Naročnina mesečno
25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne* del|>ka izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
Telefoni uredništva: dnevna ilužbe 2050 — nočna i'm 2994 m 2050
I
VENEC
Cele. račun: Ljnb*
Ijauu it. 10.650 in 10.349 za insernte; Sarajevo štv. 7563, Zagreb itv. 39.011, Praita-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjevo 6. telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ishaia vsak dau zjutraj, razen ponileljka in dneva po prazniku
Aklsvizem balkanske politike
Belgrad, 5. oktobra.
Na Balkanu se zopet z veliko aktivnostjo pripravljajo novi dogodki. Neprestani obiski diplomatov enkrat v tej, drugič v drugi balkanski ali azijski državi, nervoznost italijanske politike, ofenziva sovjetov proti jugovzhodu Evrope, vse to so nezmotljiva znamenja, da se v mednarodno političnem pogledu iščejo nove oblike za meddržavne odnose na jugovzhodu Evrope in v bližnjem ori-jcnlu. Kaj bo izšlo iz tega trenja in iskanja nihče prav ne ve. Vse to so prvi, še sirovi gibi, ki naznanjajo obetoj novih idej in novih potreb.
Maurice Pernot pripoveduje v svojih političnih spominih, v kakšnih skrbeh so se nahajale turške oblasti, ko so se novembra 1912 grške armade približevale Solunu. V lepi vili Albatini je preživljal razkošno izgnanstvo odstavljeni sultan Abdul Hamid. Starčka bo treba preseliti v drugo ječo! Ko so mu dc»povcdali, kaj se dogaja in da so sc balkanske narodnosti zcdinile proti Turčiji, da jo poženejo iz Evrope, je stari Abdul Hamid dvignil roke proti nebu in vzkliknil: -Kateri veliki vezir je vendar bil toliko bedast, da je privolil zvezo Grčije z Bolgari in s Srbi!« Abdul Mamida ni več in nova turška prcstolica je postala zanimivo shajališče balkanskih državnikov. Če bi stari sultan še živel, brez dvoma bi s začudenjem povpraševal po bistrem in zvitem vezirjuf kateremu se je posrečilo ustvarili prijateljske odnošaje med Turčijo in njenimi stoletnimi neprijatelji na Balkanu. Veliki vezirji danes ne odločujejo na Balkanu, toda imenovati bi se morala dva moža, eden zvitejši od drugega, ki sta vsak v zasledovanju svojih lastnih interesov ustvarila popolnoma nov položaj v tem delu Evrope.
Ko je Turčija izšla poražena iz svetovne vojne se je hotela popolnoma odreči vsakih stikov i Evropo. Odposlanci sultana Mahomela V. so prav t zadovoljstvom podpisali dne 10. avgusta 1920 v Sevresu mirovno pogodbo, s katero ee Turčija od-pove evropskemu ozemlju izvzemši Carigrada ali letambula. Tudi mladi revolucionarni pokret, ki je počel v Erzerumu ter se razvil v tisti nacionalistični triumf, ki je ustvaril moderno Turčijo, je v prvih dneh odločno odklanjal vsake nadaljnje stike z »gnilo Evropo«. »Med Evropo in med orientom Turčija ne sme izbirati,« jc pisal takrat Jonus Nadi bej, »naša bodočnost je na vzhodu,« Toda žc 1921 ee pokaže temeljit preobrat v turški politični men. taliteti. Oktobra 1921 je Mustafa Kemal paša podpisal prvo pogodbo s Francijo ler tako nanovo podčrtal željo po stalnih stikih z zapadom. Tekom konference v Laueanne 1923 je zopet Ismet paša kot zmagoviti general s takšno vztrajnostjo zagovarjal stare turške meje h leta 1913, da je slednjič uspel in obdržal Turčijo v Evropi, mesto da jo pusti, da se izgubi v Aziji, Od tega časa sledi niz pogodb z zapadnimi državami. Koncem 1923 se žc pogajata Turčija in Italija, 1925 sledi prijateljski sporazum s sovjetsko Rusijo, 1926 nov sporazum s Francijo, istega lela trgovinska pogodba z Au-gliio. 1927 junija pridejo Nemci v Ankaro, 1928 prijateljska pogodba z Italijo in z Bolgarijo, 1929 silovit razmah sodelovanja z Italijo, 1930 pa krona vsemu vztrajnemu delovanju, namreč sporazum med Grčijo in Turčijo ter pogodba z Madiarsko. Tekom 10 let se je Turčija vztrajno in prebrisano borila, izigravala eno državo proti drugi ter uspela, da se afirmira kot sestavni del Balkana in Evrope, kjer želi tudi politično soodločevati.
Sporedno gre široko zasnovana zunanjepolitična akcija Grčije pod vodstvom Venizelosa, ki po »voji orientalski pretkanosti prekaša najbolj iznajdljive sultanove velike vezirje iz časov, ko je rvezda otomanskega cesarstva najbolj bliščala. Njegova »Megala Idea«, da ponese grško zastavo v Carigrad in da z njo zatakne vso maloazijsko obal, se je zrušila pod silovitimi udarci mladoturške nacionalistične armade in v plamenih zlate Smirne 1923. Grčija je šla zatim v zatišje, obračunala na znotraj z vsemi, ki so povzročili poraz, odstavljala vlade, streljala ministre, preganjala kralje ter slednjič po večletnih političnih duhovnih vajah zopet prišla pred evropsko javnost 1928, ko je stari Venizelos prevzel vodstvo države. Grčija je bila sama, obdana od neprijateljev. Tedaj sc jc rodila v njegovi glavi srečna zamisel, da je treba Turčijo z zedinjenimi močmi privleči nazaj med Balkance, da bo v lesni zvezi z Grčijo slednji služila za oporo. Kakor se je Balkan združil 1910, da Turke požene Iz Evrope, tako ga je začel zbirali 1928 Venizelos, da jili povede zopet nazaj. 1910 sc js Balkan združil vsled krvoločnosti mladoturških pokretašev in radi aneksije Bosne in Hercegovine po Avstro-Ogrski, 1923 pa so Venizelosov načrt po zbližanju Balkana in po zvezi s Turčijo olajšale temne slutnje, da grozi Balkanu nova hegemonija. Mussolini se jc hvalil da ima on največje zasluge pri sklenitvi grško-lurškega sporazuma 28. oktobra 1930. Govoril je resnico. Toda vloga, katero je pri tem igraj, ni popolnoma istovetna z vlogo, katero si je bil zamislil. Eden Grk zadostuje za 7 Italijanov, to sc jc uresničilo. Eden Turk za sedem Grkov. Kdo »e ali se tudi to ne bo! Toda Venizelos ima v svojih žilah, tako pravijo, več kapljic turške krvi.
Tako se je kmet paši in Venizelosu, ki sla imela pred očmi morebiti različne namene, posreči, lo, da ustvarita z zedinjenimi močmi soliden temelj, na katerem naj sloni politično ravnotežje v bližnjem orientu. Trdno fundirani na slovesno zapriseženem prijateljstvu bosta odslej zasledovali, ena in druga, svoje lastne politične ambicije. Grčija jih je žc odkrila. Nemiri ki so izbruhnili na Cipru in pri katerih so Turki pomagali Grkom z neverjetno solidarnostjo, dokazujejo, da je Turčija dala Grkom prosto roko, da inlrlgirajo proti Angležem. Od
Tudi Amerika pritiska na Nemčijo
Ameriko skrbijo „zmrznjeni" dolarji — Pred reparacijsko konferenco
Berlin, 6. nov. Vlada še vedno proučuje poročilo, ki ga je poslal pariški poslanik HOsch glede svojega razgovora s francoskim ministrskim predsednikom. Vsebina poročila seveda ni prodrla v javnost, vendar sta iz komentarjev francoskega in tukajšnjega tiska, ki stoji blizu vladi, povsem znani stališči, ki sla jih zavzela francoska, oziroma nemška vlada v zadevi reparacij in kratkoročnih kreditov. Francija želi, da se najprej reši vprašanje reparacij, glede katerih velja Hooverjev moratorij do 31. julija 1932. Nato stopi v veljavo Youngov načrt. Francozi priznavajo, da se Nemčija nahaja v finančni stiski in da bo po preteku moratorija težko pričela plačevati- vojno odškodnino; zato pa naj se Nemčija posluži pravice, katero ji daje Youngov načrt, in naj prosi za sklicanje posvetovalnega odbora Banke za mednarodna plačila v Baslu. Ta odbor bo proučil gospodarski položaj v Nemčiji in njeno plačilno zmožnost.
Nasprotno bi Nemčija rada dala prednost vprašanju kratkoročnih kreditov, ki zapadejo že februarja, medtem ko naj se zadeva reparncij reši naknadno. Francozi odgovarjajo na lo, da niso oni interesirani na vprašanju kratkoročnih kreditov, ker so njihova posojila Nemčiji neznatna; za kratkoročne kredite naj se brigajo predvsem Američani in Angleži, ki so največ denarja naložili v Nemčiji.
Za razumevanje sedanjega mednarodnega položaja je veliko važnosti dejstvo, da tudi Amerika izvaja na Nemčijo močan pritisk, naj se sporazume s Francijo v zadevi reparacij. Vse kaže, da so bili razgovori med Lava lom in Hoovrom dalekosežnej-ši, kakor so sodili skeptiki. sDuups je gotovo,« piše »Frankfurter Zcituiig«, »da je prišlo mod francoskim ministrskim predsednikom in Hoovrnin do d:ilek»4fžnega sporazuma glede mednarodnih dolgov.« Tudi v Ameriki je zmagalo stališče, da je za konsolidacijo Evrope neobhodno potreben sporazum glede reparacij. Šele potem bo napetost popustila in ustvarili ee bodo pogoji za mednarodno zaupaujo do Nemčije, od katerega je odvisna tudi usoda kratkoročnih kreditov. Vprašanje kreditov je v prvi vrsti vprašanje zaupanja in se reši isto-čusno s tem. Problem je silno enostaven: Američani dobro vodo, da se Nemčija lahko reši edino s pametnim sporazumom s Francijo, kot najmoč-
nejšo finančno in politično silo v Evropi. V tem nrimeru je konsolidacija gospodarskega in političnega življenja v Nemčiji zagotovljena in z njo tudi usoda ameriškega deu.irjn ki je »zmrznile v nemških bankah. Zalo hoče Amerika prej vedeti, ali pride do sporazuma glede reparacij, da potem šele z novim kriterijem prične reševati vprašanje kratkoročnih kreditov.
Iz pisanja tukajšnjega luska je razvidno, da se nemška vlada ne mara prenaglili kljub vsem pritiskom. V načrtu ima nov predlog, ki vsebujo nekak kompromis. Briining namerava Francozom predlagati, nnj bi posvetovalni odbor Banke za mednarodna plačila proučil poleg reparacij tudi vprašanje kratkoročnih kreditov. Odbor bi, tako računa vlada, ugotovil, da nc more Nemčija plačati ne vojne odškodnine ne zasebnih kratkoroč-
nih kreditov in bi predlagal odlog reparacij ter
konsolidacijo kreditov.
Pariz, 6. nov. Nameni francoske vlade glede vprašanja reparacij in kratkoročnih kreditov mi razvidni iz olicioznega poročila, ki ga prinašajo tukajšnji listi. Francija vztraja pri tem, da so čimprej skliče posvetovalni odbor Hanke za mednarodna izplačila, ki naj prouči plačilno zmožnost Nemčije. Nato nuj se čimprej sestane mednarodna konferenca, katere naj hi se udeležile vse ilriavr. prizadeto i k) reparacijah. Te naj bi so sporazumele z Nemčijo glede reparacij, in sicer še pred 1. februarjem, ko zapadejo kratkoročni krediti. Istočasno bi se s sodelovanjem Amerike in Anglijr rešilo vprašanje kratkoročnih kreditov. Poročilo napoveduje v bodočih dneh nenavadno diplomatsko delavnost.
Nemčija proglasi novo zasilno
naredbo
Berlin, ti. nov. tg. Nemški državni kabinet je sklenil, imenovati dva odbora v gospodarskem sosvetu Prvi se bo pod predsedstvom državnega kanclerja dr. Briininga ali delovuega ministra Steger-walda bavil z vprašanjem znižanja produkcijskih stroškov in cen, drugi pa z znižanjem obresti za kredite v Nemčiji. Oba la odbora pa bo vodil državni finančni minister dr. Dietrich ali pa gospodarski miuister dr. VVarnbold. Odbora iin.ta za svoje delo čas štirinajst dni. Najpozneje začetkom decembra namerava nemška državna vlada objaviti svojo novo gospodarsko in sorijalnopolitično zasilno naredbo, katere temeljne misli sta včeraj razvijala na zborovanju rentruma državni kancler in delnvui minister. V reparacijskcm vprašanju noče Nemčija objaviti nobenih formalnih načrtov o odplačevanju dolgov, že zato, ker so mnenja, da se mora plačilna zmožnost Nemčije najbolje proučili zaenkrat nc enostransko s strani Nemčije, temveč dn mora to vprašanje preštudirati mednarodni gre-mij strokovnjakov. V Berlinu mislijo, da bo na podlagi materijala, ki ga je novi gospodarski sosvet podal državni upravi (sestavil je podrobno nemške plačilne obveznosti in prihode deviz, ki
so na razpolago za odplačevanje dolgov), prišel hid'. gremij mednarodnih strokovnjakov do zaključku, da se sme, če se plačilna bilanca Nemčije sestnvi vestno, prisoditi Nemčiji samo plačiki ropuracijskih dolgov ali pa privatnih dolgov.
Young o scojem načrtu
Pariz. (!. nov. Ig. V -Matinu je izšel intervju, v katerem izjavlja Oven Voung, da je bil njegov >Youngov načrt že vnaprej prilagoden lako, da se ob mogel obdržati navzlic spremenjenim situacijam. Vedno se govori o obnovi zaupanja, eft bolj pn je potrebno, da se obnovi spoštovanje danega podpisa. To velja ravno tako za države kakor za privatnike. Le preradi segajo ljudje po pomoč moratorija. Moratorij pa je sličen kakor preki *o«i ali obsedno stanje, ki je dovoljeno samo v izjem niah primerih, ne pa kol trajno stanje.
Prememba v nemški vladi
Berlin. 0. nov. AA. Poslanec agrarne stranke I Slange-Seningen je imenovan zn ministra brez ' portfelja namestu Trevirnnnsa. ki je dobil resnr j prometnega ministrstva v drugi HrOningovi vladi,
Moratorij na M ad jurskem
Porazna ugotovitev izvedencev Zveze narodov - Belhlen je zapravili miljarde
Budimpešta, 6. nov. Izjavo, ki jih jc podal predsednik varčevalnega odbora g. Tcleszky, se smatrajo v gospodarskih krogih za indirektno napoved moraterija vseh inozemskih terjatev napram Madjarski. Teleszky je sicer spretno podtaknil svoje ugotovitve izvedencem, ki jih je poslala v Budimpešto Zveza narodov na prošnjo madjnrske vlade, vendar ni mogel s tem na stvari sami prav nič spremeniti. Dejal je, da je iz poročila izvedencev razvidno, da ne moro Madjarska plačati zunanjih dolgov, da lahko (!) prosi za moratorij in zni-ianjo »bresti za svoje dolgove. Omenil je nadalje, da sla se izvedeniški odbor in vlada povsem sporazumela v tem, da je treba na vsak način preprečiti inflacijo, uravnovesiti državni proračun, izvesti komercializacijo državnih obratov in pasivna državna podjetja izročili zasebnikom. Vlada pa si ui mogla osvojiti predlogov izvedencev glede uporabe deviz. Izvedenci so se postavili ua stališče, da mora Madjarska z zalogo svojih deviz plačali najprej obresti zn dolgove in druge inozemske terjatve, šele preostali denar naj bi se uporabil za nabavo sirovin iz inozemstva, ki jih nujno potrebuje madjarska industrija. Vlada pa stoji na stališču, da je treba devize najprej uporabiti za nakup sirovin in šele v drugi vrsti za plačilo inozemskih terjatev. »Izvedenci Zveze narodov«, .je nadaljeval Teleszky, >so blagohotno priznali, da je Madjarska v teku zadnjih pet let vse inozemske terjatve plačevala z novimi posojili!« Prihodnje leto zapadejo inozemski krediti v znesku 1 milijarde pengov in Madjarski j« fizično (!) nemogoče plačati kratkoročne kredite in obresti inozemstvu. Upniki bi morali dovoliti Madjarski odlog. Madjarska se bo pogajala z vsemi inozemskimi upniki, to jc edina pot. ki je v interesu tudi inozemstva, ker pospe-
lega potegniti nadaljnji zaključek, da je dobila Grčija tudi svobodno roko, da začne ob prvi pri-ložnosti vznemirjati Italijane v dodekaneškem otočju, ni težko. In zaključek je popolnoma pravilen. Turčija pa bo od svoje strani prodirala v svojem kakor tudi v ruskem imenu naprej proti Bolgariji, kar Grčijo ne vznemirja, kajti, tako se je izrazil grški zunanji minister, preprečevati sporazume bi bila slaba politika. Da bi prišlo do for-melnega pakta med Grčijo, Turčijo in Bolgarijo, ni verjetno da bo prišlo do gospodarskega sodelovanja, je čisto gotovo in prvi dokaz za to bo tobačni trust, katerega bo v najkrajšem času proglasila konferenca, ki ravnokar zboruje v SLarn-bulu. Balkanske konference so v tej trdovratni politi4Hi borbi samo prijetni medakti, ki ustvarjajo razpoloženje in zakrivajo poslavljanje novih kulis na političnem odru. Političnemu gibanju na Balkanu bo vsekakor treba posvečati vedno večjo pozornoei
šujo tudi ohranitev kapitalističnega gospodarskega sistema.
Po teh Teleszkyjevih izjavah, ki dovolj jasno slikajo današnji finančni položaj Madjnrske, se je med drugimi oglasil k besedi tudi zunanji minister Valko, ki jo dejal, da vlada nikakor ne more znižati proračun od 800 milijonov pengojev 11:1 800, kakor to zahteva izvedeniški odbor Zveze narodov.
Izvedeniški odbor, ki ga je povabil v Budimpešto še Bethlon, češ naj Ic pride ugotovit, tla so madjarsku finance zdra\c, je sestavil o stanju mad-jarskih financ za Bethlcnovo vlado porazno poročilo. Dan, ko je bilo to poročilo objavljeno, smatrajo gospodarski krogi za črni dan v zgodovini Madjnrske. Poročilo ugotavlja, da je Bethlenova vlada razsipala denar, kakor da bi bila Madjarska kaka velika država. Državni proračun bi se moral znižati za 100 milijonov. Skupni dolgovi Madjarske znašajo 1.004 milijonov pengojev. Samo м obresti mora Madjarska plačevati letno 300 milijonov pen-gBjov. Zlata zaloga Driavne banke sc je od 13. de-
cembra 1030 do 30. septembra 11)31 »krčila od 230 na 112 milijonov. Odbor svetuje vladi, naj na vsak način spravi v ravnotežje trgovinsko bilanco in naj morda izroči izkoriščanje rudnikov in druga državna podjetja zasebnikom. Vlada je izjavila, da bo odslej zahtevnla od bank, dn priubčujejo vsak mesec svoje bilanco. Prav tnko je likvidirala državno organizacijo zn nakup žita v svrho podpiranja kmetijstva. Nadalje je vlada predlagala odboru, naj hi en izvedenec za stalno ostal na Madjarskrm, da hi nadiiral finance in jioinagal ministrom pri rršr-vanju finančne krize. S tem sc je Madjarska samn stavila pod mednarodno nadzorstvo.
Spričo ugotovitev izvedeniškegu odbora je umevno, zakaj je opozicija zagnala tako slrahov'1 krik proti Karolyju, ko jc skušal v parlamentu braniti Bethlena. Karolvi je lo storil sporazumu, s svojimi prijatelji, da si pridobi zopet Belhlenove liristaše, ki so grozili z Izstopom iz vstranko edin* siva«, ker se je Knrolji v začetku oddaljil od Belhlenove politiko.
Izrazito desničarska vlada v Angliji
Novi angleški kabinet ima docela konservativen H načaj
Ivondon, G. nov. tg. Novi MncDonaldov kabinet kaže, da je izrecno usmerjen na desno stran. Najbolj reakcionarni član kabineta jc vojni minister, lord Hailshaiu, ki je bil že prej enkrat pravosodni minister in je v poslanski zbornici ter pozneje v zgornji zbornici zastopal najbolj konservativno smer v svojih govorih proti reformi vzgoje, kar so kritizirali celo konservativci sami. Desnemu krilu konservativcev pripaila tudi novi mornariški minister sir Uolton Ejres-MonseH. Z njegovim imeno-vanjeni pa s« je prekršila stara tradicija, da bivši aktivni mornariški častniki ne smejo postali mornariški ministri. Konservativni delovni minister Ormesby-Goro jc bil član angleške mirovne delegacije v Vorsaillosu, pozneje pa voditelj parlamen-
tarne komisije v vzhodni Afriki. Konservativna stran je nadalje okrepljena tudi s tem, da je finančno ministrstvo zasedel Neville Chamhcrhrin, ki je tipičen pristaš zaščitne carino. Tudi zamenjava liberalca, lorda Readinga z njegovim tastuim pri-stascui, sirom Johnom Simonom, ki je v jtoslanski zbornici ponovno pomagal konservativcem, poinc-lija močno poudarjanje desnicarskcgn značaja novega kabineta. Novi zunanji minister je tudi v p« litiki zelo oster in hladen človek razuma. Minister za zrakoplo vsi v o. lord l.ondonberry je tudi konser vativec. Z ozirom na tako ojačenje desničarskih elementov jc In majhnega pomena, da sta bila v kabinetu nhdržaiia Hnovvdon in Simonov liberalec Runciman.
Italija se zadovolji s simpatijami
Komentarji k obisku zunanjega ministra v Washin/ttonu
Rim, 6. nov. ž. Zaradi obiska italijanskega zunanjega ministra Grandija v \Vashingl011u poudarjajo italijanski listi važnost njegove misije v Ameriki. Ta njegova misija se sicer ne more primerjati niti od daleč z Lavalovim obiskom, ker Orandijev obisk v Wnshinglonu ne bo doprinesel reševanju aktuelnih finančnih in ekonomskih vpra-1 Sanj. Fašistični tisk upa, da se 1к> zaradi Grandi-jovega obiska povečala simpatija Američanov do Italijo in da bodo na prihodnji mednarodni raz-I orožitvoni konferenci tudi Ilalijnni itrmli zelo važ-
no vlogo. Značilno je, du bo Grandija spremljal 11« potu v \Vashington pomorski strokovnjak Rossi. ki je zadnji dve leti vodil pogajanja zn ureditev jki-morskih odnošajev s Francijo in upajo, dn se bosta Hoover in Grandi dotaknila tudi vprašanja raz orožitve. Ta možnost je tembolj verjetna, ker sn italijanski listi pred kratkim, ko so je mudil v Rimu ameriški državni tajnik Stimson, ugotovili, dn l*i on posredovalec v sporu italijansko-franroekeg« pomorskega vprašani*.
