Poitnma oUiana » gotovtoi Leto LX1 V Ljubljani, v sredo 4. oktobra 1933 Štev. 226 a Cena 1 Din Naročnina mesečno ^^^^^ ^^HBHM A MaHM^^^ ^^ - ^^^^^^^^ Ček. rnčun: Ljub« stvo 40 Din do irk/r/^ ce- ^^Ba^M^^ ISO KS^B ABI M A^^BHH^k ^^^^^ M ^rn^^tt Sarajevo loletno 96 za M^M HV ^B M ^KM S ^^^ flflf ^^B Zagreb inozemstvo 120 Din ^^BB ^^M > ^H^V KKB Uredništvo je v JBiV JBLmmm^^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi uL6/III jeva 6, telefon 2999 Telefoni uedilitvts dnevna služba 2050 — aočna 2994, 2994 bi 2050 ■ Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika 10.34(9 za inserate; B JVou podonavski načrt Pred dobrimi tremi tedni je francoska vlada izročila v Rimu spomenico, v kateri razglablja o načinu, kako bi bilo najboljše mogoče urediti podonavsko vprašanje v prid vsem neposredno prizadetim državam, a izven vsakih političnih špekulacij. To se je zgodilo še pred konferenco Male zveze v Sinaji. Predvčerajšnjim, dne 1. oktobra pa sta baron Aloisijn državni podtajnik Suvich, ki zastopata Italijo v Ženevi, razdelila med zastopnike velesil kakor tudi med predstavnike nasledstvenih držav bivše avstro-ogrske monarhije daljšo spomenico, ki naj bi bila nekak odgovor na francoske predloge in v kateri italijanska vlada odkriva svojo igro ter prihaja s konkretnimi predlogi, kako naj bi se po njenem mnenju uredilo podonavsko vprašanje v »splošno zadovoljnost nje same in vseh prizadetih držav v podonavski kotlini«. To se je zgodilo po objavi sklepov sinajskega sestanka. Italijanska spomenica prav za prav nikogar ni presenetila in tudi nikogar ne razburja. Znano je, da sta v tekn zadnjih mesecev francoska in italijanska vlada na celi črti medsebojnih odnosov in seveda tudi v podonavskem vprašanju prišli do sporazumnih vidikov. Govorilo se je celo, da sta sklenili obe vladi ravno v vprašanju urejevanja Srednje Evrope sodelovati v iskrenem, povsem lojalnem sporazumu in ničesar ne podvzeti na lastno pest proti interesom ene ali druge države, čuden se le zdi postopek. Na tajno informativno spomenico francoske vlade bi Italija bila lahko odgovorila v ravno tako tajni spomenici, a je rajši takoj stopila pred najširšo politično javnost in seveda * tem riskirala, ali 'ia morebiti celo želela tudi javno kritiko svojih predlogov. Nam bi bilo ljubše, če bi bili obe državi, Francija in Italija, nadaljevali medsebojne razgovore vse dotlej, da bi se bili sporazumeli na enoten skupen predlog, ker bi sporazumni nastop obeh velesil ugodno in pomirjevalno vplivni na vso Evropo predvsetn pa na podonavske države in ker bi izostalo mnogo nepotrebnega prerekanja. odnndel bi pa tudi sum, da je Italija hoteln izkoristiti priliko, da svojevoljno izpelje nekak manever proti Mali zvezi, ki je izšla okrepljena s sina jske konference, na isti način, kot je proti političnemu nnktu Male zveze v februarju začela intrigirati s svojim predlogom o sporazumu štirih velesil. Naj bo ozadje italijanske inicijative ka-koršnokoli. smatramo, da smo upravičeni da takoj v zneetkn debate, ki se brez dvoma začenja, lojalno izpovemo svoje stališče k predlogom, ki tičejo Podonavje, torej v prvi vrsti podonavske države, ki je naša domovina Jugo-slavi ia. Kaj hoče Italija? Italijanski predlogi se oslanjajo na sklepe lanske gospodarske konference v Stresi v Italiji, o katerih smo mislili, da so pozabljeni, a ki jih je, kakor vidimo, italijanska vlada izgrebla in nn nje zgradila nmbicijozno zgradbo svojega novega Podonavja. Konferenca \ Stresi je namreč prišla do zaključka. da je mogoče gospodarsko krizo v podonavskih deželah rešiti le na ta način, da si vse podonavske države, samo one in brez sodelovanja kakšne velesile, medseboino dovolijo preferenčne ugodnosti za razprodajo žitnih pridelkov. Italijanska vlada je to osnovno misel o preferenčnih pogodbah za žitne pridelke sedaj razširila sploh na vse panoge gospodarskega udejstvovanjn, torej tudi na industrijo. Da. še več, Italija predlaga.^ da naj stopijo v krog Podonavja tudi druge izvenpodonavske države in velesile in sicer na ta način, da se podonavrke države pogodbeno zavežejo, da bodo dovolile preferenčne ugodnosti za industrijske izdelke, prihajajoče od drugih držav, \ toliki meri. v kolikor bodo dotične izvoznice industrijskih Izdelkov dovolile preferenčne ugodnosti za nakup podonavskega žita. Toda mesto da bi smatrala Podonavje za neke vrste gospodarsko enoto, ki naj kot celota sklepa preferenčne pogodbe z industrijskimi državami, predlaga Italija dvostranske pogodbe posamezne države s posamezno držnvo, pogodbe torej, ki bi jih vsaka podonavska država sklepala ločeno, a vendar po sličnih smernicah. To jc italijanski predlog v kolikor je znan. K temu bi pripomnili prvič to, da je za nas sprejemljiv samo takšen predlog o obnovi Podonavja, ki je izključno gospodarskega zna-Pojn. Za nas političnega problema v Podonnvju ni, ti so bili rešeni z mirovnimi pogodbami, ki so In ostanejo za nas nedotakljivi zapisniki naših pravic. Zatorej bomo nn vsak četudi navidezno čisto gospodarski predlog gledali s sumljivimi očmi. dokler ne bomo jasno videli in t rokami otipalj trdna jamstva, da se za gospodarskimi načrti ne skrivajo politične intrige. Mi bomo prisedli le, k oni mizi, okrog katere bodo sedeli državniki, ki so neomajno'in lojalno kakor mi priznali obstoječi politični red In obstoječe meje. Vse drugo bi bilo slepomišenje in izguba časa. V okviru naše omenjene politične dogme pa are lahko naše sodelovanje na gospodarskem polju silno daleč, ker naša želja po miru in po mirnem delovanju je Iskrena. Dnnes ne moremo trditi^ pozitivno, da italijanski predlog v celoti spoštnje to naše jasno začrtano stališče, ker se nam zdi, da ie ploskanje, ki ga zanje v Nemčiji in na Madjar-skem. vse preveč bučno. O Nemcih in Madjarih pa vemo. kar vedo vsi. da hočejo ponišiti vse. kar smo mi pripravljeni s svojo krvjo hraniti. Revolverski streli, ki so danes padli na Dunaju in so hoteli podreti dr. Dollfussa, borca za neodvisnost Avstrije, so krvav migi in j. dn so bnš tam, kjer jc odobrnvnnje italijanskega predloga največje, temne sile pridno nn delu. dn podirajo temelje, nn katerih je zgrajena tudi nnšn državna in narodna neodvisnost. Na drugi strani pn sc ni mogoče ubraniti vtisu, da s svojim načrtom o ločenih pogodbah od države do države. Italija vendar le želi — kar sc ji seveda ne bo posrečilo — razkrajati strnjenost in medsebojno povezanost držav Male zveze. Mala zveza je sknnina, je zunanjepolitično po smislu svojega pakta nedeljiva ce- Atentat na Dollfussa ^ta Avstrijskega kanclerja je obstrelil političen fanatik - Obširne aretacije - Kancler ni težko ranjen Dunaj, 3. okt. (a) Ko se je danes popoldne vračal kancler Dolliuss s seje krščansko socijal-nega kluba v parlamentu, je streljal nekdo nanj in ga zadel v roko iii v prsa. Kanclerja so takoj prepeljali ▼ bolnišnico. Njegovo stanje pa ni nevarno. Atentatorja so aretirali. Ime mu je Rudolf Vergil in je bivši vojak. Policija je aretirala vse politične osumljence. Pričakovati je velikih socialističnih in protinacističnih demonstracij. Takoj po atentatu so spravili zveznega kanclerja dr. Dollfussa na najbližnjo postajo društva za reševanje in prvo pomoč. Tam so ranjenca podrobno pregledali in rano rentgensko fotografirali. Zdravniški pregled je pokazal, da je prvi strel zadel kanclerja v gornji del leve strani prs, prebil suknjo, vendar ni prodrl niti skozi srajco. Nato je strel oblazil gornji del desne mišice, vendar je, kakor vse kaže, šel tik pod kožo in ni ranil nobene žile. Stanje zveznega kanclerja je razmeroma ugodno. Takoj po rentgeniziranju rane je zvezni kancler sprejel podkanclerja gosp. Feya in ministra g. Schmitza. Ko bo rana izprana in obvezana, bo kancler odšel na svoje stanovanje. Dr. Dollfuss je sklenil, da tudi začasno nc bo izročil svojih poslov. Vršil jih bo v svojem stanovanju. Napadalec je hitlerjevec Dunaj, 3. okt. A A. Zdravstveno stanje kan-celarja Dollfussa je zadovoljivo. Zdravniki so ranjencu svetovali nekaj dni popolnega miru. Navzlic temu pa bo Dolliuss vodil državne posle iz svojega stanovanja. Nocoj ob 20 bo govoril po radiju avstrijskemu ljudstvu. Napadalec je Dunajčan Rudolf Dertil. Zdaj mu je 22 let. Svojčas je bil vojak zvezne vojske. Kasneje so ga odpustili iz vojske. Danes popoldne se je delj časa potikal po vežah parlamenta in čakal Kancler Dollfuss. na priliko, da izvrši atentat. Predomišljaj je očiten. Pri zaslišanju je izjavil, da je politično indiierenten, da pa je hotel ubiti člana vlade, da bi s tem stopil v ospredje javnega zanimanja. Krščansko soci-jalni krogi ugotavljajo, da je bil napadalec član nacijonalno socijalistične stranke. Zaradi tega je bil tudi svojčas odpuščen iz vojske. Dunaj, 3. akt. (a) Podkancelar major Fey je imel po radiju govor. Med drugim je dejal, da se vlada močno raduje, ker je kancelar ušel atentatu kakor po božji previdnosti. Potrdil je dalje, da je napadalec bil 3 leta v zvezni vojski do 1933. Major Fey je naznanil, da bo kancelar Dollfuss že v par dneh prišel v svoj urad na Ballplatz. Po poročilu nocojšnjih listov, zlasti »Extra Blatta«, je bil napadalcc Dertil izključen iz zvezne vojske zaradi nacijonalno socijalistične propagande. To je bilo pred 3 meseci. Njegovega brata, ki je bil nacijonalno socijalistični kurir, so aretirali, ko je hotel čez avstrijsko-bavarsko mejo v avstrijsko taborišče v Lechieldu. Zdaj sc nahaja v zaporu. Tudi Dertilova sestra je znana kot zagrizena hitlerjevka. Dertilovo stanovanje je vse pokrito s kljukastimi križi. Napadalcc je bil prejšnji teden v Nemčiji in se je vrnil na Dunaj šele pred dnevi. Atentat na avstrijskega zveznega kanclerja spada med tista sredstva politične borbe, ki jih krščanska morala brezpogojno obsoja in jih označuje kot zločinske. Motiv, ki je vodil atentatorja, še ni znan, je pa vsekakor plod velike umske zmede in moralnega propada, ki ga povzročajo v današnjem času globoke zablode z desne in z leve. Naj je atentator sam ali naj stoji za njim skupina kanclerjevih političnih nasprotnikov, svojega namena ne bi bil dosegel, četudi bi bil kancler postal žrtev zločinskega zamiisla. Zakaj usoden razvoj zgodovine gre svojo pot naprej in ne bo ga ustavil ne posameznik ne skupina: marksizem je v zadnjih izdihljejih tudi v Avstriji, kjer je Dunaj njegova veletrdnjava, in nauk o plemenski nemški državi nasilnega poenotenja in poganskega ceza-rizma v Avstriji ni našel plodovite zemlje za svoj razmah. Previdnost, ki zgodovini riše pot, je rešila kanclerja Dollfussa, da izvrši veliki preobrat v stanovsko državo, ki se bo naslanjala na avtoriteto krščanskih moralnih načel na eni in na ljudsko občestvo na drugi strani, in tega preobrata ne bo mogla preprečiti nobena sila, najmenj pa zločin. Atentator, ki je dvignil svojo roko proti Dollfussu, bo le pospešil likvidacijo nekrščanskih političnih sil, ki so ovira za uresničenje Dollfusso-vega zamisla. Ves kulturni svet pa ob tej priliki častita kanclerju in se raduje, da sc namen zločinca ni posrečil in da se je Evropi ohranil državnik, ki igra in bo igral v zgodovini njenega preporoda in moralnega dviga ter socialne ureditve eno najvažnejših vlog. Sestanek Veličasten sprejem našega dveh kraljev kraljevskega para v Varni Varna, 3. okt. m. Vse bolgarsko časopisje se obširno bavi z obiskom našega kraljevskega para pri bolgarskem kralju in kraljici ter izjavlja, da bo ta sestanek rodil pomembne rezultate za odnose balkanskih narodov. Ko je približno ob 3 zaplula naša križarka »Dubrovnik«, s katero potujeta kralj Aleksander in kraljica Marija v bolgarske vode, so ji prišli nasproti trije veliki rušilci, ki so spremljali našo križarko do Varne. Takoj, ko se je na obzorju pokazala naša križarka, je topništvo na obali izstrelilo na čast visokim gostom 21 topovskih strelov. Ko je naša križarka priplula v bližino kraljevega pristanišča pred dvorcem Evksinograd, je vstopil v svojo jahto bolgarski kralj Boris s spremstvom in se je peljal naproti naši križarki. Na palubi križarke je bila razvrščena v paradni obleki častna četa naših mornarjev, na čelu katere je bila vojaška godba, ki je ob prihodu bolgarskega kralja, ki sta ga pričakovala kralj Aleksander in kraljica Marija, istotako na palubi, intonirala bolgarsko državno himno »Šumi Marica...« Pozdrav med našim kraljem in kraljico ter bolgarskim kraljem je bil zelo prisrčen. Suvereni so nato stopili na jahto bolgarskega kralja, s katero so se odpeljali do kraljevskega pristanišča pred sam dvorec Evksinograd. Ko je kralj Aleksander stopil na bolgarska tla, je bolgarska ar-tiljerija ponovno izstrelila 21 častnih topovskih strelov. Častne čete na obali ni bilo radi tega, ker obisk našega kralja ni uradnega značaja. Kralj Aleksander in kraljica Marija sta se nato v spremstvu bolgarskega kralja Borisa, kraljice Jovane, princa Cirila in princeze Evdokije podala v sam dvorec, kjer je bila visokim gostom servirana zakuska. Obe kraljici sta po zakuski odšli v parke, ki obdajajo Dunajska vremenska napoved: V severnih Alpah hladno, menjajoča se oblačnost, ki bo pojemala. Vzhodni rob Alp: hladno, izprememljivo. Južne Alpe: Temperatura se bo znižala, mogoče že danes ponoči nevihte, kasneje se bo oblačnost zmanjšala. lota in ima vse pripravljeno, da si nstvari odgovarjajočo enotnost tudi na gospodarskem polju. Ločene pogodbe v primeru Male zveze niso mogoče, če jih Italija kljub temu in ravno po sinajski konferenci tako odločno priporoča, nima čistega namena, da bi dejansko kaj pripomogla k izboljšanju gospodorskih razmer v Podonnvju. ampak želi le zasledovati politične cilje, ker sc zaganja v ono skupino držav, ki so v Podonnvju edino jamstvo za mir. Naposled, in tudi to govori v neprilog italijanskega načrta, veje skozi to najnovejšo Mus-solinijevo spomenico zelo spretno mnskirana ofenziva zn osvojitev podonavskega trga po italijanski in nemški industriji. Italija in Nemčija sta največji odjemalki, oziroma lahko postaneta največji odjemalki za podonavsko žito in bi v primeru, da bi italijanski predlog prodrl, Podonavje in Mnlo zvezo lahko naravnost preplaviti s svojimi izdelki, ju podjarmili gospodarsko. uničili češkoslovaško industrijo in naposled skušali uveljaviti tudi svoje politične sanje. Komu naj torej služi italijanska ponudba? Zelo veseli bomo. če nam bodočnost odvzame vse navedene dvome v iskrenost najnovejšega manevra, ki sc je sprožil v Rimu. Dotlej pa le zadržnjmo navdušenje in čakajmo. dvorec in sta si nato ogledali tudi bližnje vinograde. Kralj Aleksander je ostal v dvorcu v razgovoru z bolgarskim kraljem. Ostali del popoldneva sta prebila kraljevska para v intimnem razgovoru. Po določenem programu sta se proti večeru kralj Aleksander in kraljica Marija v spremstvu bolgarskega kralja in kraljice, princa Cirila in princeze Evdokije odpeljala s kraljevsko jahto do naše križarke. Ko je bolgarski kralj stopil na palubo naše vojne križarke, so oddali z iste njemu v čast 21 topovskih strelov. Na palubi sami pa je bila častna četa naših mornarjev. Vojaška godba je zaigrala bolgarsko in našo državno himno. Na kri- žarki sta nato priredila kralj Aleksander in kraljica Marija bolgarskemu iiraljevskemu paru in spremstvu majhen prigrizek. Nato se je bolgarski kraljevski par prisrčno poslovil od našega kralja in kraljice ter se vrnil s svojo jahto v dvorec, križarka »Dubrovnik« pa je ob 19 odplula dalje proti Carigradu, kamor dospe jutri dopoldne. 