I. letni tečaj število: 51.
1914. december 20.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁ JA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče,'če jih več vküp bodi . . . ." ;. '. . 2 K, ne samo edne v ■	... . 3 K.
Za amerikance, če jih več vküp bodi . . . . . 4 K, 20 f. če samo edne > ■ ., • 5 K 40 f
Cena vsakoga fa)ata doma je 4 fllere; v Ameriki t O filerov.
Dobijo se
v Čerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoš! v pokoji. ' Cserföld, Zalamegye.
Na té naslov se naj pošilajo : naroč nina, glasi i dari za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje 'imé, ki kaj novi-nam naznánja.
,,Priprávlájte pot Gospodovo.
Luk. III.
Tak je gučao sv. Iván krstiteo v püščávi. Lüstvo je v velki vriožinaj prišlo poslüšat njega, pa kak je ne mučao pred farizeušami, tak tüdi ne pred vnožinov ino Herodešom. Povedao njim je njihove grehe ino je zvao vse na pokoro, kak je to njegova slüžba i pozvánje želelo.
Z ednov rečjoV, moški je bio, ki po moškom dela ino se oponáša ne po bábjém. Šteo je prav zvršiti svoj posel pa znajöči, ka pravičo raá je tüdi vü- j pao tak zvršávati, kak se je dostájáíó pravici. Stráha te ne poznao, ár kaj štéč se njemi zgodi, hűjšega se že ne more nikaj z njim zgoditi, kak či ga vmorijo za volo pravice.
Smrt pa za pravice prestána je mošká, junaška smrt, štero Bog obilno pláča.
Ka pa naš moški, od šteroga smo v nedelo čteti, jeli on tüdi vedoáko bodi po poti pravice drezi stráha ? Hodimo ga ešče malo glédat!.
Ste vidili kokota plejnátoga na türmaj ? Kak tisti kokot tam gori, tak se obrača Vnogi moški z vsakim vetrom. Nema on tiste stálnosti, ka bi mogeo vetri proti státi. Pride k plivánuši, k notarjúši, k školniki, ali med svoje prijátle pa pa vsakom mesti inači guči od onoga istoga dela, kak si misli, ka de tistomi povoli, pred šterim stoji.
Tü ovoga, tam toga psüje, ogo-várja, ogrizávle i njegovo reči naopak obráča, ár vsakoga ščé znoriti z svojov jálnostjov pa nanč vpamet ne vzeme, ka drügi skoz njega vidijo pa kda misli, ka je čeden bio, te je nájbole svoje poštenjé podkopao.
Či njemi v¾oči povejo, ka je ne vedmáki človek, te pe jeklá, trepeče, kak šiba na vodi pa z velkov sramotov ide dale.
Či je po nepriíiki' kaj tak^ega po-vedao, ka je proti rhišlenji drÜgoga, te Skoro, ka na koíena ne spádne za od-püščenje proseči, ka si je on kaj nači mislo.
Takši človek svojega prepričanja, práve zagolovlenosti nema nikdár, ár si nešče pa ne nüpa premišlávati, vsik-dár za drügi m ide, vsikdár čáka, naj drügi pregovori, ka te on tisto potrdi, či je te že tak pravila, ali nej.
Či ga pa tü alj j, tam što naprej-porine, ali pozové,J ka naj pove on prvo reči te noro guči, ár še je od-vado od toga, ka ¾f¾"pfémislö,- kak je čedno i dobro.
Pridf takši moški y občinsko, cerkveno, ali šolske správišče, tam samo edpo zná : „ne dámo“. „Ne dámo“, to je njegova prva i zádnja reč, pa ta te s toga pride, či damo, ali ne d^m°, to on tüdi neve, to že njemi nej brjga.
Nauč telko neve, ka Rogi moremo dati, ka je bože, casari, ka je casarovo. Neve, ko so ga nej zálo zváli, ka bi se dro, nego záto, ka bi čedno razložo svoje zroke na edno i na drügo strán pa ka bi z právimi zrokami iskao oblá-dati tam, kde z lármov dozdaj vsaki zgübo.
„Pridrávlajte pot Gospodpovo“, lübi moški. Ne je tak dobro, ka bi se što spozábo svoje krščanske pa celo tüdi svoje človeče části. Vsaki med nami naj zná, ka je mož, ka je krščanski človek. Pravice naj drži med nami vsaki vsikdár i vseširom. Nišče naj ne právi od nás, ka smo jálno, strapezlivo pokolenje.
Dajmo Bogi, ka je bože, domovini, králi, ka je njihovo pa te hodimo z zdignjenim čelom, ár, ki je dužnosti spuno, on se nema nikoga bojati.