Bitka med Japonci m Kaaj
ob teki Nonni
Pred proglasitvijo neodvisne mandžursho-mongolske države - Rusija
ostane nevtralna?
London, 6. nov. V krogih Zveze »»rodov v Ženevi vlada od včeraj naprej pravu konsternaiija. Po zadnjih vesteh je namreč postalo popolnoma jagno, da jo intervencija Društva narodov v kitajsko-japonskem sporu obsojena deHiiitiviio nu neuspeli. Japonci so namreč s svojim protliruiijem do reke Nouni, ki meji južno Mandžurijo ua eni strnili napram Mongoliji, na drugi pa napram r««k i interesni coni «li vzlioiluokitajski železnici, ki prereže Mandžurijo v južni in severni del — ustvarili brez dvoma namenoma brezizhoden položaj, ki ga more rešiti le sila.
Kako se je začela bilka
Seveda obedve strani slikata dogodke ob reki Nonni po svoje. Fakt je, da je japonski major Hajaši te dni odkorakal s svojimi četami na sever do važnega mestu ob reki Nonni v provinci ilajlunkjan, to je samo 711 km daleč od mesta Ci-rikarja ob vzhodnokitajeki železnici, ki vodi v Vla-divostok. Japonci so jako spretno pripravili tercu za akcijo svoje armade s tem, da so pridobili zase senerala CuakajfenKa, ki je proglasil neodvisnost province tlnjltiukjup in organiziral inaiidiurako armado, katere se .fcjponci sedaj poslužujejo v svoje s vrhe. Povod za akcijo je dal most čez reko. ki ga je kitajski guverner in general te province Ma podrl, da Mandžurcem oziroma Japoncem onemogoči prodiranje proli Cicikarju na eni in proli Mongoliji na drugi strani. Kitajci, ki v tem slučaju brez dvoma poročajo resnico, trdijo, da so Japonci nastopili z infanierijo, topništvom in zrakoplovi, ki so bombardirali kitajske postojanke generala Ma,
Japonci prekoračili reko
l'o zadnjih perorilih so Japonci, poleni ko eo tiomliardiraH Kitnjee in pokvarili most reko Nonni /e prekoračili. Sledi jim maudžurska dohrovoljska voj-ka generala faukajfeitga, ki ima namen, vz'm-uiti c*lo provinco proli kitajskim oblastem. Japonski viri seveda vso stvar slikajo Iako, kakor da so Kitajci, pu-dužeč se prevare z belo zastavo, napadli japonsko inžeueisko četo. ki je popravljala mo*i. !\o se se Kitajci približali, so nenadoma o tvorili eguij na Japonce. 01 začetka .-o Kitajci prodirali, petera pa so jih Japonci naskočili, prekoračili Ilir.-, in zasedli vse važne etralegične točke. Ja'n nci predstavljajo stvar tudi tako, da gre
prav za prav zn prasko, ne pa za bitko. Pravijo namreč, da so Kitajci zgubili 200 mož, Japonci1 pa 40.
Japonska je tudi poslala v Mandžurijo ojače-nja, ki štejejo baje eamo 4W'0 mož, pod pretvezo
seveda, da branijo japonsko interesno sfero v južni Maudžuriji pred ofenzivo kitajske armade, ki skuša »prodirati proti Japoncem iz province Ilajlunkjan.
V nekaj dneh se proglasi samostojna mandžurska država
Japonci se tudi pripravljajo, da proglasijo neodvisno cesarstvo Mandžurije in Mongolije. V U) svrho so že organizirali, kakor smo videli, dobro-voljske mandžureke in mongolske čete. Za cesarja nove države mislijo proglasiti zadnjega kitajskega cesarja Pui-a, ki je ležal še v zibelki, ko so ga Kitajci 1. 1912 odstavili. Pui živi sedaj v Tokiu in se bo dal slovesno kronati v Kirinu, kamor ga bodo Japonci z vsemi častmi prepeljali .Govori se, da bo Pui v kratkem izdal proklamacijo nu man-džurski narod.
Kaj pravijo Rusi
Ker Japonci zadnji čas širijo najbolj alarmantne vesti o nameri Rusije, da poseže v japon-sko-kilajski spor na strani Kilaja v svoje imperialistične namene, vlada v Rusiji veliko razburjenje prolj Japonski. Ob priliki obletnice boljše-viške okloberske revolucije je izvršilni odbor komunistične stranke izdal oster manifest proli japonskemu imperializmu.
Oficielno pn ruska vlada k mandžursklm dogodkom do današnjega dne Se ni izrekla nobenega jasnega stališča. Zastopniku »United Press: je ruski komisar za vojsko Voroćilov 5. t. m. podal sledečo izjavo: »Sovjetl ne mislijo nikakor intervenirati v k I tajsko-japonskem sporu, ako ho Japonska pokazala, da ji je slej ko prej lia tem. da ohrani z Moskvo prijateljske odnošaje. Zato je snie->no govorili o koncentraciji ruskih ret na mandiur--ki meji. Mi smo prijatelji Iako Japonske kakor Kitajske iu nismo podali niti enega moža uiti euo-ga topn nn niandžiir-ko lučjo.«
Intervencija Druživa narodov bo brez v>nke«a rezultata.
Vorcšilov je. vprašan, kaj meni glede seje Sveta Društvu narodov, ki se bo spričo poodre-
nega položaja v Mandžuriji zbrala že le dni, odgovoril kratko sledeče: »Ne verujem uiti v odkritosrčne namene niti v uspeh intervencije Društva narodov.« Na koncu je Vorošilov ponovil svojo Izjavo, da lio Rusija oslala nevtralna, »ko bodo Japonci vpoštevali, oziroma ne bodo kršili njenih interesov.
Kaj stori Zveza narodov
ženeva, 0. nov. A A. Francoski zunanji minister Briand je v svojstvu predsednika izrednega zasedanja Sveta Društva narodov v zvezi s kitaj-sko-japonsklm sporom ponovno opozoril Japonsko, da mora začeli z izmuznitvijo Mandžurije ter jo čimprej končati
BzSka še traja
London, 6. nov. tg. Bitka pri mostišču ob reki Nonni traja dalje in se Japonci borijo proti veliki kitajski premoči, da si ohranijo to važno strategično točko.
London, 6. nov. tg. V bojih pri Nonniju so imeli Kitajci 100 mrtvili, Japonci pa 15 mrtvih in 25 hudo ranjenih. Japonci so v bitki zmagali, dasi jih je bilo samo 000 proti 5000 Kitajcem.
Ameriško stališče
IVashington, 0. nov. ž. Ameriški državni tajnik Stimson ni hotel časnikarjem niti potrditi, niti demontirati, da je ameriška vlada predalu v Tokio novo noto o maudžurskeni vprašanju, v kateri zahteva, da se ne ukrene ničesar, kar bi moglo omajali svetovni mir. Dobro informirani gospodarski krogi so prepričani, da se ameriška vlada ne namerava vmešavati z nobenim prisilnim sredstvom, temveč bo le diplomatsko zahtevala, da se spor likvidira iu da se ne škoduje ameriškim gospodarskim intoresom na Daljnem vzhodu. Amerika zahteva, da se na noben način ne krši gospodarska svoboda.
Moskva, 6. novembra, ž. Kljub vestem iz vseh krajev, v katerih se trdi. da Sovjetska Rusija podpira Kitajce v borbi proti Japonski, so izjavili dopisniku Hearstovega tiska z najbolj mero-daine strani, da Rusija nc želi vojne in da se za nobeno ceno nc namerava vplesti v vojno.
Novi obrtmi zakon
Belgrad. 6. nov. Ni. Vel. kralj je danes pidpis.il in proglasil nov obrtniški zakon. Povodom tega zakona smo dobili iz merodajnega mesta sledeče pojasnilo:
S tem zakonom se likvidira dosedanje parli-kularistična zakonodaja, ki je bila velika zapreka za napredek našega gospodarstva. S tem dejanjem jc dovršeno delo kraljevske vlade, na polu organizacije našega gospodarstva v bodočnosti.
Osnovna načela so sledeča:
1.	Stroga koncentracija vseli vprašanj, ki se nanašajo na trgovino, obrt in industrijo v enem samem ministrskem resorju.
2.	Postavitev osnovnih predpogojev za izvrševanje obrti v državi na podlagi na novo predpisanih sposobnostnih spričeval.
'5. Stroge meje med izvrševanjem industrije in obrti, da zmešnjave ne bodo več mogoče.
4.	Omogočil sc ie neodvisen svoboden razvoj domače narodne industrije s tem. da so /e dane ugodnosti v industriji narodne obrambe.
5.aPomožno	osebje (delavci, nastavljeno itd.) je postavljeno na zakonit nivo.
f). Omogoči se ustvarjanje kolektivnih obrtnih in industrijskih organizacij, ki dobivajo široke možnosti, da sodelujejo z državnimi izvršilnimi oblastmi.
7. Popolna zaščita vsakega gospodarskega tidejstvovanja s pomočjo tozadevnih kazenskih dobčb, ki se v zakonu navajajo.
Dokaz sposobnosti.
Zakon predvideva spričevalo osebne spodobnosti. To spričevalo se izstavlja po dveh letih strokovnega pouka ali vajenstva in po dveh letiM pomočniškega dela. /akon smatra za zadostno snričevalo sposobnosti maturitetno spričevalo na srednjih šolah ali na strokovnih srednjih šolah, ali diplomo visokih šol. Malo maturitetno spričevalo v istih srednjih šolah nadomešča samo vajeniško dobo in eno leto pomočništva. /akon daje bami pravico, da v gotovih slučajih dovoljuje izjeme.
Odredbe, ki se tičejo hotelirstva, imajo preil očmi namen, da dvignejo to obrt na višino naprednih zapadnih narodov. Zelo stroge predpise so v tem pogledu zahtevali posebno Interesi našega turizmu. Zakon je celo šel tako daleč, da jo predvidel poseben tip hotelirske obrti, ki zahteva kratke, enoslavne naslove in prllično enako notranjo ureditev zn v-o državo.
Novi zakon je nadalje strogo podčrtal zamisel, dn je obrt osebna lastnina onega, ki jo izvršuje. Dosedanja zakonodaja je omogočila, da se je obrt oddajala celo najemnikom in podnajemnikom, kar j \ v vsakem oziru dajalo pottlino raznim nesposobnim špekulantom. Novi zakon lega noče in jo lo tudi preprečil. Isto idejno podlago ima tudi predpis / ikona, da smp obrtnik Izvrševati samo one posle, ki v resnici spadajo v njegov delokrog. Poseganje v drugo osebne delokroge je torej prepovedano. Zakon se spušča celo v detajle in natančno navaja, kaj sme in kaj ne sme obrtnik delati. Strogo urejena je tudi reklama in suloli vse, kar spada pod pojem iskanja klientele. Zakon je lorej hotel prinesti v naše gospodarsko življenje novo ozračje, ki bo dalo posameznim obratom večji polet, ker je njihov delokrog Jasen ln natančno omejen.
Potujoče obrti.
Posebna pozornost Je posvečena v novem zakonu obrti brez stalnega poslovnega mesta, kamor spadajo naši krošnjnrji lu naši sejinski kramarji. Zakon je podaljšal dovoljenje za izvrševanje njihovo obrti. ampak jo je omejil-izključilo na držav-
ljane Jugoslavije. Zakon je imel pred očmi število naših invalidov, katerim bo omogočeno, da brez skrbi nadaljujejo svojo malo obrt. Izvrševanje te potujoče obrti od hiše do hiše in od kraja do kraja se dovoljuje tudi nekaterim drugim manjšim, v zakonu navedenim obrtnikom, ki so se do sedaj nn tu način preživljali. Zakon je torej s tem omogočil. da se ohranijo one potujoče obrti, ki so po-gosto življenjski vir siromašnih krajev, splošnim gopodarskim interesom pa ne škodujejo.
Dokaz o sposobnostih mora bili oseben v vsakem oziru. V bodočnosti se nobenemu ne bo več dovolilo Izvrševanje obrti, ako ne dokaže, dn ima zakonske predpogoje sposobnosti. Izvzete so samo žene in vdove kazensko obsojenih mož. Iz tecn sledi. da je novi zakon popolnoma izključil motnost, da ->e obrt izvršuje s pomočjo poslovodij. ki imajo zakonske predpogoje. Nadalje je zakon odmeril tudi taksativno vsaki obrti svojo posebno skupino. Prehod od ene obrtne skupine na drugo ni več mogoč brez polaganja mojstrskega izpita za dotično skupino.
Posebno poglavje posveča zakon gradbeni in elektrotehnični obrli. katerim vsled njihove velike važnosti nalaga še posebne ostrejše šolske in praktične pogoje. Zakon očividno hoče ravno na imenovanih šolah omogočiti ustvaritev novega izurjenega kadru gradbenikov in elektrotehnikov, ki bodo imeli vsi nadpovprečno šolsko izobrazbo.
Razdelitev med industrijo in obrtjo.
Zakon se bavi specielno z industrijo, katero strogo omejuje iu za katero navaja ludi omejitvene kriterije, tako da ne bo moglo več priti do sporov med posameznimi industrijskimi iu obrtnimi J deli. Zanimivo je poglavje, v katerem zakon našteva celo vrsto obrti, kateri so po njegovem mnenju važnejši nego drugi z ozirom na našo državo. Med nje spada izdelovanje orožja in municije, trgovina z orožjem in municijo, industrije in obrli. ki se pečajo z izdelovanjem strupenih snovi, izdelovanjem zdravil, ravno tako tudi bankarstvo, me-njalnišlvo in zavarovalno poslovanje, razprodaja vrednostnih papirjev in srečk, javna skladišča, zastavljalnice. informacijski uradi, časnikarsko agencije, razni posredovalni uradi zn delu, prekomor-ske in rečne agencije, prevozna, spedicijska podjetja, hotelirstvo ln drugo.
Sejmi.
V pogledu sejmov nastopa strogo zakonsko izvajanje. Zakon predvideva dve vrsli sejmov, namreč letne in tržne sejme. Vsi ostali sejmi, ki so se vršili, recimo, ob priliki cerkvenih svečanosti, so s tem zakonom odpravljeni. Izključeni nosilci odgo\ornosli za sejme in oni, ki izdaja policijske pravilnike za sejem, je občina. V poglavju o sejmih se zakon bavi posebej še z vzorčnimi sejmi, kateri so po njegovem mnenju najmočnejši izraz gespodarske politike vsake države in zato zaslužijo posebne privilegije in ugodnosti.
Za zaščito domačega gospodarstva.
Najznačilnejše pa je po novem zakonu poglavje, ki se bavi z domačo narodno obrtjo, ki dobiva velike in obsežne privilegije. Naša domača narodna obrt in industrija sta hirali, ker nista bili zaščiteni. Tujina jih je uničevala. Novi zakon daje vsem javnim, državnim in samoupravnim oblastem ter vsem javnim ustanovam strog nalog, da vse svoje potrebe krijejo iz domačih obrti in domačih podjetij. Vsa javna dela morajo odslej dobiti edi-nole domači podjetniki, podjetja pa ki izvršujejo javna državna dela in dobijo naiočila za državne dobave, morajo dobaviti materijal od domačih pro-
izvajalnih organizacij. Strogo jc postavljeno načelo, da se vrnejo v inozemstvu nabavljati samo oni izdelki, kateri se doma ne morejo nabaviti, in delo sc smo oddajali inozcmcem samo tedaj, če sc od domačinov v rcsnici nc morejo izvršili. Zakon v to svrho natančno opredeljuje pojme, ka! je domače podjetje, kaj jc tuje podjetje, kaj je domač in kaj je tuj proizvod. Oblasti, ki bodo v bodoče oddajala de'a in dobave, bodo odslej lahko razločevale in morale razločevati, kaj je domače in kaj jc tuje. Domači podjetniki bodo uživali 10 do 15"»; premije za vse državne dobave. To postopanje glede državnih dobav bo odslej koncentrirano v trgovinskem ministrstvu. Vse druge kompelence odpadejo.
Sodišče dobrih ljudi.
Zakon 'Je predpisal tudi enotno, za vso državo veljavno nnredbo glode nastavijencev. Načela, katera je zakon obrazložil, so moderna in v socialnem pogledu napredna, ker podpirajo najširše sodelovanje med delodajalcem in delojemalcem. Zakon uvaja novcsl in bo v leni pogledu ustanovil poseben odbor ali posebno sodišče, katero imenuje : sodišče dobrih ljudi . ki bo reševalo vse spore med delodajalci in delojemalci. Zgled je vzel iz frnnroske zakonodaje, ki ima že od 1. 1905 Con-seil de ProudhomTa sodišča bodo reševala vse spore izpod 12.000 Din kakor tudi vse kontlikte glede delovnih pogodb. Ta sodišča dobrih ljudi, ki se bodo osnovala pri okrajnih načelslvih, a bodo. imela eilj, da se postavijo posebna razsodišča /. izrecno navedeno kategorijo poslodajalcev. Ta sodišča bodo neodvisna od rednih državnih sodišč in bodo reševala v prejšnjem delokrogu vse gori navedene spore. Kar se tiče upravnih oblasti in upravnih nameščencev, predvideva zakon, dn je pristojna samo najvišja upravna oblast v državi, toda odprta je pol vsem gospodarskim zbornicam, da tudi v tem pogledu izrazijo svoje mnenje, ako
lo zahtevajo gospodarski interesi. Zbornice dobivajo na ta način pravico do direktnega vpraševanja, ker ee v tem obrtnikom nalaga dolžnost, dn prilagajo vsem svojim prošnjam tudi mišljenje gospodarskih zbornic, na katere se bo v največji meri oziralo.
Gospodarske organizacije.
Zakon predvideva tudi posebne organizacije za trgovino, obrt in industrijo. Trgovci iu indu-strijci si smejo ustvarjati svoje vzajemne strokovne organizacije, obrtniki pa samo kolektivne obilne organizacije. Organizacije trgovcev sc bodo ustanavljale samo v področjih enega ali več okrajnih načelslev, kakor pač zahteva število članov industrijskih društev, ki so dovoljena lc za bano-vinska področja, bančna, zavarovalna, gradbena in elektrotehnična društva kakor tudi grafična iu transportna, enako ludi samo za banovinska področja. Ako je banovina preobširna, se dovoljujejo po banovinah podružnice le poverjeništvu. Obrtna društva si ustvarjajo za svoja področja posebne obrtniške strokovne pododbore. Član društev, bodisi industrijskih, trgovskih ali obrtniških, postane vsakdo, ki ob času ustanavljanja teli društev izvršuje svojo trgovino ali industrijo, ostali pa, ki so začeli šele pozneje obratovati, postanejo člani / dnem, ko se obrat dejansko začne. Potrebno je, da se interesent vpiše v društvo že preje, predno je zaprosil za zakonsko dovoljenje. Nadzorstvo nad društvi imajo industrijske, trgovske in obrtne zbornice. Na ta način je postavljena organi čn a zveza med zbornicami in med vsemi gospodarskimi organizacijami. Zakon dovoljuje, da sc pri društvih ustanovijo tudi razsodišča dobrih ljudi in posebni odbori za pomočnike. Tudi ti odbori dobijo zakonito pristojnost pri reševanju vseh sporov ined delodajalci in delojemalci, lo pa
Gandhi pri kralju
London, 0. nov. Včeraj jo bil Gandhi od kra« lja Jurija sprejet obenem s 500 drugimi povabljenci, Gandhi je seveda vzbujal splošno pozornost, ker se je pojavil pred kraljem v svoji običajni obleki, ogrnjeu v bel volneni plašč. Sicer pa sn Gaudhi in kralj nista srečala prvič. Gandhi je bil namreč pred mnogimi leti sel' neke indske delegacije v Južni ,-Vinki ob priliki, ko je sedanji kralj kot prestolonaslednik obiskal CapHlovvn. Včeraj jo kralj razen (iandhija sprejel tudi vse delegate indske konferenco,
Kav we tiče le konference, je danes že čisto gotovo, da sc je končala s pojmi u i m fiaskoni, čeprav ho ministrski predsednik .MacDonald imel prihodnji teden na konferenci okrogle mize še en govor. Indski delegati so že vzeli vozne listke za po-vraick. Itnje odpotujejo iz Londona že 20. ali 21. t. in. Konferenci okrogle mize bodo sledile druge konference, in sicer bo odpotovala angleška parlamentarna delegacija v Delili, kjer se bodo posvetovanja o federativni ustavi Indije nadaljevala.
Neuspeha konference so vseskozi krivi indski delegati, ki so se trdovratno branili vsakih koncesij indskim muslimanom. Nasprotstvo med muslimani iu 1'ndi v Indiji sami čedalje bolj narašča. 4. t. m. so angleške čele vkorakale v kašmirsko državo, kjer se je ?.()% muslimanskega prebivalstva uprlo proli maharadži Ilarl Singu in njegovi vladi, ki sestoja vseskozi iz Indov. Angleške čete so že morale intervenirali v spopadu med Indi in muslimani v glavnem mestu Kašinirja, Jamiuu. Angležem se je posrečilo obe stranki razgrniti brez jire-livanja krvi, ko jo na bojišču že ležalo 10 mrtvih in več ranjenih muslimanov in Indov, ki so bili drug na drugega streljali.
Gandhi feo v Nemčiji predavat
Hamburg, 0. nov. AA. Listi poročajo, da bo imel Gandhi 24. nov. v dvorani pnlnče Konvenl-gartetK predavanje o svojem delovanju in ciljih v Indiji. Verjetno bo Gandhi o leni predmetu |>re-daval še v Berlinu, Slullgarlu, Beruu iu Curihu.
Pomoč občinam
Belgrad, 0. nov. Ministrstvo za gozdove ia rudnike je odobrilo vsem siromašnim občinam, ki obsegajo najmanj tretjino naše države, da ne bodo plačevale celotnih davkov in da jim bo držav. nudila denarno pomoč, ki gre v posameznih slučajih do 50.000 Din letno. Ta podpora se bo dajala samo za graditev šol. bolnic, cerkva, občinskih |)otov. občinskih gozdov in za državne, kulturne, prosvetne iu socialne ustanove itd. Iz istega kredita. v kolikor bo obstojala proračunska možnost, se bo izplačeval tudi prispevek za popravljanje nadarbinskih zgradb, toda samo v slučaju, »ko obstoja za lo stvarna potreba. Občine, ki mi-lijo, da imajo pravico do gori imenovane denarne podpore. naj vložijo tozadevna vprašanja na okrajna načelslva. ki imajo dolžnost, prošnjo natančno proučiti ter jih poslali banski upravi, ki jih bo poslala naprej na ministrstvo za gozdove ln rudnike. Podjiora se bo izplačevala banskiin upravam, ki bodo odgovarjale za uporabo tega denarja. Občine pa bodo imele izključno pravico, da ta denar upravljajo po svojih potrebah. V slučaju, da bi občimi lo dobljeno podporo ne uporabila za svrhe. za kaicre je bila odobrena, bo jirisiljena, da jo v celoti povrne ministrstvu za gozdove in rudnike.