25 letnica svobodne Bolgarije Varna, 3. okt. m. Po vsej Bolgariji se je danes slovesno proslavila 25-lctnica bolgarske neodvisnosti in 15-letnicn, odkar jc stopil na prestol kralj Boris, ki je kakor znano, zasedel bolgarski prestol po abdikaciji svojega očeta kralja Ferdinanda po zlomu Bolgarije na solunski fronti. V Sofiji, kakor tudi po vseli ostalih bolgarskih mestih so bile velike vojaške parade, ki so zlasti v Varni, kjer se jih jc udeležil tudi kralj, napravile globok vtis. »Pozdravljamo jugoslovanskega kralja, ko stopa na bolgarska tla" Varna, 3. okt. m. Vse razprave bolgarskih političnih krogov v Sofiji in Varni so sedaj osredotočene na obisk jugoslovanskega kraljevskega para. Javno mnenje živahno komentira pomembni sestanek jugoslovanskega suverena in večina tiska napoveduje pričetek nove dobe v odnosih balkanskih narodov. Vodilni listi »Zora«, »Utro«, »Zna-me«, »Pladne«, »Slovo«, »Mir« itd. prinašajo o tem dolge in simpatične članke. Tako piše vodilni demokratski list »Mir« med drugim: »Kakor z vsemi državami, tako bi želeli tudi z Jugoslavijo živeti v mirnih in prijateljskih odnosih. Dobra soseščina je danes boljša in dražja od same Zveze narodov. Ni večje varnosti za državo, kakor je prijateljstvo. Prav radi tega vidimo, da sc državniki kljub težki povojni dobi razprtij in razdorov, trudijo, da bi olajšali mednarodne odnose ter jih naslonili na iskrcnejše in solidnejše temelje. Odnosi med Bolgarijo in Jugoslavijo se ne nanašajo samo na dve državi. Ti odnosi imajo večji pomen in pomembnejši vpliv. Brez pretiravanja lahko trdimo, da ne delajo oni, ki so jim pri srcu dobri odnosi med Jugoslavijo in Bolgarijo, samo za te odnose, ampak tudi za evropski mir. Kot pobor-niki ideje za zbližanje dveh bratskih narodov sta sc kot prva izkazala poglavarja teh držav. Sestanek v Evksinogradu je že drugi slučaj, ki bi moral po svojem značaju okrepiti bratstvo dveh najsorod-nejših balkanskih narodov. S tem prepričanjem in z zaupanjem v srečno bodočnost iskreno pozdravljamo jugoslovanskega kralja, ko stopa na bolgarska tla.« »Slovo« piše, da vsa bolgarska javnost pozdravlja prihod jugoslovanskih kraljevskih gostov, saj je zbližanje dveh vladarskih rodbin prvi korak k čiščenju zaraslih potov zat zbližanje dveh bratskih narodov na Balkanu. »Nihče sc nc sme odreči idealom bolgarskega naroda,« je izjavil Kazanov, predsednik jugoslo-vansko-bolgarske lige, »toda odgovoriti moramo na korake, ki jih jc prvi storil Bclgrad, srce jugoslovanskega naroda, in s tem pokaizal pot, po kateri morata ta dva ponosna naroda iti.« Štambul čaka Carlgrnd, 3. okt. m. Prihod jugoslovanskega kralja in kraljice so pričakovali danes dopoldne. Znradi daljšega bivanja jugoslovanskega kraljevskega para v Bnlčiku pa je bil preložen na jutri dopoldne. Predsednik turške vlade se je o predstoječem obisku jugoslovanskega kralja in kraljice razgovarjal z bivšim grškim predsednikom Venizelosom, ki se trenutno mudi v Carigradu. Temu sestanku jc prisostvoval tudi grški poslanik v Ankari. Seka-relopulos. Ob tej priliki sc jc govorilo tudi o nadaljnjem potovanju jugoslovanskega kraljevskega para v Grčijo, odnosno v Atene, Pirej in nn Krf. Radi prihodu kralja Aleksandra bo odpotoval Venizelos iz Turčije šele v četrtek. Kakor se do se3 3[ Pred Zvezo narodov Manišinsho vprašanje Ženeva. 3. oktobra (a). Šesti odbor skupščine DN je danes načel razpravo o manjšinah, ki so jo odkazali temu odboru na predlog nemške delegacije. Nemški delegat Knox je v razpravi dejal, da po njegovem židovsko vprašanje ne spada v okvir manjšinskih problemov in bi ga bilo treba posebej proučevati. Kar se tiče narodnih manjšin, je Knox izjavil, da je Nemčija pripravljena sodelovati z DN, pod pogojem, da vse države pristanejo na splošno zaščito manjšin. Delegat je obenem zahteval, da se uvede učinkovitejši postopek. Tudi madjarski delegat se je zavzel za to, da se zboljša postopek pri zaščiti manjšin. Francoski delegat Berenger je poudaril, da obstoji nasprotje med najnovejšimi nemškimi zakoni in čl. 7 dogovorov o manjšinah, ki je prišel tudi v konvencijo o Gornji Šleziji. Ta člen pravi, da morajo biti vsi nemški državljani pred zakonom enaki in morajo uživati iste državljanske in politične pravice, ne glede na to, kakšnega plemena, jezika in vere so. Naposled je poljski delegat predložil načrt resolucije, ki predlaga ustanovitev posebnega odbora za proučevanje tega vprašanja; ta odbor naj predloži na prihodnji skupščini načrt splošne konvencije o zaščiti manjšin. Nova revolucija na Kubi Havanna, 3. okt. b. V pretekli noči se (e končno udalo 300 častnikov, ki so se pred nekaj tedni zabarikadirali v hotel »Nacional« in odrekli poslušnost novemu poveljniku kubanske vojske Ba-tistu. Po dveurnem premirju, v katerem je interveniral ameriški poslanik Wels brezuspešno, so ' vladne čete naskočile zabarikadirane častnike. : Odpor častnikov je bil nepričakovano močan, ker | jim je uspelo, da so si nabavili novo municijo. Napad vladnih čet je bil podprt s 15 oklopnimi avtomobili, ki so bili oboroženi s težkimi strojnicami. V napadu je nadalje sodelovala topniška baterija, ki je zavzela položaj v bližini upornikov. Po hudi borbi so se končno častniki udaii. 10 častnikov je mrtvih, padlo p.a je tudi kakih 40 vojakov. Ranjenih je nad 200 oseb, med njimi veliko število dijakov in mimoidočih. Častnikom so dovolili, da so v skupinah po pet brez orožja zapustili zavetišče, odkoder so jih odpremili v zapore, dokler ne bo izrečena obsodba. Dopisnik Reuterjevega urada poroča, da so vojaki po kapitulaciji častniške armade pobili mnogo oficirjev. Radi tega je bil takoj sestavljen diplomatski zbor, ki je zahteval od vlade, da izposluje človeško ravnanje z ujetniki in da prepreči nadaljnje prelivanje krvi. V mestu je prišlo na več krajih do ostrih spopadov med redarstvom in demonstrantu Ko so ugasnile električne luči, so demonstranti oropali mnogo viL Pletilje sprejme pri takojšnem nastopu tovarna „IKA" v Kranju Obsodbe pred sodiščem za zaščito države Belgrad, 3. oktobra. AA. Danes ob 11 dopoldne je državno sodišče za zaščito države izreklo razsodbo proti Krndiji Dragomiru in tovarišem, ki so bili obtoženi po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ker so delali po navodilih komunističnih centrov v inozemstvu komunistično | propagando v naši državi s tem, da so širili letake j in druga nezakonita sredstva ter pregovarjali druge — vse z namenom, da bi nasilno izpremenili politični in socialni red v državi. Javna razprava pred državnim sodiščem se je vršila pod predsedništvom kasačijskegn sodnika g. Petra JankoviČa, od 25. do 29. t. m. Javno obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Ivo Marokino, obtožence pa so zagovarjali javni odvetniki. Državno sodišče je na podlagi preiskovalnega sodnega materijala, objektivnih dejstev in na podlagi prepričanja, ki ga jo dobilo med razpravo, proglasilo za krive in obsodilo: Krndijo Dragomira na 5 let robije lil 5 let izgube častnih pravic. — Mikičiča Risto na H let robije in trajno izgubo častnih pravic. — Kladiča Kailma na 4 lela robije in 5 let izgube častnih pravic. -- Knkdiča Rešern na 2 leti strogega zapora. — Mikič Darinko na 0 mesecev strogega zapora. — Nikolira Anleja na 2 leti robije in 5 let izgube častnih pravic. — Bušvega Lrnnida na 3 leta robije in 5 let izgube častnih pravic. — Bc-gnviča Vlaika (ki je pobegnil) na 12 let robije in trajno izgubo častnih pravic. — Vsem obsojencem so šteje v kazen prestani preiskovalni zapor. — i Oproščeni so ohtožbe: Priča S rdi.t. Cokjnt Ilija, I Korič Milenko MntljnJi? Antun, A M Hod?.:? \=irr, Atljas Izidor. Sotra Branko. Rreknlovig Omer (ki . je pobegnil), in čanek Aleksander (ki je pobegnil). — Sodba je izvršljiva. Izvažanje denarja v obmejnem prometu Finančni minister je izdal pojasnilo o izvažanju denarja v obmejnem prometu. Po tem pojasnilu je treba odlok finančnega ministra od 5. novembra 1931 tolmačiti tako, da se izvažanje našega denarja v obmejnem prometu do 200 Din na dan brez posebnega dovoljenja finančnega ministrstva dovoli samo tistim državljanom, ki prebivajo v obmejnih krajih, kjer obmejni promet res obstoji in kjer se prebivalci na obeh straneh meie oskrbujejo z blagom in živežem za domačo potrebo; ta ugodnost pa ne velja za dvolastnike in njihove delavce, ki gredo čez mejo v svrho obdelovanja dvolastniških posestev. Iz narodnega predstavništva Belgrad, 3. okt, m. Iz poslanskih krogov se čuje, da se bo Narodna skupščina sestala 16. ali pa 17. t. m. Na tem zasedanju bodo sprejete štiri konvencije, ki jih je predložil narodnemu predstavništvu zun. minister. Senat pa se bo sestal 18. t. m. in bo enako sprejel te konvencijc. Dne 20. t. m. bo otvorjeno redno jesensko zasedanje Narodne skupščine in senata, Belgrajskc vesti Belitrad, 3. oktobra, (n). Premeščeni «o: .Tnnez Galovič, prometni uradnik, s postaje Podnart— Kropa na postajo Jesenice; Kari Radi«, prometni uradnik na postaji Trbovlje, na postajo Logatec. Belgrad, 3. oktobra (a). Glede na vprašanje, ali se lahko razpišejo takšne licitacije, da se vrši plačilo tudi v tuji valuti, če se materijal ne proizvaja doma, tuje tvnlke pa pod drugim pogojem nočejo dubavljuli, je finančno ministrstvo izdalo pojasnilo, da se licitacije ne morejo razpisati s ponudbo ccu v tuji valuti, ki bi pozneje prišla v pogodbo. Nove določbe za volitve v Delavsko zbornico Volivci, ki volijo pismeno, morejo zahtevati glasovnice do 15. oktobra in ne samo do 2. oktobra, kakor je bilo prvotno določeno. Nova in važna določba, sprejeta po glavnem volivnem odboru v Ljubljani, pa je ta, da bodo vsi volivci, ki so upravičeni voliti po pošti in se bodo te pravice poslužili, volili pri glavnem volivnem odboru za volitve v Delavsko zbornico v Ljubljani. Prej je bilo določeno, da volijo pismeno pri glavnem volivnem odboru samo tisti, ki stanujejo v krajih, kjer ni volišč. Naknadno pa je glavni vo-livni odbor sklenil, da bodo pri glavnem volivnem odboru volili pismeno tudi vsi oni volivci, ki so zaposleni nad 5 km od teh volišč. Radi tega morajo vsi volivci, ki bodo volili pismeno, zahtevati glasovnice pri glavnem volivnem odboru za volitve v Delavsko zbornico v Ljubljani, Stari trg 34 in to do 15. oktobra 1933. Ponovno pa svetujemo vsem nameščencem in nameščenkam, da naj _ če le mogoče — volijo osebno. Seveda, kjer ni volišč, tam bodo primorani voliti pismeno. Glasovnico naj zahtevajo z navad- no dopisnico. Na dopisnici je treba navesti svoj natančni naslov. Kdor ni vpisan v volivni imenik, ne more voliti. Popravka ni mogoče več zahtevati. Vse zaupnike, ki nam do danes še niso sporočili imen predstavnikov naše kandidatne liste, vljudno prosimo, da nam nemudoma sporoče zaprošena imena na naslov: Fr. Krejnžar, urednik »Slovenca«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6. Kjer je več volišč (Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje), naj se nam sporoči več imen. Ponovno opozarjamo vse zaupnike in zaupnice, da nimajo pri teh volitvah volivne pravice samo oni nameščenci, oziroma nameščenke, ki so člani Pokojninskega zavoda. Pri volitvah v Delavsko zbornico imajo glasovalno pravico tudi vsi trgovski pomočniki in pomočnice, prodajalci in prodajalke, blagajniki in blagajničarke. Članstvo pri Pokojninskem zavodu je tu brez pomena. Volivni odbor društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije v Ljubljani. v Hudi jami pred celjskim okrožnim sodiščem Celje, 2. oktobra. Danes se je moralo pred sodnikom poedincem celjskega okrožnega sodišča zagovarjati 12 moških in dve ženski iz Hude jame pri Laškem zaradi dogodkov ob priliki rudarskih redukcij v Hudi jami v začetku meseca marca letošnjega leta. Suhi in izmučeni obrazi reduciranih rudarjev in brezposelnih delavcev iz Hude jame pri Laškem, med njimi so poročeni z veččlanskimi družinami. Kaj pravi obtožnica? Državno tožilstvo v Celju je vložilo pri okrožnem sodišču v Celju obtožbo proti Lešniku Alojziju, posestniku in rudarju v Rečici, njegovemu bratu Lešniku Jožefu, strojniku istotako v Rečici, Kalu-dru Francu, kovaču, Lešniku Jakobu, rudarju, Že-lezniku Ferdinandu, rudarju, Kupcu Roku, kovaču, Kupcu Urhu, delavcu, Kupcu Alojziju, delavcu, Lavrincu Jakobu, rudarju, Pircu Jerneju, rudarju, Kajtni Ignaciju, rudarju, Brečko Jožefu, posestniku, Guček Neži, rudarjevi ženi in Mareli Mariji, tudi rudarjevi ženi, proti zadnjim dvanajstim, češ, da so 3. marca 1933 v Hudi jami nad Laškim poskušali zadržati od dela rudarje popoldanske skupine ter se na poziv oblasti niso takoj razšli. Neposredno nato so uprizorili pred rudniškim ravnateljstvom v Rečici brez predhodne dovolitve upravnopolicijskega oblastva demonstracije. Proti prvima dvema pa, ker sta po obtožnici dne 3. marca 1933 v Hudi jami nad Laškim nalepoma zavedla zgoraj imenovane in druge osebe, da so storili opisana kazniva dejanja. Zakaj je prišlo do omenjenih demonstracij? V obrazložitvi obtožnice pravi drž. tožilstvo, da je centralno ravnateljstvo TPD v Ljubljani z dnem 1. decembrji 1932 izvršilo redukcijo večjega števila rudarjev v rudniku Hudi jami nad Laškim. Zaradi intervencij rudarskega glavarstva v Ljubljani, okoliških občin in delavstva samega se je redukcija znižala tako, da je bilo končno odpuščenih saino(l) 64 rudarjev. Z dnem 1. marca 1933 pa je ravnateljstvo odredilo novo redukcijo, ki je zajela skupno 105 delavcev. Seznam reduciranih rudarjev je bil dne 28. februarja 1933 nabit v rudniški čakalnici. Ko so prizadeti rudarji zvedeli za redukcijo, so postali potrti, deloma pa tudi ogorčeni. To njihovo duševno stanje sta izkoristila — tako pravi obtožnica — obdolžena Lešnik Alojzij in Lešnik Jožef ter jih nahujskala na nezakonita dejanja. Popoldne 3. marca 1933 se je zbralo pred Barbara rovom okrog 200 do 300 oseb obojega spola, z očitno namero, da odvrnejo od dela popoldansko skupino rudarjev, ki bi morala nastopiti šiht ob 2. Iz množice so se čuli vse križem pozivi: »Nihče ne sme iiti na delo, dokler ne gredo tudi naši. Kruha nam dajte!« Pod pritiskom razjarjene množice je inž. Škoman končno izdal nalog, naj popoldanska skupina zapusti čakalnico in odide domov. Istočasno je manjša skupina poskušala storiti isto pri Liša jašku, kjer pa ni uspela. Nato so rudarji izpred Barbara rova odšli v skupinah v Rečico pred rudniško ravnateljstvo, kjer so se uprizorile slične demonstracije. Množica je zahtevala ukinitev redukcije in se na ponovni poziv žandarmerije ni hotela takoj razi ti. Tudi nočni skupini, ki bi morala nastopiti delo ob 10, so reducirani rudarji preprečili nastop dela. < Inicijativo in organizacijo opisanih izgredov se po rudniškem vodstvu in po lokalnih oblasteh splošno pripisuje Lešniku Alojziju in njegovemu bratu Lešniku Jožefu, ki pa se sama demonstracij nista udeležila. Lešnik Alojzij je delavski zaupnik in mu obtožnica očita, da so demonstracije njegovo delo. Glede obeh Lešnikov pravi obtožnica, da so ugotovljena nastopna dejstva: ko je dne 28. februarja 1933 ob 2 popoldne prečltal jamski paznik Rome Oskar imena odpuščenih rudarjev, se je ob-dolžen Lešnik Alojzij obrnil proti zbranim reduci-ranim rudarjem ter izjavil: »Sedaj vidite, da ni tako, kot se je govorilo na shodu dne 26. februarja 1933 v Laškem in da rudniško vodstvo v Hudi. jami ni držalo dane obljube. Hujskal vas jaz ne bom, ker vas tudi ne smem. Napravite pa, kakor sami hočete in znate.