Ali to de nam samo tak šlo, či zravnamo proti Gospodnove v našem srci, ár toIvaj, pijánec, prešenstüvávec
ne more biti batriven, kak tüdi nikši drügi razbojnik ne. Trepeče naj tisti, ki kaj na düšnoj vesti má, ki je pa prost! od krivice, on pa naj pozna svojo moško, človečo i krščansko část.
Naročile si Novine!
Približára se nam novo leto.' Novo zgodbe de nam rodilo, tak veselo, kak žalostne. Srce naše je želno čaka zvediti. „Novine,“ jedini tjedinski list za vogrske Slovence, je bo vestno objávlao v drügom leti, kak dozdaj. Naročile si je záto verni Slovenci katoličanci t evangeličanci. »No-vine“ lühijo vsakoga, pomagajo vsakomi, zato ka stojijo na podlagi Kristušovoga Srcá, Večne Lubézni.
Cena .Novin je za domače 3 K za amarikance pa	6 K
na leto.
Naročniki Marijinoga lista je dobijo po 2 K., če jih več vküp bodi.
Ki Novine delijo, je dobijo brezplačno i poštnino si tüdi lehko odraču najo pri pri pošilanji naročnine. Naročnina se pa more končimár vsako štrÜno (frtao) leta naprej notri poslati na naslov.
Klekl Jožef,
vpok. plebanoš v čerensovcih Cserföld, Zalam.
Kaj so nam pisali z Bojneč-koga k desetletnici Marijinoga lista ?
Visoko poštüvanomi Gospodi Klekl Rédniki.
K obhájanje desetletnice našega Marijinoga lista, visoko poštüvanomi Gospodi Klekl, vredniki toga lista, njim želem srčen pozdrav i naj ešče nji dober Bog duga leta žive pri tom deli, naj njim dobro slüži zdrávje i naj vnogo vesélje nájdejo pri naročnikah svojega dela.
s
NOVINE
1914. december 20.
Slovenci prvo desetino smo pre-živeli. Tebé Bog pa prosimo dojlüstj nam ešče vnogo desetin let. Istina pri mládom deli je vnogo vihérov besnelo> ali hvála Bogi Slovenci! Dobroga gos-poda Kleklia je beteg ne potro, izdaj delajo ; nyihovo delo je neprijáteo ne doli potlačo, kaj koli si je prizadevao. Živémo ! I jaz srca želem naj ešče duga leta živémo, pa ešče naj vu vékšoj obilnosti živémo, naj več imamo pri rokáh ne samo te mali listek i te male novine. Slovenci nad vami je réd. Vi naprej, vi gori či želejte srečni biti, se dosta dobroga navčiti, naroči te si to delo štero zdaj obslüžava svojo deset-letnico, naj nás ne čte samo stotine te list, nego naj nas čte cela slovens-čina.
Naj žive naš Marijin list, naša mila Slovenska krajina i Rédnik našega lista naj tüdi živéjo.
Naj primejo srčen pozdrav iz Boj-nečkoga šteroga njim iz srca pošle Lojzi.
Hvala za to lübav, štero odkrivajo te vrstice i štero mi skažüje poleg Boj-nečkoga ešče drügih keliko jezer verniki slovencov vogrski. Za lübav vašo vam lilbav povrném: vse včinim, v žitki i po smrt! naj postanete po Mari-jinom listi vsi popolnoma ¾farijini.
Vrednik.
Vojska-
Z srbskoga bojišča je Zadnji tjeden prišlo malo poročil. Z teh poročil zvedimo, ka se naša armada v Srbiji na novo razvrščavle. Ta nova razvrsti-tev je z ednim krajom bila potrebna že zavolo zavžetja Belgrada, z drügim kra-jom pa zato, ka so naše čete, štere so prodirali proti Milanovaci, trčile na mo-čen odpor srbskih čet, tak ka se njim je nej posrečilo predreti sovražnikove bojne črte. Armadno povelstvo je zavolo toga, naj sovražnik ne bi dobo prilike na protinapad, zapovedalo našim Četam, naj se odmeknejo v vugodnejše postoj,anke. Srbi so se pa pri Milano-vaci zato mogli tak proti postaviti, ka so zadnje dneve dobili dosta pomoči od rusov pa od francozov. Na južnoj strani Belgrada idejo naše čete zmagovito naprej, so • zavzele velko število srbov pa zaplenole 20 srbskih topov.
