovo pravno razmerje med osvojevalno armado in prebivalci. Če se sovražnikovo ozemlje zasede, še ni osvojeno. Pravica prvotne državne oblasti se le toliko časa odpravi, dokler jo odstrani močnejša sila. Osvojevalci nadomeščajo marveč gotovo dobo pravo vlado, dokler posestnih vprašanj mir ne reši. Dežele se morajo upravljati po obstoječih postavah in predpisih. Prebivalci zasedene dežele so dolžni, nove uradnike ravno tako ubogati, kakor so prej uradnike lastne vlade. Nepokorščina proti ukazom osvojitelja. so zato ne more opravičiti z ukazi starega vladarja, kažnjiv je tudi vsak poizkus, postopati sporazumno s staro vlado. Nova uprava pa ne sme ničesar zahtevati, kar bi se lahko smatralo za zločin proti stari domovini. Meščansko in kazensko sodstvo se nadaljuje, če ga nj nadomestilo vojno pravo in vojno sodišče. Nova vlada lahko odstavi uradnike in jih nastavi, prejšnje državne uslužbence lahko zapriseže, da bodo svoje službene dolžnosti vestno izpolnjevali. Tudi sodnijski uradniki se lahko odstavijo, če se upirajo ukazom nove vlade. Tak slučaj bi se bil 1. 1870. kmalu pripetil na Lotrinškem. Nemška uprava je namreč zahtevala, naj se pravosodje vrši še naprej v imenu francoskega cesarja; sodišča so pa. hotela soditi v imenu republike, ko je bila proglašena. Sodišča niso več priznavala francoskega cesarja, nemške oblasti pa še niso priznavale republike in sodišča so v škodo prebivalstva svoje delovanje ustavila. Osvoboditelji prevzamejo seveda tudi finančno upravo; davke pobirajo v navadni višini in jih poljubno v obliki vojnega, davka lahko tudi povišajo, kar se je zdaj tudi v Belgiji zgodilo. Temelji državnega premoženja v zasedenem ozemlju morajo ostati nedotaknjeni; posestev, gozdov, javnih poslopij se sme sovražnik prosto posluževati. jih dati v najem, a prodati jih ne sme. Vse prebitke sme sovražnik porabiti zase. zarubiti in prosto sme razpolagati z vsemi uredbami osvojene dežele. z železnico, z brzoiavom, z telefonom; ali preidejo te stvari tudi v njegovo last, je v mednarodnem pravu še sporno. V haaški konferenci i. 1889. so izjavili, da spada vojni material nelo-čeno k železnici kot celo a; zato so tudi Nemci 1. 1870'71. osvojeni vozni material francoskih železnic Francozom po končani vojski vrnili. letnikov 1906 do 1913 v »Katoliški Bukvami«, medtem ko so posamezne številke starejših letnikov pošle. Pri nekaterih letnikih manjka samo po ena številka do popolnosti. Popolni letniki se pa dobo samo po navadni prodajni ceni, ki znaša 10 K za letnik. Naročajte JSlevenca"! (ZA'NOTRANJE-lN-KIRL •PORODNIŠNICA. 1 LJUBLJANA• KOMENSKEGA-ULICA■ 4 IjJ I SEPZDR