« Se istega dne je Lešnik Jožef, ki je bil tudi reduciran, nagovarjal Kneza Karola, da bi vsi člani Jugoslovanske in Narodne strokovne zveze priredili skupne demonstracije pred rudniškim ravnateljstvom, pri čemer je izjavil, da je nastopil čas, ko je treba pokazati silo. Knez kot predsednik NSZ je to odklonil. Nadalje očita obtožnica Lešniku Alojziju, da se je ob času demonstracij pred Barbara rovom postavil obratovodji inž. Homanu po robu in ni hotel vplivati pomirjevalno na razburjeno rano-lico. Pozneje je šel v ravnateljevo pisarno, kjer mu je očital, da ni držal dane obljube in da je redukcija izvedena namenoma. Potem da je imel pred zbrano množico kratek hujskajoč govor. Zagovor obtožencev. Pri današnji razpravi je bi]o navzočih vseh 14 obtožcncev in so vsi izjavili, da se ne čutijo krive. Lešnik Alojzij je povdarjal. do je kot rudarski zaupnik storil le svojo dolžnost in da ni nikogar hujskal. Kajtna Ignacij in Breček jožef trdita, da pri demonstracijah nista bila zraven, prvi ker ie bil bolan, kar je potrdila tudi kot priča zaslišana njegova žena Terezija, drugi Brečko je bil pa doma, ker je bila '"mina njegova žen« in ji je strcgel, kar je potrdil« tudi kot priča zaslišanu njegova žcua Ivana. Lavrinc je odločno zanikal, da bi bil pri Liša-jašku, kar mu očita obtožnica. On je kot brezposelni rudar prišel iz Liboj v Hudo jamo, kjer ie mislil, da bo dobil delo in je le slučajno pil prisoten pri demonstracijah. Guček Neža je izpovedala, da je bila v pisarni pri ing. Homanu in ga je prosila kruha, kateri jo je pa iz pisarne napotil češ, da imajo kruh pri Frecetu (•peku). Marela Marija, da so vrgli na cesto take, ki imajo družine in živijo samo od vsakdanjega dela, medtem, ko so ostali v službi posestniki in posestniški sinovi. Zasliševanje prič. Zato se je začelo z zasliševanjem prič. Zaslišani so bili obratovodja ing. Homan. komandir orožniške postaje Mašilo, paznik Rome Oskar. Kajtna Anton, predsednik NSZ Knez Karel. Med njegovim zasliševanjem je pričlo do kontroverze med njim in Lešnikom Jožefom. Dalje je bil zaslišan nadpaznik Krese in že omenjeni Kajtna Terezija in Brečko Ivana. Vse priče vztrajajo pri svojih prvotnih izjavah, le glede Kajtna Ignacija in Brečka Jožefa ni mogla nobena priča odločno izjaviti da bi bila pri demonstracijah navzočna. Prečitanih je bilo tudi izjav več drugih prič. Nekateri so hoteli opisati celo stvar tudi kakor politično demonstracijo bivše SLS. Govor državnega pravdnika in zagovornikov. _ Po kratkem govoru državnega tožilca g. dr. Požarja sta nastopila zagovornika vseh obtožencev. Lešnika Alojzija, T^ešnik Jožefa, Kajtno Tgnaeija in Brečka Jožefa je zagovarjal ljubljanski odvetnik g. dr. Tvan Stanovnik, vse druge pa celjski odvetnik g. dr. Jakob Hodžar. Oba zagovornika sta v svojih govorih nastopila za popolno oprostitev vseh obdolžencev, ker niso po njih zagovorih zakrivili ničesar, temveč so se poslužili vseh legalnih sredstev, da pridejo do vsakdanjega kruha in niso rabili nobenih ilegalnih sredstev. Ostre besede so padle tudi na račun TPD, ki leto za letom dobiva iz naših rudnikov ogromna bogastva, dividende in tantijeme 60 ostale iste in vse to morajo plačevati rudarji s trdim delom. Sodba. Nato je sodnik poedinec g. Lesjak proglasil sodbo. Obsojeni so bili: Lešnik Alojzij in Lešnik Jožef na 20 dni in 500 Din, Kaluder Franc in Lešnik Jakob na 20 dni in 60 Din, ti štirje nepogojno. Naslednjih 6 obtožencev je bilo obsojenih na H dni in 60 Din. pogojno za 3 leta. Kajtna Tgnacij in Brečko Jožef sta bila zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. Guček in Marela sta bili p« obsojeni na 10 dni in 60 Din. pogojno za 2 leti. Krompir in fižol na Barja popolnoma uničena Ljubljana. 3. oktobra. Tričlanska komisija mestne občine je o ponedeljek pričela s cenitvijo vse škode, ki jo je povzročila silna septembrska po voden j na Barju. Komisija, ki so jo tvorili načelnik gospodarskega urada dr. Riko Fux. mestni ekonom g. Lap in mag. uradnik g. Mužina, si je včeraj ogledala najhuje po povodnji prizadeti vasi Črno vas in Lipe. v kolikor spadata pod mestno občino. Komisiji sta bila v Črni vasi in Lipah prideljena po dva zaupna moža. Komisija je delovala ves dan in je danes nadaljevala svoje delo.. V Črni vasi in Lipah se je šele sedaj nudila prava slik« razdejanja in uničenja. Komisij« je v teh krajih škodo kratko ocenila tako-le: krompir in fižol 100% škode, kar pomeni. da sta bila ob« najpotrebnejša pridelka popolnoma uničena in da nista porabna. To je hud udarec za našega Barjana. kajti letošnja majniška povodenj mu je pokončala prve nasade krompirja in fižola tako. da je moral vnovič saditi. Jesen pn mu ni prinesla drugega kot revščino. Drugi poljski pridelki, kot ajda, koruza, pesa in repa so bili ocenjeni z 80 do 90%. Komisija bo poslovala 3 dni. Danes si je ogledala škodo na Havntmanici in deloma na Ilovici. Slični rezultati ko v črni vasi. so bili dognani tudi na Havptmanici. Po končani cenitvi sestavi komisija obširno poročilo za mestno občino, za katastrsko upravo in druge me-rodajne oblasti. Povodenj je podrla tudi več lesenih mostov na cesti Črna vas—Podpeč. Te mostove so sicer hitro popravili in cesto uredili, toda škoda je tudi v tem oziru precejšnja. Mnoge hiše z gospodarskimi poslopji so prav tnko utrpele veliko Škodo. Imenitno neguje temne lase Doslej ste zastonj vproševoli, kako je trebo negovati temne lase. Zdaj pa imate poseben, čisto preprost po-moček: Redno umivanje las z novim Brunetaflor Shampoonom. Učinkuje naravno in edinstveno zaradi hequila, ki ga imo v sebi. Kostcnjosto barva, temni ion sta i tem neverjetno poudarjena, lasje dobe krasen blesk in čudovit lesk. Nenavadno lepo ie kodrajo. ELI DA S P E C I AL S H A M P O O BRUNETAFLOR Škoda ob Kamniški Bistrici Kamnik, 2. oktobra. Strahotna poplava, ki je hudo prizadela skoro vso Slovenijo, je na gorenjski strani zapustila najbolj žalostne sledove v kamniškem okraju. Kar pomnijo najstarejši ljudje, je samo enkrat prišla nad Kamnik podobna nesreča in čudovito naključje je hotelo, da je bilo to ravno pred 40 leti in ravno na isti dan. Žalostna obletnica še bolj žalostnega dogodkal Dne 23. septembra 1893 se je nad Tu-I hinjem utrgal oblak in Nevljica je strahovito narasla in napravila ogromno škodo po vsej Tuhinjski dolini. V Kamniku so s strahom opazovali naglo naraščanje Nevljice, ki je nosila s seboj ogromno množino materijala, desk, hlodov itd. Na kamniškem mostu so takrat ustavili majhen svinjak, ki je priplaval po vodi in v katerem so rešili še tri žive prašiče. Nevljica je takrat v Kamniku odnesla mlin v Podgori in porušila leseni most med mestom in Podgoro. Prihodnje leto so zgradili sedanji železni most, po katerem pelje cesta v Tuhinjsko dolino. Ob 40 letnici te največje poplave, kar jih pomni kamniška kronika, Nevljica ni napravila tako velike škode. Le neznatno je poškodovala ograjo na kopališču, in izpodkopala cesto pri Suševem mostu, kjer bodo morali zdaj zgraditi betonsko ograjo. V primeri s prejšnjimi leti pa je napravila naravnost ogromno škodo Bistrica, katero moremo oceniti šele sedaj, ko je voda upadla. Že v gornjem toku pri Zverju je prestavila strugo proti novozgrajeni cesti in jo znatno poškodovala. V Stahovici je okrog 200.000 Din škode. Tu je povzročil vso škodo Erjavškov jez, katerega je voda porušila in pri tem z znižanjem struge odnesla dva lesena mosta, podrla Malenškovo drvarnico in izpodkopala elektrarno, pri korporaciji pa je napravila okrog 30.000 Din škode in le z največjo težavo in naporom so rešili elektrarno. Koliko pa je Bistrica odnesla rodovitne zemlje in nanesla na travnike gramoza! Skoro v vsej dolžini od Stahovice pa do Radomelj se je glavni tok Bistrice premaknil na levo ali desno, prvotno strugo pa za-«ul. Poškodovanih, oziroma popolnoma porušenih je 5 mostov in več brvi. Da je škoda ob takih poplavah navadno mnogo večja, kot pa bi bilo treba, sta predvsem dva : l Ob povodnji je silno trpela divjačina. Zajčki so se kar v gručah zatekali na zelene otočke in si tako skušali rešiti življenje. Toda s čolni so prišli do njih divji lovri. ki so jih kar s koli pobijali. Pravijo, da je neki drzen divji lovec pobil celo 40 zajcev. Mnogo jerebic je potonilo. Lov na Barju je po povodnji zelo trpel. Triindevetdeseti god obhaja danes 4. t. m. Burgarjev oče v Ribnici, po domače »Vajsgarbar«. Mož je še dokaj pri dobrem zdravju ter pri najboljšem spominu, ki sega daleč v njegova otroška leta. Njegovo hišo, ki stoji tik vode za cerkvijo, je tudi močno prizadela zadnja poplava v Ribnici. Oče se je s hčerko Ivano moral preseliti pred naraščajočo vodo v podstrešje na štalco, kjer ima nekaj mrve. Tam je prebil noč in en dan, ko so besni valovi butali v njegovo hišo. Sosedje so se bali še hujšega ter 60 ju drugi dan spravili na varno. Mož se povodnji ni posebno ustraišil, šaljivo se je izrazil, da je bilo gorko in prijetno v senu ležati, čeprav je gospodarila voda po hiši. Sicer pa je povodnji že iz mladih nog navajen. Kakor sam pripoveduje, je prej, ko ni bilo »Tentere«, ob vsaki povodnji drla voda po Mlaki in po trgu. Spominja se, da je bila leta 1850 še hujša povodenj kot zadnje dni in ve mnogo o njej povedati. Voda je takrat tekla celo v Hrovači okrog cerkve. Očetu se zelo dopade, da časopisi sedaj tako hitro razneso novice po svetu, tega svoj čas ni bilo. Prej so zvedeli ljudje, zlasti daljni, za povodenj, ko se je že voda odtekla. Oče pazno zasleduje poročila o povodnji, in nestrpno čaka »Slo-\ venca«, na katerega je že dolgo vrsto let naročen. Večkrat pravi: »Recite vi, kar č'te .Slovenc' še najbolj po pravici pove.« Številnim čestitkam, ki jih bo danes prejel Burgarjev oče, se pridružujemo tudi mi in mu želimo: Bog naj ga ohrani tako čilega »še tri pare in enega povrhu let, da bi zamogel Bogu stoletno hvalnico zapet«. Zopet požar v žužemberšhi občini Šmihel p. Žužemberku, 2. okt. Danes ponoči so bili plat zvona v Šmihelu pri Žužemberku. Ljudje so se prebudili iz mirnega spanja in prestrašeno spraševali, kje gori. V smeri proti Žužemberku so opazili, da je nebo razsvetljeno. Hitro so se gasilci odpravili in odhiteli v smeri požar. Ko so prišli v Dečevo vas, so videli ogenj, ki je že skoraj [>opolnoma uničil hišo nad Krko last posestnika Zupančiča Damijana. Gasilci so stopili takoj v akcijo, ali kljub temu se je vnelo še gospodarsko poslopje. Bližnji Nahtigalov vodnjak je bil kmalu izpraznjen. Napeljali so revi v drug vodnjak. Gasilcem se je posrečilo požar omejiti. Poleg hiše in gospodar, posl.. so Župančiču pogorele vse premičnine v hiši, krma in vse kokoši. vzroka: napačna gradnja mostov in odlašanje pre-potrebne regulacije struge. Regulacija Bistrice se iz leta v leto odlaša in ni niti toliko napredovala, da bi se napravil enoten načrt, po katerem bi lastniki obrežnih zemljišč sami ali morda kasneje s pomočjo kakih podpor napravili najnujnejša dela v obrambo svoje posesti. Pri tem igra seveda veliko vlogo skrajna malomarnost večine posestnikov, ki odlašajo z zavarovanjem obrežja do prihodnje poplave, da imajo še več škode. Pravtako je z vzdrževanjem jezov. Če bi jez v Stahovici v poletju popravili, bi ne bilo v tem delu struge nobene škode niti človeških žrtev. Da je jez potreben popravila, pa sta ugotovili dve komisiji že v pretekli pomladi. Ker obrežje ni zavarovano z regulacijo, iz.pod-koplje voda in odnese veliko množino grmovja in dreves, ki se navadno ustavi ob lesenih mostovih. Ti ne morejo dolgo vzdržati pritiska drevja in vode in tako imamo v kamniškem okraju skoro ob vsaki poplavi po par porušenih lesenih mostov. Ti so navadno zgrajeni tako, da so vrste podpornikov zabite v strugo po 4 metre narazen, da drevje ne more med njimi naprej in se nakopiči ob mostu. Solidno in z nekoliko večjimi stroški zgrajen most bi držal desetletja, pa bi bil še mnogo cenejši, kot pa je sedaj večno popravljanje in drago vzdrževanje kar na hitro zgrajenih lesenih mostov. Resnično je dejstvo, da graditelji vse premalo gledajo na to, da napravijo načrte in zgradijo most, ki bi vzdržal tudi večje poplave. Kdor gleda Bistrico samo v poletju, ko je nizka, si nikakor ne more predstavljati, kako nevarno je njeno divjanje ob večjem deževju. Bistrica je izrazit hudournik, ki napravlja skoro vsako leto ob jesenskem in pomladanskem deževju veliko škodo. Takrat bi morali priti gradbeniki in mojstri, ki imajo opraviti z gradnjo vodnih naprav, da bi videli, kakšne napake so v gradnji in kaj bi bilo treba izboljšati. Tako pa vidimo, da je navadno novi most v vsem podoben prejšnjemu in da ga voda zopet točno tako poruši kot prejšnjega, kakor bi bilo to v načrtu. Ko bomo sedaj začeli popravljati in graditi nove mostove, naj se upoštevajo vsa dejstva, ki so bila ugotovljena ob zadnji poplavi in končni stroški bodo mnogo manjši. Ljubljanski izletniki v Beli Krajini Metlika, 2. oktobra. Radi pohite Ljubljanci ven na deželo. Pomladi radi lepega cvetja, jeseni radi dobrega sadja, vsak čas pa na zdrav zrak. Lepo je to od njih, če de-želanom prineso tudi kak groš. Pa niso vsi taki. V nedeljo je bila vsa vidošička gora polna izletnikov. Trta je lepa in grozdje je dobro. Kdo ne bi rad videl vinograda, pa tudi pokusil. Ko bi plačal. Saj nekateri so, pa veliko je bilo takih, ki so prišli za to, da se bodo zastonj nazobali sladkega grozdja. Pa so povedali v Metliki na trgu — gosp. Malešič je trdil tako — da so prinesli izletniki Beli krajini pomoč.. . Resnica je bila pa ta, da niso nič vprašali — seveda samo nekateri — kdo je vinogradu gospodar, kar zakadili so se v trtje. In če so bili na enem mestu pregnani, so krenili drugam. Pa ne bi bilo vredno besede, če bi si utrgal grozd, dva. Nekateri so prišli z velikimi praznimi kovčki... denarja pa niso pokazali nič, a nazaj so nesli polne. Slabo se je s tem priporočila mestna družba. Posestnik Jože Plesec iz Železnikov je ugotovil, da mu slabše ne bi napravila toča. Tisoč dinarjev gotove škode . . . Pleščevi iz Čuril so se razjokali, ko so videli, kako jim je trtje. Vukšimič iz Želebeja je prišel, da si bo varoval in kaj prodal, pa je bilo že opustošeno. In tako sem in tja po vsej gori. Kdor take izlete organizira, naj pomisli tudi na posledice. Večinoma so ljudje dostojni in tudi to pot se jih je velika večina obnašala, da jim je bilo v čast, a žal se vedno najde takih, ki se poslužijo svobode zato, da ponore . . Ta skušnja je pokazala dovolj, da tako velikih skupin ni nikdar voditi v zoreče vinograde. To ie ugotoviti lahko! Toda ali bo tudi tako lahko ugotoviti, kdo naj popravi škodo, ki jo trpe vinogradniki. Mesto da bi trpin, ki se jc trudil in potil, bil umazan in lačen, ko je trto gojil, mesto da bi bil včeraj vesel z veselimi, ko bi tudi on užival lepoto in dobroto svojega vinograda z dobrimi gosti, pa so nekateri jokali, a drugi kleli in špotali »kaj za en hudič je privlekel doli te kobilice«. Nazadnje so se še potepli, da je tekla kri. Takih izletov si Belokranjci v vinograde več ne želimo. Raje na čašo dobrega vina. Delno je poškodovano tudi sosednje poslopje. $ko da znaša okrog 40.000 Din. Zavarovan pa je bil pri Vzajemni zavarovalnici samo za nekaj tisoč Din. Kako je požar nastal še ni znano. Ljubljanske vesli: Velikanska množina gramoza v Ljubljanici Ljubljana, 3. oktobra. Trnovske zatvornioe so včeraj ob 9 dopoldne zaprli. Voda v strugi proti Zmajskemu ini/stu je začela naglo padati in je struga do trimostja že skoraj t»hli, dočim je dalje še polna vode. Od Zmajskega mostu naprej se voda ne moro odta-kati, ker navzgor sili voda, prihajajoča iz Gruberjevega prekopa. S kako silovito močjo je drvela Ljubljanica skozi mesto, najbolj pojasnjuje de,sivo, da je' deroča Ljubljanica od zatvornic, zlasti pa od Čevljarskega mostu vlačila seboj najrazličnejši materijal, tako debelo, več stotov težko kamenje, kar cele skale, gramoz, pesek in mivko. Ob dnevih najhujše povodnji od 22. do 25. septembra je Ljubljanica samo strugo od Čevljarskega do Frančiškanskega mostu poglobila kar za 1.60 m, kakor je to ugotovila terensko-tehnična sekcija za regulacijo Ljubljanice. V tem delu struge odplavljeni materijal je potem voda naplavila na beton;rano strugo med trimostjein in Zmajskim mostom. Včeraj so se ljudje čudili ogromni množini kamenja in gramoza. Sekcija je zmerila, da je kup gramoza visok ponekod do 1.30 m ter zavzema površino nad Prva pomoč Rdečega križa za poplavljencc Glavni odbor Rdečega križa v Belgradu je na utemeljeno vlogo ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa naklonil kot prvo pomoč za prehrano po zadnji poplavi prizadetemu prebivalstvu Dravske banovine znesek 50.000 Din. Glavni odbor Rdečega križa je obenem odobril, da se iz vloge Rdečega križa pri Mestni hranilnici ljubljanski uporabi znesek 70.000 Din istotako za prehrano in preskrbo nujnih bivališč za poplavljence. Dalje je glavni odboT odposlal 15 zabojev razne posteljnine (odej, slamnjač itd.) in obleke, šalov, nogavic za razdelitev med najbolj potrebne. Istotako je ljubljanski oblastni odbor iz svoje zaloge odka-zal večjo množino odej, rjuh, srajc in obleke. Komisija za prometne otoke Ljubljana, 3. oktofcra. Pred dobrim poldrugim letom je bil v Ljubljani komisijski ogled tramvajske proge ter važnejših cest v Ljubljani. Pri tem ogledu, ki je bil dne 10. februarja 1932, sta gradbeno ministrstvo in gradbeni oddelek banske uprave zahtevala, da se morajo pri zgradbi nove tramvajske proge in pri preureditvi stare uvesti nekatere olajšave za pešce na prometno važnejših točkah. Tako je komisija zahtevala napravo prometnih otokov za pešce na Hrvatskem trgu, na Masarykovi cesti pred glavnim kolodvorom in na trgu pred kavarno Evropo. Na trgu pred kavarno Evropo se mora na pr. zgraditi prometni otok v premeru 