Na ruskom bojišči so Zadnji tjeden dosegnole naše i nemške čete jako lepe uspehe. Na Rusko-Polskom so prema-gale ruse pa zavzele mesto Lodz. Zhodno od Censtohova i Krakova so tüdi od-bile ruski napad pa zavzele koli 10.000 rusov. Boji so pa šče nej končani, nego
trpijo dale pa se razvijajo dozdaj vu-gódno za naše orožje.
V Karpataj se šče tüdi bijejo boji, v šterih bojaj so pa rusi povsedi pre-magani. Te dneve so naše čete v žu-panijaj Zemplén i Sáros pritisnole sov-ražnika nazaj skoro do meje, tak ka je že zdaj samo par obmejnih vesnic ešče ostalo v ruskih rokaj. V županijo Mar-maroš so tüdi znova skušali vdreti rusi.
Na francoskom bojišči se vršijo neprestanoma menši spopadi, v šterih zmagajo ednok nemci, drügoč pa pali njuvi sovražniki. Tej spopadi pa nemajo dosta pomena. Znabiti pa pride v krat-kom do ódločilne bitke, zato ka so ang-leži v tom tjedni dobili vnogo novih čet na pomoč, pa tüdi nemci se jako pripravlajo na nove napade. — Zapom-limo tüdi, ka so praj nemci te dneve spravili na bojišče nekše nove topove, šteri majo strahovito moč. Poroča se najmre, ka so angleški vojaki, ki so se nahajali v strelskih jarkaj, bili vsi mrtvi, ka je je zadüšilo pritiskanje zraka, gda so nemci s tem velikanskim topom streIili med nje.
Na türskom bojišči se tüdi zmirom vršijo menši boji. Poročila, štera prihajajo z Carigrada, pravijo, ka so v teh bojaj dozdaj šče vseh zmagali tür-ki pa so že praj prišli 70 kilometrov daleč na rusko ¾pilo. Zanimivo, je, ka ruske novine od teh bojov nikaj ne pi-šejoj
Na morji se je te dneve tüdi vršila bitka med angležkimi pa med nemšldmi vojnimi ladjami. Zmagali so angléži. Potopili so štiri nemške ladje, dve pa vlovili. Ta bítka se je bila pri Falkanskih otokaj, šteri ležijo zhodno od južnoga dela Južne Amerike.
Važnejša poročila zadnjega tjedna so sledeča:
Srbski kral na bojišči. Srbski kral Peter, od šteroga smo tüdi mi nedavno poročali, ka je na smrtje betežen, je že zevsema ozdravo pa je odpotüvao na bojišče.
Car tolaži krala Petra. Novi ruski poslanik v Niši, knez Trubeckoj, je pri-neso srbskomi krali carovo lastnoročno pismo. V tom pismi se prej nahajajo jako važne reči. Trdi se, ka car tolaži krala Petra, naj rekši zavüpa Rusiji, štera bo nazadnje Srbiji pomagala.
General Jurišič — vojvoda. Srbski tronónaslednik Aleksander je imenü-vao generala Jurišiča za vojvodo, či ravno ka je bila generalova armada po-bita.
Rumunija nešče pomagati Srbiji.
Ministerski predsednik Bratianu je odklono predloge francozov, angležev i ru-sov, po šterih bi se naj Rumunija vme-
šala v vojsko na Balkani na strani Srbije.
Tretja čarnogorska armada spadnola na bojišči. Čarnogorski kral Mik-loš je poročao ednim novinam ka je zdaj spadnola že tretja čarnogorska armada na bojišči. Proti tomi pa ščejo čarnogorci ešče nadale braniti domovino pa napadati sovražnikovo države.
Čarnogorska ladja razstreljena Preminočo nedelo so čüli v mesti Bar strašen pok, šteri je napravo veliki strah. Sledkar se je zvedelo, ka je edna čar-nogorska ladja zavozila na mino pa je razletela. Štivi osebe so mrtve.
Novi načrt čarnogorcov. Francosko-čarnogorski generalni štab nameravle vdreti v Dalmacijo, zlasti v Dubrovnik. Čarnogorci majo vüpanje, ka z ravnine zavzemejo Kotor, da ga z gore LovČen, šteri je snegom pokriti, nemrejo več obstrelavati.
Ruski general spadno. V boji pri Lodzi je bio smrtno ranjeni general Šeidman, ki je bio povelnik ednoga si-birskoga armadnoga zbora.
Novi ruski polki. Z Varšave se poroča, ka novi sibirski pa pozački polki neprestano idejo skoz po mesti, ran-jencov, pa Prihaja brezi računa. Varsava jé praj puna pobegnjencov, pa Vlada med prebivalstvom veliko pomenkanje.