Grčija demonstrira za Ciprčane
Atene, 6. nov. tg. Dne 11. novembra, ko se bo praznovala obletnica premirja, bodo v Atenah in v Pireju za 15 minut zaprte vse trgovine v znak simpatij iu solidarnosti s Ciprčani. V istem času sc bodo ustavili tudi vsi avtomobili in vozovi na ulicah. Tudi od električne železnice in avtobusnih prog zahtevajo enako postopanje, dasi so te druž-Iic v rokah angleškega kapitala. Organizatorji tega gibanja upajo, da ga vlada nc bo prepovedala.
No m poleti v stratosfero
Bruselj, 6. novembra, ž. Poročajo, da nameravajo Amerikanci poleteti v stratosfero. Sedaj prihajajo vesti, da nameravajo istočasno pole-leteti o stratosfero tudi Belgijci. Profesor Piccard je potrdil te vesti časnikarjem. Rekel jim jc, da on nc namerava nič več leteti, vendar pa bo sodeloval pri vseh pripravah za nove polete. Nov balon bo mnogo večji in tehnično bolj dovršen ter opremljen z najnovejšimi aparati. Balon se bo dvignil v zrak zopet v Augsburgu, ker je to mesto najbolj prikladno, ker leži nekako v srcu Evrope in ni nevarnosti, da bi ga odnesel veter v kratkem na široko morje. Po proračunih in konsiruk-ciji, ki je bila prilagodena najnovejšim izkustvom, sc bo balon dvignil v višino 20 km. V stratosfero se bosta dvignila z balonom eden belgijski učenjak in vodja balona.
Otok se \c pogreznit
Moskva, 0. nov. Te dni je divjal ob obalah ruskega azijskega Primorja silovit, ciklon, združen s potresom, kojega centrum je bil na Japonskem.
Vsled potresa se je neoliljudeni otok Satikan, ki želi sredi Inke lvanmtiš«, pogreznil v morje.
Vihar pn je napravil ogromno škodo zlasti v lukl Vladivostok, kakor tudi na znpadni obali Japonske. Vihar je razrušil tudi vse telegrafske in telefonske zveze, tako da jc Vladivostok od sveta izoliran.
samo v slučaju, ako obe stranki sprejmeta to razsodišče.
Zbornice.
Zakon nadalje predvideva da se mora za obrtnike uvesti obvezno zavarovanje za slučaj bo. lezni, onemoglosti, starosti in nesreče. Pri trgovcih odločuje v zavarovalnih vprašanjih drušivo. Ako društvo sprejme kolektivno zavarovalno ob-vezr.ost, potem se morajo vsi člani obvezno zava-icvati. O 'zbornicah govori posebno poglavje, Zbornice ostanejo v svojem dosedanjem položaju nespremenjene. Ako bi se zbornice hotele zdni-| žiti na novo, je za to potrebno edobrenjc trgovinskega ministrstva, ki bo s posebno naredbo spremenilo področja za zbornice, njihovo šiovilo tei ; bo tudi odredilo njihovo delovanje.
Zaenkrat so predvidene samo nekatere prehodne naredbe iz .starega v nov režim,
Zakon bo stopil v veljavo štiri mesece po J objavi v Službenih novinah .
Dunajska vremenska napoved. Večinoma oblačno. Na zapadli in na jugu najbrž lahke padavine. Podnevi ne bo več tako tojda
Strašna avtomobilska nesreča
v Ljubljani
Vojaški tovorni avto z 8 vojaki strmoglavil z mosta - Eden mrtev*
dragi ranjeni

Ljubljana, 6. nov.
Davi ee je pripetila grozna avtomobilska nesreča ob lesenem mostu na Prulah. Okrog pol 12 je namreč vozil težak vojaški tovorni avtomobil, na katerem je bilo 7 vojakov in vojaški šofer po cesti ob Trnovskem pristanu. Ko je avto zavijal s ceste na most, ki veže veliko Opekarsko cesto z Jane-žičevo cesto na Prulah, je zavozil v ograjo na mostu, jo podrl in padel čez obzidje kakih 6 m globoko v jarek, po katerem se odteka odtočna voda iz vse Opekarske ceste v Ljubljanico. Pri padcu se je avto obrnil in pokopal pod seboj vseh 8 vojakov. Očividci so hitro avizirali pristojne oblasti in reševalno postajo, ki so začeli 7, reševanjem ponesrečencev. Po težavnem in dolgotrajnem reševanju, jo rešili ponesrečence, od katerih pa jc eden že umrl pod vozom na hudih notranjih poškodbah, dočim so drugi odnesli hujše iu manjše poškodbe.
Kako se je zgodila nesreča.
Okrog pol 12 je vozil vojaški težki tovorni avto Iz Konjušnice v Trnovem z 8 možmi v vojašnico. Vozil je razmeroma precej hitro in na resti ob Trnovskem pristanu prehitel Franca Babiča, prevoznike pri Stavbni družbi, ki so je umaknil avtu s kolesom na hodnik. To se je zgodilo že v bližini mosta in Bubič je peljal za avtomobilom v smeri proti mostu in vprav še ujel pogled, kako se težki voz prevrača s cestc v jarek. Skoro ob istem tre-notku, ko je obležal avto, je bil on že na mestu nesreče, v trenotku spoznal položaj in dirkal nazaj k tovarni Naglas ter obvestil po telefonu o nesreči reševalno postajo. Takoj nato pa je hitel na pomoč nazaj. Avto je z vso svojo težo pokril ponesrečence, vendar sta dva od teh prilezla že sama brez hudih poškodb vsa blatna iz jarka in izpod avtomobila. Ostali ponesrečenci pa so z obupnimi kriki in stokanjem od bolečin klicali nn pomoč.
Reševanje
Bubiču se jc takoj pridružil stražnik, ki je bil med prvimi nn mestu in nekateri drugi delavci. Raztrgali so močno leseno ograjo ter tako prišli do zadosti dolgih in močnih tramov, katere so začeli podtikati pod voz in ga privzdigovati. Tako se jim je z velikanskimi napori posrečilo, da so spravili dva ponesrečenca izpod voza. Pomagala sta tudi oba vojaku, katerima ee je že pred reševanjem posrečilo, da sta se sama skobacala izpod prevrnjenega voza. Delo pri reševanju je bilo izredno težavno. Saj je voz padel vprav na jarek in ga pokril z vso svojo širino. To je sicer pomenilo za ponesrečence veliko srečo, ker jo poševni breg nn obeh straneh jarka zadržal 4500 kg težki tovorni avtomobil in tako prestregel glavno silo sunka, dočim so ponesrečenci padli globlje in na
mehkejše: v blato in brozgo odtočnega jarka. Kakor že omenjeno, zrušeni avto dveh vojakov ni prav nikjer zagrabil, tako da sta se sama lahko rešila. Ostala dva pa je zgrabilo za nogi in tema dvema so pomagali delavci. Ker je bilo obrežje pri jarku sila mehko in blatno, so se tramovi, s katerimi so poskušali dvigati avto, kur vdirali v mehko in razmočeno prst, tako, du se je mesto, da bi se dvignil avto, vdrl tram v zemljo. Reševalci sami pa tudi niso imeli dosti trdnih mest, da se ne bi pogrezali. Medtem je že pridrvel reševalni avto mestnih reševalcev m mestni reševalni voz s potrebnim orodjem. Z združenimi močmi so nato poklicni reševalci ob največjem naporu reševali ostale štiri ponesrečence, ki so bili še pod vozom. Izpod voza so se čuli ves čas klici: »Dvigni, dvigni, uniiruni- itd. Ponesrečenci pod vozom so bili vsi v blatu zakopani, kljub temu pa jih je držal avto lako. du si niso mogli nič pomagati, zlasti zato ne, ker so bili vsi več ali manj poškodovani. Nekateri ponesrečenci so ležali drug čez drugega. In najstrašnejše tako za reševalce, kakor za ponesrečen«! jc bilo, da je ležal že mrtev ponesrečenec na živem. Končno so spravili reševalci vse |к>-nesrečence izpod voza. Nn mestu je bila že civilna in vojaška komisija, ki je skušala ugotoviti vzroke nesreče. Reševalni avto je odpeljal v bolnišnico šliri ponesrečence, petega, mrtvega pa so pokrili z odejo in nato naložili nu vojaški avto ter ga odpeljali v vojašnico.
Vzroki neRreče.
Komisija, ki je skušala izslediti vzrok nesreče, je ugotovila, dn je tovorni avto vozil s hitrostjo kakih 30 kin na uro. Dasi ta hitrost ni velika. je bila za ostri ovinek, ki ga nopruvlja cesta ob Trnovskem pristanu mimo Irnfike na oglu na trnovski most, ki vodi na Prule, prevelika. Avto je zaneslo na rob ceste, kjer je raztrgal železno ograjo, ki seveda ni mogla ustaviti in zadržati sile, ki jo ima s hitrostjo 30 km na uro drveči 4500 kg težki tovorni avto. Na prevrnjenem avtomobilu, ki je sicer ves razbit, se jo dalo ugotoviti, da je vozil avto z direktno brzino čez ovinek. Sreča je še bila, da je motor takoj po padcu odpovedal, sicer bi bilu velikonskn nevarnost, da se avto še vname, kar bi najbrž povzročilo smrt šestih ponesrečencev. Takoj v začetku sla se rešila šofer iu podnn-rednik. Reševalni avlo pa je odpeljal ponesrečene vojake Milutina Miliča. Mladena Milenkoviča. Dušana Kovačeviča in Filipa Kurirja. Od ostalih dveh jc bil eden lažjo poškodovan, zadnji pa mrtev.
Naknadno smo bili obveščeni, da so pri avtomobilski nesreči prizadeli vojaki iz avtomobilskega odelenja 40. pešpolka, in sicer je mrtvi ponesrečenec 22!ctni redov Mikolič Ljubo iz Belgrada. Imena štirih vojakov, ki so bili prepeljani s težjimi
Smrt mladega
ameriškega Slovenca
Mladi športnik — vzoren katoličan.
V	eni zadnjih številk smo poročali, da se je v Clevelandu smrtno ponesrečil mladi slovenski športnik Anton Ponikvar. »Amerikanski Slovenec« od 21. oktobra nam poroča obširen nekrolog, v katerem pravi:
Tužno in žalostno so zapeli zvonovi pri fari bv. Lovrenca v nedeljo, dne 4. oktobra. Ljudje so se povpraševali, kdo bi naj bil umrl, saj vendar se ni vedelo za nobenega, ki bi bil rosno bolan. Ko pa cerkovnik odzvoni in ga ljudje sprašujejo, kdo bi umrl, žalostno pove, da je zvonil Ponikvarje-vemu Tonetu, ki se je ponesrečil pri avtomobilski dirki.
Tone Ponikvar, star 23 let, je bil poln življenja in jako vesele narave. Stanoval je pri svojih starših, ki imajo obširno trgovino, mesnico in gro-cerijo. Pokojni Tone je bil skoro vedno v prodajalni, le kadar je bilo treba kako naročilo kam odpeljati, je bil zelo rad nn uslugo ljudem in jim odpeljal naročeno blago na dom. Bil je tudi izvrsten dirkač in je že trikrat odnesel v dirki prvo nagrado. Tako se je odpravi ltudi v nedeljo, 4. okt., na dirkališče v Sharon, Pa., z namenom, da pride domov kot zmagovalec. Nesreča je pa hotela, ko je bil s svojim dirkalnim avtomobilom prvi v dirki, da se zlomi pri avtomobilu os, avto se postavi na glavo, da mu razbito steklo in strto železo skoro odreže glavo. Bil jc nesrečnež na mestu mrtev.
Težak je ta udarec za dobre starše, brate in sestre ki so rti v«I IliOvP ''	" ••• »>il
član društva sv. Jožefa št. 14o KSKJ. u član društva s\ inr na iiiuio. • . Inv .u si .i |)o-kojni, de je človek vedno in povsod v smrtni nevarnosti, do mora biti vselej in povsod na smrt pripravljen, zato je pogosto prejemal svete zakramente. Tudi nu usodcpolni dan zjutraj je bil pri spovedi iu sv. obhajilu.
60 letnik
Zaplana, 1031.
V	soboto 7. novembra dovrši svoje (jO leto Franc Troha, organist in cerkvenik v Zaplani. Ob tej priliki je umestno, da se ga spominjamo, zakaj g. Troha jc znan širom vrhniške okolice kot dober pcvec in organist.
Šestdcsctletnik se jo rodil dne 7. novembra 1871 I. Podlipo, občina Vrhnika. Dolgih 17 let je poučeval kot zasilni učitelj v Podlipi, kjer je bil obenem cerkvenik in organist. Marljivo je tudi deloval kot predsednik pri takratnem društvu, ki je v istem času ludi sezidalo Društveni dom.
L. 1011. 7. novembra, se je preselil v Zaplano nad Vrhniko, kjer je sprejel službo orgni»sto in cerkvenika. Toraj ravno ob njegovem let. rojstnem dnevu bo minilo 20 let, odkar opravijo vestno svojo službo v Zaplani. O. Trohn je marljiv čitatolj Domoljuba in že 45 let nnročnik Mohorjeve družbe. Jubilantu, ki je še čil in zdrav, želimo še mnogo let trdnega zdravja.
poškodbami v vojaško garnizijsko bolnišnico, smo žc zgoraj navedli. Ostali trije pa so dobili le lažje telesne poškodbe, tako šofer Kolatič, redov Dra-goljub Jovanovič in podnarednik Katic Nikola, ki je vodil navedene vojake.

/
a so
<luelfv tžcvne** ^ , Vva\c» "c . sC pred Г , V aru * be * _
jo ouoUo-;n0>ovšo\o

lr»ni:
osko :R'
^ie-
Cena : mala steklenica Din 10'—, srednja steklenica Din 26'—, veliko steklenica Din 52'—. Dobiva se povsod.
Nič več nočnega dela v pekarnah
Belgrad, 5. novembra,
V ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje se je danes začela konferenca o vprašanju nočnega dela v pekarnah. Konferenci prisostvuje, jo zastopniki Zveze pekov iz Belgrada, Zagreba, zastopniki industrijskih korporacij, ministrstvu trgovine in industrije in med drugimi tudi zastopniki ljubljanske Zbornice za TOI. Načelnik ministrstvo za socialno politiko g. Jeremič je referiral o mednarodni konvenciji, ki določa prepoved nočnega dela v pekarnnh. Ker jo čas, do se konvencija ratificira, je ministrstvo sklicalo lo konferenco, du zasliši izvedence.
Nato so govorili zastopniki posameznih korporacij, katerih mnenja po niso bila enotna. Zastopnik ljubljanske Zbornice za TOI je govoril zh modernizacijo produkcije kruha, ki bi lahko do-vedla do dnevnega dela v pekarnah. Proti ukinje-nju nočnega dela pa je govoril zastopnik delodajalcev g. Rukavina, ki je zastopal Zvezo zagrebških pekovskih mojstrov.
Zaenkrat je upali, da se bo mednarodna konvencija pri nas ratificirala in do bo torej nočne delo v pekarnah odpravljeno.
Razvaline manastira Banjska
Ob reki Banjski, ki se izliva v Ibar. leži mala kotlina, obdana z vencem planinskih kočic. Nn vzvišenem kraju v tej kotlini je opozitl ruševino. Tam je nekoč stol monastir (samostan) Banjska, za-dužbina kralju Milutiua Nemanjiča. Odlom, kjer so ga pokopali lela 1321. so pozneje prenesli njegove ostanke v Sofijo. O monastiru Banjski se že mnogo pisalo.
Lota 1890 je bila znanstvena senzacijo prve vrste, ko so našli svetoltefanako hrisovulje (z zlatom zapečateno povelje), v katerem je bilo brati o velikem vlastelinslvu monastiro Banjske. Pod njegovo oblastjo je bilo 75 vosi in 8 pastirskih naselbin s .mo pastirskimi družinami. Omenjeno hrisovulje je po slorosti drugi najdragocenejši srbski pisani spomenik. Prv je Miroslovljev evangelij, tretji pa zakonik carja Dušana.
Z monastirom Banjsko je združen lep kos srbske zgodovine. Zgraditi ga je dal krolj Mllutin, ki jo stoloval v Pauuu na Kosovem polju. Milutiun je zelo nasprotoval njegov brat kralj Dragulin, kateremu so se pridružili vsi Mllutinovi vlastelini. Milutin je zbral najemniško vojsko, toda do vojne ni prišlo, ker je mati pomirila svoja razprto sinova. V zalivalo za to, da ni prišlo do bratomorne vojne, jc zgradil božji hram, ki je bil posvečen zaščitniku rodbine Neinanjičev sv. fttofanu.
Monastir Banjska ji' znamenit tudi radi togo. ker Je tam pokopano kraljica Teodora, mati carin Dušana, kar je zgodovinsko ločno ugotovljeno.
Fr. Suklje:
S prijateljem Franom Detelo v 1Vr. Neustadtu
Konec.
Tukaj pa moram naglašati, da se je baš v istem času zapečatila usoda liberalnega parlamentarizma na Dunaju. Midva z Detelo sva se zelo zanimala za ta razvoj. Kar sva videla na Dunaju, ie naju le potrdilo o našem prepričanju, da liberalni Nemec niti najmanjšega talenta nima /s vladanje. Veliko darovitosti, temeljito izobrazbo, vse drugo kar hočete — le nobenega sledu ne državniške uvidevnosti! Prišlo je do padca Auersperg Н.ееа režima, ki je tudi mene bil pregnal iz siovpnske domovine. L. 1879 je bil že avstrijski ministrski predsednik grof Edvard Taaffe. Zastonj se ie re-penčil tudi v Wr.-Neustadtu premagani liberalizem.
Kaj sva pa v tem položaju storila midva slovenska eksponenta v tujem mestu? Nisva rok križem držala in predvsem sva uplivala na trojico naših Cehov. Ti so bili skoraj popolnoma žc pozabili, da jih jc rodila češka mati. Polagoma se jim je začela narodna zavest vračati. Najpreie sem ridobil dobrodušnega p. Konrada. Baš tedaj sem il pisal za letopis -Slovenske Matice« biografijo velikega češkega zgodovinarja in državnika Fran-tiška Palackega. Moral sem študirati tudi njegova v češčini spisana dela. Češki jezik mi je delal neke težave in čestokrat tudi s slovarjem in slovnico v
E
roki nisem mogel pravo pogoditi. Tu sem pa naprosil p. Konrada Šimeka. Z menoj je č"4"' kega rodoljuba, in narodna iskra, ki ie s njegovih firsih, se je vnela in razplamtela
še tlela v nad tem
prosil p. Konrada Šimeka. Z menoj je čital^ veliki n
berilom.
Toda, bo kdo vprašal, ali ni bilo nobenega upora pri nemških kolegih? Pri naših cistercijenzih nikakor ne. Bili so sami umirjeni pravični možje, in izgredi nemškega liberalizma so bili tudi njim skrajno zoprni. Od prosvetnih nemških kolegov 'e bil eden, naravoslovec, sin imovite graške rod-jine, čudak in »scrkljanček«, sicer popolnoma nedolžna živalca. Potem je bil še cn filolog iz nemške Moravske, pustež, ki se ni prav prilegal veselemu značaju profesorskega zlora. In najmlajši, komaj r univerze došel suplent ni prišel prav v poštev. Na drugih zavodih jc bilo pač poleg nemškega liberalizma že zastooano velikonemško mišljenje. Tu
t
pa tam so se /ačele majhne praske in kmalu so me hudomušni kolegi pitali s priimkom »Kravall-schani', ker sem svojo slovensko svojstvo včasih preognjevito z:>storal. Ali pri vseh teh prilikan ie nnša gimnazija držala skupaj in nič hudega ni bilo.
Sicer pa je naša slovenska dvojica nekaj časa bila ojačena. Kot suplent je bil nastavljen Slovenec Emiljan Lilek, kateri je baš te dni kot vladni svetnik in zaslužen pedagog in slovstvenik v Celju praznoval svojo 80-letnico. Pri naših političnih praskah nam je po svojih močeh pomagal in zato so ga odlikovali naši kolegi s priimkom »Ljubo-bratič«, kakor se je zval eden najglasovitejših bosanskih puntarjev.
Sprememba se jc vršila tudi v ravnateljstvu naše gimnazije in po pravici povedano mi profesorji te spremembe nikakor nismo bili veseli. Za direktorja so nam poslali nekega dr. Schoberja, ki se je takrat kazal za velikega liberalca in odločnega levičarja. Vendar so o možu krožile verodostojne vesti, da je v svoji mladosti bil vnet Ceh ter s ponosom nosil češko »čamaro«. Politično ozračje v Dunajskem Novem mestu se je vidno začelo ogrevati. Novo došlo Taaffejevo ministrstvo se je tudi V tem liberalnem gnezdu čim dalje bolj napadalo.
Tudi politika ima menjajoče se svoje »mode« in baš takrat je po celem Nemškoavstrijskem razsajala strast, da so s strumnimi demonstracijami obhajali spomin Jožefa II. Kaj se je brigal nemško-liberalni filister, da je bil tisti cesar Jožef, kateremu je stavljal six>menike ter ga slavil na neštetih komerzih, najhujši avtokrat! Ugibala sva z Detelo, da bo naš ravnatelj Schober gotovo hotel prirediti kako šolsko slavnost v snnmin cesarja [ožefa. In sklenila sva po svojih močeh to preprečiti. Ko tedaj ravnatelj pri konterenci v istini sproži to misel, sem jaz odločno ugovarjal. Rekel sem, da je »rebus sic stantibus« to praznovanje politična demonstracija, da politika ne spada v šolo ter da moram vsled tega odločno ugovariati rav-nateljevi nameri. Vlagam protest sem rekel »in po potrebi bom šel s svojim protestom do ministrstva!« Neverjetno, izdalo je! Podpirala me je moja šolana četa profesorskih tovarišev z Delelo na čelu, nemški kolegi so molčali, in uvidevši situacijo je dr. Schober umaknil svoj predlog.
Seveda v Dunajskem Novem mestu so napravili na čast cesarju Jožefu sijajno iluminacijo. Vsa okna so bila razsvetljena, le dvoje stanovanj je ostalo v temi: Detelovo in moje. Pač sva riskirala.
da nama šipe pobijejo, a niti tega niso storili.