11 metrov. Da sc končno reši ta zadeva, je banska uprava sklicala za 9. oktober komisijsko obravnavo, ki se bo pričela ob 8.30 in na katero so povabljeni vsi interesenti, kakor na pr. zastopniki občine, železniškega ravnateljstva, poštnega ravnateljstva, malo-železniške družbe in seveda tudi banska uprava sama. Kočljiv je zlasti položaj na Masarykovi cesti. Ni še dolgo tega, kar je mojster Plečnik tam zasnoval več lepih in zelo praktičnih prometnih otokov, ki pa jih jc gradnja krožne proge sedaj uničila. Vendar na Masarykovi cesti, zlasti pred kolodvorom, vozni promet vedno bolj narašča, mno-že pa se tudi prometne nesreče. Plečnikova zamisel ni računala z novo krožno progo in zato bo treba iskati izhoda, kako namestiti nove prometne otoke kljub krožni tramvajski progi. Kro?.ni progi se je morala umakniti tudi električna ura Zobnzdravnik-špecijalist Me d. Univ. dr. Ciril Cirman ordinira od 3. oktobra 1933 v LJUBLJANf, Beethovnova ulica 15, vrata 3 od 14. do 16. popoldne KONTOEN ZA Z0BARSTV0 2000 kv. m. Ta gramoz bodo začasno pustili kar na mestu, Pri bodočih betonskih delih od trimostja dalje proti Čevljarskemu mostu bo treba Ljubljanico poglobiti samo še za 1 m, ker je povodenj pač tu opravila z lahkoto svoje delo. Terensko-tehnična sekcija je včeraj popoldne pod triniostjem merila višino vode po tolmunih, nastalih pod starim mostom vsled silno deroče vode, kar jo povzročil velik vodni padec. Voda še danes stoji do 2 m visoko na tem mestu. Sekcija je z meritvami ugotovila obseg vseh potrebnih del j>od triniostjem za zavarovanje v nevarnosti se nahajajočega starega mostu. Ljubljanska Gradbena družba je že dobila nalog, da poglobi in betonira strugo od tam, kjer je spomladi začela, do nekoliko višje nad trimostjein. Zavarovalna dela so potrebna tudi pri Čevljarskem mostu. Zgraditi je potrebno napravo, ki bo zadrževala nadaljno nanašanje gramoza in drugega materijala na betonirano strugo. Po meritvah terensko-tehnične sekcije je Ljubljanica pri ftpici zadnje dni padla za 2 m. Danes so se že pričela nekatera zavarovalna dela v Ljubljanici. na otoku pri izhodišču Miklošičeve ceste. Mestna občina sicer namerava to uro obdržati na ostanku prometnega otoka, vendar je veliko vprašanje, če bo to šlo. Pri komisijski obravnavi na banski upravi se bodo vse le stvari reševale in se bo skušal najti kompromis med inlercsi tramvaja ter interesi pešcev, to je večine mestnega prebivalstva. Nepremočljive Huberte in haučuh-plašče za gospode v zalogi od Qj„ ,ja|je Fr. Lukič, LJubljana Zgodba o nadušljivem konju Pred ljubljanskim okr. sodiščem se je vnela huda pravila o nadušljivem konju. Poleti sta dva Ižanca, eden z Jezera, drugi iz Tomišlja, sklenila konjsko menjavo. Jezerčan je dal lepo kobilico, dobil pa je konja, o katerem je čez nekaj dni presenečen dognal, da je nadušljiv. Hotel je vrniti konja prvotnemu lastniku, a tu ga ni sprejel. Začela sta se tožariti. Prvi veterinar je kot izvedenec ugotovil nadušljivost. Pred justično palačo so v soboto prignali nadušljivca. Gonili so ga nekaj časa j>o Cigaletovi ulici. Mestni veterinar je izjavil, da ne more pred sodnijo točno dognati bolezni, ker je za to potreben miren kraj, da bo lahko konja temeljito preiskal na pljučih. Spravili so konja v neki hlev na Poljanah, kjer ga je veterinar opazoval in nato sestavil svoje mnenje. Pravda se bo prihodnje dni nadaljevala. Ta pravda bo pač draga, kakor so običajno konjske pravde, Pravijo, da bo en nadušljiv konj spravil iz hleva najbrž dva para zdravih konj. Ker bo danes? Drama: »Komedija zmešnjav.« Red Sreda. Opera: »Luiza«. Red B. Kino Kodeljevo: Zaprto. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resi jeva c. I; mr. Bohinec ded.. Rimska c. 24, iu dr. Kmet, Dunujsk« cesta 41. ★ © Prva razstava slovenske mlade arhitekture v Jakopičevem paviljonu bo otvorjena v soboto, dne 7. t. m. ob 17. Razstava je aranžirana v velikem stilu ter je 20 razstavljalcev z nad 200 deli. 0 Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek 5. oktobra ob 3 popoldne ogled podružnice sv. Jerneja v Šiški in potem nove cerkve sv. Frančiška istolam. Sestanek pred cerkvijo sv. Jerneja. Povabljeni vsi društveni člani in prijatelji umetnosti. © Znižane cene v narodnem gledališču za delavce. Med gledališko upravo in prosv. odsekom Delavske zbornice se je sklenil dogovor, po katerem imajo dclavci 50% popusta za balkonske in gale- rijske sedeže v drami in operi pri predstavah ob delavnikih. Izvzeta so le važnejša gostovanja. Ta popust dobe dclavci le s posebnim potrdilom prosv. odseka Delavske zbornice, ki jih izdaja v svoji knjižnici vsak delavnik od 10 do 12 in od 17 do 10. Ce bo ta stvar uspela, bo prosvetni odsek DZ organiziral delavske predstave v obeh gledališčih pri zelo znižanih cenah. O Izlet »Krke« v »paradiž Dolenjske«. Izleti »Krke« na Dolenjsko so bili najlepši, kar jih je bilo doslej pri nas v Sloveniji. Zato se je za izlet v nedeljo 8. t. m. v dolino gradov pri Št. Rupertu in Mokronogu priglasilo že lepo število izletnikov, pričakovati pa je, da se jih bo te zadnje dni še mnogo. 0]x>zarjaino prijatelje Dolenjske, da pohite s prijavami, da bo mogla »Krka« vse potrebno urediti zaradi organizacije.'— Da bo organizacija funkcijonirala, je samoobsebi razumljivo. Vreme bo tudi lepo, zato ne odlašajte s prijavami, zlasti, ker znaša cena z vso oskrbo samo 55 Din! Prijave sprejemajo: Zvezna knjigarna v Šelenburgovi ulici, Josip Ivančič, Prešernova ulica, Simon Jurčič, Tyr-ševa cesta, Ivan Jelačin, Napoleonov trg, llinko Rebolj, Celovška cesta 63, Ivan Samec, Mestni trg in Lojze Šmuc, nasproti Uniona. © Za pouk na krnmatičiii harmoniki ha šoli Glasbene Matice v Ljubljani se je priglasilo toliko gojencev, da se s poukom prične dne 6. t. m. Prosimo vse one, ki se zanimajo za ta pouk iu se nameravajo prijaviti takoj v prihodnjih dneh, da moremo točno določiti urnik. Poučeval bo državni prvak, znani virtuoz g. Pillick. 0 Koncert na korist poplavljencem v dravski banovini. V petek G. t. m. bo v ljubljanski stolnici cerkveni koncert, katerega izvajata msgr. Premrl (orgle) in mešani zbor Glasbene Matice (Gallusovi zbori). Koncert se vrši pod zaščito in na spodbudo tukajšnjega odbora Rdečega križa. Vsi sodelujoči sodelujejo brezplačno na korist nesrečnih krajev, zato vabimo, da občinstvo v velikem številu poseti resni umetniški koncert; saj je vslopnina malenkostna, deloma tudi na prostovoljne prispevke. 0 O umetnosti Nevenke Steindlove. Z velikim veseljem sem zvedela, da namerava pričeti s tečajem gospa Steindlova (v Probudi) o umetnosti v ženskem ročnem delu. Sem obiskovala tečaj, katerega je gospa Steindlova vodila v Osrednjem zavodu in imela sem priliko prepričati se o velikih umetniških sposobnostih gospe Steindl. Z navdušenjem Dahnatinke nam je gospa predočila, da živi v duši žene prirojen smisel za lepoto. Čeprav žena v zgodovini ni ustvarila ženijalnih umetnin — v umetnosti nežnega je dosegla redke spretnosti. S svojimi predavanji in praktičnim poukom nas je gospa usposobila, da smo v stanju samostojno, individualno okrasiti naš dom tako, da nismo vezane na tovarniške šablone, temveč smo zmožne dati stanovanju izraz naše duše. Z veliko toplino in globokim znanjem nam je gospa pokazala lepote narodne umetnosti; nežnost Biederinaierja; živahnost, pompoznost Egipta; mistiko Kopta; bogastvo gotike in rafinirano umetnost Kine. Prepričana sem, da bodo tečaj obiskale gospe in gospodične, ki ljubijo lepoto. — Dimilrijevič Milena. 0 Gerentski sosvet Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani je na svoji seji dovolil zq po-pravljance podporo v znesku Din 10.0C0. V isti namen je g. gerent Mestne hranilnice, senator Ivan Hribar daroval Din 500. Oba zneska sla bila poslana Osrednjemu pomožnemu odboru za poplavljence dravske banovine. 0 Vojni strupeni plini. Drevi ob 8 bo v dvorani Okrožnega urada skioptično predavanje o bodoči aerokemični vojni. Vstopnice 5 in 3 Din so v predprodaji v trafiki Okrožnega urada na Miklošičevi cesti. Cerkveni vestnih 4 Članice stolnih kongregacij Kraljice presvetega Rožnega venca in Brezmadežne imajo v petek dne 6. oktobra ob četrt na sedem zjutraj sv. mašo s skupnim sv. obhajilom v alojzijeviški kapeli. Pridite vse! — Voditelj. Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost jutri v uršulinski cerkvi. Zjutraj ob 5 bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga, ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vse častilce sv. Rešnjega Telesa vabimo, da se v obilnem številu udeleže evharistične pobož-nosli v uršulinski cerkvi. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama Začetek ob 20 Sreda, 4. oktobra: »Komedija zmešnjav«. R. Sreda. Četrtek, 5. oktobra: »Sonata strahov«. Red C. Opera Začetek ob 20 Sreda, 4. oktobra: »Luiza«. Red B. Četrtek, 5. oktobra: »Samson in Dalila«. — Red Četrtek. Petek, 6. oktobra: Zaprto (generalka). Na lastnem dvorišču ubit Ptuj, 3, oktobra. V Zaklju pri Novi Cerkvi se je igodil v noči od nedelje na ponedeljek zločin, ki je povzročil v vsej okolici močno razburjenje, ki pa še ni pojasnjen. 33 letni posestnik Ivan Cebck se je nahajal na svojem dvorišču, ko ga jc nenadoma nekdo napadel iz zasede ter mu prizadejal z nožem šest hudih ran, nato pa ga je puslil ležečega v mlaki krvi. Šele kasno ponoči, ko so domači pogrešali gospodarja, so ga šli iskat ter ga našli še malo živega. Nemudoma so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer pa mu niso mogli nič več pomagati. Danes popoldne je umrl za posledicami dobljenih poškodb in zaradi prevelike izgube krvi. Pred smrtjo ga je zaslišal še preiskovalni sodnik. Umirajoči je obdolžil napada nekega fanta. Kot povod žalostnega dejanja je navedel medsebojno sovraštvo. Na podlagi pokojnikovih izpovedb so uvedli orožniki preiskavo. Celje er Poziv vojnim invalidom. Županstvo celjske okoliške občine poziva vse invalide iz svetovne vojne, ki bivajo na ozemlju te občine, da se še v tekli tega tedna zglasijo v občinski pisarni na Bregu glede jiopisa osebnih podatkov in podatkov zapo-slenja. Popis se vrši do 7. oktobra t. 1. in je zaradi tega važno in nujno, da se vsi prizadeti takoj odzovejo temu pozivu. a Absolventi celjske trgovske šole letnika 1923 bodo obhajali 10 letnico v nedeljo, dne 8. t. in. Sestanek bo ob 10 v hotelu »Evropa«. 0 Koroški klub, pododbor Celje, ima svoj redni letni občni zbor v petek, dne 6. t. m. ob 8 zvečer v Zdravstvenem domu. J2r Javna zahvala teharskim gasilcem. Albert Moser, črevar v Zavodni, se javno zahvaljuje požrtvovalnim teharskim gasilcem, ker so ob zadnji jHivodnji rešili s čolnom njegovo ženo iz smrtne nevarnostii. 0 Živinski potni listi za območje mestne občine celjske se izdajajo od 2. oktobra 1933 naprej v pisarni mestne klavnice, kjer se tudi potrjujejo prenosi lastništva na živinskih potnih listih. Ob sejmskih dnevih se vršijo ti posli ob v ta namen določeni uri na mestnem sejmišču. is Seja Vincencijevo konference bo drevi ob 8 v Domu v Samostanski ulici. 0 Francoski polni list jo izgubil. Dne 30. septembra v popoldanskih urah je bil v Celju na Dečkovem trgu izgubljen francoski potni list na ime Ambrož Oblonšek, brusač v Celju. Ta je izgubil tudi usnjalo denarnico z manjšo vsoto denarja. & Izgubljeno šolsko izpričevalo. V nedeljo, dne 24. septembra je bilo izgubljeno v dopoldanskih urah od trgovine Konig do kolodvora izpričevalo o dovršeni višji narodni šoli pri šolskih sestrah v Celju, glaseče se na itne Turnšek Valerija, Zgornja Hudinja. Pošten najditelj naj odda izpričevalo v »Slovenčevi« podružnici, ker ga imenovana nujno rabi. Ptm Ukradeno je bilo moško dvokolo, last mlina rskega pomočnika Alojzija Kotnika, izpred kavarne Korže. Bicikelj, ki ji; vreden 1400 Din, je opremljen z evidenčno številko 59482. Vlom. Preteklo noč je bilo vlomljeno v stanovanje železniškega čuvaja Mateju Purgarja v Njivcrcah pri Majdini. Tatovi so od nesli nekaj obleke perilo in posteljnino, škoda prešrga 1000 Din. Vlom je bil izvršen ob času, ko sta bila zakonca Purgar odsotna od doma. O vlomilcih ni duha ne sluha. Nezgoda. 13 letna Ivana Muzek, hčerka posestniku iz Tržca, občina Jurovec, je padla tuko nesrečno, da si je zdrobila levo koleno. Otroka so prepeljali v bolnišnico. Novo mesto Obravnava proti morilcu Matiju in njegovim tovarišem bo najbrže proti koncu oktobra. Obtožnica je že sestavljena. Neprevidni kolesarji. V soboto okrog 5 poi>ol-dne sta gnala dva Hrvata — poganjača črede živine od Hrvatske proti Ljubljani. Pod Sv. Ano pri Biški vasi dohiti čredo avto. Avlo je imel avstrijsko znamko. Ker je bila živina po vsej cesti, se je moral avlo ustaviti. Od Sv. Ane proti Briški vasi pridrve isti trenotek "trije kolesarji z veliko naglico. Prav ta čas pa je spravljal priganjač živino na desno, da bo napravil avtu prostor. Ker je bil obrnjen s hrbtom proti smeri, od katere so prihajali kolesarji, se jim ni mogel umakniti, kolesar pa se je zaletel vanj. Priganjač je padel na cesto, kolesar pa v loku kake tri metre naprej. Tudi drugi kolesar se je zaletel v konja. V trenotku so se zaradi neprevidnosti kolesarjev precej poškodovale tri osebe in pokvarilo dvoje koles. Kulturni obzornik V mlade zarje Izpoved Zarjanov. Izdalo in založilo Jug. katoliško društvo »Zarja« v Ljubljani, 1933. Radi kaosa nabiranj sodobne, zlasti kadem-ske mladine, ki se razteza na vse sočasne družabne, gospodarske, verske itd. pojave, se je del katoliškega akademskega dijaštva, ki je organiziran v društvu »Zarja«, odločil od ostalih podobnih organizacij ter točno opredelil svoj svetovni nazor v zgoraj imenovani spomenici. Iz spomcnice sc i pred vsem razvidi, da so Zarjani odločno zavrgli programe raznih radikalno socialističnih in krščansko socialističnih akademskih organizacij. To so najprej izrazili v članku »Iz preteklosti preko sedanjosti v bodočnost«, kjer so po opredelitvi imenovanih akademskih organizacij zaključili: »Mi j Zarjani pa izročamo javnosti to knjižico, ki je naše delo, naš program in naša izpoved. «Na delo kr-ščanskov je bilo geslo ustanoviteljem «Zarjc» in temu geslu ostajamo zvesti, ker vemo, da jc izključna rešitev človeštva v doslednem izvajanju naukov in rcsnic, ki jih je oznanjal in postavil Kristus Kralj ... A edini naš pravi nasprotnik jc pretehtani materialist, ki vrednotam duha in življenja jemlje njihovo etično in naravno osnovo.« — Še bolj sklenjeno pa je razvit program Zarjanov v »Naiem manifestu«, kjer v posameznih točkah ra.zvijajo: 1. Sino in hočemo ostali zavedni člani katoliške Cerkve ... 2. Hočemo nov in pravičen socialni red, katerega rešujejo na podlagi papežkih enciklik »Reruin novarum« in »(Juadragesimo anno«. 3. ... Ho.:emo močno katoliško akademsko organizacijo, slonečo na temeljih verske poglobitve, trdne discipline in medsebojnega zaupanja ter odgovornosti pred lastnim narodom... 4. Slovenska narodnost nam je vrednota, ki nam je ne more nobena sila odvzeti... 5. V Jugoslaviji gledamo svojo domovino kol legalni okvir za moralni in svetni red. Ta manifest bi bil nekako dopolnjen še z besedo v uvodnem »estavku »Naia mati — naia ljubezen«, kjer jc zaključeno: »Univerza nam je vzgajališče i za cvct naroda, za inteligenco. Če pa hoče izpol- j njevati svoj namen, mora dajati narodu ljudi, ki | sc bodo vsi izživljali v resničen blagor naroda, I čigar stoletne borbe sadove uživajo. Ako bomo j imeli take ljudi, bo tekma lahka. Dolžnost naroda j in vsakega posameznika pa jc, da ves živi in čuti ' z univerzo: vsak udarcc njej jc udarec njemu, vsak ; njen uspeh njegov uspeh. Zalo jc boj vsakogar za našo univerzo boj za njega samega, boj za narod.