Rusi pritišnjeni od Krakova, Rusi ki so šteíi zapasati Krakao, so bili vrženi z velikimi zgübitvami nazaj. Trdnjavski topovi šče i zdaj grmijo. Dozdaj so bili rusi povsedi na severi, na zhodi pa na jugi od Krakova prišli' jeni, ka so se mogli odmeknoti.
Sedem ruskih generalov odstav-lenih. Rusi so odstavili sedem genera-lov zahodne ruske arrnade. Odvzelo se njim je povelstvo zato, ka so praj v zadnjih bojaj prišli prekesno na mesta, štera so njim bila odločena. Vsi so pozvani v Petrograd na odgovor.
Na Dunajise potopilo osem ruskih
ladij. Z Ruščuka se poroča, ka se je na Dunaji potopilo osem ruskih ladij, štere so opravlale v Srbija vojake pa strelivo. Ladje so zadele na mino pa so se v par minotaj potopile.
Led se je podro pod vojaki. Z Petrograda se poroča, ka je ruska armada v bojaj pri Lodzi strahovito trpela. Na močvarjaj pri potoki Arogd se je podro led ravno te, gda so rusi mogli napadati.
Kozaki brezi konjov. Zanimivo je, ka je večina kozačkih zavzetnikov v Karpataj prišla našim v roke brezi konjov. Konji so nej mogli p¾enašati prevelkih naporov, zato ka je nej bilo krme pa nikše strehe. Konji celih stotnij so spoginoli. Kozake so nato razdelila med
1014. deoember 20.
NOVINE
S
pešake. Da so pa nej bili vajeni maš erati zato so se sami radi prek dali.
Pomirjenje v Kaši. Kašovski župan je na podlagi uradnik poročil naznanje dao prebivalstvi, ka je minola vsa nevarnost, pa se nej trebe več bojati, ka bi rusi prišli v mesto. Zato se Prebivalstvo, štero je z straha pobeg-nolo, lejko povrne nazaj.
Odbiti ruski napad na županijo Bereg. Ruski napad proti županiji Bereg se je končao z velkimi ruskimi zgübitvami. Naši so zgrabili 180 rusov, med njimi polkovnika, ki je vodo napad, pa več drügih častnikov. Število mrtvih pa ranjenih je veliko.
Mesto Ostende gori. Poročila pravijo, ka gori mesto Ostende, štero leži na morskom obrežji Belgije. Dozdaj je šče nej znano, ali je mesto začnolo goreti zavolo obstrelavanja, ali so je pa zažgali.
Nove indijske čete na Francoskom. Preminoči tjeden je pripelalo devet francoskih parnikov nove indijske čete na Francosko, zadnje dneve pa pali dva paraika. Tej indijski vojacje so zdaj viditi v dobrom stanji, dvoji se pa, či bodo mogli premagati zimo, zato j ka so nej včeni k tak ostroj zimi, kakša Vlada na Francoskom.
Boji pri, Iseri. Nemci so se pri Iseri odmeknoli z boj ne črte na dva kilometra nazaj. Včinili so práj to zavolo zdravstvenih ozirov, zato ka je moč-varnato ozrajče vojakom jako škodilo na zdravji. Zdaj so zavzeli ešče moč-nejše postojanke.
Strah pred nemci na Angležkom. Angleži se' jako bojijo, či bi nemci vtegnoli napadnoti njuvo državo, zato so spravili v Angliji 300.000, na Skotskom pa 250.000 vojakov, ki so žmirom kredi, ka odbijejo nemške napade.
Nemški casar zbetežao. Casar Viljem, ki se je povrno z ruskoga bojišča, je zbetežao. Mogeo bo ostati več dni v posteli, zato ka se je prehládo, pa dobo tüdi tréšliko. Zavolo toga pa nemre včasi potüvati na francosko bojišče, kak je nakano.
Japonski naglejüvačje v Carigradi. V Carigradi so prijali sedem japoncov, ki so osumleni, ka so naglejüvali*.
Türki zmagajo v Perzijí. Z Carigrada se poroča, ka so türki vdrli v Perzijo pa. so zaseli mesto Savtahbolak.
Anglija se pripravla na napad na Dardanele. Anglija šče napadnoti Dar-danele. Pred vhodom v Dardanele je 40 angležkih pa francoskih ladij pri-pravlenih za napad. Zadnja poročila-pravijo, ka se je napad ponesrečo pa so zato odplavale vse te vojne ladje od Dardanel.
Perzija želej ostati nepristranska.