Nisem povedal, da se je tned tem časom s prijateljem Detelo vršila pomenljiva sprememba. Prvo leto je kot samec obedoval pri nteni. Potem ie pa pripeljal v \X'.-Neustadt svojo zalo nevesto. Bila je vnukinja slovenskega skladatelja Flajšmana. Dražestno bitje, kakor ustvarjeno, da napravi srečnega svojega dobrega moža. Tako sva midva slovenska eksponenta prav prijetno živela ter po svoji dolžnosti kulturo trosila med ondotnimi Nemci. Reči pa moram, da sva oba tedaj prav resno sc zakopala v študije. Delela se je že takrat prav veliko bavil s francoskim jezikom in je med drugimi rečmi študiral avstrijsko zgodovino XV. stoletja, dobo ccljskih grofov in cesarja Friderika. Jaz pa sem se j. veliko vztrajnostjo spuščal v najrazličnejše študije. Gimnazijski učitelj nisem hotel ostati. Z ene strani me jc gnal temperament v politiko in radi tega sem začel sistematično se baviti z nacijonalno ekonomijo in političnimi vedami. Z druge strani pa me je mikala univerza in poleg drugih študij sem vzel zopet v roke grško slovnico, začel prebirati stare klasike in ttglobil se v Kantovo filozofijo. Da postanem privatni docent mi je namreč še manjkal filozofski rigorozutn in v to svrho sem si moral izbrati kak filozofični sistem. Še danes se čudim, da je takrat moje truplo s tako lahkoto zdržalo te duševne napore. Viden sad te dobe je nemško pisana zgodovinska razprava »Zur Geschichte der Septemberereignisse«, no mojem prepričanju še danes najboljše, kar je kdaj izšlo izpod mojega peresa.
Ali je treba posebno povdarjati, da sva s pekočim zanimanjem zasledovala narodni razvoj v ožji domovini in polomijo nemškutarije pri dr-žavno-zborskih volitvah 1. 1897, ko je skupni narodni kandidat vitez Schneid sijajno zmagal zmagal nad Deschniannom?! Cinana tega čvrstega rodoljubja sva stopila tudi v stik z našo akademič-no mladino. Ko sta dunajska »Slovenija« in graški »Triglav« se dogovorila za skupni sestanek na Se-meringu, sva se tudi midva kot -stare bajte« udeležila tega izleta. In lepo jc bilo! še danes, ko sem nastopil žc 83. leto, me razveseli spomin na znameniti prizor, ko sta se dunajski in graški študent na tujih nemških tleh, ki so pa bila nekdaj last slovenskih pradedov, spominjala domovine ter pod milim nebom svečano prisegla, da hočeta zvesto njej služiti. Tudi jaz sem govoril pri tej priliki in menda sem našel prave besede, da sem vžgal mla-
da srca. Nismo bili sami Slovenci pri tej svečanosti. Tako se spominjam, da je bil zraven mlad češki žurnalist P e n i ž e k, ki je kasneje postal uprav mojster češkega časnikarstva. Dalje se je udeležil te slavnosti in — ako me spomin ne vara — tudi govoril Otokar baron Pražak, sin tedanjega češkega ministra. Med slovenskimi fanti mi je posebno ugajal mladi Dečko, kasneje eden voditeljev na spodnjem Štajerskem in od dunajskih akademikov Danilo Majaron, kateri je veliko prezgodaj zapustil ta svet.
Nič hudega mi tedaj ni bilo v Wr.-Neustadtu. Moja draga žena mi je kasneje čestokrat rekla, da nikoli ni bila tako srečna каког v prognanstvu v Dunajskem Novem mestu. In vendar naposled nisem mogel vzdržali! Polastilo se me je bilo pravo domotožje in čim dalje glasneje sc je oglašala v meni želja po političnem udejstvovanju. »Nazaj v Ljubljano,« je bila moja srčna želja in končno se je spolnila. Pisal sem bil deželnemu predsedniku baronu W i n k I e r j u, naprosil ga, da naj tudi on podpira moje prizadevanje, da se zopet vrnem v domovino. S prva ni bilo videti, da se mi posreči ta namera Že se je začelo šolsko leto 1881/82, že sem bil zopet nastopil svojo služIm, ko nekega dne prihiti k meni prijatelj Detela ter mi pokaže telegram, ki mu ga je poslal politični uradnik Štefan L a p a j n e, takrat prideljen deželnemu šolskemu svetu. Vsebina je bila, da sem iz službenih ozirov premeščen nazaj v Ljubljano.
Lepo odhodnico so mi napravili. Ne le moji ožji kolegi, temveč mnogo uglednih meščanov je bilo pri velikem omizju. Prvo napitnico name te imel odvetnik dr. Csumpelik. V svojem govoru je dejal, da so v Vfiener-Neustadtu Ie zmajali z glavami, češ kakega divjega Črnogorca nam bo sedaj, vlada poslala v mirno naše mesto! >Danes pa — in kazal je na pestro vrsto udeležnikov — Vam že pogled na to družbo pove, da odhajajočega profesorja čislamo i mi, ki smo od njega različni po jeziku in političnem prepričanju!
Jaz sem odšel, dr. Detela pa je ostal malone še 13 let v svojem delokrogu. Sam je bil prosil za imenovanje v Wiener-Neusladf in dobro se je tam počutil. Videl sem ga zopet, ko se je vrnil v domovino kot ravnatelj na novomeško gimnazijo. Tudi tam jc postavil svojega moža v vsakem oziru. Mati Slovenija naj bi rodila več tako značajnih in uglednih mož, kakor je bil ta moj ljubi sodrug m sobojevnik iz Dunaiskega-Novega mesta.
Ljubljana
DrugI delavski prosvetni veter
posvečen uasitn izseljencem, se bo vršil 12. novembra ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice
Spored
1.	Duma. (Odlomek.) Deklamacija. Oton Župančič. Tov. Franc Gajeta.
2.	Naši izseljenci in stiki z domovino. Č. g. p. Kazimir Zakrajšek.
3.	Naša emigracija v luči statistike. — G. Fink, izseljeniški nadzornik.
4.	Francija. (Skioptično predavanje.)
Vstop prost. Vsi člani in prijatelji iskreno vabljeni, C. K. D. J. S. Z.
Razprava proli mesarjem
Ljubljana, 6. novembra.
Poročali smo že, da je policija ovadila šesi mesarjev prekajevalcev državnemu pravdništvu zaradi previsokih cen. Državno pravdnišlvo je vložilo proti tem mesarjem tožbo in je sedaj razprava že razpisana. Vršila se bo 12. t, m. ob pol 1Q pred ljubljanskim okrajnim sodiščem. Kakor ču-jemo, ie policija izdelala za vse slučaje, o katerih bo sodišče razpravljalo v tej pravdi, natančne ln itrokovnjaško izdelane račune, v katerih je preračunano prav vse, kaj so mesarji izdali in kaj so eprejeli. Razprava obljublja biti prav zanimiva fn jc med javnostio zanjo znaten interes.
Kaj bo danes?
Drama: »Dve nevesti«. Izven.
Opera: Koštana«. Premijera. Izven.
Jakopičev paviljon: Goršetova razstava.
Kino Vič-Glince: ob 8 »Krvava arena« (Ru-dolfo Valentino).
V Oficirskem domu ob pol 9 zvečer poje guslar Barjaktarovič srbske narodne pesmi.
Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin tr;4 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10.
. Našim izseljencem. Delavski prosvetni večer. posvečen našim izseljencem, se bo vršil v četrtek, dne 12. novembra ob 8. zvečer v dvorani Delavske zbornice. Vsi iskreno vabljeni, da v duhu obnovimo stike z našimi izseljenci, ki so morali v tujino za kruhom. Večer priredi Centrala Krekovih družin.
•	Kat. društvo rokodelskih pomočnikov prosi svoje člane, da se	udeleže pogreba
blagopokojnega očeta našega člana in odbornika L. Pečarja. Pogreb bo danes ob 2 pop. iz mrtvašnice splošne bolnišnice.
•	Ljudski oder v Ljubljani poziva evoje članstvo, da sc v polnem številu udeleži pog'eba očeta našega tovariša g. L. Pečarja ki se vrši danes ob 2 pop. izpred splošne bolnice. — Tajnik.
Q Llektrični tok v Spodnji in Zgornji Šiški bo v soboto od 12.—16. zaradi neodložljivih del prekinjen. — Tako nam poroča Električna zadruga v Spodnji Šiški.
0 Služkinje! Posel.-ka zveza - obvešča vse služkinje, posebno pa članice Paselske zveze . da ae je ponovno otvoril šiviljski tečaj. Katera imn veselje do šivanja, naj se prijavi pri Poselski zve-ti , Miklošičeva c. 22-L, Delavska zbornica.
Q Namesto venca na grob blagopokojne gospe Marije Vfagner, je darovala rodbina Gru-mova Din 100 za Elizabetno konferenco pri sv. Petru. Bog povrni.
© Društvo učiteljic v Ljubljani javlja, da v nedeljo S. nov. 1931 odpadeta običajna seja in se-
stanek, pač pa se vrši isto leden pozneje, lo je v nedeljo, dne 15. nov. 1931.
0 Lizol. Včeraj zjutraj so na%li v vinotoču v kleti Mahrove hiše nekega nezavestnega delavca. Mož je namreč v moralični depresiji izpil v samomorilnem namenu nekaj lizola. Reševalni avto je moža prepeljal v bolnišnico. V bolnišnici so ugotovili, da je mož 471etni monter. Trudu zdravnikov se je posrečilo, da so moža rešili smrti, tako da je sedaj izven nevarnosti.
© Ponesrečenci. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela nekaj ponesrečencev. Pri delu ee je v žrebčarni pri Mostah ponesrečil 281etni delaveo Ivan Venek. Sekira mu je med delom odletela v glavo. Poškodba je k sreči lažjega značaja. — Drugi ponesrečenec je 91etni Tonček Ogrin, sin delavca iz Podturjaka 29. Deček se je vozil z vozičkom po bregu in se zadel v kup gramoza. Pri padcu si je zlomil levo roko. — Žrtev sovraštva je postal 241etni Franc Slapner iz Goriča 5 pri Kamniku, Tega je napadel neki A. S. in ga poškodoval po glavi in hrbtu. — 281etna žena posestnika Frančiška Nagode iz Gor, Logatca 24 je doma padla in si zlomila levo roko.
0 Nesreča pri rezanju slame. Sletnl Jože Pe. terca, posestnikov sin iz Dobrunj, je rezal slamo ter po nesreči vtaknil roko v slamoreznico, ki mu je odrezala dva prstka na levi roki. Prepeljali so ga v ljubljansko splošno bolnišnico.
0 Težka nesreča. Anica Pire, trgovska pošlo, vodkinja žena trg. uradnika, roj. 1906, stanujoča v Pražakovi ul. 6 se je nocoj peljala s kolesom čez Marijin trg. Hotela se je umakniti avtomobilu, ki pa jo je podrl in jo vlekel 4 m za seboj. K sreči ni prišla med kolesje in si je zlomila le ključnico. Prepeljali so jo v splošno bolnišnico.
© Darovi za stradajoče v Beli Krajini. Pisarni R. kr. v VVolfovi ulici so izročili: Gdč. Ma-yer Julija, učiteljica na Čatežu pri Brežicah, Din 182.50, kot zbirko šolske mladine in tam. prebi-vastva. J. F. K. Din 50; Benedikt Poniž Din 10; neimenovani akademik Din 10. — Iskrena hvala!
© Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah Vam nudi najceneje kamnoseško kiparsko podjetje Franjo Kuoovar. pokopališče Sveti Križ, Ljubljana. — Telefon št. 27-S7.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 20.
Sobota, 7. nov.: »DVE NEVESTI'. Izven. Nedelja, 8. nov. ob 15: »PRINCESKA IN PASTIRČEK s. Izven. Znižane cene. Ob 20: »DVE NEVESTIc, Izven. Ponedeljek. 9. nov.: »DOGODEK V MESTU GODI«. Red C.
OPERA
Zaietek ob 20.
Sobota, 7. novembrai KOŠTANA. Premijera. laven. Nedelja, 8. nov. ob 15: »VIKTORIJA IN NJEN llUZARc. Izven. Znižane cene. Ob 2«): >KNEZ IGOR«, Gostuje Josip Križaj. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 1>. nov. — Zaprlo. Torek, 10. novembra: BALETNI VEĆF.R pariškega ga baleta Loie Fulle. Izven.
Zimske suknje, obleke in vso druga oblačila za gospode in deco
nudi v največji izbiri J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12
Poizvedovanja
Lepo usnjeno rokavico je izgubil akademik od Zadružne zveze do sodnijskega parka. Najditelj se pro^i, da jo proti nagradi izroči upravi »Slovenca«.
Cerkveni vestnih
II. Vnauja konaregaeija pri fč. uršulinkah v Ljubljani ima v nedeljo, 8. t. m. zjutraj ob 6 sv. obhajilo, jiopoldne ob 2 pa shod. Pridite vse! — Voditelj.
Meščanska Marijina kongregacija za može pri sv. Jožefu nima v nedeljo 8, t. m. shoda, pač pa ima v nedeljo 15. t. m. ob 10 dop. odborovo eejo in ob 11 pa običajni shod.
Vaše detektorje zamenjate ugodno za moderne radio aparate le pri
i
Radioval nasl. Jugošport
Ljubljana, Dalmatinova ulica 13
Velecen/ene damef
Zahvaljujem se Vam za Vato prijazno udeležbo na predvčerajšnjem predavanju v Delavski zbornici.
Oprostili ae moram vtem onim damam, ki niso dobile več mesta o dvorani ter
onim, katerim niso bite izročene obljubljene vzorčne znobale, ker so iste radi obilne udeležbe pošle. Te zaobale bo izročila vsaki dami na zahtevo „DROGERIJA OREGORIČ. LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 5".
Velecen/ene dame sprejemam v svrho individualnih razgovorov v soboto dne 7. novembra i05i od iO do iS ure in od i6 do 19 ure v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti.
Svetovala bom za vsako lice potrebno nego posameznim damam vse popolnoma brez stroškov In brezobvezno.
Pri tei priliki omenjam, da se prodajajo Barbara Gould izdelki edino le v Drogeriii Gregorič, Ljubliana, Prešernova ulica S, zalo prosim, da se obisk pri meni ne uporabi za nabavo teh kozmetikov.
Naposled naj ml bo dovoljeno, da Izrečem svojo zahvalo tudi zastopnikom tiska, ki so me počastili s svo/im posetom.
Prejmite, velecenjene dame, zagotovilo na/odličneišega spoštovanja
Madame Beyer/e I. r.
Evropska dlrektrlsa
Vrnili so se
Zgodba enajsterih, M so izgubili delo v Franciji
Ljubljana, 5. novembra.
Danes jiopoldne se je v veži policijske uprave ustavilo 11 trudnih in izgaranih mož, 11 repatri-irancev Iz Francije, ki so se sedaj vrnili v domovino, ker so v Franciji izgubili delo. Naš so-trudnik je govoril z njimi; objavljamo izvleček Iz lega razgovora. Mirno, brez strasli so pripovedovali o svoji strašni usodi:
Najbolj inteligenton med njimi, 98 letni Štefan Filipovič iz Belgrada, ki je nekak voditelj te skujiine, je najprej pokazal svoje roke. Nekaj strašnega, te roke! Pokrilo so bilo črez in črez z velikimi žulji, iz katerih je še tekla kri. Za njim jo pokazalo še ostalih desfet mož svoje roke ln vse le roke so bile krvave od samih velikih žuljev, večjih od lešnikov.
»To je vse, kar smo si pridobili v Franciji, jio dolgem delu. Pred 14 meseci me je izvabil agent v Francijo, drugi so bili že dalj tam. šel sem tja na kontrakt in sem delal v keramični industriji. Po 2.75 Irankov aeni zaslužil na uro, ostalo mi ni jirav nič, ker sent vse izdal za hrano in stanovanje. Od ust sem si moral pritrgovati, da sem mogel nekaj pošiljati domov. Potem sem delni pri utrjevanju meje. Res jo bil tam nekoliko boljši zaslužek, ali delo je bilo peklensko. Tudi hrana je bila v vojaški kantini dražja, po 18 frankov dnevno. Vorjemite mi. prav nič si nisem mogel prihraniti in drugi tudi ničesar. V sobolo sem delal do desetih zvečer, ker med dežjem nismo delali, prav tako ne tudi ob nedeljah in praznikih ter sem moral ujeli zamujeni zaslužek, V nedeljo se je pripeljal v lepem avtomobilu blagajnik, poklical delovnega nadzornika in naročil, naj nas izplača in takoj odpove. Takoj smo morali zapustiti barako. Izplačali fo nam нашо naš zaslužek in nič več. Pognali so nas na cesto, vse brez od-jtoveduega roka, brez plačila za teden dni naprej, i;akor hi morali. Garali smo za beraško plačo, kakor črna živina. Sedaj, ko je v Franciji ludi že izbruhnila kriza, je slišati od domačinov samo en klic: »Tujce ven! Tujci, to smo mi in so nas gonili ven in nas končno ludi pregnali. Sedaj gonijo druge. Kam naj se obrnemo v Franciji, ko smo bili na cesti? Ali naj iščemo najprej delo, ko nas nihče ne bi sprejel? Ali naj beračimo po francoski deželi? Če pri nas pride brezposelni h kmetu in ga prosi zn kos kruhu, ga vedno dobi. Tam te naženo, ker se boje, da si ogleduješ, da boš kaj kradel. Tako smo -bili na cesti. Obrnili smo se na naš konzulat v Melzu.
Naš konzul g. Božovič je prijazen človek. Dejal nam je: >Da, če bi bili vi sami, ali v Alzaciji in Loreni je 15.000 jugoslovanskih delavcev, lit večina teh bo pledila vam. Nekaj vam bom dal za vožnjo, ila pridete vsaj do Jesenic. Potein si pa pomagajte, kakor veste. Obrnite se nn borzo dela v Ljubljani, morda vam la poišče kakšno delo, če bo šlo. Kdor ima v domovini dom, naj se poda tja in nnj si skuša za silo preskrbeli obstoj. Dandanes je povsod hudo in to hudo je prišlo sedaj tudi v Francijo. Samo ne iščite dela v Franciji, ker boste gotovo propadli, Rešile se! Reši naj se vsak, kdor se more!
V Melzu smo imeli tudi jugoslovansko organizacijo delavcev. Tajnik je neki akademik Kuhar, vrl dečko. Ali naj iščemo pomoči v tej organizaciji, ki sama nič nima? Sprejeli smo konzulovo
ponudbo ter se pripeljali do Jesenic. Na Jesenicah smo zbrali zadnje vinarje ter se pripeljali do Ljubljane, Sedaj smo tu in ne vemo ne kod ne kam. Morda nam bo policija izdala potne liste do naših domačih krajev. Verjemite mi, od nas 11 mož nima nihče niti vinarja v žejiu. Vse bogastvo, ki smo ga prinesli iz Francije, je In! Mož je zopet jiokst-zal svoje roke ■/. ogromnimi krvavimi žulji.
Zapisali smo si tudi imena teh delavcev, ki jih tuknj podajamo, da bodo naši čitateljl vedoli, da ne gre za izmišljeno storijo: 28 letni Štefan Filipovič iz Belgrada, 25 letni špiro Bjelič iz vasi Pribira pri Šibenlku, 27 letni Ivan Skrohonja iz Splita, 25 letni Ivan Curjak iz Trebislava v okraju Ljuhuški, 29 letni Ivan Reso iz ltakitnega pri Lju-buškem, 23 letni Vlado Bošnjak iz Bošnje pri Lju-buškem, 28 letni Jakob Matjašlč iz Oporovca pri Prelogu, 32 letni Štefan Pupovac iz Peruiice pri Bi ngovcu, 14 letni Ivan llončevič iz Deverskega, 41 letni llju Lončar iz. Dolenjega Gradca pri Mo-starju, 30 letni Milorad Pepič iz Lepaje v Dobrič-kem okraju.
Če bomo v bodoče navajali imena vseh re-patriirancev, ki bodo sodaj na zimo prihajali v domovino, bomo morali za to uporabljali cele kolono. Za enkrat smo navedli samo usodo teh 11 Srbov in Hrvatov. Koliko ILsočev Jugoslovanov in med temi tudi koliko tisočev Slovencev doživlja ti1 ilni v drugih deželah enako in slično in morda še strašnejšo usodo. Domovina je uboga mati iu rada bi jim dala kruha in dela, ali dostikrat tega ne more in jim daje zgolj ljubezen, od katere pa ljudje težko žive. A še vedno je bolje v domovini, kakor v tujini!
Celje
p/ Brezobziren motociklist. V četrtek 5. t. m. se je 10 letni šolar Zupan Stanko, sin delavca v cinkarni, vrnil iz šole domov na Zgornjo lludinjo pri Celju. Okoli četrt na dve ga je na državni cesti nroti Mariboru dohitel neki motociklist in je lantka, ki sicer res ni hodil po svoji poti po cest-no-jiolicijskih predpisih, podrl ua tla. Fant se je pri j>adcu močno poškodoval po obeh rokah in obeh nogah, dočim jc motociklist nadaljeval svojo pot v še hujšem diru, ne da bi se zmenil za ponesrečenega dečka. Poškodbe dečkove so tako resnega značaja, da je bilo nujno potrebno, da so ga oddali v javno bolnišnico.
•©■ Smrtna kosa. V četrtek 5. t. m. pojioldne je umrla v javni bolnišnici 29 letna Palir Draga, žena elektromehanika v Celju. — Bog ji daj večni mir in pokoj, preostalim pa naše sožalje.
j© Na radio večeru v veliki dvorani Ljudskega doma, ki ga priredi KPD v ponedeljek 9. t. m. točno ob S zvečer, se bodo izvajale pevske točke društvenega mešanega zbora, predavanje o zgodovinskem Celju, orkestralne točke, ki jih izvaja društveni orkester, potem predavanie o današnjem Celju, sopranski samospevi, dramatični prizor iz Župančičeve Veronike Deseniške in za zaključek nastopi še tamburaški zbor Krekove družine. Program bo končan ločno ob 10. Cene prostorom so zelo zmerne.