« j Mimo teh jasnih črt, ki so kot glavni stebri i »Zarjincga« programa, čilamo v knjigi zelo lep, i zgoščen in sodobno važen članek (ki ga jc prispeval dr. Miha Krek) »Akademik v katoliški akciji«. V tem namreč pokaže veliko j nalogo lajikov v službi Ccrkvinega poslanstva v : tovarnah, trgovinah, v prometu, v pisarnah, na univerzah, v šolah, v umetniških ateljejih in znan- , slvcnih seminarjih, v zakonodajnih zborih in sploh I povsod, kamor duhovnik s svojim vplivom ne sega. Ta zamisel jc točno zajeta po smcrnicah pap. on- i ciklike »(Juadragesimo anno«. Posebej se obrača : tu na akademika, ki sc šele pripravlja za življenje, naj v tem smislu notranje zori. Sledi razprava, ki i hoče pokazali marksistični nazor z vseh vidikov. ' Dr. Jakob Alcksič razpravlja pod naslovom j »Marksizem« o predhodnikih marksizma, o marksistični teoriji ter kritiki marksizma. Končno je zanimiv članek »Kristus, pravičnost in ljubezen«, kjer razvija avtor med drugim praktično sodelovanje kat. akademske mladine pri reformi slovenske družbe v stanovski organizem, po krščanskih in katoliških socialnih načelih. Odstranili hočejo krivico in zlo kapitalizma v našem gospodarskem in družabnem življenju. V slovenskem kmclskem gospodarstvu naj prevlada načelo srednjih posestev, združenih v močno, dosledno izgrajeno zadružno organizacijo. Slovensko industrijsko gospodarstvo naj sc preuredi v stanovski organizem, zgrajen iz sindikatov po načelu pravičnosti in ravnovesja. V njem naj delavski sindikati dobe soudeležbo na celotnem dobičku. To nai bo prva stopnja prehoda vse industrije v lastnino in upravo svobodnih stanovskih korporacij. l'd. Bre* dvoma jc to mlado in odločno gibanje Zarjanov ! razveseljivo, ker, kakor razvidimo iz cclolne spo- menice, nima destruktivnega značaja, kakor se to večkrat zgodi ob mladinskih gibanjih, marveč hoče pozitivno graditi v reševanju socialnih problemov. Levstikov zbornih »Slavistični klub ljubljanske univerze« nam sporoča, da je dolgo obetani »Levstikov zbornik«, ki so ga začeli člani slovenskega seminarja pri prof. dr. Ivanu Prijatelju prij>ravljali ob stoletnici Levstikovega rojstva, dotiskan. V celoti obsega 26 tiskovnih pol (nad 400 strani) velikega oktava ter vsebuje: 1. Dr. A. Ocvirk: Levstikov duševni obraz (126 strani); v tej ostri pronicavi študiji skuša avtor z najmodernejšimi metodapii literarno kritične vede prodreti do osnov in korenin Levstikove osebnosti in nam jo človeški približati ter razložiti. 2. Janez Logar: Levstik v boju s prvaki (142 strani). Avtor skuša dokumentarično osvetliti Levstikovo življenjsko borbo s tedaj vladajočimi »prvaki« v literaturi, družabnem ter kulturnem življenju in v politiki. Ta študija je izrezek iz kulturnega življenja slovenskega naroda in iz n:egovega zakulisja. 3. Franc Jesenovec: Snovanje »Slovenskega juga« 1. 1867 (24 strani). Ta študija je potrebno dopolnilo predidoče razprave in od blizu kaže Levstikov orjaški napor za osnovanje slovenskega političnega lista in vso zvito taktiko prvakov, zbranih okrog »Novic«, s katero so to Levstikovo namero preprečili. 4. Marija Borštnik: France Levstik in Prešernova hči. Avtorica v razpravici podrobno razbira Levstikov odnos do Erncstinc Jclovškove in v celoti priob-čuje Ernestinine spomine na Levstika. 5. Boris M c r h a r : Levstik in Stritarjevo svetož.alje (16 stranil. Avtor podrobno preiskuje osebni odnos med Levstikom in Stritarjem in skuša presenetljiv preobrat Levstikovega prijateljstva v sovraštvo do Stritaria psihološko razložiti in osvetliti. 6. Eleo-nora K e r n c : Levstikov odnos do Kopitarja in Vuka (8 strani). V tej poslednji raznravi dokazuje avtorica, da jc Levstikova umetniška tvorba nekaka sinteza Konitarjevega in Čopovega prizadevanja 7» prrnnrnd slovenskptfa naroda v jezikovno kulturni in literarno kulturni smeri. 7. B:bllogra-fija, ki jo je uredil Stanko Bunc, je plod skup- nega dela slavističnega seminarja v letu 1931/32. Vsebuje popoln seznam vseh Levstikovih tiskanih spisov in vseh spisov o Levstiku v kronološki za-povrstnosti. S tem jc na kratko nakazana bogata vsebina zbornika. Zbornik je dobil umetniški ovoj iz šole arh. Plečnika, natisnila ga je na lepem papirju Blasnikova tiskarna. Cena v subskripciji znaša 60 Din. Subskripcija bo zaključena 10. oktobra. Po tem dnevu bo cena zbornika višja. Razpošiljati se začne prihodnji teden. Naročila sprejema »Slavistični klub«, univerza, Ljubljana. ★ Ali more ustvarjati brezveren umetnik cerkvene podobe? V zadnji številki »Mladike«, ki je v vsakem pogledu vzorno urejevan družinski list, se je dotaknil dr. S t c 1 e v razpravi »Kje smo s cerkvenim .likarslvom« tudi vprašanja: Ali mora bili umetnik, ki dela za cerkcv, dejansko veren in kje mora bili brezpogojno veren. Do lega vprašanja ga jc privedla vsebina cclolne razprave v tej številki »Mladike«, ki sc bavi z umetniško osebnostjo v cerkvcncm slikarstvu. Štele pravi, da »žc vzgoja v katoliški okolici sama usposablja tudi osebno nejevernega, pa vsaj zavedno in hote ne negativno delujočega umetnika za delo v cerkvi... Ako je resnično umetnik in se bo naloge lotil naivno kakor vsake druge, ne bo mogel narediti ničesar, kar bi bilo neprimerno za ccrkev, kajti osnovni zakoni umetnosti so v cerkveni in necer-kveni umetnosti isti . ..« — Drugo pa je v nabožni, posebno molilni stroki. Gotovo je, »da bo zmožen ustvariti dela, ki bodo vsebovala resnično pobožnost ... samo globoko, dejansko veren umetnik, kakor najpobožnejši umetnik vseh časov, fra Ange-lico...« Vendar pa vemo, »da tudi resnično in globoko pobožnemu umetniku največkrat ni dano, da bi uresničil to idealno pobožnost tudi v umetnosti«. Zatorej moremo teči, da »za dela izrečno nabožne, posebno molilno izpodbudne stroke, torej za dela zadnjega zelo omejenega kroga cerkvene umetnosti, ki sc končno celo izmika njenemu področju, pa bomo izbirali pač ljudi, ki jih delo in življenje izpričujeta za sposobne, da ustvariaio nabožne umetnine višjega reda . . .« Občinske kandidatne liste vlagajo Ljubljana, 3. oktobra. Že pfejšnji teden so bile pri ljubljanskem okr. sodišču vložene prve kandidatne liste za občinske volitve. Pod ljubljansko okrajno sodišče spada 19 že združenih občin, ki štejejo skupaj 72.335 prebivalcev. Nekatere občine so zelo močne, tako Vič 6950, Moste 6708, Ježica 4325, Dobrunje 5443 in D. M. v Polju 5958 prebivalcev, druge občine pa so zelo šibke, tako Ig 1667, Rudnik 1226, St. Jurij 1604, Tomišelj 1473 in Želimllje 1585 prebivalcev. Šibke občine volijo 18, srednje 24 in močne 30 odbornikov. Vseh 19 občin bo 15. oktobra izvolilo 408 odbornikov in prav toliko namestnikov. Že te j številke kažejo, kako težavno je sedaj delo okraj- | nega sodišča, ker mora za vsako občino pregledati Franc Janežič 60 letnik D. M. v Polju. Te dni je dopolnil 60 let vpok. strojnik v umobolnici na Studencu g. Fr. Janežič in danes praznuje v krogu svoje družine svoj 00-1 i godovni dan. Jubilant, rojen 1. 1873 v Podnartu na Gorenjskem, se je izučil kotlnrstva pri tvrdki Tonies v Ljubljani ter je tudi po učni dobi ostal več let pri tvrdki zaposlen. L. 1000 je nastopil službo v sedanji banovinski bolnišnici, kjer je po izpitu bil tam nastavljen. Po desetletnem tamkajšnjem službovanju je bil prestavljen v umobolnico na Studencu, kjer je ostal 20 let. Letos s prvim majem je bil po tridesetletnem vestnem službovanju vpokojen in se jo nastanil pri D. M. v iPolju. Jubilantu Janežiču se je rodilo 12 otrok, živi jih še 6, ki so vsi preskrbljeni in deloma izšolani. Trije sinovi so kot prostovoljci služili pri mornarici. Jubilanta Jane-žiča poznajo kot veselega tovariša in zavednega katoličana, znan je tudi v ljubljanskih krogih, zlasti tudi med zdravniki. Pred vojno je tudi v političnem življenju veliko sodeloval. Njegovi predstojniki so imeli v njem izurjenega in zanesljivega uslužbenca, družina pa skrbnega in vernega očeta. Saj jo je v tem duhu vzgojil. Jubilantu, ki je še mla-deniško čil in poln zdravja, želimo njegovi prijatelji, da mirno uživa zasluženi pokoj v kroeu svoje ljubljene družine in da ostane še dolgo ined nami in nam s svojo zgovorno šegavostjo krajša ure trpljenja. K njegovi Sestdesetletnici mu čestita tudi »Slovenec«. Čigar zvest naročnik in čitatelj je že 30 let. Rog živi! — Doraščajoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se uporablja »Franz-Josef« voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. Koledar Sreda, 4. oktobra: Frančišek Scrafinski, spoznavalec; Edim. Novi grobovi + V LJubljani je včeraj zjutraj umrla g. Marija D ost al. Pogreb bo v četrtek ot> 4 popoldne (Vidovdanska cesta 9). Bog ji daj večni mir in pokoj! Žalujočim naše globoko sožalje! ■f" V Polhovem gradcu je včeraj mirno v Gospodu zaspal g. Jernej Trnovec, posestnik in podobar. Dosegel je častitljivo starost 87 let. Pokopal i ga bodo v četrtek ob 9 dopoldne.. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! -f" Na Rakovniku pri Št. Rupertu je umrla gospa Alojzija Zupančič. Pokopali jo bodo v petek ob 10 dopoldne. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje! •f" V Zgornjem Brniku so pretekli ponedeljek pokopali Andreja Do b n i k a r j a , ki je umrl v visoki starosti 90 let. Naj počiva v miru! Preostalim naše 60žalje! Osebne vesti — Gospod finančni direktor dr. Valjavec Lju-devit. je nastopil redni letni odmor dne 3. oktobra 1.1. Nadomestuje ga pomočnik finančnega direktorja g. Avgust Sedlar, ki bo sprejemal stranke vsak delavnik od 10 do 12. = Pred izpitno komisijo v Belgradu je 30. sept. t. 1. položil veterinar Ja k e 1 j Gregor z Dovjega izpit za rezervnega veterinarskega podporočnika. Ostale vesti — Dom sv. Marte v Skoplju. Že nekaj mesecev obstoja v Karadjordjevi ulici 56 na Bunjakovcu v Skoplju prijazen Dom sv. Marte za naša dekleta in služkinje. Vodijo ga sestre usmiljenke. Marsikatero dekle, ki je brez službe in je v nevarnosti', se zateče v ta dom. Dekleta imajo iu stan in hrano. Mnogo dobrega se stori s tem. Gospodinje v Skoplju se obračajo za dobre služkinje na vodstvo zavoda. Dekleta imajo s tem svojo kulturno in versko središče. V gledališki dvorani pri katoliški cerkvi v Skoplju so imele že lepo uspele prireditve. Duhovno življenje in redno izvrševanje verskih dolžnosti reši marsikatero dekle, da se očuva čisto in zdravo. Pri oo. jezuitih je za dekleta ?e več let tudi Marijina kongregacija. Zlasti katoliških služkinj je na lisoče v Skoplju. Vsi župni uradi doma, ko opozarjajo na nevarnosti v svetu, naj povedo tudi za varna pristanišča, kot so to domovi sv. Marte v Belgradu in v Skoplju. — If. zbor jugoslovanskih geografov se vrši v Ljubljani od 4. do 6. oktobra v poslopju univerze v predavalnici Mineraloškega instituta. Zbor se otvori danes ob 10 dopoldne. — Izšel je stenski vozni red za proge, kjer vzdržuje avtobusni promet poštna uprava. — Prleki nas pričakujejo 8. oktobra 1933. Ta dan se vrši Gregoričev fotoamaterski izlet v Slovenske gorice. Vzemite si brezplačen prospekt v Drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. — Ogromna zanimanje za gibanje, ki ga je začela založba »Drama« 7.a izpopolnitev ljudskih igravcev v dramatski stroki, priča, kako potrebna je bila la ustanova. Nešteto vprašanj prihaja dan zn dnem na naš naslov; ker ni mogoče vsem sproti odgovarjali, sporočamo, t. Jaslice so zložljive, iz kartona in zelo okusno slikane. Dobe se tudi |>osaniezne ovce iz kartona. Priporočamo našim prodajalcem, da se pravočasno obrnejo na tvrdko »Karton«. — Reven akademik, brez pomoči, odlično iz-vežban. bi šel za domačega učitelja proti primernemu honorarju. Obvlada poleg slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, latinščine in prrčine tudi stenografijo in tipkanje. Je dolgoleten in spreten inštruktor. Naslov pri uredništvu »Slovenca«, Ljubljana. Prevzame tudi kakršnokoli službo, — Znanje tuiih jezikov izpopolnile najtemeljiteje in najpravilneje ako se poslužite priročnih in priznano dobrih slovarjev iz založbe jugoslov. knjigarne v Ljubljani. Češko-slovenskj slovar, sestavil dr. Fr. Bradač, vez. 70 Din; Francosko-slo-venski slovar, sestavil dr. J. Pretnar, vez. 85 Din; Slovensko-francoski slovar, sestavil dr. J. Kotnik, vez. 70 Din; Latinsko-slovenski slovar, sestavil dr. Fr. Bradač, vez. 70 Din; Nemško-slovenski slovar, sestavila dr. Fr. Bradač in dr. J. Šlebinger, vez. 100 Din; Slovensko-nemški slovar, sestavila dr. Fr. Bradač in dr. J. Pregelj, vez. 100 Din; Italiiansko-slovenski slovar, sestavil dr. J. Valjavec, vez. 70 Din; Slovensko-italijanski slovar, sestavil dr. J. Valjavec, vez. 70 Din; Srbohrvatski s'ovcnski slovar, sestavil dr. A. Vilbar, vez. 70 Din; Slovar tu;k, sestavil dr. Fr. Bradač, nevez. 40 Din, vez. 50 Din. IM ——....... I———— ■W»l—!«!■ — Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečici v želodcu, krvnih navalili, glavobolu, splošni slabosti vze-mite zjutraj na lešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Šmarje pri Ljubljani V soboto, dne 30. septembra, popoldne ob 5 je naša župnija slovesno sprejela novega župnika g. Antona Ravnikarja. Na postaji ga je sprejela obilna množica faranov, zaigrala je šentjurska godba, potem pa so sledili razni pozdravi: Marijina družba, Tretji red, Katoliško prosvetno društvo, župan z odborniki, gasilci. Najbolj prisrčni pa so bili pozdravi šolskih otrok z g. upraviteljem na čelu. Na kočijo ga je vzel občespošlovani g. Žitnik Franc iz Lanišč, p. d. Martincov oče. Za njim je sledila še ena kočija. Vse to pa je bilo v veliki gneči navdušenega ljudstva. Na šmarskem trgu je bil novi župnik pozdravljen v imenu fare, nato pa je imel v župni cerkvi litanije z blagoslovom. V mraku je bila podoknica cerkvenega zbora pod vodstvom izvrstnega pevovodje g. organista Franca Frbežarja, nakar je zaigrala par komadov zopet šentjurska godba. V tem času je v vseh eerkvah slovesno pritrkavalo, V nedeljo ob 10 je bil slovesen sprevod iz župnišča v cerkev. Bilo je vsega skupaj 10 duhovnikov. Slavnostni govor je imel g. stolni kanonik dr. KIfnar, ki je z izrazitimi besedami razložil, kaj j« fari župnik. Take slovesnosti Šmarje že dolgo ne pomni. Vsi, ki ljubimo dobro cerkveno življenje, hočemo novega gospoda župnika podpirati z molitvijo in krepkim sodelovanjem. Bog mu daj vedno zdravje, da bo dočakal veliko število j let srečnega župnikovanjal Trbovlje Kolo jugoslovanskih sester nam poroča: »Slovencc« je prijavil v svoji 222. številki z dne 29. 1933 i/. Trbovelj notico: »Ali je to mogoče?«, v kateri je neresnična trditev nekega učenca, da ne dobi v šoli več mleka, ker njegova mati ni pri »kolu«. V istem članku je izrečena nujna želja, da se zadeva pojasni, ker se o tejil .splošno govori zuto prosimo, da priobčite sledeče pojasnilo: KJS je otvorilo ku-liinjo t. maja 1931. število obedov, ki je znašalo prvotno dnevno 70, si- je dvignilo na 230. To kuhinjo jc vzdrževalo KJS i/, lastnih sredstev brez r (Minili podpor do I. sept. 1932, to je 16 mesecev, ter v tem času izdalo 56.741 obedov. Od I. sept. 1932 do I. julija 1933, to je 10 mesecev je KJS dobivalo iz jHimožnegu fonda mesečno po Din 10.000—12.000, skupno 108.000 Din ter dalo zu.to dnevno 250—270 porcij mleka in kruha in 250—270 obedov; skupno v 10 mesecih 63.190 [Hircii mleka in kruha ter 63.190 obedov. Vsak lahk.