Perzijski šah je v zbornici izjavo, ka šče obdržati njegova država nepristranost. Türki so namreč želeli, ka bi se perzijci pridrüžili k njim.
Razmerje prebivalstva med nami pa med našimi sovražniki. Rusoškoga prebivalstva je 180 milijonov, francozov 40 milijonov, angležov 45 milijonov, japoncov tüdi 45 milijonov, belgijcov 5 milijonov, srbov 4 i pol milijonov pa čarnogorcov blüzí pol milijona. Nas austrijcov i vogrov je 50 milijonov, nemcov pa 60 milijona. Nas abojih je potakšem 110 milijonov, naših sovraž-nikov pa 320 milijonov. To je razmerje med nami pa med našimi sovražniki.
Sveti Oča za premirje ob božiči. Z Rima se poroča; ka je Sveti Oča meo želo, naj bi se boji ob božiči za eden tjeden dni stavili. Zavolo toga je dao pozvedavati pri vojsküvajočih se država j, ka bi na to pravile. Edno zadnje poročilo pravi, ka so rusi to premirje odklonili.
Slovesnost v Črensovcih.
Düšo do nébe nadigávajoča, srce z radosljov i nebeskov tolažbov najun-jávajoča slovesnost se je vršila v Če-rensovcih od 8- de 16-ga decembra. Obhajala se je desetletnica obstanka Marijinoga lista i pobožnost za zmágo naše vojske. Velikanska cerkev se je svétešnje obleka; vénci boŽajo oltare, podobe, stené. Posebno krasen je Marijin oltár, iz šteroga se podoba Pre-čiste milo smejé na verno jezero-je-zérno svojo dečico, štera jo sé dnéve obiskat prišla. V belo oblečene deklice, kotrige Marijanske i cehske drüžbe svetijo vsaki dén pri slovesnih zornicaj i pri večesnicaj. Jezeri prihajajo vsaki den v cérkev jo natlačijo i odhajajo ž njé v procesiji iz vsake obéine, ešče iž sosednih fár. Vreli govorniki slavijo Marijo i jezeri je pazlivo poslüšajo, da skoro je čüti vsakoga srca bitje. V cérkvi i zvüna njé se pa sliši Marijo slavéča, dičéča popevka, štera do nébe kipi, po sveti širnom se razlega i neš-teto stojezerokrat izgovorjena sveta reč »Marija* pride pred Marijo v zahvalo za Marijin list z pobožnov prošnjov naj zmaga Prečista Mati popolnoma nas ka mo vsi njém; naj zmaga pri Mari-jinom listi, naj zmaga v tom strašnom boji. I to je vsaki dén tak bilo v celoj osmini. K sklepi je pa moIba bila oltárskoga svestva, darüvanje Mariji, spómin pokojnih naročnikov i vojakov, zahvalne reči i sküpno obhajilo za razširjenjé Marijine česti med slovensko lüdstvom. Tak Iepo i genlivo je
bilo vse, ka nam joč sili, če samo mislimo na to pobožnošt. Obširno bo to vse popisano v Marijinom listi. — Teliko po ešče zato omenimo, ka pro-césija 8-ga večer držana, je v lepoti i pobožnosti prekosila vso naše vüpanje. Po govori, šteroga je držao Klekl Jožef, vrédnik Marijinoga lista, se je zdignola na lepo okinčanom prestoli Marijina podoba, štero so nesle pobožne deklice iž hiš, kje májo Marijin list, obdáli so jo pa šintelje Marijinoga lista z belin šlárom prek po ramaj, z rožnim šop-kom na nádraj i z gorečov svečov v roki. Pred i za Marijinov podobor je šlo do 600 v belo oblečenih deklin z gorečimi svečami. Zatém so prišli dű-hovniki za njimi ženski pred njimi moški spol v tak velikom števili z go-rečimi svečami, ka so ti zádnji pobožni verniki ešče nej bili mogoči vsi z cérkvi priti, kda so se prvi že nazaj proti njej silili, pe je veliki ovinek delani proti farofi-i vredništvi Marijinoga lista. Mig-lajoce svečice, jezernimi iskricami so venčale pobožne molitve i pesmi, štere so slavile Marijo. Molitev i pesen se je preminjávala po celoj poti iz po-božnoga i požrtvovalnoga srca, ár po blatno poti je tlačilo z tém prepričan-jom lüdstvo, ka z tém vekšo hvalo dá Mariji za njéno veliko dobroto, ka nam je sprosila pred desetimi Ietami Marijin list, i reč pomoro našoj mi Marijin list, í več pomore našoj lüboj domovini, našim drágim vojakom, Vsako oko je bilo rosnato od genlivosti i tak glédalo milo podobo. Marijino, k šteroj je celo srce zdihaveli: Marija pomagoj nam; Marija po raagaj nam ! Pro procesiji so bilo slovesne večernicé. Celo slovesnost je dve vüri trpela. — Predge so držali Vosnuni vsi slovenki dühovniki iz so-sednih far. sklepno Bassa Ivan pleb. z Bogojine, bi vsi vrédnik lista pa v nedelo iz železne zupanije Horvat Jožef, plebanoš Martjanski, bi vsi črensovski kaplan.