Kulturni obzornik
Mentor
Saj sem pomišljal, ali bi se naročil nanj, pa sem se le odločil in reči moram, da se ne kesam. Kakor sem bil vesel prvih dveh številk, tako me je vzveselila tudi tretja, ki je točno izšla. Pa sem bral. Najprej kajpada Mlakarja, ker sem bil radoveden, če je tudi to pot tako šegav. Reči moram, Ua je. Njegova Lacrim:i kaže solz in smeha bogato življenje nadebudnega prvošolca, ko se uživ-Ija v gimnazijsko atmosiero, v kateri poganja toliko cvetov posebne sorte. — Ob članku dr. Fr. Jakliča Vince te ipsuml sem razmišljal in priznati moram, da so take vrste vzgojni sestavki v dijaškem listu potrebni, saj nam je res potrebno, da se zavemo svoje notranjosti in da ne begamo brez ciljev in smotrov slepi za vrednote, ki usovr-šujejo že mladega človeka. Ob Pismu o Slovenski čitanki in slovnici za prvi razred srednjih šol«, ki ga je napisa! Anton Sovre — eden izmed četvorice avtorjev, ki si jih lahko tudi na sliki ogledaš — mi je bilo skoraj žal, da nisem več v prvi, kjer bi ob novi čitanki toliko pridobil. Sovre zanimivo pripoveduje, kako so sestavljali čitanko, kakih smernic so se držali in še značilno oriše svoje tovariše s šegavo besedo, ki mu je gotovo ne bodo zamerili, če povem, da smo se na njihov račun smejali. I. Dolenec, ki tako prijetno pripoveduje, se počuti tudi »Med Slovaki kakor doma, zlasti Pri Andreju Illinki-, ki je pravi oče slovaškega naroda. Z njegovim življenjem in neumornim, požrtvovalnim delom nas seznanja tako prisrčno in živo, kot bi govoril o svojem učitelju — očetu i a sega naroda in tudi našega dijaštva — dr. Janezu'Evangelistu Kreku. Ob takih možeh vzornikih se mora dijak davdušiti, ko vidi, kaj vse premore prava liubežen do naroda. Dolenčevo besedo po-
nazoruje še posrečena slika Illinkova, na katero se je prav nalašč za Mentorja tudi podpisal. — Janez Jalen, ki nas vodi Pod stropom neba«, nas pelje v tej številki v Bohinj, kjer je zapadel »Sneg«, da živad jiokaže sled in se je nauči dijak snoznavati, da ne bo zaostajal za bistrimi Bohinički, ki bi baje tega in onega profesorja ugnali, če bl šlo za izpil iz prirodopisa ... Drakoš — prvič sein ga srečal v Mentorju in mi je s svojo Šolsko nalogo« ugajal, saj je v njej tako lepo pokazal, kako ljubi mater, in če je nekoliko zbodel one, ki jahajo razne šitnelne, nič ne de! — Dr. L. Sušnik nam z velikim strokovnim znanjem kaže Narodno propagando v francoskem slovstvu , ob kateri nehote mislimo na paralelo v naši književnosti, ki se je v to smer razvila šele v razmerah, katere so nastale po vojni. Ali bo naša knjiga dosegla ono, kar je francoska? Da bi!... In se Volkuna Belopoljskega ne smem pozabiti! Jesensko sliko« in »Večerno je prispeval, res dobri pesmi, polni občutene ubranosti. Obzornik Mentorjev je pa to pot še mnogo bolj pisan kakor zadnjič. O knjigah poroča, literarne pomenke prinaša, v rubriki Človek in narava- pri-občuje tehtno »Navodilo , ki ga je lepo prevedel Vladimir. To navodilo zasluži, da bi ga razna olepševalna društva dala ponatisniti in ga razširiti povsod, da bi se ob njem razni barbari naučili lejiega vedenja —- v prirodi. Da niso vse cvellice zadovoljne z godbo, izvemo še v tem oddelku in še, kako je z rastlinskim nagonom. V -Slovenskem vestniku« beremo, kako so se začeli Poljaki zanimati za našo književnost in prevedli sedaj zbirko Cankarjevih novel. — Številke, ki jih beremo o naših vseučiliščnikih iti gimnazijcih nod zglavjem »Sola in dom« so razveseljive, a dajo tudi misliti. Bogo Pleničar nam v Dijaškem šahu poroča o blejskem velelurnirju in nam obenem tolmači sedanje stroje v šahovskem svetu. V Zabavnem kotičku« se nadaljuje študentovska Ilijada — Meyeriada, ki jo je mogjoče že ta ali oni bral v Reclamki in se smejal ob njej do solz ob dobri-čini Мауегји in nierrovih ne.iurnanih junakih iz šeste.
V slovenskem prevodu ni original prav nič izgubil. Gladko se bere in prijetno. V »Drobižu«: Izvor kinematografa, Virgtliieva 2000-letnica, Fi-latelija in šola. Vse to |ia zaključuje Crassus s še-gavimi latinskimi domislicami, ki naj igraje uvajajo dijaka ob šalah v znanje jezika.
Tako sem prebral tretjo številko Mentorja in kar žal mi je bilo, da ni obširnejši.
Mogoče bi pa lahko bil, če bi se zganilo di-jaštvo in če bi sc zganili vsi, ki hočejo dijaku dobro. Kar dopisnico v roko in napiši: Uprava Mentorja, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5, Lahko pa še hitreje napraviš: nakazi, če si dijak, na isti naslov 30 Din, sicer pa 40 Din in videl boš, da ti ne bo žal, kakor ni meni, ki se ob Mentorju zabavam in — učim.	Emik Akad.
Poročilo o II. kongresu
slovanske kal. akad. mladine v Ljubljani od 23. — 27. VIL 1930.
Eno važno knjigo bi kmalu prezrli! Konec letošnjih počitnic je izdal pripravljalni odbor za imenovani kongres svoje poročilo.
Že pred dobrini letom se je la kongres vršil. Tedaj vzbudil med kat. akademiki in ludi starešinami dovolj zanimanja in celo navdušenja. Saj je reševal problene, ki nas Slovane, zlasti katoliške Slovane, v živo zadevajo. Tnko je n. pr. vprašanje slovanske vzajemnosti, ali idejo verskega ze-dlnjcnja med vzhodom in zapadom, ideja, ki so je posebno nn tem kongresu jiokazala odločilno važna za verski in narodni prerod Slovanov.
Ta kongres sam je te slov. probleme že ludi čisto praktično reševal. Nn njem so bili zastopani menda vsi slov. narodi po odličnih zastopnikih; Rusi, Poljaki, Čehi, Ukrajinci, Slovaki in Hrvatje. Mnogo se je s tem storilo zn medsebojno spoznavanje in zbližanje. To delo se je, kot smo fitali v Kraljestvu božjem (str .125., št. 9. t. 1.) nn letošnjem podobnem kongresu v Bratislavi uspešno dovršilo. Enako so bili lani v LiuhlJnni ln zoDet letos
v Bratislavi zastopani pravoslavni, grkokatoliki in katoliki v bratski edinosti in slogi.
Da pa ideje postanejo last nas vseh, da se uspehi ohranijo in še jiovečajo, naj služi omenjeno Poročilo,
Poleg različnih sestavkov ter poročil o poteku kongresa obsega to Poročilo večino referatov, ko-referatov in diskusij na omenjenem kongresu in vse resolucije. Obžalovali moramo, da ni v knjigi nekih važnih referatov. Redakcijski odbor bi se jmO moral pobrigati, da bi nam ohranil vso govorjeno besedo s kongresa 1
Danes le omenjam nekatera važnejša objavljena predavanja, ki nam po svoji važnosti morejo služiti za idejno orientacijo. — Fundamenlainega jiomena je referat prof. dr. Grivca: Ciril-metodij-кка ideja in Katoliška akcija. Tema referata je: živimo res v vsem obsogu katoliško in mnogo sino s tem že storili za unijo! Lepo in praktično je obdelal Čeli prof. dr. VI. Macourek temo: Kulturno stanje sodobnega slovanetvn. — Dalje: dr. J. Kalaj: Katolici Slaveni i liturgički pokret; dr. F. Štele: Etične in kulturne vrednote slovanstva; — rusko predavanje prof. dr, K. |{. Volinskega: Slovani v univerzalni kulturi.
Poročilo je izdano v dostojni obliki in opremi; krasi ga nekaj fotografij s kongresa. Vsem ga toplo priporočamo v nabavo, še bolj pn v študij! Dobi si pri Pripravljalnem odboru za ceno 30 Din. Upamo <la ga bodo dobile v prodajo ludi knjigarne.
Fotoamaterji J Povečave
ml Vaših negativov Vam strokovno lepo in poceni napravi
lotoodd. Jugoslovanske knjigarne
NE IZOGIBAJTE SE SREČE!
V KATERRM MESECU STR ROJENI?
Januar
Fobrnar
Marec
April
Maj
JURIJ
St. Sn8.il	ilo 88'2
« ШОЈ	<li> 85U
<	lllliOl	do «31
<	91И1М	ilo ei;fi « Kssi	<io »ti » f.'Ol	(lo 23t
.1 lilij
Avgust
sl'|>! {'Illlior
oktober
November
Decomber
St	lausj do -ia
«	898S3 do МШ
	S!ii;e.'i do Tini
	Ш do DU
	68&51 do ('00
<	SflUOl do 47
Zahtevajte Stovilko srečko razredno loterije v mosecu, v katorem sto litll rojeni. Tu štovilku se dobi pri novi Glavni kolekturl „HERMES" d. d., Zagreb
JelačiiSev trg 7 — 1'od zidom S	Srečko lnliko narof-lto /. navaduo dopisnico nll po telefonu st. 3J-M
Dnevna
Koledar
Sobota, 7. novembra: Janez Gabriel Perl., mučeneč; Engelbert, škof.
Osebne vesti
—	Za suplenta na drž. realni gimnaziji v Mariboru sta postavljena g. Modic Stanko, sekretar realne gimnazije v Plevlju, in g. Koiak Vinko, diplomirani filozof v Ljubljani,
Diplomiral je na ljubljanski univerzi včeraj za inženjerja gradbene stroke g. Nikolaj Jan-kovič. Iskreno časiitamo.
No vi grobovi
+ Anton Pečar. V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Anton Pečar železničar v pok. Pogreb bo danes v soboto 7. t. m. ob 2 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Pokojniku naj sveti večna luč, žalujočim ostalim pa naše sožalje!
+ Umrla je v Predolah Marija Kastelic, p. d. Kamrova mama, v starosti 54 let. Bila je dobra, skrbna mati in gospodinja. Preostalim naše iskreno sožalje! — Pogreb bo v soboto dopoldne po prihodu vlaka.
Ostale vesti
—	Današnja in včerajšnja številka »Slovenca« sta izšli brez vsakih vložkov in prilog. To v vednost vsem našim čitateljem!
*
■— Dobrodelna akcija v ljubljanski školiji.
Darovali so doslej za stradajoče in reveže: Dr. Mihael Opeka, stolni kanonik, Ljubljana 500 Din; Franc Zbašnik Hrastje pri Kranju 10 Din; Misijonarji v Radečah pri Zid. mostu 50 Din; Grča Blaž, -župnik v pok., Šenčur 100 Din; dr. Fr, Ušeničnik, univ. prof., Ljubljana 1000 Din; Janežič Anton, knjigoveznica, Ljubljana 200 Din; dr. Fr. Perne, prof. v pok., Ljubljana 100 Din; dr, Jak. Kotnik, prof,, Ljubljana 40 Din; dr. Cir. Ažroan, prof. Novo mesto 100 Din; župni urad Črmošnjice Din 256.40; Mladinski dom Kodeljevo Din 219.15; Kartuz.ijani Pleterjo 100 Din; dr. Jos. Debevec, prof. Ljubljana 200 Din; duhovnijski urad Bevke 114.50; župni urad Sv. Gregor 222; župni urad Št. Lambcrt 100; uršulinski samostan Ljubljana 50; župni urad So-dražica 200; cerkev na Brezjah 300; župni urad Ccrknica 1418; župni urad Sostro 340.30; lgn. Fertin, vpok. župnik na Brezjah 100; župni urad Ajdovec 50; župni urad Kopanj 210; Anlonianum Ročno 20; župni urad Predoslje 1140; župni urad Rova 210; župni urad Šmartno pri Litiji 371.25; župni urad Črni vrh nad Polh. gradcem 100; župni urad Adlešiči 67.15; župni urad Ihan 200; župni urad Tunice 200 Din; župni urad Planina pri Rakeku 200; župni urad Gora pri Sodražižci 32; župni urad Naklo 280 Din; dr. Gregor Pečjak, prof,, Ljubljana 280; dr. Fr. Kimovec, stolni kanonik, Ljubljana 100; Anton Čadež, mestni katehet, Ljubljana 300; župni urad Planina pri Črnomlju 20; Janko Mlakar, prof., Ljubljana 1000; župni urad Zapoge 300; župni urad Ši. Peter pri Nov. mestu 170; župni urad Ribno 120; duhovnijski urad Nova Štifta 100; župni urad Unec 187.85; župni urad Selca 100; župni urad Brdo 460; župni urad Hinje 50; župni urad Komenda 465; župni urad 1'od-brezje 90; župni urad Janče 54.05; župni urad Grčarice 100; župni urad Adlešiči 10; župni urad Rateče-Planica 200; župni urad Št. Gotard 110; župni urad Zaplana 140; župni urad Gozd 95 Din; župni urad Zalilog 200 Din. (Imenovani denar jc prejel knezoškof, ordinarlat v Ljubljani.) Vsem darovalcem se najiskreneje zahvaljujemo in se še novim priporočamo. Bog povrni stotero! — Kari-tativna zveza v Ljubljani.
—	»Ilustracija« it. 11. izide danes in bo popoldne na raspolago v trafikah in knjigarnah. Posamezna številka po 10 Din. Priporočamo vsem, da si revijo ogledajo in naroče. Celoletna naročnina za to revijo 100 Din ni velika in jo naročniki lahko plačajo na obroke. Zahtevajte številko na ogledi — Uprava revije »Ilustracija« v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6, I. nadstropje,
—	sole prosti dnevi. Ljubljana, 6. nov. AA. Prosvetni oddelek kr. banske uprave v Ljubljani razglaša: Na osnovnih in meščanskih šolah, katerih zgradbe služijo dne 8. t, m. kot volišča, ne bo v soboto 7, t. m, popoldne in v ponedeljek 9. t, m, ves dan pouka.
—	Zakon o obratih. Kralj je 5. t. m, na predlog ministra za trgovino in industrijo podpisal in proglasil za vso državo enoten zakon o obratih (raanjah).
—	Otvoritev tclciona Gomilsko. Dne 24. oktobra 1931 je bila pri pošti v Gomilskcm otvorje-na telefonska centrala. Telefonski promet med Gomilskim na eni strani in Polzelo, Sv, Jnrjem ob Taboru Št. Pavlom pri Preb., ter Št. Petrom v Savinjski dolini na drugi strani je v smislu čl. 31 telefonskega pravilnika krajeven (lokalen).
—	Razpisane poštne službe. Razpisana je služba pogodbenega poštarja v Križah na Gorenjskem. Jamčevina 1200 Din. Letni prejemki: redna plača 13.800 Din, doklada 6900 Din, za brzojav in telefon 360 Din, za nadziranje pomožne pošte 360 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 182 Din, nagrada za prenašanje pošte 260 Din in nagrada za vzdrževanje selske dostave 7176 Din. — Razpisana je služba pogodbenega poštarja v Pctrovčah. Jamčevina 1200 Din. Letni prejemki: redna plača 11.800 Din, doklada 5900 Din, za brzojav in telefon 360 Din, za odpravljanje ln prevzemanje pošte izven uradnih ur 364 Din, nagrada za prenašanje pošle 3800 Din in nagrada za vzdrževanje eelske dostave 6552 Din. — Razpisana je nadalje ludi pogodbena pošta v Gorjah pri Bledu. Jamčevina 1200 Din. Letni prejemki: redna plača 12.800 Din, doklada 6400 Din, za brzojav in telefon 360 Din za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 182 Din, nagrada za pronašanje pošte 2667 Din in nagrada za vzdrževanje selske dostave 9828 Din. — Prošnje s prilogami naj se pošljejo na Dravsko poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 15. t. m,
—	Zagrebška klavnica, boj proti podganam in »zgodovinski vol«. V Zagrebu so pred kratkim otvorili novo klavnico, ki je res najmodernejše urejena. Zaradi tega so seveda staro klavnico v Klavniški ulici zaprli in je bil pretekli petek zaklan v njej zadnji vol ki so mu Zagrebčani dali ponosno ime »zgodovinski« vol. Z opustitvijo stare klavnice pa je tesno zvezan drug problem ki je res problem, namreč problem podgan. Po odredbi mestnega fizikata so zaprli vse odvodne kanale ln lako preprečili agilnim četveronožcem beg. Včeraj so jim natrosili zastrupljene hrane, naslednje dni pa bodo začeli s plinskimi bombami. Upajo, da jim podgane ne bodo delale prevelikih preglavic.
—	Redka sreča v nesreči. S Sušaka poročajo: Predvčerajšnjim se ie avtobus, ki vozi na progi
kronika
Opatija—Reka, na dvorišču neke čistilnice zaletel v težek kamijon. Trk je bil tako eilen, da se je kamijon prevrnil in zrušil bližnji hidrant, iz katerega je začela brizgati voda v mogočnem curku. Potniki v avtobusu so bili poleg lažjih prask deležni še mrzle vode. Neverjetno srečo pa je imel neki kolesar, ki je bil v trenutku trka med avtomobilom in kamijonom. Kolo se mu je povsem razbilo, sam pa je ostal nepoškodovan. Revež ee je tako prestrašil — misleč, da je on povzročil nesrečo — da je pustil na licu mesta kolo in klobuk ter pobegnil, kar so ga nesle pete.
—	Velik požar v Čakovcu. V četrtek ponoči je izbruhnil v tvornici pohištva, ki je last g. Hole-bergera, velik požar. Gasilci so bili sicer kmalu na mestu, vendar je bil ogenj tako močan, da so se morali omejiti le na lokalizacijo ognja. Vrhu tega pa so jih pri delu ovirali radovedni ljudje. Tvornica je pogorela do tal. Škoda znaša okrog 400.000 Din.
Hotel „Stara pošta" — Kranj
Dnevno koncert
Jazz — Saxofon —■ Trio s petjem
—	Največja vrednost vrednostnih pisem za
inozemstvo, Uradno se razglaša, da smejo pošte odslej sprejemati vrednostna pisma za inozemstvo samo do največje vrednosti 3000 Din.
—	Odkupne pošiljke v prometu z Avstrijo. Ljubljansko poštno ravnateljstvo razglaša, da je od 12. oktobra t. 1. dalje promet odkupnih priporočenih pošiljk in odkupnih pisem in škat.el med našo državo in Avstrijo ustavljen.
—	O vzrokih brezposelnosti predava nocoj ob 18.30 v našem radiu dr. L. Čampa.
—	Šolski radio. Pred par dnevi je bil slovesno otvorjen šolski radio. Kako velikega pomena bo radio na šolskem polju, danes ne moremo presoditi, Vsa čast pa slov. učiteljstvu in merodajnim člniteljem, ki so omogočili, da bo sedaj tudi šolska mladina deležna visoke kulturne naprave. V splošnem imamo Slovenci danes že precej radijske literature, ki nas seznanja o radiotehnikl. Najob-širnejše obdelava to tvarino praktično in teore-
Maribor, 0. nov.
Nenadna smrl 76 letnega Jožefa Čelann, ki je staneval v Kraljevcih pri kočarju Satlerju, je povzročila v okolici Sv, Jurija ob Stavnici dokaj razburjenja. Ljudem je bilo znano, da je stari Če-lan še iz predvojnih časov krčevito hranil precejšnjo množino cekinov in srebrnih tolarjev, katere je skrival na raznih krajih, boječ se, da bi mu jih kdo ne odnesel. V preteklih dnevih pa je starega Čelana nenadoma nekaj zgrabilo, da je odšel v Gcrnjo Radgono, kjer je v tamošnji posojilnici zamenjal svoje cekine, tolarje in svetle kronice za papirnate jurje, katere je skrbno shranil domu. Ko se je sedaj raavedelo o njegovi nenadni smrti, je ljudska govorica takoj spravila to v zvezo s skrivnostnim zločinom, katerega žrtev da je po-
Izjava
Zloba nikdar ne počiva in zlobne osebe so razširile in še razširjajo v Javnosti vesti, da je Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru raznim dolžnikom odpovedala z 8. t. m. 10«„ posojila, oziroma celo posojilo, če gredo volit. V svoji zlobnosti so ti obrckovalci šli tako daleč, da so te in enake vesti o Spodnještajerskl ljudski posojilnici z zlobnim namenom ovadili celo žan-darmeriji.
Izjavljamo, da Spoduještajerska ljudska posojilnica sploh nikomur ni odpovedala posojila in ga tudi ne misli odpovedati, da celo plačil amortizacijskih obrokov od dolžnikov ne zahteva, ker je tako silno pomanjkanje denarja med ljudmi, da niti obresti ne morejo plačevati.
Prosimo nujno, da se nam takoj naznani vsakogar, ki bi razširjal gori omenjene vesti o Spod-njcštajcrskl ljudski posojilnici v Mariboru, ki bo nesramne obrekovalce brez usmiljenja izročila sodišču.
Maribor, 6. novembra. 1931. Za Spodnještajersko ljudsko posojilnico v Mariboru
Dr. Anton Jeroviek, 1. r., načelnik, Jože! Trasenik, 1. r., član načelstva in ravnatelj.
Bilanca mariborske gradbene delavnosti
Nassimbenijeva in Bergova hiša
Med privatniki, ki so v letošnji stavbni seziji gradili, sta postavila največje objekte stavbenik Nassimbeni in tovarnar Berg. Nassimbenijeva stavba obstoji iz treh medsebojno vezanih objektov, ki leže med treini ulicami in sicer med Strossmajer-jevo, Orožnovo in Gospejuo ulico. Stavbe so tri-liadstropne ter obsegajo 22 deloma dvosobnih, deloma štirisobnih stanovanj s kopalnicami in pritiklinami. V pritličju je 6 trgovskih lokalov. Vsa stanovanja so zelo udobna. Poslopja so glavnem že dograjena ter se dela sedaj na notranji opretni. — Bergova hiša na Glavnem trgu pa se naliaja še v gradnji. Dozidana je do drugega nadstropja. Tudi lo poslopje bo trinadstropno, obsegalo pa bode le 6 velikih, štirisobnih stanovanj s kopalnicami, pritiklinami in stekleno verando. V pritličju bodo 4 trgovski lokali z odgovarjajočimi skladišči.