> izračuna, da ta vsota i/ javnega fonda ni zadostovala za vso to prehrano, zuto je moralo KJS dodati i/, lastnih sredstev ter iskati virov dohodkov za vzdrževanje kuhinje. Pri vseli teh in drugih pomožnih akcijah Kola, in kjer je Kolo sodelovalo, so dobivali otroci prehrano in podporo brez ozira na to, ali so matere članice KJS ali ne. Kakor vsako drugo društvo, tak oinia tudi KJS pravico, razpolagati z lastnimi sredstvi, ter dolžnost, podpirali predvsem lastne revne članice, ki tež.Ko utrpijo članarino, kljub (emu, da znaša letno lc Din 5. V tekočem šolskem letu bo zato KJS uvedlo mlečno akcijo, ki jo Ik> krilo iz lastnih, nc javnih sredstev, ter prvenstveno upoštevalo otroke revnih članic. Iz navedenega je razvidno, da jc trditev učenca, da ne bo več dobival v šolj mleka, ker mati ni članica KJS, neresnična. V pojasnilo javnosti omenjamo, da so se računi za prehrano otrok v času, ko je KJS dobivalo podporo iz ttomo/nega fonda. \odili ločeno od društvenih dohodkov in izdatkov. ter so vrakomur. ki se za to zanima, pri društveni ldagajuičarki na vpogled. Gonilna moč v pralnem kotlu Na milijone kisikovih mehurčkov vzbudi gibanje. Razvijajo se med kuhanjem (vsaj 15 minut) v raztopini Schichtovega Radiona in poganjajo — brez prestanka za Vas delajoč — milno peno skozi tkanino. Tako operete perilo lepo in prizanesljivo, če redno uporabljate Schichtov Radio n. Mariborske vesti: Viseči most na Mariborski otok Vodovje Drave je ob zadnji povodnji napravilo še največ škode mariborskemu mestu. V Dravski dolini je sicer odplavilo ogromne množine lesa, zalilo je v spodnjem toku obrežna polja ter razdrlo na mnogih mestih zaščitne regulacijske naprave, ki so bile postavljene, da preprečijo rušenje nabrežja. Poplava sama sicer Mariboru samemu ni škodovala, odnesla pa je most na Mariborski olok, ki ga bo moralo mesto še tekom letošnje zime in pomladi zgruditi. Stroški zu nov most bodo znatno presegali škodo, ki jo je napravilo vodovje na drugih objektih. S predpripravami za zgradbo novega mostu se je že pričelo. Mestni gradbeni urad je dobil naročilo, naj do 15. oktobra izdela načrte za zgraditev novega prometnega sredstva med obre- žjem in otokom. Gradbeni strokovnjaki so pretehtali razne načine in možnosti zgradbe ter so se sedaj slednjič odločili za železen viseč most, ki bi bil brez podpornikov. Ogrodje mostu bi bilo pritrjeno na vsakem koncu na dvoje masivnih železo-botonskih stebrov, ki bosla morala bili tako globoko usidrana, da bi vzdržala ogromno pezo viso-čegu mostu. Po računih mestnega gradbenega urada bi bil tak most skorajda cenejši od lesenega, poleg lega jia varnejši. Lesen most IrajnejSe konstrukcij zahteva ogromno materijala in poleg lega še dolgotrajnega dela, dočitn bi pri viseči železni konstruk-j ciji odpadli vsi podporniki ter bi se lahko kmalu montirala. O projektu novega mostu bo sklepalo ' vodstvo mestne občine v najkrajšem času. O Akademska kongregac:ja. Odslej bodo cerkveni 6estanki Akademske kongregacije v kapeli oo. frančiškanov ob tričetrt na 20. Vodil jih bo p. dr. Aljančič Stanko. Gg. tovariši vljudno vabljeni! □ Ljudska univerza otvarja sezono. Prvo predavanje ima v petek 6. t. m. dr. B. Škerlj, priv. docent iz Ljubljane in sicer o svojem polovaniu po Norveškem na podlagi filma in skioptičnih slik. Naslednji teden bo posvečen spominu Grundtviga, ustanovitelja ljudske visoke šole. O Danski bo govoril prof. Baš, o delu in pomenu Grundviga pa inž. Kukovec. □ Na božjih njivah... V cvetu 23 let je umrla r Smetanovi ulici gospa Frida Novak, soproga čevljarskega mojstra. Blago mlado ženo polože k večnemu počitku danes popoldne ob 4 iz mrtvašnice na Pobrežju. — V bolnišnici je umrla v starosti 53 let gospa Marija Gregorič. Pogreb se vrši danes popoldne ob pol 4 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju, — Jutri popoldne ob pol 4 bo pogreb 67 letnega tesarja Ivana Cepeja, ki je včeraj zjutraj preminul. Dobrosrčni mož je bil star 67 let. Svetila pokojnim večna luč, žalujočim naše globoko sožalje. ADVOKAT Kapus Vtadiboi i naznanja, da je, dne 26. septembra 1933, otvoril ' odvetniško pisarno v Mariboru, Aleksandrova cesta 24 C] SSK Maraton. Redna seja upravnega odbora drevi ob 18 v običajnih prostorih. Brez posebnega sporočila! — Tajnik. □ Življenje in smrt. Rodilo se je v septembru v Mariboru 93 mladih Mariborcev (40 dečkov, 53 deklic). V večnost se je preselilo 64 meščanov (33 moških in 31 žensk). V zakonski stan je stopilo 25 parov. Rekord v rojstvu, smrti in porokah je minuli mesec odnesla stolna župnija. □ Inozemci postajajo redkejši. V septembru je tujski promet v Mariboru znatno nazadoval napram avgustu. Zglašenih je bilo pri policiji skupno 1445 tujcev, med njimi pa samo 457 inozemcev. □ Regulacija zaključena. Te dni so bila končana zadnja regulacijska dela pri kalvarijskem po-toku ob dohodu iz parka do vznožja hriba. Potok jo v celotni omenjeni dolžini nadkrit in povrh je izpeljano cestišče. □ Hrigo vinogradnikov. Nastop slabega vremena, ki se je iuvršil v noči na torek, so zlasti vinogradniki pozdravili z žalostjo. Zadnji topli dnevi so nugloma zorili grozdje in upati je bilo za slučaj trajnejšega solnČnega vremena na kolikor toliko znosno trgatev. Moglo se je računati, da bo dosegel mošt v mariborski okolici povprečno 17—18 stopinj sladkorja, količinsko pa bi dala trgatev polovico lanskega pridelka. Ob hladnem in deževnem vremenu pa bo zorltev zastala, obenem pa ho napočila nevarnost gnilobe. Q Zanimanje zu sprejem v občinsko ivezo. Zadnje čase sp opaža nenavaden porast prosjlepv »n sprejem v občinsko zvezo mesta Maribora. Na vsaki seji je večina dnevnega reda izpolnjena s takimi prošnjami. Ljudje so spoznali važnost, ki jo dnjn ohčanstvo večjega mesta. Med prosilci so ludi mnogi taki, ki stanujejo v mestu že 30 in več let. pa se j)rej niso brigali za svojo pristojnost. [_] »Trboveljski sluvrok« bo un svojem koncertu v soboto, dne 7. I. in. izvajal dela sledečih jugoslovanskih skladateljev: St. Mokrunjca, K. Adamiča, Zlatku (Irgošoviča, Slavka Oslerca, Mladcu 1'ozajiča, Marija Kogoja, Ivana Maletiča, Vasilija Mirka. Marka Tajčeviča, Matije Bravničarja iu Karola Pahorja. Imena skladateljev nam zagotavljajo veliko umetniško višino in stilno pestrost programa. □ Zveza Maistrovih borcev v Mariboru sporoča, da se nahaja zvezino tajništvo v Nar. domu. Uradne ure ob sredah in sobolah od 18 do 19, ob nedeljah od 10—11 dopoldne. □ Odmera zgradarine. Davčna uprava razglaša, da traja rok za vložitev prijav za odmero zgradarine od 1. do 31. oklobra. Podrobnosti so razvidne iz tozadevnega poziva. (U Tragika naše mlad;ne. Serija samoumorov dijaške mladine v Mariboru, ki se je lani pričela proti koncu počitnic, se letos nadaljuje. V Maribor je prispela iz Črne nenadna brzojavna vest, o žalostnem koncu dijaka 4. letnika tukajšnjega učiteljišča Koniča. V soboto je odpotoval domov, pred odhodom pa jc še dejal tovarišu, da se ne bosia nič več videla. Nihče ni njegovim besedam pripisoval posebnega pomena. Pri prihodu domov pa se |e ustrelil. Kaj je vzrok obupnemu dejanju mladega dijaka ni znano. □ Vlom v jezuitski samostan. V noči so imeli pri oo. jezuitih nczaže'jen obisk, V zaklenjeno sobo jc nekdo vlomil ter odnesel preko 1000 Din gotovine. Policija je aretirala nekega delavca, ki je bil svoj čas v samostanu zaposlen. Dejanje taji, oddali so ga pa sodišču. Radio Programi Kariio-LiubHnna t Sreda, 4. oktobra: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče 18.00 Komorna glasba (Radio-kvartet) 18.30 Radio orkester 19.00 Vera v Boga Očeta pri najprvotnejših narodih (Fr. Terseglav) 19.30 Literarna ura 20.00 Orgelski koncert, izvaia g. Blaž Arnič, solistične samospeve poje g. Tone Pctrovčič 21.30 Slovenski vokalni kvintet 22.1.0 Čas, poročila 22.30 Angleške plošče. Četrtek, 5. oktobra: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče 18.C0 Otrok doma (Mariia Kmetova) 18.30 Pogovor s poslušalci (prol. Pre zelj) 19.00 Srbohrvaščina 1930 Plošče 20.00 Glasbeno predavanje (Zorko Prelovec) 20.30 Koncert zbora »Ljubljanski zvon« 21.45 Čas, poročila 22.00 Radio orkester. Drugi programi i Četrtek, 3. oktobra: Belgrad: 20.00 Pevski terceti 20.40 Violinski konedrt 21.20 Pesmi in šlagcrji iz operet — Dunaj: 17.25 Pesmi in arije 19.25 llalcvy: »Židinja«, opera Budimpešta: 12.05 Koncert vojaškega orkestra 20.00 Solistovski koncert (klavir, petje) — London: 20.55 Operna glasba — Miinchcn: 21.00 Orkester in solisti — Milan: 20.30 Mascagni: »Viljem Rat-cjiff«, opera — Praga: 19 20 Lahka glasba 20.3b Klavirski koncert — Stuttgart; 13.35 Orkestralna glasba 22.45 Koncert simfoničnega orkestra — Var-iavai 15.40 Komorna glasba 2000 Lahka glasba. Nove prometne zveze med slovanskimi državami Plavajoče pristaja I išče /m vojne letalce: pri/.or / zadnjih angleških zračnih manevrov, ko se bliža letalski materin ladji brodovje 12 letal. Voltov kongres v Rimu: Na sliki vidimo otvoritveno zborovanje mednarodnih clektroznan-etvenikov, ki se vrši ▼ dvorani Julija Cezarja na Ka&itola. Tudi narava utegne skočiti iz tira Riiinmiski prestolonaslednik v vojaški službi: O priliki kraljevega sestanka v Sinaji se je vojaške smotre udeležil tudi prestolon aslednik Mihael (X) kot navaden vojak. Nemški begunci na Francoskem Pariški dnevniki so našteli na temelju uradnih podatkov v Parizu in okolici "5200 nemških beguncev. Med njimi je največ delavcev in uslužbencev — 2400. Med ostalimi poklici so najbolj številno zastopani: trgovci — 1080, vi-sokošolci — 370, časnikarji — 110, odvetniki — 100, igralci in glasbeniki — 90, uradniki — 60, zobotehniki — 30 itd. Alzacija šteje do deset tisoč beguncev. Vsega je našlo na Francoskem zavetišče do 18.000 nemških beguncev, med katerimi so dokaj številni Židje. Predobrosrčen eksekutor Tudi mačke dobe znamke Praška mestna občinska uprava, ki ji dela ravnotežje med izdatki in dohodki prav tako hude težave, kakor se to godi bolj ali manj po vseh velikih mestnih občinah, je sedaj zopet sprožila vprašanje davka na mačke. Mestni očetje sicer priznavajo, da je mačka koristna žival, toda marsikje pomenja luiksus in jo je treba obdavčiti kakor pse. Za gospodarsko zbližanje — a seveda tudi za morebitno medsebojno pomoč v vojni stiski — med državami Male antante in Poljsko so predvsem potrebne dobre prometne zveze. Danes ima Češkoslovaška dejansko eno samo neodvisno zvezo z Jugoslavijo: po Donavi. Inače se mora posluževati prevoza čez Avstrijo. Ravno tako je tudi z zvezo med Češkoslovaško in Rumunijo. In celo Jugoslavija in Rumunija nimata prave zveze mod seboj. Most čez Donavo med Belgradom in Pančevom bo pač omogočil neposredno železniško zvezo med obema deželama; toda ta proga leži tik ob madjarski meji in je dolga 930 km. Zdaj se je slednjič začeJ graditi- ogromen most med Jugoslavijo in Rumunijo, ki bo neizmernega strategičnega in gospodarskega pomena. Ta most med Brzo Palanko in rumunsko vasico Tigenasi 1k> omogočil neposredno železniško zvezo med Belgradom in Bukareštom po progi, ki bo dolga samo 340 km. Ta most bo pa še večjega pomena za direktno zvezo mod Jugoslavijo in poljskimi lu-kami po deželah Male antante, in obratno za direktno zvezo Poljske z južnimi morji. Severna poljska pristanišča, predvsem Gdinja. postajajo vedno važnejše izvozne luke za ("'( škoslovaško in Rumunijo. Nova železnica iz Spomenik v živi skali: orjaški Washingtonov spomenik v granitnem skalovju Črnih gora (južna Dakota). Spomenik ima zgled samo v orjaških faraonskih spomenikih Kgipta. Potres v Abruzzih: porušena vas. Potres je trajal 10 sekund in je povzročil ogromno škodo. Ljudi je bilo 8 ubitih in 70 ranjenih. Sodni eksekutor Kleinert v Griinbergu (nemška Šlezija) je poneveril 18.000 mark uradnega denarja in nato izginil. Te dni so ga našli v Berlinu strašno zapuščenega in zanemarjenega. Kleinert uživa v svojem domačem mestu najboljši glas; preiskava je tudi dognala, da od poneverjene vsote Kleinert ni porabil zase niti feniga, marveč je zalagal za uboge kmete, ki bi jih moral rubiti. Ker sam ni imel premoženja, je prišlo poneverjenje slednjič na dan. Spomenik žrtvam »R. 101 <: Na mestu, kjer se je bil ponesrečil veliki angleški zrakoplov >R. 101 c, so v nedeljo odkrili spomenik, ki ga vidimo na sliki. Navzoča sta bila francoski in angleški ministrski predsednik. Letošnje leto z nenavadno hladno pomladjo ter trikratno povodnijo in enkratno sušo v j kratkih letnih mesecih, gotovo ne spada med normalna leta. A zgodovina je že dostikrat zabeležila vse drugačne skoke narave, ko se je zdelo, da je ves red letnih časov prišel iz tira. j /ima 1186. let« je bila skoraj brez vsakega j mraza, krokarji in drugi ptiči so gnezdili že : meseca decembra. Meseca januarja je že cve- j telo sadno drevje in februarja je bilo nu ja- j bi anali že videti plodove. Konec maja so želi in prve dni avgusta je bila trgatev. Posledica te nenavadne zime je bila strašna kuga, ki je . v srednji Evropi pobrala veliko ljudi. Podobna i zima je bila tudi leta 1229., ko so že o božiču j cvetele vijolice. L. 124-1. so imeli meseca marca j že zrele črešnje in pozimi 1287. je drevje na- ; novo ozelenelo. Leta 1538. so bili mesecu de- | ccmbra in januarja vsi vrtovi v cvetju in o ; novem letu so trgali vijolice. Tudi v letih 1582., 1588., 1607., 1609. in 1617. ni bilo zime. O božiču 1624. so cvetele vrtnice in breskve, lota 1720. pa so v zimskih mesecih cvetele črešnje. Nadaljnje mile zime so bile v letih 1792., 1795. in 1796. Januar IS04. je bil tako topel, da so cvetele jelše in leske in so se prebudile žuželke iz zimskega spanja in se »preleta le v solncu. Leta 1807. niso imeli zime in tudi v letih 1816. in 1834. je bilo pozimi tako toplo kakor druga leta spomladi. Zelo mile so bile zime tudi 1873., 1882.. 1885., 1895. in 1896., tako da so hodili ljudje v poletni obleki. Seveda pa pozna statistika tudi nasprotno j skrajnost, ko so bile zime izredno ostre. Tako j je bilo v lotih 1407., 1513. in 1555. Najhuje je I bilo pozimi 1744).. ko je kazal toplomer 75 sto- i pinj pod ničlo. Ta sibirski mraz je trajal 16 ' tednov. Ljudem so na prostem takoj zamrznile nosnice in sapa iz ust se je izpreininjala v leden s-teber. Kaplja vode in slina je zamrznila v zraku, prodno je padla na tla. Tudi v zakurjenih prostorih je bilo še zelo mraz. ISvo v sodčkih je zamrznilo tudi ob vročih pečeh. Zemlja je zamrznila dva vatla globoko, tako da slednjič mrtvili niso mogli več prav pokopavati. še v začetku maja je bila gruda na njivah zamrznjena. Vse vode so zamrznile skoraj do tal, tako da so ribo pomrlo in postalo trde ko kamen. Posledice takih izrednih zim so bile mnogokrat bolezni in stiske ter velika draginja. Podobne skrajnosti beleži zgodovina tudi o poletjih. Leta 1132. je bila vročina tako silna, da so nastale na zemeljski površini široke in globoke razpoke in so ljudje skoraj obupali; reke in vodnjaki so se posušili. Leta 1152. so mogli nu solncu v pesku kuhati jajca. Poleti 1303. in 1304. so usahnile vse reke in močvirja ter so hodili ljudje peš celo čez Donavo in Reno. Še hujša suša je bila v Evropi I. 1556, tako da je grozila lakota in draginja. L. 1718. od aprila do oktobra ni padla niti kapl ja dežja. Žito na poljih je zogljenelo, na namukanih vrtovih je pa drevje v drugo cvetelo. Tudi 1. 1746. ni deževalo več mesecev in vročina je uničila žetev. Nič manj vroča in suha niso bila leta 1748., 1760., 1764.. 1767., 1778. in 1788. L. 1818. so zaradi vročino zaprli gledališča in 1835. so jc posušilo veliko rok. L. 1842. je suša uničila vso krmo in kmetje so morali prodati živino za vsako ceno. Tudi lota 1893. je bila velika suša in vročina. V našem stoletju smo istotako doživeli že razne nenormalne zime in poletja. Tako vidimo. da tudi v naravi ne gre vodno vse po vrvici in je treba biti vedno pripravljen na kaka presenečenja. Gdinje v notranjo Poljsko, ki pušča Gdansk oh strani, je Gdinjo še bolj približala Češkoslovaški, posebno pa njenim vzhodnim pokrajinam. Pametna tarifama politika poljske vlade je dosegla, da se je Gdinja v kratkih letih razvila v eno najvažnejših baltiških luk in nadkrilila celo Gdansk. Nemške luke, ki so dolge dobe sprejemale za prevoz znaten del blaga iz srednje Evrope, silno občutijo konkurenco Gdinje. Nemška vlada jo bila prisiljena, da dovoli za prevoz blaga čc.z Bremen taiste ugodnosti, kakor jih daje Gdinja. V tem ostrem konkurenčnem boju ima Gdinja na vsak način vso nado na zmago, ker je po svoji politiki in vseh svojih interesih tesno zvezana z zaledjem: z državami Male antante. Novi most čez Donavo bo približal Gdinjo tudi Jugoslaviji. Tako bo nastala neposredna železniška zveza med državami Male antante in Poljsko, ki bo največjega pomena v miru in vojni. Pred Fordovim delovnim uradom v Detroitu: Brezposelni čakajo na sprejem. Da si pridobi javne simpatije, je Ford sprejel na delo 5000 brezposelnih vojnih veteranov. Koliko ljudi je žrtvovala Japonska v Mandžuriji V teku dveletnih bojev v Mandžuriji je izgubila japonska armada do 15. septembra t. 1. 