V tork večer je lüdstvo slovo vzelo od BI. D. Marije i razislo po celoj slo-venskoj krajini z tem močnim naka-nenjom na svoj dom, ka Marijinoga lista na zapüsti, ka ostáne za vsikdár popolnoma Marijino ostano. Vsredo vté namen se je za drüžilo pri svetom obha-jili z njenim Božim Sinom, naj po njej postáne i ostáne vekomaj Jezušovo.
Glási.
Dári na ranjence. Luthar Štefana žena z Žižkov slive; šolska deca z Žižkov jagodovo listje; Žálig Anton z Čerensovec 20 fil.; Stolna drüžba z Čerensovec 84 filerov; Hozjan Marija z
4
NOVINE
1914. december 20.
Žižkov 20 fil.; naši vrli Slovenci z Bridge-porta 622 k. 21 filerov, vküp 623 k. 45 fil. Cele svota dozdaj nabrána 1085 k. 79 fil. Jagodovo listje odpo-slano v Budapešt na vojno ministerstvo, slive i obleka v Kanižo za ranjence, penezi pa vloženi v Beltinsko hranilnico za naše sirote. Vsem povrni Srce Jezušovo !
Zgübe 20-ga domobranskoga (hon-véd) pešpolka. Z častnikov je mrtvih 11, ranjenih pa 29; iz moštva je mrtvih 136, ranjenih pa 1139. Vnogi naših vojakov slišijo v té polk. Iména objávimo dnes.
Ranjenci v Monoštri. V Monošter je pred preminoči tjeden z nova prišlo 53 ranjencov.
Dnévni tát. Na Židova pri Som-meri je 2-ga t. m. vudné hodo tát i vkradno 160 koron penez v hiši vün z lade. Pri goritrganji dver se je tát mogao raniti ár dveri i pod je vse skrvávo; iz toga, se lehko sosledi dober ftič. .
Cena določena živeža. V Zala žu-paniji pšenice 37 k, žito 29 k, ječmen 24 k, kukorica 21 k. Mela pšenična 61 k 98 f, — 58 k 28 f, — 43 k 44 f, 45 k 14 f. — Ržena mela 39 k 24 fil, ječména 3,7 k 87 f, kukorična 30 k 45 f, krumpli nova 80 koron po metercenti.
V županiji železnoj (Vasm.) je pa sledéča cena: Pšepica 40 k, 'žito 32 k, ječmen 26 k 50 f, süha kukorica 26 k. Pšenična mela 67 k, — 63 k, — 46 k 96 f, — 48 k 80 f, — ržena 43 k 30 f, 41 k 82 f, kukodčna 37 k 70 f po metercenti. Ki više té cene odsebmal kje kaj küpi má pravico ešče za polletá svoje više dáne peneze názáj zahtevati. Sodnija njemi je osodi^vsakojački.
Kaj prosita dvá vojaka od naših lübih čtevcov? Iz Esztergomskoga tabora nam pišeta Rajnar Imri z Bakovec, pa Kornhaizer Alojz od Sv. Jürja, kahi vi drági žtevci molili za njidva, ka srečno prideta ali na svoj zemelsko ali pa v nebeski dom. — Mi pa iz srca radi poslühnemo, drági vojáki, vaše mile porošnje i bomo goreče molili i pripo-račali molitev za vás. Ne mogoče je, da bi prejšla düša, štera v molitvi išče pomoči, da je Jezuš pravo ,Prosite i dobile.
Pobožnost za zmágo se tüdi oprávla že dügši čas na Tišini po zaodverčakaj. Po pobožnosti dobijo vküpsprávleni blagoslov z Nájsvetejšim.
Naši zevzétnfki. Več naših sloven-cov je vlovle nih v boji i nešteri so, kak nam z Beltinec glasijo v Srbskom, drügi pa, kak nam z Tišine glasijo, na Ruskom. Ti zevzétniki so tam od net poslali namreč že pisma domo, štera
skoz Svicarskoga se smejo semotama pošilali!