Letos 134 novih stanovanj
Vse ostale letos dovršene, oziroma započete zgradbe so rnalostanovanjska poslopja in sicer 13 z enim, 30 z dvemi, 7 s treini in 2 s petimi stanovanji. Vsega skupaj pa je bilo letos zgrajenih v Mariboru 58 novih stanovanjskih poslopij s 134 stanovanji. 8 stanovanjskih zgradb s 16 stanovanji je zgradila zadruga Železniška družina«. Še ena taka stavbna sezona v Mariboru in vprašanje pomanjkanja stanovanj bi v Mariboru več ne obstojalo, ako ne bi stanovanja v novozgrajenih hišah bila preveč draga. In to ne ona stanovanja s kom-forom v centru, ampak ludi ona na periferiji so za delavske in srednje sloje veliko predraga, ker gre često polovica in Še več mesečnega zaslužka za stanovanje. Izredno draga so stanovanja v novih stavbah, kakor bode to v palači OUZD, banovinski hranilnici in še drugih. Seveda taka stanovanja nekaj nudijo ter so razkošno opremljena. Tako ie
tično prof. Adree-jeva knjiga: Radio. Osnovni pojmi iz radiotehnike. Slik 214, strani 244 in velja nevezana 60 Din, pol trdo 65 Din, vez. v platno 75 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Delo je pisano poljudno. Vsak izobraženec jo bo razumel, ako jo bo počasi in premišljeno predelal. Snov je obdelana izčrpno in temeljito, znanstveno in poljudno strokovno in pregledno. Kdor bo lo delo vestno preštudiral, bo razumel o radiotehnikl veliko več, kot je amaterju treba vedeti. Da, znal si bo eam eestaviti svoj aparat, kar mu bo prihranilo mnogo izdatkov in mu dalo marsikatero veselo uro oddiha, da niti ne govorimo o fizikalnem znanju, ki si je bo pridobil ob študiju knjige in sestavljanju aparata,
— Med, zajamčeno pristen, vseh vrst. ter ee- | belarske potrebščine nudi prodajalna Čebelarskega društva, Ljubljana, Vošnjatiova ulica 4 (polog gostilne Novi svet).
—	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
—	Pri odebelclosti naravna »Franz-Josef« grenčica močno pospeši prebavo in napravi telo vitko. Mnogi profesorji jemljejo »Franz-Josef« vodo kot celo proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca, »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
Brežice
Misijonska razstava je radi volitev odgode-na na 14. in 15. t. m.
stal Čelan, ker eo je neznani morilec polakontnil njegovega zaklada, ko je zvedel za skrivališče, v katerem je bil denar shranjen. Sum je bil tembolj podkrepljen, ker niso denarja našli pri mrtvecu kljub vsemu iskanju. Obveščene so bile radi tega varnostne oblasti in mrtvega si je ogledal zdravnik iz Gornje Radgone, ki je odkril na levi strani temena malo odrtlno, ki bi utegnila Izvirali ml udarca s kakim topim predmetom. Na podlagi lega odkritja je odredilo državno pravdništvo v Mariboru sodno obdukcijo trupla, ki se je vršila danes pri Sv. Juriju ob Sčavnici in katero se jo udeležil državni pravdnik dr. Hojnik iz Maribora s kazenskim sodnikom in zdravnikom iz Gornje Radgone. Komisijonelni ogled ob Času poročila še traja. '	■ •
skoro povsod centralna kurjava, topla voda vedno na razpolago, dalje kopalnice z vzidanimi banjami, moderno urejene pralnice in sušilnice. Sicer bode stalo štirisobno stanovanje približno 2000 Din mesečno, toda če se vračuna ugodnosti, ki jih nudi, potem to za petičnega človeka ne bo predrago.
Pač pa bode trajalo še nadalje |>отапјкапје cenih stanovanj za delavstvo in slabo situirane srednje sloje. Mestna občina je v preteklih letih mnogo storila.v tem pogledu; toda bremena, ki si jih je s temi stanovanjskimi akcijami naložila, so tako velika, da bode v doglednem času le težko misliti na kaj sličnega. Treba bi bilo to vprašanje rešiti še na kak drug način. Predvsem bi bili poklicani država in banovina, da nekaj store za omiljenje stanovanjske bede tudi v Mariboru, predvsem prva za svoje številne nameščence. Gradnja malostanovanjskih hišic na zadružni podlagi, ki je v drugih mestih eden najuspešnejših načinov v borbi proti pomanjkanju cenenih stanovanj, je pri nas še vedno v povojih ter so vse tozadevne številne akcije zaspale,
□	Ruška cesta zaprta. Radi ureditve ceetliča RušJje ceste ostane ista med Kralja Petru trgom in Črtomirovo ulico do nadaljnega za vozovni promet zaprta.
□	Nočno lekarniško glulho imata prihodnji teden lekarni P. Albaneže »Pri sv. Antonu: v Frankopanskl ulici ter V. KBnlgova »Marija Po-magaj< na Aleksandrovi cesti.
□	Ljudski oder uprizori drevi v dvorani Prosvetno zveze Gogoljevo »Zenitev . Prijatelji Ijud-skooderske umetnosti! Pričetek ob 20.
□	Preko bisernega jubileja. 62 letnico svoje poroke sta obhajala le dni zakonca Luka in Marija Kancler iz Polskave. Za naše čase pač redek jubilej, tembolj, ker sla ga dočakala jubilanta v polni moči in svežini. Živita nn prevžitku v svoji hiši ter še oba čvrsto gospodarita. Mož kljub svojim 90 letom še sam preseka vsa drva in opravlja vsa dela na dvorišču, žena j>a se še vedno z niladoni-ško čilostjo v 8B. letu starosti vrti po kuhinji in sobi ter ne misli na zasluženi počitek. Delo drži oba v sreči in zadovoljstvu še v pozni in redko doseženi etaroetl ler ju napolnjuje t nado, da bosta doživela še dijamantno poroko, kar jima želimo tudi mi. Na mnoga leta!
□	Izumirajo... Stare mariborske patricijske rodbine izumirajo. Včeraj zjutraj je umrla v svoji hiši v Kopitarjevi ulici 12 gospa Alojzija Meniš, zadnja potomka nekdaj znane trgovske rodbine. Pogreb blage pokojnice se vrši v nedeljo popoldne ob pol 4 iz kapele na mestnem pokopališču v rodbinsko grobnico istotam. — Včeraj je preminula v splošni bolnišnici zasebnlca Ana Venko. Pogreb se vrši v nedeljo ob pol 5 popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Blagima pokoj-nicama časten spomin, žalujočim naše globoko sožalje!
□	Moderniziranje cestne razsvetljave. Mestno električno podjetje izpopolnjuje ceslno razsvetljavo. Te dni so bila dovršena dela na izpopolnitvi razsvetljave Slomškovega trga in na novo jo bila razsvetljena Tržaška cesla do odcepa Ptujske ceste. Postopoma se bo nadaljevalo z izpopolnitvijo cestne razsvetljave tudi na drugih cestah.
□	Na. prodaj je bilo na včerajšnjem ribjem Irgu: polonovke po 22, sipo 18, veliko sardele 80, male sardele 10, plavice 18, moli 26, brancini 38, morski raki 24 sladke ribe 20, ščuke pa 28 Din kilogram.
□	Praktični izpiti učiteljic. Prejeli smo: Na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru so se vršili pod predsedstvom ravnatelja Fr. Kadunen praktični izpiti učiteljic od (i. oktobra do 5. nov. Izpit so napravile te-le gospodične učiteljice: Praznik Jožica, šprager Danijela, Župan Ana, Kraujec-Kizjak Ivanka, S. Frančiška Potočnik, Šavpali Ana, Bizjak Evgenija, Duh Jožica, Torelli Ana, Jamšek Vidu, Mrovlja-Eiletz Lidvina, Rutter Marija, Ba-joc Lucija, Starec Jožica, Perčič Roža, Kraraer Magdalena, Nachtigal Marija, Bernniu Ana, Kline Kristina, Muc Božana, Pipan-Starc Justa, Klethofer Friderika, Macarol Zora, Reven Jožefa, Plavža k Marija, Sekirnik-Stopar Angela, Mlaker Marija, Verbelc Alojzija, Hobič Nada, Kavčič Josipina, Fe-renčak-Aleš Frančiška, Volčjak Franica.
□	Žepni vozni red mestnega avtobusnega prometa. Vodstvo mestnega avtobusnega prometa je stavilo v promet nove žepne vozne rede ,vseh svojih lokalnih in podeželskih avtobusnih prog, iz katerih jo točno razviden odhod in prihod posameznih avtobusov. Dobijo se pri službujočih šoferjih, v trafiki na Glavnem trgu pri avtobusni postaji in pri blagajni podjetja, Plinaruiika 9. Cena po komadu Din 2.
□	Glasbeno delo kal. omladine. Za dečke so vaje vsak torek in petek ob četrt na štiri, za deklice pa ob pol treh v Omladinskem domu, Cvetlična 28. Prvi nastop bo 1. decembra ob odkritju Kraljeve slike v omladinski dvorani.
□	Bruno na glavo. V Limbušu se je težko ponesrečil železničar Flakuš. Pri gradnji hiše mu je padlo z ogrodja na glavo težko bruno ter ga podrlo na tla, da je obležal nezavesten. Težko poškodovanega so propeljali včeraj v mariborsko bolnišnico.
□	Čez kolesarje so pritožujejo policijske hukvo ter jih dolže neprevidne vožnje. V Vetrinj-ski ulici iu na državnem mostu sla so pripetila včeraj dva težja karambola; radi goste megle, ki
je ovirala pregled, sta dva kolesarja podrla na tla pasanta, ki sta zadobila pri padcu težje poškodbe ter sla morala iskati pomoči na reševalni postaji.
□	Nesreča, V bližini učiteljišča šolskih se. ster se je včeraj popoldne težko ponesrečil mehanik Pepo Jug. Vozil se je na svojem motornem kolesu in se hotel izogniti neki ženski, ki je šla čez ceslo, pri tem pa so je zaletel v neko drevo iu obložili. Pripeljali so ga z rešilnim avtomobilom v bolnišnico.
□	Požar v Zlatoličju. Včeraj popoldne je nastal v vasi Zlatoličje požar v gospodarskem poslopju posestnika in kolarja Ivana PiSeka. Plameni so takoj objeli poslopje, da so so morale došle požarne brambe, med katerimi j'' bila tudi mariborska, omejiti lo na lokaliziranje požara. Gospodarsko poslopje jo pogorelo do tal ler trpi posestnik 80.000 Din škodo. Vzrok požara ui znan, sumijo pa, da ga je podtaknila zlobna roka.
П Avto pudri brzojavni drog. Včeraj popoldne jo pribr&el po Tržaški cesti tovorni avto, ki je bil visoko naloion z raznovrstnim pohištvom. Naenkrat se je znašlo na kupu več vozil iz različnih smeri. Tovorni avlo se je skušal izogniti, zašel pa jo preveč na desno in udaril ob brzojavni drog ter ga prelomil pri lleh. Kadi pretresa ho popadali kosi pohištva z avtomobila, razbilo se je precej porcelana ter šijie na avtomobilu, večje nesreče pa ni bilo.
Naznanilo vsem Celjanom
Vsled nenadne smrti mojega soprogu, naznanjam svojim cenj. naročnikom, da vodim neovirano dalje Sjiocialno uniformno ju civilno kroja-jaštvo, kakor tudi za čč. duhovščino; iu sicer pod vodstvom prvovrstnega strokovnjaka ter prosim za liadnljuo zaupanje in naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem .Tos, TomašiC, vdova. Celje — Na okopih 5
Radio
Programi Kndio-LioHiRanai
Sobota, 7. novembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče. — 17.00 Salonski kvintet. — 18.00 Zavod za slepe v Kočevil (g. Janežič Gabrijel, vodja šole za slepce v Ko čevju). — 18.30 Dr. Lojze Čampa: Vzroki brezposelnosti. — 19.00 Ga. Orthaber: Angleščina. — 19.30 L. Namorš: Tolšče. — 20.00 Rezervirane za bansko upravo. — 20.30 Lcharjev večer (pre nos z Dunaja). — 22.00 Čas In poročila. — 22.15 Salonski kvintet. —
Nedelja, 8. novembra: 9.30 Prenos cerkvenc glasbe. — 10.00 P. dr. Roman Tominec: Galeri|a slovečih konvertitov, — 10.30 B. Horvat: O kulturnem filmu. —■ 11.00 Salonski kvintet. — 12,00 Dr Veber: Podrobni podatki o eksperimet. fonetičnih študijah v našem radiju; nato čas, dnevne vesti plošče. — 15.15 Dekliška ura: Pogled iz globine k luči (A. Lebar). — 15.45 Citraški tercet -Vesna
—	16.15 Narodni guslar Barjaktarovič igra na guele
—	16.15 Salonski kvintet. — 17.30 Zofka Kvedro-va: Pijanec, dramatičen prizor. (Igra Ljudski oder)
—	20.00 Samospevi gospe Pavle Lovšetove. — 20 4; Valčkova ura, izvaja salonski kvintet. — 22.00 Čas in poročila. — 22.15 Salonski kvintet.
Drugi programi i
Nedelja, 8. novembra.
Belgrad: 12.05 Narodne melodije, 12.30 Radio orkester, 17.20 Jazz. 20,00 Narodne pesmi. 20.30 Pester program. 21.00 Radio orkester. — Zagreb: 11.30 Plošče. 17.00 Ciganska glasba. 20.30 Radio orkester. 22,00 Večerni koncert. — Buda-pesti 11.00 Nabožna glasba. 14.00 Radio orkester. 17.00 Popoldanski koncert. 18.40 Ciganska glasba. 20.30 Prenos iz študija, Ciganska glasba. — Rim: 10.15 Nabožna glasba. 13.00 Pester koncert. 17.00 Orkestralni koncert. 21,00 Simfonični koncert, — Milan: 10.50 Religiozna glasba, 12.30 Pestra glasba. 19,05 Pestra glasba. 20.35 Madame Butter(ly, opera, — London: 20.55 Dawentry. 22.05 Orkestralni koncert. — Stuttgart: 19,30 Mandoline. 22.43 Plesna glasba. — Berlin: 20.30 Koncert, 22,40 Plesna glasba. — Dunaj: 11.30 Kantata J. S. Bacha. 12,00 Opoldanski koncert. 19.35 Večerni koncert. 20,25 »Imprekarlo iz Luime«, igra. — Katovice: 12.15 Opoldanski koncert. 20.15 Poljudni koncert. 22.10 Violinski koncert, — Praga! 20.00 Koncert češke filharmonije. — Trst: 13.00 Pestra glasba. ' 16.30 Plesna glasba. 18,00 Lahka glasba. 21.00 Instrumentalni koncert.
Matfho* Nenadna smrt starčka
Zopet zločin?
življenje Kitajcev
Med Kitajci in Japonci se bije krvav boj za posest svobodne Mandžurije, ki je nasoljena od Kitajcev. Borba za posest te velike polt rujinc, ki je zelo bogata na rudah (zlato in
srebro) in je po svoji legi važna v vsakem oziru, se vrši že desetletja. Interesi svetovnih -.1: Japonske, Rusije, Amerike in Anglije se tukaj križajo. Zanimanje za vojno med obema narodoma zato pridobiva na važnosti. »Slovenec jo že ponovno pisal o tem svetovnem dogodku in v objektivnih Člankih odličnega strokovnjaku za vprašanja daljnega vzhoda podal točno sliko o vzrokih te borbe in o zakulisnih spletkah med velesilami. Mi bomo na tem mestu priobčili več člankov o navadah iti običajih 100 milijonskega kitajskega naroda. Tudi te članke piše strokovnjak in dober pi znavalec Kitajske 1'. Jakob Marquart. S. V.
Castiiev padlih junakov ua Japonskem. V svrho propagande za vojno proli Kitajcem so te dni prepeljali v Tokio zemeljske ostanke padlih vojakov v Mandžuriji in jih pokopali z največjimi slovesnostmi.
.1). iz Chaoni v pokrajini Santung na Kitajskem. Gotovo bodo zanimali našo javnost baš sedaj, ko prihajajo vesti z bojišča na daljnem vzhodu.
Dru žina
Na Kitajskem živijo pod eno streho in v skupnem gospodarstvu in uživanju imetka ter -e štejejo za družino: stari starši, njihovi sinovi z ženami, vnuki s soprogami in otroci (če so dekleta še neporočena) in pravnuki in pra-rnukinje. Stari oče — deloma tudi stara mati — je gospodar, patriarh nad vso družino, nad -inovi, hčerkami, snahami, vnuki in njihovimi /.enanii, sploh nad vsemi, ki bivajo v skupnem gospodarstvu. Omožeue hčerke se izločijo i/, zajed niče večinoma že pri zaroki. Sinovi in neomožene hčerke morajo ubogati svoje starše do njihove smrti. To učijo vsi stari in novi pisatelji, to zapovedujejo vsi zakoni, to je nespremenljiva navada in zapoved; koliko -far, kako bogat ali izobražen je mož, to je postranskega pomena, on mora vedno in brezpogojno ubogati in poslušati svojega očeta in svojo mater, biti vdan in pokoren družinskemu poglavarju.
Prišel je k meni predstojnik cerkvene občine Josip Džang. Na pripombo, naj dobro izvršuje dolžnosti cerkvenega predstojnika, odgovori: Jaz nisem gospodar.< — t Kdo je, če nisi ti?«: — Moj stori oček — »Koliko let inta tvoj stari oče?« — >86 let.« — »In ti?« — »Jaz jih imam 47.t — »Ni dovolj, dragi prijatelj, če sta krščena samo ti in tvoja žena. Kot oče in cerkveni predstojnik moraš izpolniti tvoje dolžnosti tudi napram tvojim otrokom in vnukom.« — Stari oče je pogan in ne pusti otrok v cerkev. — >Vendar boš ti gospodar nad svojimi sinovi in snahami.« — >Ne; stari oče je gospodar. On zapoveduje in otroci morajo ubogati. — Torej nisi gospodar niti nad lastnimi otroki, čeravno imaš že pet križev in sivo brado?!
Tako so poganski starši in pogosto tudi prastarši zelo velika ovira za spreobrnitev velike družine. Ti običaji so tako ukoreninjeni, da so redki slučaji spreobrnitve, ee nista bila krščena stari oče in stara mati. Le če sta sin in snaha izredno krepka in močna v veri in v izpolnjevanju verskih dolžnosti, zmagata z veliko težavo. V takih slučajih nastane v rodbini prava vojna, kakor to piše v 10. glavi Matej: Nisem prišel delat mir. prišel sem z mečem ... da ločim ... hčer od matere, snaho
od tašče.« Ce stara dva postaneta kristjana, je dobljeno zagotovilo, da bo v kratkem njima sledila vsa številna družina. Kdor ima za seboj otroke, ima na Kitajskem malo ali nič; kdor ima taščo za sebe, ima vso družino.
Očetovska oblast
Najvišje načelo rodbinskega prava na Kitajskem je: neomejena oblast očeta. To je obenem tudi glavna vez, ki vzdržuje ogromno kitajsko državo. Je to prastara, v vzhodnih državah ukoreninjena misel patriarhalične ureditve družinskega življenja in po njeni istota-ke ureditve države. Zato se smatra vsak uradnik za očeta svojim podložnikom. Ker on skrbi za ljudstvo, ne more biti nobenega prigovora njegovim dejanjem.
Družinsko življenje Kitajcev, s čistostjo spolnega občevanja, z otroškim češčenjem staršev, je mnogo pripomoglo, da se je kitajska država ohranila. Vsemu življenju je družina središče in družina s svojim konservativnim značajem blagodejno vpliva na okolico. Kitajsko družinsko življenje je daleč pred evropskim, kjer so pogosto vezi med člani tako rahle.
Prvi upor angleških mornarjev
Te dni pridejo pred sodišče častniki in mornarji angleškega atlantskega brodovja, ki so nedavno pričeli stavkati, ker so jim znižali plače in prispevke za njihove rodbine. V zgodovini največje mornarice sveta je to šele drugi slučaj, da je prišlo do upora. Prvi upor se je zgodii pred 150 leti. Uprlo se je moštvo vojnega broda Bounty. Ladja je bila odposlana v južno morje, da v tamkajšnjih kolonijah natovori sadike znanega drevesa >kruhovca<: ler jih odpelje v zapadno Indijo. Mesece je plovila ladja po indijskih in polinezijskih vodah. Trpljenje in hude muke, posebno pa še kruto postopanje kapitana, je ogorčilo moštvo in med njimi vzbudilo duh upornosti. Sklenili ro, da bodo pri :>Otokih prijateljstva^: vkrcali kapitana in častnike na rešilni čoln ter jih prepustili usodi, sami pa se naselili na kakem zapuščenem otoku. Dogovorjeno — storjeno. Častnike so naložili v čoln, sami pa kmalu našli večje otočje in se ustavili na otoku Pittcairu. Nameravali so tu ostati do konca življenja. Delali so pohode na sosednje otoke, si v borbi z domačini priropali žene, radi katerih je kmalu tudi med njimi samimi prišlo do spopadov. Prebivalstvo se je kljub temu množilo, zato so se organizirali po vzorcu iz stare domovine. Za svojega voditelja so izvolili mornarja Adamsa, ki je užival največjo avtoriteto. Nesreča ali sreča je hotela, da so Holandci rešili izpostavljene častnike, ki so bili kmalu zopet v Angliji. Angleška vlada, ki ji je stal na čelu minister Pitt, je
Mož. ki izdeluje diamante. Berlinski kemik dr. Ge-org Senflner je baje iznašel način, kako ee izdelujejo umetni diamanti, ki niti po leži, niti po čistosti barv ne zaostajajo za pravimi.
sklenila, da ta upor ne sme ostati brez posledic. in je zato sklenila poslati za uporniki z ladje :>Bounty< kazensko ekspedicijo. Dvajset let je trajalo, preden so jih izsledili. Otok Pittcairu je postal pozorišče strašnih dogodkov. Črne žene so prosile za svoje može milosti. Vse jokanje in vse prošnje so bile zaman. Vsi uporniki so najprej pretrpeli strahotne telesne kazni, nato pa so jih zvezane odpeljali v Loudon, kjer so končali na veša-lih. Samo Adams je ostal na otoku.
Irak postane svobodna država. Angležki zastopnik v inandateki komisiji pri Zvezi narodov je iz-javil. da namerava Anglija dati polno evobodo državi Irak, ker je vlndn dala dovoljna jamstva zu
reden razvoj trgovine.
Zgradhu parlamenta v mestu Delhi (v okviru vodju indijskih mohamcdancev Aga Khan). Takoj po volitvah je angleška vlada pričela posvečati največjo pozornost indijskemu vprašanju in je kot bazo sporazuma ponudila ustanovitev gornje in spodnje zbornice, v kateri naj bi bila zastopana vsa plemena in vse vere po njihovi številčni moči.
Senzacionalen uspeh dunajske
policije
Odkrita komunistična ponarejevatna centrala
Dunajska policija je imela te dni velik uspeh. Odkrila je dobro urejeno centralno pisarno in podjetje za ponarejanje potnih, poročnih in krstnih listov ter drugih dokumentov. Podjetje je bilo boljševiško in je služilo komunistični propagandi za vso Evropo, predvsem pa za balkanske države.