2930 mož in podčastnikov in 203 častnike. Razen tega je bilo ubitih ali je umrlo za ranami 233 prostovoljcev. Zlato pod madridskimi cestami Neki znan raziskovalec z bajanico trdi, da se nahajajo pod madridskimi cestami tako močne zlate žile, da bi se izkoriščanje izplačalo. Italija je bila glede napitninskih izdatkov med turisti ena najbolj razvpitih dežela. Zdaj so na Mussolinijevo pobudo rešili tudi to vprašanje. Poslej noben natakar ne sme več sprejeti posebne napitnine; namesto tega se pri vseh računih zaračuna v ta namen 8 do 14 odstotkov, kakor je pač obrat prvega, drugega ali tretjega razreda. Natakarja, ki bi še sprejel napitnino, mora gospodar odpustiti. Gospodarstvo Premogovna produkcija v Sloveniji Ustalitev produkcije — Velike zaloge Pravkar objavljeni podatki o produkciji premoga v Sloveniji za mesec julij kažejo, da je nazadovanje produkcije v primeri z lanskim letom ponehalo in da smo v juliju prvikrat celo zabeležili višjo produkcijo kot v odgovarjajočem mesecu lanskega leta. Vse doslej je bila produkcija manjša kot lani (n. pr. v juniju za 14%, v maju za 5% itd.). Produkcija je znašala v juliju 80.408 Ion, do-čim je lani v juliju znašala samo 80.339 ton in letos v juniju samo 75.773 ton, kar je bila ena najnižjih številk v zgodovini slovenske premogovne produkcije v zadnjem desetletju. Gibanje proizvodnje premoga je bilo letos naslednje (v tisočih ton): 1932 1933 januar 132 115 februar 122 94 marec 117 95 april 92 84 maj 94 90 junij 83 76 julij 80 80 Padec produkcije premoga od januarja do julija je znašal leta 1932. 52.000 ton, letos pa samo še 35.000 ton. Skupno je v prvih 7 mesecih letos znašala produkcija premoga v Sloveniji 633.999 ton, v prvih 7 mesecih lani pa še 725.933 ton. Padla je torej od lani na letos za 12.8%. V primeri s padcem prvih 6 mesecev, ki je znašal 10.7%, se je torej radi ugodnejših podal kov za julij nazadovanje produkcije občutilo manj kot preje. Izboljšanje je pripisovati večjim oddajani za železnice, kajti v juliju so slovenski premogovniki oddali železnicam 30.942 (on (junija 1933 25.481 ton, lani v juliju 26.619 ton). Poleg tega so premogovniki po daljšem presledku oddali tudi brodnr-stvu 693 ton premoga. Na drugi strani pa je industrijska poraba nekoliko padla, saj je znašala v juliju le 34.376 ton (v juniju 34.637, julija lani pa 35.292 ton). Od te oddaje industriji odpade na našo banovino 24.153 ton (v juniju 22.172). Iz tega sledi, da se je povečala samo oddaja v Sloveniji, dočim je v druge banovine celo padla, kar je z ozirom na veliko konkurenco inozemstva v drugih banovinah razumljivo. Dvig oddaje industriji se da razlagati s sezonskimi razlogi. Hišna poraba je v juliju presegla najnižje stanje: dvignila se je od 1944 ton v juniju na 2471 ton v juliju. Nasprotno pa je oddaja raznim strankam padla od 5473 ton na 4732 ton. Tudi izvoz se je zmanjšal od 825 v juniju na 487 Težave naše lesne trgovine V petek 29. pr. m. je bila v Ljubljani seja Osrednje sekcije lesnih trgovcev, ki je razpravljala o aktualnih zadevah Lesne stroke. Po poročilu poslevodečega podpredsednika Frana Škrbeca, ki se je spominjal najprej pri aero-planski nesreči umrlega člana Ivana Žuraja in borznega senzala Lušina, se je razvija živahna debata o "ovirah v našem izvozu lesa. Na zadnji seji Osrednje sekcije se je sklenilo prositi pristojna ministrstva za nekatere izpremembe v pogledu izdaje in kritja izvoznih potrdil. Sedanje določbe namreč v veliki meri ovirajo izpolnjevanje dolžnosti, ki jih izvoznikom v pogledu izvoznega potrdila povzročajo sedanji predpisi. Tako je med drugim rok za kritje potrdil določen na 45 dni.. Praktično poslovanje naših izvoznikov pa v neštetih primerih kaže, da odjemalec v inozemstvu v tem roku ne poravna fakture in torej potrdilo v določenem roku ni krito. Več takih primerov povz.roča izvozniku velike težkoče pri izdaji uverenj. Tozadevno spomenico Osrednje sekcije je pristojno ministrstvo rešilo negativno. Pravtako nakazujejo nekateri dobavitelji v inozemstvu našim izvoznikom fakturne zneske v denarnih pismih, po domačem denarnem zavodu, ali pa ga osebno izroče izvozniku. Na ta način poravnane fakturne zneske pa se ne priznava v kritje potrdil, s čimer se izvoznika neposredno sili, da došli denar zavrne, ker ga, če tudi dokazano, da je prejel denar v poravnavo fakture, ne more uporabiti v kritje potrdila. Pri današnjih prilikah, ko je skoraj nemogoče priti v določenem roku do denarja, je tudi povsem nemogoče, da bi se s takimi predpisi sililo izvoznika, da izven kliringa prejetega denarja ne sprejme. Tudi to predstavko Osrednje sekcije je ministrstvo odklonilo. Zastopniki sekcij so podrobno obrazložili težkoče, ki izvirajo iz v ceniku o zavarovanju valu- ton v juliju. Lastna j>oraba premogovnikov je znašala v juliju 3601 tono (junija 3897 ton), za depu-tate se je porabilo 2080 ton (junija 1456 ton). Na zalogah so propadle le tri tone premoga, ki so bile od zalog tudi odpisane, večji j^a so bili odpisi v juniju s 3007 tonami. Skupno je bilo prodanih 73.701 tona- (v juniju 68.780 ton, v juliju lani 71.539), kar je ugodno znamenje, ker je s tem prodaja presegla lanski doseženi rezultat. Seveda ni bila porabljena, odnosno prodana vsa produkcija in zaradi tega so zaloge ponovno narasle v teku meseca od 152.369 ton na 153.482 ton, vendar je ta dvig majhen, saj znaša komaj 1113 ton. Lani so v juliju zaloge narasle od 144.543 ton na 146.108 ton ali za 1565 ton. L.etos zaloge niso znatno narasle kot je bilo lani. Lelos so od začetka leta 1933. pa do konca julija zaloge premoga narasle v Sloveniji od 131.035 na 153.482 ton, torej za 22.447 ton ali za nad 17%. V tem dvigu zalog pa je tudi eskontirano upanje na izboljšanje [Položaja, kar naj bi povzročile povečane državne dobave. Ob takem stanju zalog ni pričakovati, da bi lahko premogovniki močno dvignili svojo produkcijo, saj so jim na razpolago prav znatne zaloge, ki skoro dosegajo dvomesečno produkcijo. Kar se tiče |x>ložaja delavstva, se je |x> dolgem času število zajioslenih delavcev neznatno [povečalo za 10, razveseljivo pa je dejstvo, da so narasli šihti v primeri z junijem od 99.833 (kar je bilo najnižje stanje) na 110.263, torej nekoliko manj kot jih jc bilo maja. Zaradi povečanja šihtov je narasla tudi vsota mezd od 4,454.000 Din v juniju na 5,162.000 Din v juliju, kar je ugodnejše. Od začetka leta pa do julija je število uradnikov padlo od 231 na 215, paznikov od 202 na 194 in delavcev od 6422 na 5665. Še v januarju so delavske mezde znašale 6,780.000 Din, sedaj pa so nekaj nad 5 milij. Din. Iz tega sledi, da se je produkcija premogovnikov v primeri z lanskim letom nekako ustalila. Ker je v avgustu in septembru sezonsko povpraševanje za premog za skoro vse panoge gospodarstva, je pričakovati ugodnejših rezultatov za ta clva meseca, vendar pa naš premogovni trg bremene zaloge, ki so izredno visoke, poleg maja so bile sedaj konec julija najvišje. Pričakovati je, da se bo povečana prodaja le mesece vršila predvsem iz zalog, ne pa toliko iz tekoče produkcije, za katero ni pričakovati skorajšnjega znatnega dviga in s tem tudi izboljšanja položaja za naše delavstvo. te previsoko določenih cen lesu. Naša lesna trgovina se v splošnem bori z velikimi težkočami; tarejo jo previsoke tarife, ovirajo jo v izvozu devizni predpisi, močno občuti konkurenco inozemskih držav izvoznic lesa in jako pogreša smotrenega pospeševanja in usmerjenih trgovsko-političnih ukrepov, ki bi mogli položaj te naše važne gospodarske stroke omilili. Tako občuti naša lesna trgovina tudi pomanjkanje poslovnega kredita. Ustavitev kreditov povsem onemogoča velike dobave na močna čezmorska tržišča; vse obratovanje se je omejilo na minimum. Zato je pričelo naše lesno trgovstvo v pogledu izvoznih kreditov razmišljati o osnovanju lastne izvozne kreditne zadruge. Osrednja sekcija je že pripravila načrt pravil take izvozne kreditne zadruge. Naše lesno trgovstvo stremi tudi za zgraditvijo močne izvozne organizacije, ki je z ozirom na mednarodne sporazume neobhodno potrebna. Statistika srbskih bank Zd ruženje bank v Belgradu nam je poslalo statistični pregled poslovanja belgrajskih bank v letu 1932 kakor tudi statistiko bank za notranjost Srbije. Statistika izkazuje za 72 bank v Belgradu in 249 bank v notranjosti Srbije te-le uspehe (vse v milj, Din); Aktiva: blagajna Belgrad 104.6, notranjost 34.3, menice 686.3, oz. 891.75, tekoči računi in lom-bord 2.065, oz. 441.4, vrednostni papirji 318.75, 90.4, tečajna razlika 6.5, 6.4, industrijska podjetja, blago, inventar 91.1, 74.3, nepremičnine 294.55, 80.15, razna aktiva 6.04, 17.0, izguba 21,5, 9.97. Pasiva: vplačana delniška glavnica 1.523.4, 413.9, razni r-zervni fondi 263.2, 144.75, vloge 664.2. 774.34, tekoči računi in reeskont 1.041.1, 282.5, razna pasiva 38.8, 24.1, čisti dobiček 63.46, 6.3. Račun izgube in dobička izkazuje 337.4, 173.5 dohodkov in 295.5, 177.2 milj. izdatkov. K tem številkam je pripomniti, da izmed belgrajskih bank 22 ni poslalo poročila, izmed bank v notranjosti pa 15 ni poslalo. V toliko je statistika nepopolna. Iz nje pa se vidi struktura srbskega de-narstva, ki je popolnoma druga kot v ostalih pokrajinah države. Predvsem pada v oči veliko število zavodov, poleg tega pa znatna lastna sredstva vseh bank. Znižanje obrestne mere pri dri. Obrtni banki. Drž. Obrtna banka, podružnica Ljubljana, objavlja, da je znižala s 1. oktobrom obrestno mero za dnevno razpoložljive vloge na tek. računu na 4%, na hranilne knjižice pa na 5 odst. brez odbitka rentnega davka. Vezane vloge na odpoved obrestuje banka do 6 odst. Titan, kranjska tvornica železne in ključavničarske robe in livarna v Zagrebu je znižala glavnico od 5 za 4.25 na 0.75 milij. in je bila glavnica kasneje zvišana za 2.25 na 3 milij. Din. Borza Dne 3. oktobra 1933. Denar Danes so se znižali tečaji Berlina, Londona, Ne\vyorka in Trsta, neizpremenjen je ostal le Cu-rih„ dočim so Amsterdam, Bruselj, Pariz in Praga narasli. Avstrijski šiling zaključen v Ljubljani po 8.80, v Zagrebu po 8.64 in v Belgradu po 8.61. Grški boni v Zagrebu 39.40—39.50, v Belgradu 38.25— 38.35 ( 38.35). Ljubljana. Amsterdam 2307.07 -2318.43, Berlin 1361.25-1372.05, Bruselj 797.74—801.63, Curih 1108.35-1113.85, London 175.97—177.57, Newyork 3652.72 3680.98, Pariz 223.88—225, Praga 169.79 — 170.65, Trst 300.18—302.58. Curih. Pariz 20.20, London 15.83, Newyork 330, Bruselj 71.975, Milan 27.08, Madrid 43.15, Amsterdam 208, Berlin 122.90, Dunaj 72.54 (56.50), Stock-holm 81.60, Oslo 70.50, Kopenhagen 70 65, Praga 15.32, Varšava 57.80, Atene 2.94, Carigrad 2.45, Bukarešta 3. Dunaj. Dinar 8.84 den. Pariz. Ob 11.45. London 78.30, Newvork 16.32. London (začetek). Pariz 78.50, Newyork 4.7975. Zlalo v Londonu 134/8. Vrednostni papirii Ljubljana. 7% inv. pos. 52—53, agrarji 27.50 —29.50, vojna škoda 244—246, begi. obv. 37 —38, 8% Bler. pos 32—33, 7% Bler. pos. 29—30, 1% pos. DHB 39—43 bi. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 53—54 (52.50, 53), agrarji 27.50—29.50, vojna škoda 243— 244 (244), 12. 244—246 (244, 245, 247), 6% begi. obv. 36.75—38, 8% Bler. pos. 31—33, 7% Bler. pos. 29-29.50 (29.50), 7% pos. DHB 43 bi. — Delnice: Narodna banka 3500—3700, Priv. agrarna banka 225 den. Belgrad. Narodna banka 3620 bi., Priv. agrar. banka 225—225.50 (225.50, 225), 1% inv. pos. 51 — 52 (52, 51.50), agrarji 28.50 den., vojna škoda 244 —244.50 (244.50), 12. zaklj 247.50, 6% begi. obv. 37.40—37.60 (37.65), 8% Bler. pos. 34 bl„ 7% Bler. pos. 29.50-30 (30.25, 30), 7% pos. DHB 43-45. Dunaj. Donavsko-savsko-jadranske prioritete 53.30, delnice 12.75, Landerbank 16.50, Narodna banka 140, Steg 15.05, Alpine 9.25, Trboveljska 10.00. Donavska paroplovba 3, Siemens 51, Ma-gnesit 24.10. Živina Dunajski prašičji sejem 3. oktobra. Pripeljanih "■je bilo 7857 pršutarjev in 6335 špeharjev, skupno 14.192 glav, od tega iz Avstrije 5126, iz inozemstva pa 9066. Cene so bile sledeče: špeharji 1. 1.32—1.35, stari 1.26—1.30; kmetski 1.34—1.42, križani 1.35— 1.50, pršutarji 1.30—1.60 šil. za kg žive teže. Tendenca je bila mirna in so se pršutarji pocenili za 10 grošev, za ravnotoliko najboljši ogrski veleposestniški špeharji, ostali špeharji pa so bili 5—10 grošev cenejši. Specljelnl entel oblek, ažiiriranle, predtlsb naihitreišs postrežba — naifineiše delo pri Matek&Mikeš, Ljubljana poleg hotela Strubetl Vezeni« raznovrstnih monogramov. perila, raves pregrinial, entlaaie. izdelovanje gumhnic. Velika izbira predtiskanib žen. ročmb del. Vsled oatmoderoeiše ureditve podietia — aamižie cene Koi, ho bi tudi Vi poizkusili? Zadovoljni boste kakor vsaka, ki si ugodno ; kupi ali si da narediti plašč pri tvrdki Iglic, Tavčarjeva ulica 3 —Spoti—= ftohoborba v Zagrebu Kokoborba za prvenstvo Male zveze iu Poljske v Zagrebu. — Cehoslovakl so na prvem, Romuni na drugem, Poljaki na tretjem — mi pa na zadujero mestu. Predsinočnjim se je v Zagrebu končalo tekmovanje v rokoborbi za prvenstvo Male zveze in Poljske, v katerem smo igrali Jugoslovani zelo kla-verno vlogo; kajti zasedli smo samo zadnje mesto. Prvi dan so se naši, oziroma rokoborci kluba »Cro-atie« še precej dobro držali, drugi dan pa so popolnoma odpovedali. Cehoslovaki so se izkazali kot zelo dobri borci in so pokazali, da imajo za seboj zelo dobro šolo. Tudi Romuni so bili zelo dobri, opravili so se pa zadnji dan tudi Poljaki. Roko-orci so se v posameznih kategorijah takole plasirali: Bantam: t. Horvat (R); 2. Endres (Csl.)j 3. Ro-liita (P). Peresna: 1. Tojar (R); 2. Cervinka (CbI.); 3. Brankovič (J). Lahka: 1. Dragomir (R); 2. Janda (Csl.); 3. Sa-rinič (J). Welter: 1. Jaroš (Csl.); 2. Lazar (R); 3. Prpič (Jugosl.). Srednja: 1. Ualuška (P); '2. Zvonar (Csl.); 3. Ungar (R). Poltežka: t. Vilas (Csl.); 2. Palkovič (J); 3. Ge-stovinski (P). Težka: 1. Mraček (Csl.); 2. Gvozdž (P); 3. Stie-gelbauer (R). Plasma narodnosti) je torej naslednii: 1. Češkoslovaška 17 točk. 2. Romunija 13 točk. 3. Poljska 7 točk. 4. Jugoslavija (Croatia-Zagreb). Ligine tekme prihodnjo nedeljo Prihodnjo nedeljo se bodo odigrale naslednje tekme v državni ligi: BSK : 1'rimorje v Belgradu; Hajduk : Jugoslavija v Splitu; Slavija (S) : Slavija (O) v Sarajevu; BASK : Vojvodina v Novem Sadu in Hašk : Uradjanski v Zagrebu. ★ SK Ilirija, smučarska sekcija. Danes ob 20 se vrši članski sestanek. Zaradi važnosti prosim polno-številue udeležbe. * Lahkoatletski miting v Riiiljejovicah, ki se je vršil pred kratkim, je prinesel nekaj izbornih rezultatov. iPrvi zmagovalci so dosegli navedene rezultate: 100 m: Hajduk (Slavija-Praga) 10.6; skok r višino: Kratkv (Slavija-Praga) 1.91; disk: Knapek (Slavija-Praga) 44.11 m; skok v daljavo: Hoff-mann (Sparta-Praga) 6.01 m; 110 m zapreke: Hajduk (Slavija-Praga) 16.2; 5000 m: Kausen (Praga) 16.01. Purje in Ijadoumeguc sta se zopet pomerila na 1500 m. Topot je zmagal Francoz Ladoumegue v času 3:54.8. Purje je žo pri 700 m popustil. Borbn se je vršila v IParlzn. V teku prekn Helsingforsa na 25 km je zmagal Finec Iso llollo v izbornem času 1:23:35.3 pred Virtanen-om, ki je pretekel to progo v času 1:24:16.2. Lahkoatletski miting Švedska—Madjarska 7B:63. V lahkoatletskem mitingu, ki se je vršil v nedeljo v Budimpešti pred 10.000 gledalci, med švedsko in madjarsko reprezentanco, so zmagali Švedi s 76 proti 63 točkam, ki jih je dosegla madjarska reprezentanca. Doseženi so bili naslednji, zelo dobri rezultati: 100: 1. Paitz (Madj.) 10.6; 2. Kovasz (Madj.) 10.7; 400 m: -. Wachenfeldt (Šved.) 48.9; 2. Strom-berg (š.) 4.0.3;, 800 m: 1. Remberg (Š.) 1:54.2; 2. Szabo (M.) 1:54.4; 1500 m: 1. Szabo (M.) 4:01.4; 2. llolmgren (Š.) 4:01.6; 500(1 m: 1. K. Pettersson (Š.) 15:00.8; 2. Magnusson (š.) 15:27; 110 zapreke: 1. S. Pettersson (Š.) 14.0; 2. Kovacs (M.) 14.0; Švedska štafeta: 1. Madjarska 1:56.3 (nov madj. rekord); 2. Švedska 1:50.5 (nov. šv. rekord); Skok v višino: 1. Rergslrom (š.) in Lundquist (š.) 1.04; 2. Bodosi (M.) 1.94 m. Skok v daljavo: 1. Svenson (Š.) 7.38 m; 2. Koltav (M.) 7.23 ni; Skok s palico: 1. Lindblad (š.) 4.05; 2. Ljundberg (š.) 3.0; Krogla: 1. Nornvijk (š.) 15.00 m; 2. Daranvi (M.) 15.83 (nov madj. rekord); Disk: 1. Remesz (M.) 48.4; 2. Donnogan (M.) 46.82; Kopje: 1. Varszegi (M.) 67.15; 2. Str8mquist (Š.) 03.00. £ s » K) «J5 » C a t) ™ o a ..»i c S - cd •*> ©t o o-Jš ^ e sc (X i I : " ~ = c 9 ■I i- 0 ? 2 m N f. N -3 c ' i) i » o » ca * > C C C _ J, Z ^ aO C C 3 J? > « « 1 0 2 V Jo -0 0 S 8 — O 'i 11 (M ? * ** i 3 S a „ v 1-2 ol JC .j » s -X .5 = 0 a 'I5 * a «3 ■o - 'S sP & n 9 O » -C ftSSaEBB o® o Samuel Lover: RORY Q'MORE m Irski ljudski roman. >Rory, dragi fant, ne govori več, li si prehvaležen.« »To človek ne more biti. Nočem biti tak, veste da ne, a svoje srce bi vzel iz sebe in bi ga položil pred noge tistega, ki mi je dober.