Zavitke v Amerike je páli slobodno pošilati. Na pošti se zvedi pod šterimi pogoji.
Nova vogrska lekarna (apoteka) se je odprta v Belgradi, šteroga so naši srbom odvzeli.
Marijini listi meseca decembra toga leta i januara novoga leta bodo v krát-kom do rok dáni, če le mogoče pred novim letom, drágim náročnikom. Da so naši tiskárj večinoma na bojišči, delo po mali nepredüje, prosimo želo vas, potrpite eno malo.
Ranjeni so: poleg popisa o zgübaj od 71—75-ga lista sledóči;iz našega kraja:
Šiftar Gósa, Berke Mihál z Šalovec. Lon-čár Števan z Dolenec, Pap Števan z Brezovec, Pintarič Matjaš z Martjánec, Rogač Jožef z Ftiilineć, Baksa Jožef z D. Lakosa, Bot Jožef z D. Lakoša, Bico Janoš z D. Lendave, őav-ničar Jürij z Štrigove, Cigan Martin z Beloti-nec, Döring Fr. i Gospod Mihal z D. Lendave, Düh Štefan z Melinec, dali Št. z Dobrovnika, Geder Leopold z Skakovec, Horvat Ignácij od Lipe, Kralič Jakab z Srdišča, Kol-manič Mihál z Gihine, Luther Jožef z Srdišča, Majcen Aleksij z Srdisča, Maučec Janoš z (½nčanj, Marošič Andraš ž Melinec, Nagy F. z D. Lakoš; Santek Štefan z Gančan, Šker-gót Štefan z Čeronsovec Smej Martin z Adri-jánec, Šmej Števan, Törnar Martin z őerenso-vec, Varga Ferenc, z Dugevési, Varga Mihal i Vučak Števan z D, Lendave, Zadravec Števan z D. Lendava, Zadravec Števan z Brezo-vice, Žalik Št. z V. Polane.
Kda ležijo naši ranjenci ? Poleg poroča o ranjencih od 115-do 130-ge lista je z našega kraja:
. Kovač Janoš z Poznanóvec v Linz-Uhr-fahr-i; Benko Janoš v Munkács-i; Kociper Matjaš z Gomilic v Pardubitz-i; Kavaš Peter v Pardubitz-i; Bohar Sandor z Lucove v Bad Darkau-i; Cigán Béla 48. M. G. bt, S. strel-jen v prsi, v Sulyin-i; Čisar Franc z Štrigove, streljen v levo roko, v Bad Darkan-i; Cifer Štefan z Vuče Gomile, v griži, v Brünni; Horvat Jožef z Moravec v Brünni; Novák Pavel, 48 p. št. 4. streljen v prsi, v Sulyn Han-i; Ošlaj Anton 48 p, št. 4. ztrelien v prsi, v Suly Han-i; Ružič Jožef v Brttni; Šiftar Štefan odstreljen pravi kagač, v Kremsier-i; Bence Alojz z Domajinee v Brünni ; Cipot Jožef z Martjanec, v Sobati; Flisar Janoš z Polane, v Debreceni; Horvát Ladislav, 83 p. št. 3. v Tarnobrzeg-i Horvat Štefan 83. p. v Tarnobr-zeg-i Kolman Štefan 83. p. v Tarnobrzeg-i; Novak Franz, 83. p. v Tarnobrzeg-i; Rituper Jožef, 83. p. 13. št. streljen v pravo nego, v Res, Spit. 25. Ranko Štefan, 83 p. 6, št. obe-težo, v Tarnobrzeg-i; Vüjec Janoš, 83 p. 13. št., streljen v levo nego, obetcžo, v Tarnobrzeg-i; Bot Pavel z Dobrovnika, v Pečfihi, Győrköš Janoš, 88 p. 5. št. v Troppau-i; Hozjan Marko z Gumilic, streljen v pravo bedro, v Peeühi; Káfer Franc, 83 p. 2. št. v Troppau-i; Küzma Franc z Gederovec, streljen v levo roko, v Iglau-i; Marič Leopold od "Sv. Jürja v Iglau-i; Mitnjek Franc, 83. p. 11. št. streljen v levo nego, v Troppau-i: Peter Štefan, B. p. 5. št. v Troppaui; Sobati Jožef z 6ančanj, streljen v lice v Pečühi; Zavec Šte-