Policija je že pred časom dobila zaupna poročila, da se v devetem okraju zbirajo v nekem stanovanju sumljive osebe. Ko je imela policija dovolj materijala na razpolago, je v četrtek nenadoma izvršila v tem stanovanju hišno preiskavo. Uspeh je bil presenetljiv. V omarah, ki so bile lepo urejene, so našli pot-ue liste vseh evropskih držav in celo držav kakor San Ecuador, Siam in drugih. Poleg potnih listov, ki so bili za vsako državo v posebnem predalčku, so našli štampiljke in fotografije originalnih podpisov uradnikov, ki v dotičnih državah izdajajo potne dokumente.
Židovski ženski samostan
»Germania« piše: Madjarka Irena Pala-sthy namerava ustanoviti ženski samostan za Židinje. Uredniku lista >Ez Est« je o tem svojem načrtu dala sledečo izjavo:
>Znano Vam je, da nameravam ustanoviti židovski ženski samostan. To je najvišji cilj mojega življenja. Hočem ustvariti dom za one nesrečnice, ki so v življenju in v ljubezni doživele razočaranje in nimajo od življenja ničesar več. pričakovati. Zanimivo je, da najdejo zavetja v tišini samostana lahko vse druge žene, samo Židinja ne. Ženski samostan za Židinje pa mislim ustanoviti na čast pokojne matere, ki je živela zelo pobožno. Bila je zelo ljubezniva in darežljiva in na Slovaškem, kjer je živela, so njen rojstni kraj imenovali po njej: KolaČin.
V samostanu naj bi bilo 300 sester. Noben moški ne bi smel prestopiti praga tega samostana razen rabina (židovskega duhovnika), ki bi opravljal službo. Doslej sem prišla v stik z raznimi človekoljubnimi veljaki, ki so
Nemški poslanik v. HiScsh v Parizu, ki zastopa Nemčijo v pogajanjih v Parizu radi reparacij.
moj načrt radostno pozdravili. Sedaj se moram posvetovati samo še z nekaterimi židovskimi učenjaki. Upam, da bo moj načrt kmalu resničen.«
»Duhovna podlaga« tega načrta: razočaranje v ljubezni in življenju, se nam zdi vsekakor malo prešibka. Ce bi bili samostani samo zavetišča za razočarane, bi samostanski prebivalci pač nikdar ne bili kos še nadaljnjim razočaranjem. Morda pa misli gospa Irena vseeno nmlo bolje nego je povedala radovednemu časnikarju...
Iz zaplenjenega materijala je razvidno, da je policija odkrila ponarejevalno boljševiško centralo za vso Evropo, ki so jo oblasti držav že leta in leta iskale. Potni listi posameznih držav, povsem slični pravim, kakor tudi drugi dokumenti so bili tiskani v Rusiji. Podpise pa je ponarejala slikarica Friderika Dicker. Voditelja tega nevarnega podjetja sta bila znana komunista Vili Klose in Emerik Klivar ter neki Hlava. Ta centrala je preskrbovala komunistične agente v vseh evropskih državah z vsemi potrebnimi dokumenti. Imeli so pripravljene celo fingirane naročilne liste raznih velikih tvrdk, da so se komunisti v slučaju preiskave lahko izkazali kot trgovski potniki in slično. Materijal, ki ga je policija zasegla, je ogromen. Važen je tudi radi tega, ker so našli spisek zaupnih oseb. Doslej je bilo aretiranih 11 oseb. Ta uspeh dunajske policije bodo gotovo pozdravili v vseh državah.
Najbogatejši bankir sveta John Pierpont Mvrgan je dopotoval v Evropo, da se na licu mesta prepriča o gospodarskem etanju posameznih držav in o vzrokih svetovne denarne krize.
Tainost starih slikarjev odkrita
Že dolga desetletja so se razni strokovnjaki zaman trudili, da bi odkrili tajnost se-, stave barv, ki so jih rabili stari slikarji. Bar-i ve starih slikarjev imajo veliko prednost pred 1 barvami, katerih se poslužujemo v sedanji dobi. Te barve imajo lastnost, da ohranijo neverjetno svežost in jasnost. Tehnični strokov-njak muzeja Louvre v Parizu Магоуег je pred par dnevi obvestil akademijo znanosti in umetnosti, da se mu je po dolgotrajnem študiju in številnih poskusih posrečilo dognati tajnost barv starih slikarjev, ki se je pred stoletji izgubila in se doslej nobenemu ni posrečilo, da bi jo odkril. Магоуег je obljubil, da bo v kratkem o tem svojem odkritju imel znanstveno predavanje, ki ga vsi pričakujejo z največjo nestrpnostjo.
Ljubezniv soprog
Organizacija izvoza lesa
Po podrobni debati v gromtjalnih sekcijah, v nitjem odboru Osrednje sekcije in končno po generalni debati un seji Osrednje sekcije lesnih trgovcev, ki se je vršila 80. oktobra t. 1. v Ljubljani, je bil soglasno odobren sledeči osnutek pravilnika, s katerim naj bi se uredil ter07. lesa iz Dravske banovine:
Čl. 1. Odredbo tega pravilnika veljajo za vse izvozne vagonske pošiljke, ki se odpremljajo iz železniških postaj v Dravski banovini, in sicer za vse vrste lesa^, ki so navedene v čl. .2. tega pravilnika. Vagonske pošiljke vseh vrst lesa v notranjost države, so izvzete od odredb pravilnika.
Čl. 2. Z izvozom v tem pravilniku navedenih vrst lesa se- morejo bavili:
a)	Lastniki lesnih podjetij, ki bodo osnovana po uveljavljenju pravilnika, knkor ga določa čl. 14., ki dokažejo petletno zaposlitev pri izvoznem podjetju kot prnkttknnti ali manipulnnli, odnosno dokaz o absolviranju višje strokovne ali gumarske šole, kateremu mora slediti vsaj 2-letna praksa v kakem izvoznem lesnem podjetju.
b)	Strokovne uposobljenosti, kakor jo določa točka a), ni treba dokazati ob uveljavljenju pravilnika že obstoječim podjetjem.
c)	Da je podjetje po veljavnih predpisih trgovsko protokoliruno.
č) Ob uveljavljenju pravilnika že obstoječn podjetja morajo 'dokazali, da so dosegla v enem izmed let 1928 pa doslej, sledečo kapaciteto:
1.	v mehkem rezanem losu 2000 me ali
2.	v mehkem tesanem lesu 3000 m" ali
3.	v drvih 150 vagonov.
Lesna industrijska podjetja, ki predelujejo les do finalnega izdelka (zaboji, parket i in slično) in podjetja, ki izvažajo trdi les, so oproščena dokaza v točki č) določene kapacitete, vendar pa morajo v celoti doseči v notranji prodaji in izvozu denarni ekvivalent ene v točki č) navedenih enot.
Kakor že omenjeno, je nastala radi določb tega člena debata, češ, da je kapaciteta previsoka.
Izvoznik v zmislu zgorajšnje določbe pa jo vsako podjetje, ki je v letu 192«, ali v letu 1029, ali v letu 1930 odnosno v letu 1931 produciralo ali prodalo in dobavilo v tu- ali inozemstvu 2000 kub. m rezanega lesa ali 3000 ma tesanega mehkega lesa ali luO vagonov drv.
Če je bilo 11. pr. podjetje v letu 1928, ali 1829 ali 1930 Specializirano na izdelavo in prodajo rezilnega mehkega lesa, in je znašala v enem zgo-rajšnjih let njegova kapaciteta, prodaja in dobava, ne z ozirom na to, je Ii je bilo blago odpremlieno v inozemstvo ali v notranjost države, 2000 m5, je podjetje v zmislu pravilnika izvozno podjetje.
Če se je nadalje 11. pr. bavilo podjetje izključno s predelavo in prodajo drv, je doseglo kapaciteto, če je prodalo v notranjost države ali v inozemstvo 150 vagonov drv.
Če se je končno bavilo podjetje v enem zgo-rajšnjih let s prodajo mehkega rezanega, pa tudi s prodajo mehkega tesanega lesa in pn s prodajo drv, tedaj doseže podjetje v osnutku pravilno določeno kapacitcto žc, če je prodalo v tu- ali inozemstvo 11. pr. 1000 m" mehkega rezanega lesa, 800 m3 mehkega tesanega lesa, 200 1113 drv (ali druge količine). S leni je namreč doseglo kapaciteto 2000 m".
Čl. 3. V svrho organizacije Izvoza lesa po določbah čl. 2 tega pravilnika se osnuje za področje Dravske banovine Organizaciji« lesnih izvoznikov Dravsko bonovine . Ta organizacija ima nalogo: 1. da po določbah pravilnika pozove vsa lesna podjetju v Dravski banovini, da ji predlože dokaze navedene v čl. 4 tega pravilnika.
Čl. 4. »Organizacija lesnih trgovcev Dravske
Izvoz govedi v Avstrijo. Finančno ministrstvo fe izdalo na carinarnice talo razpis. Z novo trgovinsko pogodbo med našo državo in Avstrijo je določen uvozni letni kontingent za ■ 10.000 glav goveje živine, ki se uvaža po znižanih carinskih tarilih 9 zlatih kron. V kontingent so vračunani voli, krave in biki za klanje. Ker je v našem interesu, da moremo uspešno konkurirali na avstrijskem trgu in vnovčevati svojo živino po uvoznih cenah, je na predlog kmetijskega ministrstva bilo odrejeno, da mora goveja živina tehtati po komadu najmanj 400 kg. V kontingent se torej ne bodo epuščala goveda, ki bodo tehtala manj kot 4C0 kg, V evrho kontrole je kmetijsko ministrstvo pozvalo banske uprave, da ukažejo svojemu veterinarskemu osobju, da pazijo pri natovarjanju in pregledu goved na to težo in s posebnimi sprovodnicami, ki jih bodo z ostalimi spremnimi dokumenti priključili carinskim oblastem. Finančno ministrstvo je ukazalo carinarnicam, da uvedejo sprovodnice, ki bodo stopile v veljavo 10. novembra.
Banka za mednarodne obračune jc objavila
svojo bilanco za ultimo oktobra, iz katere je razvidno, da je bilančna vsota padla od 1.273 na 1.093 milj. švicarskih frankov dočim je šc konec avgusta letos znašala 1.605 milj. frankov, To zmanjšanje bilančne vsote je pripisovati zmanjšanju kratkoročnih in takoj plačljivih vlog centralnih bank, ki je znašalo v mesecu oktobru 137 milj. frankov. Naravno je, da se bo s tem zmanjševanjem sredstev pečal upravni svet banke na svoji prihodnji eeji.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ornika Ludovika, trgovca v Mariboru, Koroška c. 0; narok za sklepanje poravnave 21. dec., oglasiti se je 16. dec.
Vpis v trgovinski register: Franc Posavec, d. z o. z., Ljubljana (izdel., nakup in prodaja slaščic; 5.000 Din; poslovodja: F. P.).
Union, paromlinska d. d. v Osjeku, jc eden največjih mlinov v naši državi. Sedaj pa sklicuje »voj izredni občni zbor, ki bo sklepal o likvidaciji. Mlin je delal predvsem za izvoz m imel glavnice 12 milj. Dcinice so notirale na zagrebški, dunajski tu budimpeštanski borzi (zadnji tečaj na zagrebški borzi 50 Din, nominale 200 Din), /adnja bilanca za leto 1029 je izkazala izgubo v znesku 17.000 Din, dočim je bila za 1928 izplačana dividenda 9%.
Borza
Dne G. novembra 1931.
Denar
V današnjem deviznem prometu je ostal te-Faj Curihu ueiapremenjen, oslabele pn so devize: London, Newyork, Pariz, Praga in Trst. Učvrstila sin se le tečaja Amsterdama in Bruslju. Promet je bil srednji in je vse zaključene devize dala Narodna bnnka.
Ljubljana. Amsterdam 2270.48-2277.32, Bruselj 786.94—788.80, Curih 1098.45—1101.75, London 208.12—215.02, Newyork 5004.70-5621.76, Pn-riz 221.17—221.88, Praga 100.03-107.13, Trst 288.52 —294.52.
Zagreb. Amsterdam 2270.48—2277.32, Bruselj 785.94—788.80, London 208.12—208.94, Ne\vyork kabel 5626.70-5648.70, ček 5004.76—6621.76, Milan 288.52—289 12. Pariz 221.17—221.88, 1'ragn
Brezje napredujejo
banovine*: mora sprejeti kot člana vsako lesno podjetje, ki predloži orgunizauiji:
u) izpričevala o petletni zaposlitvi v izvoznem lesnem podjetju, odnosno izničevalo o ab-solvirnnju strokovne ali šumnrske šole in doknze o absolviranju šole sledeči dvelotn! praksi v kakem izvoznem podjetju odnosno dokaze o vsaj dveletni zaposlitvi v kakem lesnem Izvoznem podjetju v svojstvu prokure, ravnateljskega ali vodilnega mosta.
b)	Pred uveljavljanjem pravilnika obstoječa lesna podjetja, obrtni list,
c)	Vsa lesna podjolja — prolokolacijsko listino.
č) Podjeija, ki so obstojala pred uveljavljc-njein pravilnika, j>o Osrednji sekciji lesnih trgovcev overovljen dokaz, dn so dosegla v enem poslovnih let, navedenih v čl. 2 kapaciteto v zmislu čl. 2, točka č).
Čl. 5. »Organizacija lesnih izvoznikov Dravske banovine« izdaja na osnovi dokazil, navedenih v čl. 4 izvoznim podjetjem izvozno uverenje.
Čl. G. Izvozno uverenje je veljavno za dobo enega leta in se more po preteku te dobe zopet podaljšati za eno leto.
Čl. 7. Vsako pri :>Orgnnizaeijl lesnih izvoznikov Dravske banovine« izdano izvozno uverenje mora predložiti izvoznik obmejni carinarnici, ki zabeleži podatke, ki. jih vsebuje izvozno uverenje. Carinske oblasti morajo na osnovi predloženega izvoznega uverenja odpremljati vagonske pošiljke, v.ao dobo veljavnosti izvoznega uverenja.
Čl. 8. Nadzorstvo nad poslovanjem »Organizacije lesnih izvoznikov Dravske banovine« vrši kr. banska uprava Dravske banovine.
Čl. 9. »Organizacija lesnih izvoznikov Dravske banovine« se pooblašča: 1. da v zmislu čl. 4 lega pravilnika izdaja izvoznikom izvozna uverenja; 2. da skrbi za enotno poslovanje po tem pravilniku ter izdaja v tem zmislu navodila in pojasnila izvoznikom; 3. da vodi evidenco nad poslovanjem izvozničarjev.
Posebnega pojasnila jo potreben nadalje čl. 10 pravilnika, ki pravi: »Osrednja sekcija lesnih trgovcev ima zlasti nalogo, da združuje lesna trgovska in lesno produkcijska podjetja, ki niso zadostila čl. 2, točka č) tega pravilniku, v lesno-trgevske združbe (zadruge, trgovske združbe, skupne prodajne pisarne itd.) Tako osnovane lesno-trgovske združbe, ki dosežejo pogoje, navedene v čl. 2 in 4 pravilnika postanojo člani »Organizacije lesnih izvoznikov Dravske banovine«.
Osrednja sekcij« je s K določbo izrazila »veje stremljenje po tem, da z ureditvijo izvoza v zmislu ■ čl. 2 pravilnika ne bodo oškodovane niti malo vodne žage, niti oni majhni lesni trgovci odnosno producenti, ki niso v letu 1928, 1929 ali 1930 dosegli kapaciteto. Baš ta majhna podjetja so bila izpostavljena doslej največjim šikanam od strani inozemskih kupcev. Ker niso imela primemo urejenega obrata, so bila izpostavljena skoraj zn vsako vagonsko pošiljko nevarnosti, da jo izgube.
Zato naj bi se taka podjetja združila v majhne trgovsko združbe, ali v skupne prodajne pisarne itd., pri katerih bi sedanji lastniki obdržali svojo samostojnost, a bi dvoje tako udruženih podjetij dobilo večja moč in postalo s tem, da bi doseglo količino kapacitete, določene v čl. 2 pravilnika, izvozno podjetje.
Podjetja, ki bi pn tudi z združitvijo dvoh ali večih podjetij v trgovsko družbo ali skupno prodajne pisarno, ne dosegla kapacitete, morejo trgovali neovirano v notranjosti države, z inozemstvom pn polom izvoznih podjetij odnosno potoni Osrednje sekcije, ki jim bo preskrbela vezi z izvoznimi podjetji.
166.63—167.18, Curih 1098.45-1101.75. — Skupni promet brez kompenzacij 5.9 milij. Din.
Belgrad. Amsterdam 2270.48—2277.82, Berlin 1346.50-1377.50, Bruselj 785.91-788.30, Curih 1098.45-1101.70, London 208.12—215.62, Ne\vyork 5604.76 — 5621.76, Pariz 221.17 — 221.85, Praga 166.03-167.18, Trst 288.52 — 294.52, Stockholm 12.0611—12.6312.
Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.14, London 19.30, Ne\vyork 512.12, Bruselj 71.40, MIlan 26.50, Madrid 45, Amsterdam 206.50, Berlin 121.25, Stockholm 111, Oslo 109.50, Kopenhngen 110.50. Sofija 3.71, Praga 15.17, Varšava 58, Budimpešta 90.025, Atene 6.30, Carigrad 2.53, Bukarešta 3.05, Helsingfors 10.
Vrednostni papirji
Na ljubljanski borzi so prenehale kotirati delnice Celjske posojilnice in Kreditnega zavoda. Tako sedaj v Ljubljani knkor v Zagrebu ne notirajo več bančne delnice, pač pa le še v Ljubljani industrijsko delnice.
Po včerajšnji kratkotrajni hosi je danes vojna škoda zopet padla na prejšnji nivo. Drugi državni jiapirji so ostali v glavnem neizpremenjeni. Nn zagrebški borzi je prišlo do prometa samo v škodi (promptni in-zn noveinberski termin skupno 100 kom.) in v begluških obveznicah (50.000). Nu bo Ig rajski borzi Jo bil danes promet slabši kol včeraj. V vojni škodi jo bilo prometa 624 kom., nudnlje v begi. obveznicah 75.000 Din nominaia in v T/o Bleru 1000 dolarjev.
Ljubljana. 8% Bler. jios. 68 bi., 7% Bler. pos. 60 bi., Stavbna 40 den.. Ruše 125 den.
Zagreb. Drž. pnp.: 7% inv. pos. 63—64.50, ngrarji 30 -36, vojna škoda ar. 275—276 (276), kaša 275—276, 11. 276—276.50 (276), 12. 280 lil., 8% Bler. pos. ar. in kaša 65—08, 7% Bler. pos. ar. in kaša 65—G8, 6% begi. obv. 42—43 (42.75).
Belgrad. Narodna bnnka 4900—5000, 7% inv. Г1. Џ. 63— (M, ngrarji 35 bi., vojna škoda 274—270 (275, 274.75, 275), 6%, begi. obvez, zaklj. 42.50— 43.25. 8% M ler. pos. 66—67, 7% Bler. pos. z. 60.
Dunaj. Podon.-snvska-jadran. 91.50, VViener Bankverein 13, Escompteges. 117, Aussiger Che-misclie 116.25, Mundus 85.50, Alpine 11, Trboveljska 25.25, Kranj. ind. 42, Prager Eisen 245.
Svetovni žitni trg
Po podatkih Mednarodnega agrarnega zavoda v Rimu je znašala evropska letina pšenice 298.4 milj. met. stotov (lani 299.3, 278.9 v povprečju 1925—1929). Za Ameriko znaša cenitev 318.7 (4—8%). Skupno na celem svetu 771.1 (807.2) milj, met stota, t. j. 4.5% manj kot lani.
Zavod pripominja, da je svet. produkcija letos tako majhna, da bo treba porabiti stare zaloge. Svetovne zaloge za izvoz znašajo v začetku nove kampanje 35 milj. manj kot lani. Uvozne potrebe bodo večje kot 1930—1931: znašale bodo 240 (220) milj. stotov. Tako bodo prišle v konzum stare zaloge, ki so dosegle 1. avgusta najvišjo višino. Zaloge, ki so v začetku te kampanje znašale skoro 150 milj. met. stotov, se bodo zmnajšale na 95 milj., kar je sicer več kot normalno, pa ne bodo pritiskale preveč na trg.
Iz tega je razvidno, da se je statistična (pozicija na svetovnem trgu pšenice izboljšala, kar je poleg vesti o zmanjšanju kulture v Argentini m Avstraliji ugodno vplivalo na trg in pognalo cene navzgor. Vprašanje je, kakšno korist bomo
rm
Brezje.
V	prvi vrsti so Brezje božja pot, kamor romajo vsako leto tisoči in tisoči izkat duševne utehe. Uveljavljajo se pa vedno bolj in bolj ludi kot letovišče, saj smo našteli letošnjo sezono nad HK) stalnih gostov, ki so ostnli povprečno po 14 dni nn Brezjah. Zato Ima Tujsko prometno društvo, ki je bilo ustanovljeno letos spomladi, takorekoo dvojno nalogo, čuvati ugled in delali zn procvit največje slovenske božjo poli, našega Čenstohova, na drugi strani pa skrbeti, dn se ojači lujski promet, t. j. privabiti v kraj čim več stalnih gostov. Odkar se je sestal Prip. odbor, oz. se je društvo ustanovilo, imamo že lepe uspehe. Zolo ugodno jo vplivulu na romarjo in ostale gosto pa tudi domačine odprava mostnine na mostu črez Savo na Otočnh, knr je zelo velik plus v tujsko-prometnem oziru. Dalje se jo društvo lotilo stopnic, ki vodijo na Brezje, jih re-noviralo prav iz temelja ter opremilo z ograjo.
V	dveh zelo važnih stvareh se je društvo obrnilo na Direkcijo pošte in telegrafa ter Dir. državnih železnic. Na prvi naslov se jo odposlala prošnja za napeljavo telefona na pošto Brezje. Brez telefonu si danes tujskega prometa ne moremo misliti, zlasti ua Brezjah ne, kjer se zbere na tisoče ljudi naenkrat. Tu predvsem pridejo v poštev varnostni oziri, slučaji nesreč in neredov, ureditev prometa itd. Za telefon govore vsi razlogi in upamo, da bo direkcija prošnjo upoštevala in ukrenila vse potrebno, da čimprej dobimo teleton. Na Direkciji drž. železnic se je pa društvo obrnilo z vlogo, naj bi se postajališče v Otočnh imenovalo Otoče-Brozje. Tudi važnost te akcije jiodčrtavajo številna konkretna dejstvu in nadejamo se, da bo spomladanski vozni red to izpopolnitev že obsegal.