« »Zdaj pa je zadosti, Rory, ne govori več! Ti si dober in nepokvarjen fant in zaslužiš več, kakor ti moreni dati in zdaj mi povej, ali hočeš iti z menoj ali pa naj li pre-skrbim malo kmetijo tu?« »V resnici, storil bom, kar mi boste rekli vi, ki ste tako dobri. Težko mi je, ne tajim, zapustiti stari kraj in mesta, ob katerih se mi ogreje srce, kadar jih vidim. Ko sem bil v Franciji, sem sanjal o njih in videl reko in hribe in kočo in stare nasipe tako jasno, kakor bi bil poleg njih; ali ne bo zopet tako, ko bom v drugi tuji deželi? Moje srce bo vodno hrepenelo po moji dragi Irski in njene stare pesmi mi bodo ves dan zvenele v ušesah.« »Rory, v Ameriki je mnogo naših rojakov in ker boš slišal svoj jezik, boš manj čutil, da si v tujini. A nočem ti prigovarjali; če hočeš ostati na Irskem, ostani, a odločno ti odsvetujem.« »Potem bom storil, kar mi svetujete vi, gospod; šel bom z vami, ker mislim, da imate prav; ubogo Irsko bodo smleli v prah in bojim se, da bo še huje. In tako v božjem imenu, zbogom uboga Irska, dasi Bog ve, da me v dno srca reže, ko le moram zapustiti. — Zdaj pa zbogom, gospod, pojdeni v Knockbacken in vprašam dekle, ali me hoče in ji povem, da ste ji več kakor oče in da ji boste dali premožen je in angeli naj...« »Nič več zahvale, Rorv! Ker pa praviš, da sem Katlileeni več. kakor oče, ne morem bili manj kakor to in zato li io dajem.t »Oh, vi ste pa res dobra duša, gospod De lary! Vaše srce je samo satovje.« »No, zdaj pa pojdi, Rory, in pozdravi Kathleeno in reci ji, da mora biti prihodnjo nedeljo vajina poroka; zakaj v tem listu tu čitam, da v desetih dneh odpluje ladja iz Corka. Tja pojdem, da uredim glede vožnje. Ali mi hočeš takoj obljubiti, da odrineš tudi ti in tvoji z isto ladjo?« »V božjem imenu naj bo, gospod,< je spoštljivo dejal ltory. »Vem, du bodo kakor jaz, storile lo, kar smatrate vi za najboljše.« »Torej zbogom, l!ory! Prihodnjo nedeljo se vrnem v Knockbracken, da ti dam Kathleeno. Želim ti srečo z njo! Zdaj pa pojdi, nobene besede več! Rodi v nedeljo s svojo brhko ženko pripravljen!« Rory je krenil proti Knockbrackenu, De l,acy je pa naročil poštno kočijo za v Cork. Tam je uredil vse za prevoz v Ameriko. Nato se je odpeljal v Knockbrarken, kjer so se nad Rorvjevo svobodo in dobrimi novicami neizmerno veselili. Misel, da bodo zapustili Irsko, je Roryju, zlasti pa njegovi materi in sestri in Kathleni, kalila veselje. Bolelo jih je. Saj je to njihov rojstni kraj, na kateri jim je srce priraslo, ki ga bodo morale zapustili. Vedno iu vedno so jim vstajali spomini na vse drago in lepo, od česar se bodo morale ločiti. Ko jim je pa Rory vso razložil, kakor je njemu De lvacy, so uvidele, da bi bilo varneje se izseliti, in da bi tam lnžje živele, kakor na rodni zemlji. — Eno jim je pa žalost vendar lajšalo — bližajoča se poroka. Nedeljsko jutro se je toplo in prijazno smehljalo srečni družini, tako srečni kakor že dolgo ni bila. De I>acv je v Knockbrackenu dospel dolgo prej, preden se jn začela maša; in ko se je kočija ustavila v vasi pred kočo, sta ga pozdravljali in blagoslavljali obe družini. »Tu je nekaj stvari,« je dejal, ko je vstopil, »ki jih bo treba vzeti s kočije. Iz Corka sem prinesel ženitbeni kolač in nekaj drugih reči kot poročno darilo za gospodično, ki jo oddajen), gospa 0'More.« »O, Bog pomagaj, kako ste vendar dobri, gospod De Lacy,« je rekla mati, »da se /.mislile na take malenkosti kakor je to! Bog vam povrni, dragi gospod,« je ponavljala žena, ko so zavoj za zavojem zlagali s kočije. »In tu je steklenica pri steklenici. Joj, joj.« »Malo vina, gospa 0'More, katerega vem, v vasi ne morete dobiti in prečastiti bo brez dvoma rad izpil kozarec dobrega.« In ta dober duh, o sveta nebesa! Kaj če lo ni čaj! Oh, gospod De l/acy, vi sle pa ...« »To se tudi ne dobi v vasi, gospa 0'More, punč pa lahko sami napravimo. Na svalbo morate seveda povabiti vse svoje prijatelje.« »Oh, predobri ste, gospod! Saj bi bili dovolj srečni sami med seboj.« »Ne, ne, gospa 0'More, gospodična, ki jo možim, mora imeti svate, da ji bodo želeli srečo in zdravje in blagostanje.< »Bog vam daj srečo. gos[«xll Napravili bomo, kakor bo vam prav in povabili vso prijatelje, ki jih bomo v cerkvi videli, naj pridejo k nam, in gotovo jim ne ho treba dvakrat reči; iz srca radi bodo prišli, da bodo dekletu želeli srečo.« Ko jc na vse zadnje bilo doma vse urejeno, je Rory prejel iz De Lncijevih rok brhko zardelo Kathleeno in ženin in nevesta s svati sla šla v cerkev, Ko ju je duhovnik pred oltarjem blagoslovil, ni Rorv čakal, da ne bi srčno poljubil svoje mlade, presrečne ženke. »Bog te živi mnogo let, gospa 0'More,« jp dejal in se smejal, ko jo je vso žnročo dvignil s kolen. Tu je dol njene dole, Hory.« je rekel De acy, k! Jc pristopil, za nujne i/.dalke,« in stisnil mu je v roko mošnjiček i/, zelene svile z nekaj sto zlatimi gv i ne jami. AVali ool asi V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženitovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petltna vršilca po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. I ti V 100 Din dam onemu, ki mi preskrbi kakršnokoli stalno delo. Vajen sem tudi konj. Indof Ivan, Bohoričeva ul. 25, Ljubljana, (a) Mladenič 18 let star, išče službo hlapca ali za kako drugo delo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod šifro »Delo« št. 11709. (a) Službodobe Sobarico s kavcijo, sprejme restavracija »Roža«, Maribor, b Za prodajalko peciva v kavarni sprejmemo pošteno, mlado dekle. Predstaviti se v četrtek in v petek od 12 do 14 v restavraciji x Emona«. (b) Iščemo poštenih in zanesljivih zastopnikov iz vseh krajev Slovenije; lep zaslužek poleg rednega dela. Ponudbe na upravo »SI.« pod značko »Poverjenik« št. 11316. (b) \mm\ Mesto vajenca nri zobotehniku, mehaniku ali elektrotehniku išče mladenič s 4. razr. mešč. šole in maturo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.469. (v) Učenka trgovino z mešanim Sr&gom, zdrava, pridna, poštena in dela vajena, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Pridna in poštena« št. 11724. (v) IHtlllBMIlfTif iTIlMMPMM 1 uma Stenografija slovenska ali nemška v popoldanskih ali večernih tečajih najhitreje in najceneje pri Trgovskem učnem zavodu, Pražakova 8. Začetek tečajev 6. okt. Učni tečaji Trgov, društva »Merkur« v Ljubljani. — Trgovsko društvo »Merkur« namerava prirediti ob zadost nem številu udeležencev večerne učne tečaje ob delavnikih od 19 do 21 za slovensko trgovsko korespondenco, knjigovodstvo, strojepisje, ste nografijo slovensko in nemško, laški in nemški jezik. Prijave v društveni pisarni od 9 do 12 in od 15 do 17 (Gregorčičeva ul. 27, pritličje, Trgovski dom). (u) Večerni trgov, tečaj pri Trgovskem učnem zavodu, Pražakova 8-II. -Začetek tečajev 16. okt. Informacije brezplačno pri vodstvu zavoda. u Šoferska šola E. Čeh ibivU Cameruik.iva šoferska šola) Ljubljana, Dunajska c. 36 Šota ta poklicne Šoferje In amaterje. Prospekti In po-lasntla zastonj tn franko. Strojepisni pouk dva- in trimesečni tečaj za začetnike in izvežba-nc. Dnevni in večerni tečaji. šolnina znižana Dijaki (-inje) poseben popust. Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta št. 15. (u) Dijaki Akademika ali dijaka sprejmem na stanovanje t vso oskrbo po nizki ceni. Bolgarska ulica 21, Kastelic. (D) Opremljeno sobo lepo in zračno, s parketom, elektriko in posebnim vhodom, blizu hotela »Štrukelj«, oddam boljše mu gospodu. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11703. (s) CZ3EB331 Špecerijsko trgovino in trafiko oddam ženski. Ponudbe na upravo »SI.« p jd »Prometna točka« št. 11565 (n) Jabolka namizna — kupujemo. Trgovska in gospodarska »Kouch« nov, ugodno prodam. Naslov v upravi družba z o. z, Ljubljana pod št. 11705. Slov.« (D Telefon 2059 numiJA Delež na lovišču v neposredni bližini Ljubljane, oddam. Zelo lahek dohod. Lov ie dobrd dr-žan in se nahaja v njem vsake vrste divjačina: jerebice, zajci, race, kljunači itd. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 11704. (n) Albumi za marke kompletne izdaje, sedaj novo izdelani. Zelo praktični, prvovrstna izvedba in izvršitev. Album za marke Bosne - Hercegovine Din 40 Din; za marke Črne Gore 20 Din; za marke Srbije 40 Din; za marke kraljevine Jugoslavije 85 Din. Poštnina 5 Din. Priporočeno 3 Din več. Predplačilo zneska. Izidor Steiner, Zagreb, Masarykova ulica 5. Stanovanje z zajrkom iščeta 2 dijaka. Naslove v upravo »Slov.« pod št. 11713. (D) Stanovanja Stanovanje dvoriščno, v pritličju, obstoječe iz 2 sob in pri-tiklin, se odda za 1. november — Povprašati: Aškerčeva cesta 13, med 13 in 14 uro. (č) Štirisobno stanovanje s kopalnico — oddam. Resljeva 13. (č) Trisobno stanovanje in pritikline se odda tudi kot pisarna s 1. novembrom. Dalmatinova ulica št. 3-1., istotako v vdi Opekarska cesta 18. Po-izve se v stavbni pisa.-ni Rimska cesta 2-1. (č) Stanovanje podpritlično, se s 1. novembrom odda za 300 D. Podaljšek Verovškove 47, Sp. Šiška. (č) Dvosobno stanovanje odda za november ali december Košmerlj, Livarska 7. (č) Stanovanje 2 sobi, kuhinja ki pritikline, oddam. Zvezna 14, Moste. (čj Otroka sprejmem v rejo po nizki ceni. Marija Boh, Gum-nišče št. 17, p. Škofljica. m Klavirji! Piantnf! Kupujte na obroke od Din 400*— prve svetovne fabrikate: Biisendorfer, Steinway, Korstcr, Petrol, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika.) Prodaja jih izključno Ie sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta 7. Velikanska zaloga vseh glasbenih Instrumentov tn strun Kupimo Kupim 30—50 vagonov drv, suhih in zdravih bukovih polen. Ponudbe na Bihler Zagreb, Bačvarska ul. 25. Parcelo kupim proti gotovini. Navede naj se velikost '.n cena za m!. Ponudbe pod »Parcela« št. 11695 na upravo »Slovenca«. 'p) Kupim parcelo na Viču, Glincah, Rožni dolini ali v Trnovem. — Ponudbe na rpravo »SI.« pod »Parcela« št. 11697. Hiše — posestva od 22.000 dinarjev dalje Gostilne, graščine - prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica št. 21. (p) Jabolka za mošt in orehe kupuje večje količine Friedmann i Šterk, Zagreb, Vlaška 53. Tel. 20-35. (k) Velika soba s kuhinjo, v podpritličju, se odda solidni stranki. Vpraša se na Mirju, Groharjeva c., lesena vila. č Samsko sobo takoj oddam. Prednost dajem ženski, ki ;e čez dan doma. — Cunder Rudolf, Stožice 52, p. Ježica. (s) Sostanovalca sprejmem za 130 Din mesečno. Dijaki izključeni. Poizve se: Schmidt, Stari trg 2. js) Srebrne krone staro zlato in srebro ku puje RAFINERIJA DRA GIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, ■ vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Tepke in moštnice kupim do enega vagona. Ponudbe na upravo »SI.« pod št. 11678. ,tcl Plinski aparat in banji ev. celo kopalnico, ku pim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Kopalnica* št. 11694. (k) Po težki bolezni je danes zjutraj umrla, previde-na, najina draga sestra Marija Pogreb bo v četrtek, dne 5. oktobra 1933 ob 4 pop. iz Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska c. 9, na pokopališče pri Sv. Križu. Spomnite se rajne v molitvi! V Ljubljani, na god sv. Terezike, 3. okt. 1933. M. Anunciata in Jožef Dostal. J* Premog suha drva Trgovina z modnim blagom, v sredini Zagreba, dobro vpeljana, obstoječa mnogo let, ugodno naprodaj. — Ponudbe na Puhlicitasj Zagreb, pod št. 35475. (p) II Pohištvo i Pogačnik, Bohoričeva allca 5 Nogavice, rokavice robce, perilo, torbice, kravate nizke cene samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Drva, premog JeranffC Harlovška cesta 8 Telefon 34-57 VINA dolenjska, štajerska in sploh vseli vrst kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Mizarji Najcenejše vezane plošče jelševe. bukove, Okoume, Panel v velikosti 22«/12i in 200 122 dobite po najnižjih cenah vtvorniškom skladi LJUBLJANA, Dunajska 31 Krasno jedilnico popolnoma aovo, iz orehovih korenin, prodam. Naslov v upravi »Slov.? pod št. 11700. (šl Nudimo vam v nakup zajamčeno solidno izdelane spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Najmodernejše, od fine do preproste izdelave, po zelo ugodnih cenah in tudi pod zares ugodnimi pogoji. - Egidij in Karol Erjavec, zaloga pohištva, Brod (poleg tacenskega mostu), Št. Vid nad Ljubljano. (š) Spalnice moderne, orehove korenine, mehke, pleskane, in kuhinjske oprave dobite najceneje pri Andlovic Matija Komenskega ulica št. 34. n^SEnrn Nogavice, rokavice in pletenin« Vam oudi t veliki izbiri oaiugodneie ui naiceneje tvrdka Kari Prelog, Liubliana. Židovska ulica ix> Stan trs (I) Šola se prične Prodajamo otroške nogavice od 3.50 Din dalje, damske nogavice po 12 Din. Nogavice »Bemberg« družba z o. z., Ljubljana, Miklošičeva 14. (1) Podnevi in ponoči enako toploto, temeljni posoi za zdravje otrok in odraslih, jamči ,ZEPHIR'-pec Od mno?ih zdravnikov priznana za najidealnejae kurjenje. PROIZVOD: „ZEPHIR", tvornica peči d. d., Subotica. TOVARNIŠKO ZASTOPSTVO: V Ljubljani: Venceslav Breznik V Celju: D.Rakusch V Mariboru: Pinter & Lenard Kislo zelje novo, prvovrstno rezano in cele glavice za sarmo, s sodčki v vsaki množini dobavlja po brezkonku-renčnih cenah Gustav Erklavec, Ljubljana, Ko-deljevo 10. Tel. 25-91. 1 Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c. Sveže breskve debele, namizne hruške kg 3 Din, košare 35 kg. Zdravilni cvetlični med 10 kg 140 Din, 30 kg 370 Din franko kupčeva postaja. — Razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) Starinska slika čez 100 let stara — se proda. Ogleda se v posredovalnici Mrak, Ljub-liana. '!) Šivalni stroj pogreznjen, prvovrstna znamka, se poceni proda. Dvorakova ulica št. 3-1., levo. (1) Domske plašče najceneje nudi I. Tomi, LMona Sv. Petra cesta 38 Izdelava po meri. Več 100 m' humusa lepega, se odda. Poizve se pri Ljubljanski gradbeni družbi, Slomškova ul. 19. (1) Vina Tavčarjeva 3. prvovrst prvovrstna kvalitetna — rizling, sauvignon, rulan-dec, traminec, portugi-zec, frankovko, dobavlja v večjih im manjših količinah Daruvarska vino-gradska zadruga, Daru • var. (1) !H Ladijska tla lepa, suha, smrekova — dobavi po nizki ceni tvrdka Božnar Pavel, lesna industrija, Polhov gradeč. Debele liishinaste otrobe kupite najceneje pri trvdki A VOLK. LJUBLJANA Resljeva cesta 24. Objava! Podpisana sem e t. oktobrom t. I. prevzela v najem hotel .Osterberp* z vsemi restavracijskimi in kavarniškimi prostori. Svojim cenjenim gostom nudim izborno hrano in prvovrstna štajerska vina. Cena za menu je Din 12. Sprejemajo se tudi abonenti na hrano. Potujočemu občinstvu so na razpolago lepe, zračne in čiste sobe. Za obilen obisk se priporoča Katica Korošec najemnica hotela »Osterberger«. Lokal z velikimi izložbenimi okni ter 3 postranskimi prostori ob prometni ulici se odda takoj ali pa s 1. novembrom 1933 v najem. Pojasnila se dobe v Gajevi ulici št. 5/1., soba 128. Nemški bokser čistokrven, z rodovnikom, 3 leta star, se proda. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11541. (1) Puh za pernice Ia beli Din 230 — sivi N 140 — Lepo perje po Din 25--, 35--, 56--, 95-, 180- kg. Puhaste odeje po naročilu najcenejše izdeluje RUDOir SEVER MARIJIN TRG ŠT. 2. Pes čuvaj rjave barve, se odda. — Ponudbe na upravo »SI.« pod šifro -Djber čuvaj« št. 11640. (1) Potrti neizmerne žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš nad vse ljublieni oče in stari oče, gospod Jernej Trnovec posestnik in podobar v Polhovem gradcu danes, dne 3. oktobra 1933, ob pol 3 popoldne, previden s tolažili sv. vere, v 88. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 5. oktobra ob 9 dopoldne. Alojzija Trnovec, Amalija Eiletz roj. Trnovec, hčeri; Silva por. Vehar, Gabrijela por. Smuk, Angelca por. Sabrijak, vnukinje in ostalo sorodstvo. ' ' I , ' .<• *' • ' ' ' " . - -: ' '" ' : Umrla nam je naša srčno ljubljena soproga, mati, sestra, teta, gospa illoizija Zupančič roj. Eartol previdena s tolažili sv. vere, v 62 letu starosti. Pogreb naše drage bo v petek, dne 6. oktobra 1933 ob 10 dopoldne izpred hiše žalosti, Rakovnik št. 2, na pokopališče v Št. Rupertu. Rakovnik, dne 3. oktobra 1933. Žalu joča rodbina Zupančič in ostalo sorodstvo Mestni pogrebni ia»od i Ljobttnnl Za > Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cei, Izdajatelj: Iran Rakove«. Urednik: Lojze Golobi«.