fan z Küštanovec, prestrelje na leva roka, v Iglau-i: Črpnják Mihál z Moštjanec, streljen v právi srednji prst, v Bad Mühllacken-i; Rác Mihál z G. Sláveč, obetežo v Krakovi; Sošte-rič Jož°f z Gihine streljen v Veszprém-i, Benko Karol 83. p. št. 12. obetežo v Tren-oóni; Benko Ludovik 83. p. 6. št., v griži, v Trenčón-i; Drvarič Mihál 83. p. 5. št. streljen, v Grádci; Guttman Franc, 83. p. 11. št. v Eggenbergi; Gjürec Jožef 4§. p. 5. št. v Graci; Lončar Štefan Bp. št. 1. v Treccséni; Tkalec Janoš 48 p. 15. št. v Grádci: Gombóc Franc od Sv. Jürja v griži, v Máhrisch-Schön-berg i; Küčan Št. z Sobote v Mahr-Schönberg-i; Ficko Vencesláv 83. p. 7. št. v Brünni; Gom-boc Pavel z Ftikslinec v Brünni; Novák Lu-dovik z Küštanovec streljen v levo nego v Brünni; Šiftar Ferenc z Brezovec, streljen v obe rami, v Soboti; Söber Mikloš z Lukaéa-vec v Jagendorfi; Maček Jožef 83. p. obetežo v Munkacs-i; Fujs Štefan z Prosečkevesi streljen v. Brüni; Bedič Karol, 83. p. 12. št. v griži v Kagran-i; MihoIič Iván z Türnišča, ranjen v pošte prave roke, Zver iz Velike Po-lane ranjen v levo roko na laktom, Pörš Ale-ksander z Vuče Gomile ranje pravo roko in v glayo, Laki M. z. Velko Polane vsi stir je v Eggenbergi pri Grá(¾ci; Cifer Peter z Prose-njakovec, v Soboti; Ficko Števan z Vidonec, v Soboti; Smodiš Janoš z Stanjovec, v Soboti. Vsem daj Srce Jezušovo potrbežlivost i ozdrav-lenje popdno.mo*:táob
Mrtvi so: Kühar Štefan G,ombóe Janoš iz Vučegomile. in ženi,r; Küzmič Jožef 83. p. 10. št. mro v Krakovi 5rga oktobra; Fujs Ja-noš Hebar z Prosečko Vési mro v Šproni Sin-kovié Štefan 48. p. streljen v črna mro 17-ga oktobra v Suljin-i pri Zvomiki. Srce Jezušovo njim daj večni mir!
Pismo enoga našega eorcúaka od yeja-kov. (Zahvalim se v imeni vseh onih, ki so z menor šli.) Dragi naši stariši in vsi sorojáki! Čas, všteram Smo se mogli od vas posloviti, je malo žalosten bio za vas in tüdi za nas; nego naše mlado junaško srcé nam je daválo moči, da smo se drzni držalo, če ra*noč je ?Č4si-včasi, skuza prišla, med ozimice in nam naše lesketoče gledelice pakrila. One misli se nas najbolje oprimale, da smo tak mladi, 20 let stari, i se že moremo od vas posloviti. Nego ona zvišena misel: rešiti domorino, nam je davala srčnost. Veseli in z vriskanjam smo šli od vas, tak če bi na gostüvanje šli. Tüdi želež-niški opravniki so tak prijazni bili, da so nas za te čas ne pitali za karte, nego šenkaii so nam celo pol. Tü vkasamaj so nas počokale puške in topovi, šteri so naši vsakdenešnji pri-jatelje. Dobro se nam gódi in se veseh vadimo one potrebno voje, štere naši predstojniki od nas želejo. Že komaj čakamo oni čas, da tüdi nas na bojišče pošlemo, Bog ,prinesi onovöro! Za domovino in pravilo naj teeé naša mlada krv. Naš sveti! katoličanski kráo Franc Jožef I. naj živ ! Mi smo pripravleni da za Njega in za vás, drági vojaki naše živlenje damo. Mi ne idomo v bojno, da bi sebi kaj dobroga spravili, nego vam, ki zdravi in veseli pa živi ■domá ostanete. Zato vas pa samo to prosimo, ostanite pobožni doma in molite za nas, da nas bo Marija pod svojim plaščom varüvala. če pa neprijatelska krugla zadene naša mlada junaška srca, naj nam bo Marija vodnica iz tega sveta, v nebeski raj. — Mi vero prava branimo damovino i vas, vi pa molite za nas. Z Bogom! Na veselo so videnje! Vojak Vogrinčič Anton, (iz Cankove).
Nyomatott az Egyházmegyei K öny vny o m da körforgó gyorssajtóján Szembathelyen.