Velika potreba po primernem kopališču tira to vprašanje vedno bolj v ospredje. Skorajšnja realizacija enega ali drugega načrta bi bila nujno potrebna, ker to je najvažnejše, kar gostje pogrešajo. Na drugi strani pa je golovo, dn razni vrtiljaki ali »ringlšpili« na Brezjah prav nič niso potrebni in bi se moralo gostovanje istih absolutno prepovedati. Že iz tujsko-prometnih ozirov ni na mestu da oblast to tolerira, zlasti na božji poti, kjer se vidno žali pietetn romarjev, kajti med na-
peve pobožnih pesmi, harmoniki) še prav nič ne jiristoja. Torej glede vrtiljakov bo posebno župan-slvo moralo zavzeti dosedanjemu povsem nasprotno stališče, ln beračenje? Tudi glede tegu je društvo interveniralo pri oblasteh. Zlasti nadlegovanje gostov pri mizah naj bi so iz higljenskih razlogov najstrožjo zabranilo. Povdnriti moramo tudi to, da je najmanj 00-70', takih beračev, ki so navadni lunipje. Ves nabrani denar zapijo, nakar |x>stauejo še bolj nadležni in včasih celo nasilni. Pristojna oblast naj za niiprej energično napravi red dn 110 bodo tujsko-proinetni kraji 1111 Gorenjskem trpeli pod takimi nadlogami.
fiadnjo čase se kaže ludi precej privatne ugil-nosti in podjetnosti. Povsem je preuredila in prenovila svoja poslojijn ter lokale gostilna Finžgar, ki ima nn razpolago tudi kopalnice; istotako jo okusno renovirnna gostilna Gabrijolčič in lično je predelal svojo hišo s prijaznimi tujskimi sobami g. Mole. Modernim znhlevam ustrezajoče hladilnico si je omislil mesar in gostilničar g. Frelih, podjetni trgovec g. (irašic pa je postavil preti Gabrijelčičent bencinsko črpalko, lako, da je številnim uvtomo-bilistom povsem ustreženo. Kajti silno karakteristično za Brezje je to, da pride semkaj nenavadno veliko avtomobilov o<l priprostih pn do najbolj luksuznih. Prostor pred cerkvijo se spremeni včasih v pravcati avto-pnrk. Opaziti je avtomobile z naj-različnojšeiui inozemskimi numeracljanii, elegantne avtomobile z diplomatsko označko in celo one s kraljevini grbom. Pred kratkim sta se mudili tu teta naše kraljice in neka nemška knegipja, ki sta ostali v cerkvi nad eno uro ter seveda naročili sv. innšo.
Preteklo nedeljo je na jx>vabilo Tujsko-pro-metnega društva predavnl na Brezjah ravnatelj Tujsko-proinetnega sveta kr. banske uprave g. N. Velikonja ob sijajni udeležbi. (!. ravnatelj je razpravljal o osnovnih pojmih tujskega prometa s posebnim ozirom na božjo jiot. Poslušalci so z zanimanjem sledili njegovim stvarnim izvajanjem. Navzoč_ je bil tudi župan g. Tonejc, na katerega jo predsednik pri nagovoru slavil nado, da bi društvo pri njegovih akcijah za ojačenje tujskegu prometa kar najbolj podpirnl, posebno ker ima občina od tega velikanske koristi.
Angleška nogometna zveza
Domovina nogometnega športa jo Anglija. Pri nas prav maio vemo o organizaciji nogometa v zemlji, kjer ima šport v javnem življenju glavno vlogo. Točno se ne more ugotoviti kedaj so pričeli igrati nogomet v zemlji, ki je slavna tudi radi megle. Prva organizacija jo bila ustanovljena pred 68. leli, v oktobru 1863. Pred tem so imoli organizacije, v katerih so bili združeni športniki, ki so gojili jahanje, veslanje, boksanje itd. Nogomet so igrali najpreje v mestih, kjer so imeli univerze. Predvsem pa seveda nn Škotskem, ki je pravzaprav prava domovina nogometa. Pred ustanovitvijo Zveze je bilo veliko klubov, toda brez organizacije, in igrali so broz pravil, kakor je pač komu ugajalo. Šele ko je bila ustanovljena angleška Football Association, je dobil nogomet enotna pravila, in organizirane so bile ludi prve jirvenstvene tekme.
FA. je izvršila od svojega osnutka ogromno delo. Malo je organizacij, ki bi lahko s takim ponosom gledale nazaj na svoje delo, kakor to lahko lApravi FA. Nogomet, ki je imel najboljšega pro-ptogatorja ravno v FA. je danes najbolj razširjena športna panoga po svotu. Samo v Angliji je včlanjenih 40.000 klubov, ki iinnjo okoli milijon članov! Samo sodnikov je nn Angleškem 12.000. Naravno;, da se deli FA., tudi na podzveze. Ena glavnih je Londonska podzveza, ki ima včlanjenih 2500 klubov. V samein Londonu je 50.000 nogometašev. V vsaki večji vasi v Angliji ali Škotski imajo nogometne klube. V mali deželi kot je Anglija se igra vsak leden 12.000 do 15.000 nogometnih tekeni med klubi, ki so člani FA. Koliko jo pa »divjakov; klubov ki niso organizirani, pa so zato še bolj agilni v igranju tekem; to ugotoviti jo pa celo v taki državi ko je Anglija, težko.
Prvih dvajset let po ustanovitvi FA. je bil nogomet čisto amaterski sjx>rt. Počasi je pričelo gledali tekme vedno več glednlcev in upeljali so vstopnino. Igra 22 igralcev je pridobila gledalce, ki so z užitkom sledili liorbi. Tako so se pričele igrati tekme, za katere je bilo treba plačati vstoj> nino. Nastala jo tudi vzhodna stran. Kajti nn slabši strani igrišča ni bilo treba plačati vstopnine. In ravno med brezplačnimi gledalci so vedno najbolj vneti j»ristaši nogometa.
imeli od tega, ker je Privilegirana izvozna družba že skoro ves naš presežek izvozila in je tako trg navezan na normalno funkcioniranje brez svetovnih momentov.
Novi Sad. Koruza baS. stara 99—101, bač., sr. nova dec., jan. 67.50—70, marec, april, maj 80— 86, gorban. stara 95—97.50, južban. slarn 90-92.50, sr. stara okol. Indjija 99—101, okol. Šid 101—103, bač. sušena 82—84, sr. sušena 83—85, ban. sušena 76—78. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca za koruzo čvrsta, za ostalo neizpremenjena. Promet: 31 vagonov.
aombor. Rž bač. železnica 147.50—152.50, koruza bač. stara žel. 100—102, nova 59—61, nova dec., jan. 05—68.50, nova marec, april 80—82.50, sušena žel. nov., dec. 78—80, otrobi bač. pšenični 87.50—92.50. Tendenca neizjiremenjenn. Promet: 100/j vagona.
Budimpešta. Tendenca slabša. Promet srednji. Pšenica dec. 11.09—11.35. zaklj. 11.08—11.10, marec 12.10—12.43. zaklj. 12.16—12.18, rž der. 12.45, zaklj. 12.45—12.46, marec 18.40—13.46, zaklj. 13.46-18.47, koruza maj 13.85—14.05, zaklj. 13.90 —13.95.
Winnipog. Pšenica dec. 69.50, maj 73, julij
73.50.
Chieago. (Začetni lečaji.) Pšenicn marec 07.50, maj 68.875, julij 70, dec. 64, koruza marec 47, maj 50, julij 51.50, dec. 44.625. oves maj in julij 29.25, dec. 26.75, rž marec 52, maj 53.25.
Živina
Ljubljanski živinski sejem. Na sejmu v sredo je znašal dogon (v oklepajih število prodanih glav): 195 konj in 7 irebet (14), 81 (26) volov, 102 (30) krav, 18 (13) telet, 299 (175) prašičev za rejo. Cene vseh vrst živine so znatno popustile in so bile sledeče (v oklepajih cene na prejšnjem sejmu, ki se je vršil 21. okt.): voli I, 5.50—6 (6—6.50), voli II. 4.50—5.50 (5—6), voli III, 3.50—4.50 (3.50 —5) krave debele 4.50—5.50 )5—6), klobasarice 2—3 (2,50—3.50), teleta 6—7 (6.50^-8.50) Din za kg žive teže; prašički za rejo 100—120 (120—180) Din za komad.
Mariborski svinjski sejem. Nn svinjski sejem dne 6. nov. je bilo pripeljanih 314 svinj. Cene so sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov 40—60 Din, 7 do 9 tednov 70—100 Din, 3—4 mesece 160—250, 5—7 mesecev 300—400 Din, 8—10 mesecev 450 do 500 Din, 1 leto 580—800. Kilogram žive teže G do 7 Din, mrtve 9—10 Din. Prodanih je bilo 143 svinj.
Kakor hitro so jiričeli pobirati vstopnino, je bil žo storjen prvi korak k profcsijonalizmu. Igralci so tudi hoteli nekaj imeti od dohodkov, katere so zaslužili klubu. Najprej je bil seveda prikrit jirole-sijonnlizein, toda praktični Angleži hočejo imeti vedno čiste račune. Zgodilo so jo kot pri nas, amaterji so zahtevali več kot profesijonali. Okoli letu 1885. so upeljali profesljonalizem, torej pred več ko 50. leti. Naravno, dn so bile borbo za ali proti, kakor povsod, toda zmagal je trezen razum. Največ je koristil profesljonalizem nngleškemu nogometu! FA. je pa še danes ko obstojajo druge nogometne organizacije, kakor FIFA še vedno organizacija, ki vodi. Nogomet je še danes odvisen od Angležev; pravila dolnjo še vedno v Angliji. Spremembe pravil, za kalerc se ne odločijo Angleži, se ne morejo izpeljati. Sicer kar igre tiče Angleži počasi prepuščajo vodstvo kontinentu, kar pa pravil tičo pa brez Angležev še dnues ne gre.
Nekaj jia imajo Angleži, knr hi morali ludi pri nas posnemati. Ansleži igrajo vso zimo in so v pogledu vremenskih prilik gotovo na slabšem kakor pri nas. Toda vreme ne zadržuje, in taki so Angleži vkljub dolgi zimi še vedno najboljši igralci nogometa. Gotovo precej rudi tega, ker neprestano igrajo. Imajo pa počitek od junija do septembra. Zato, ako hočemo napredek tudi našega nogometa: Igrajte vso zimo! Prijatelji nogometa, Vi pa pod'
prito težnje naših klubov I ♦
MEDKLUBSKI CROSS-COUNTRV.
SK Ilirija razpisuje za verificirane člane klubov, ki so včlanjeni v JZSS-u, tekmovanje v cross-country teku, ki se bo vršil dne 15. novembra v Ljubljani.
Dolžina proge znaša 10 km in vodi iz igrišča Ilirijo mimo hotela Bellevue, skozi Kozlovo dolinico do Moslecn, odtod na Večno pol. z Večne poti do Glinščice, ob Glinščici zopet do večne poti (40() m nižje od Strelišču), odtod čez Rožnik zopel na igrišče SK Ilirije k cilju.
Prvoplasirani prejme kot darilo kip, ki postane njegcvn lasi po dvakratni za|ioredni zmagi ali v treh zmagah v presledku. Drugoplaeirani prejme plaketo.
Start ločno ob 1o dopoldne na igrišču Ilirije, kjer je tudi garderoba.
Pismene prijave sprejema dn 10. novembra 1931 g. Mahltovec Alojzij, Ljubljana, kavarna Evropa.
DERBV SE NE BO VRŠIL
Izzivalna borba Ilirija—Primorje, katero so težko pričakovali vsi prijatelji nogometu, se ne vrši. Tekma je preložena. Tako so slovenski klubi izgubili že tretji termin.
Stekleni okrasi z* Doz Im drevesa
Zahtevajte moj najnovejši v barvali ilustrovanl
(jiavni katalog
katerega pošiljam brezplačno tn, ki vsebuj« moje lienadkrlljive prekr sne novosti: Igračko, punčko tedtberi. nn-gcljčka, božično zitolkc, vili ne lusko, ptico zvončko, laniplonc, čipke sijajni kovinski okras, girlaude in vso oslaie potrebščino, U prve roki, cen« br«*-konkurenčne, lire/, rizika. Zamona do-voljona Kvcnt. so vrno donar. Pri večjih nalogih in aa preprodajalce največji popust.
flDOlif ИШЗИ ElEH sn, LftilSCHfl 45 (M).
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za dan 18. novembra 1931 ob 11 nabavo: 20.000 kg pšenične moke, 5.000 kg koruze, stare, 2.900 kg riža, 2.000 kg svinjske mesti, 1.300 kg koruznega zdroba, 500 kg ječmenove kave. Pogoji se dobe pri podpisani. — Iz pisa.-ue Direkcije državnega rudnika Velenje.
Rane in kožne bolezni
razpokline, brazgotine, srbež, izpuščaje, razjede od potu in vlage, voika od hoje, zlasti pri otrocih, hraste, zobne otekline, opokline in ozebline zdravi in po redni uporabi preprečuje splošno znan* BARTULIĆEVA ZDRAVILNA MAST ki jo proizvaja in razpošilja stara, 1. 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatkc Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg 20. — Cena škatliici tO Din. — Dobi se v vsaki lekarni.
MALI OGLASI
Vsaka drotma vrstica 1'50 Uln ali vsaka beseda SO par.
NaJmanjSI ogla«	5 Din. Oglasi nad devet vrstlo ee računajo više.
?.;i odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Kapelnik-organist
< Uunservatorijsko izobrazbo', išče službe. Ponudbe mi upravo : Slovenca pod šifro Učitelj glasbe .
Ravnatelj
trgovske šole v Ljubljani bi rad preskrbel službo marljivi in zanesljivi ab-iolventinji. — Vprašanja naj se pošljejo na njegov naslov.
Krpam perilo
in nogavice poceni. Podgoršek, Gosposvetska cesta št. 10, III. nadstr.
>IlI([l]»]
Vajenca
•.a Ideparsko in vodovodno instalacijsko obrt sprejme dobro vpeljana tvrdka v Ljubljani. Naslov v upravi -Slov. št. 13.081.
Učiielja-ico
ki dobro obvlada slovenščino in nemščino, išče za pouk dveh otrok (deklica 11 let, deček 9 let) krščanska trgov, družina (inozemci) na deželi (pol ure z avtobusom od Ljubljane). Ponudbe pod: ^Dr.
St. na upravo Slov.;
Učenec
za mehanično delavnico se išče.. Zeli se vsaj nekoliko znanja nemščine. Ižanska cesta 62.
I
Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
IJugo-avto) Prva oblast koncesioniraua Prospekt št. 16 zastoni Pišite ponj!
Jezikovna šola
Gosposka ul. 4, L nadstr., za vse m oder n e jezike. Kurzi za odrasle i vi otroke. Cene zelo zmerne.
Pouk
in korespondenca v nem- ) ščini prvovrstno in po- J ceni. Ponudbe pod šifro 3001« na upravo Slovenca«.
stanovanja
!
Opremljeno sobo
oddam solidnemu gospodu blizu glavnega kolodvora. Naslov v upravi »Slovenca« pod 13.144.
Sobo
in kuhinjo oddam takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 13.143.
Solnčno stanovanje
dveh sob, balkona in pri-tiklin v I. nadstr., v bližini Sv. Petra, se odda za 1. december. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.121.
Meblovana soba
lepa, s posebnim vhodom, se takoj odda. Stari trg lla/II.
Sukneni ostanki
za površne suknje in obleke
pod ccnot
R. hihlaiic Pri Škotu . i jobliana
t	Naznanjamo tužno vesl, da nas je danes zapustil brat, stric,
svak in oče
Pečar Anton
železničar v pokoju
Pogreb nepozabnega se bo vršil danes 7. novembra 1931 ob 2 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. novembra 1931.
Marija Pečar roj. Jagodic, žena, Anton, Ludvik, Stanko, sinovi
in ostalo sorodstvo.

Zahvala
Za
mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih preje' ;.ovodom nenadomestljive izgube našega nepozabnega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Aniona Krča
uradnika Gospodarske zveze in posestnika
za tolužilne obiske za саза bolezni, za poklonjene prelepe vence in za čaščečo udeležbo pri pogrebu, se vsem tem potom naj-topleje zahvaljujemo.
Sv. maša zadušnica bo 10. t. m. ob pol sedmih v cerkvi sv. Frančiška v Sp. Šiški.
Ljubljana, dne 6. novembra 1931.
ŽALUJOČI OSTALI.
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kopalnice, kuhinje, predsobe, sobe za služkinjo in ostalih pritiklin, se takoj odda v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti. Istotam bosta ua razpolago z mesecem februarjem 1932 dve stanovanji v II. nadstropju. Več se poizve pri ravnateljstvu posojilnice med uradnimi urami od 8 do 13.
Posestva
Gostilno in mesarijo
nekaj posestva pri farni cerkvi v trgu proda za 125.000 Din Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica št. 30.
Posestva in hiše
pri Mariboru od 40.000 Din dalje prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
O« bete
itnkinartsrtrobe
kupite uatccnelr url Kritli
A VOLK, LJUBLJANA
Reshevo oAsta г*
NOVOPOROČENCI, POZOR!
Oglejte si izložbo slik — Fotomeyer, Maribor, Gosposka ulica 39. Lepe slike, moderno izdelane
Kogavice
rokavice, volna in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri K A R L PHELOG
LJUBLJANA, Židovska ulica in Stari trg
Pekarije
mestne in deželske prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
Javna dražba
vinskih sodov se bo vršila zaradi preselitve dne 8. novembra na Tržaški cesti št. 34 ob 10 dopol.
Kupimo
Srečke, delnice,
obligacije
kupuie Uprava »Merkur«, Liubljana — Šelenburgova ulica 6. II. nadstr.
Korja oiesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom GLAVEN jo mast
Dobite v lekarnah, dro-gerijah ali naravo osi iz tvornice in glavuega skladišča
ii. 1ШШК
leharnar - икдн
Varujte se potvorb
Peči
na žagovino, najboljšega sistema, zelo trpežne in najcenejše dobite pri R. Jakelj, Slovenjgradec. -Razpošilja se na 8 dnevno poskušnjo. V slučaju, da ne ugaja, plača tovor-nino tvrdka.
Sveže in suhe gobe
kupuiem stalno vsako množino Zahtevajte po-iajnila
Namizna
taholha
prvovrstna razpošiljam po nainižii ceni. — Peter šetina Radeče — Zidani most
Smučarii pozor!
Smučke: turne, tekmoval ne itd., kakor tudi raznovrstne sanke Imam v zalogi v veliki izberi. Pet-kovšek Franc, izdelova-telj smučk, Drenov grič, Vrhnika.
Prilika!
Kdor se bo slikal v mojem ateljeju za 0 razgled-j nic., bo dobil eno kabinet zastonj! Izvršujejo se vsa druga dela ceno in solidno! Foto-atelje FRANC KRALJ ' Ljubljana, Stari trg 19.
, Širile »Slovenca«!
priprosto in na.imorterneiše Vam nudi ivrdka po izreduo nizki ceni
KREGAR IN SINOVA
St.Vid nad Ljubljunn — nasproti Kolodvore
Zahvala
Vsem, ki so nam ob smrti našega dragega soproga, očeta itd., gospoda
Josipa Tomažič
izkazali na kakršenkoli način svoje sočutje ter počastili njegov spomin, izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo vojaštvu za častno spremstvo na njegovi zadnji poti ter vsem darovalcem cvetja in vencev.
Vsem skupaj: Bog povrni! Celje, dne 4. novembra 1931.
ŽALUJOČI OSTALI.
CVETLIČARNA
Korsika
ima poleg svojega cvetličnega paviljona na MIKLOŠIČEVI CESTI zraven HOTELA UNION, tel. št. 2341, tudi lokal v PALAČI DUNAV, vhod iz BEETHOVNOVE ULICE tel. št. 2489.
PUH-PERJE R.MIKLA0C LJUBLJANA
Bog povrni
vsem, ki so naši rajnici
Bogomili
kdaj kaj dobrega storili v življenju ali ji izkazali svojo ljubezen po smrti, posebno pa vsem, ki so se je spominjali ali se je spominjajo v molitvi, pri sv. obhajilu ali pri Gospodovi daritvi: Bog plačaj!
RODBINA GRAFENAUERJEVA
Sobno pohištvo
Se dobro ohranjeno, pore-' ni naprodaj. Naslov pod1 štev. 13.087 upravi -.Slov.«


Hruške in jabolka
najokusnejše, kisle, štajerske, amerikanski zaboji 25 kg. Primissima 5'.-—, prima 4.—, sekunda 2.75 Din — kg franko vsaka postaja povzetje razpošilja: Poslržin, Krško.
Kurivo
premog, drva, solidne cene — Brecelj, Maribor, Koroška 49.
Železničarska suknja
skoraj nova, poceni naprodaj. Celovška c. 78, II. nadstr.
Ženski plašč
temnomoder, vatiran, jako dobro ohranjen, za 16Q Din naprodaj. Slomškova ulica 23, I. n., levo.
Tricevni radio
še dobro ohranjen, ter zvočnik, slušalko, akumulator in anteno, prodam za 1000 Din. Ivan Vovk, Soteska, p. Straža, Dolenjsko.
Tovarna papirja Milana VVape
v Beogradu
Vslod povečanja svoje produkcije a tudi v svrho, da popolnoma izpodrine uvoz tujih fabrikatov. katere je tovarna papirja Milana VVape nadkrilila,
za savsko in dravsko banovino
pod nas'edn irni pogoji:
I. da bo sedež skladišča v Zagrebu iu v Ljubljani na vidnem mestu, 2 da bo preskrbljeno s papirjem i'kl.iučno i/ tovarne Milana VVape,
3.	da razpolaga skladišče stalno z vsemi vrstami papirja ki ga tovarna izdeluje,
4.	da mora bih na sklad šču v zalogi vedno vsaj 10 vagonov papirja. Kdor je volian, da sprejme to zastopništvo, naj stavi svoje ponudbe tovarni. Ponudbe z referencami o sebi in z jamstvom kake večje banke naj se naslovijo na
Fabriku hartije Milana VVape v Beogradu
►a
'E^ošs
a, ~ j-
si O <L ~ c> M > as L~ £
~ -ч; '—O
Sl^IS
-< * —. -s -c
2 5! * = Z ca ajsfca EttS -j a-» c S
-J	2 —-
D N T N fcs
5. ? ~ S
ž « > 05 --S N — N Г-
•c	i a
cj S e* 1 ~ >ao« a ft	s
i I I 1 at i1' = 5 c o
n » ^
-	0) r^ . O
•S £ » > .2 S
I = ° S
-al,
I
-	93 ~
a -ersc
* ез СЧГ f» O ^ n L* -a -C
г , — i- C«
T =■	fj
>	O
^^ a a £ > *. — cm os i
Dr. Joža Lovrenčič:
28
Dnali izumrlega naroda
Roman i/. rirugega stoletja pr. Kr.
Potekali so dnevi in noči in minila jih je sedmica in nabirali so sc v novo sedmico, ki je tudi šla, iri obrnila sc je še tretja in četrta jetudi že potekala. Mesec na nočnem nebu se je staral in mladil in ko ie pul poln med čudno svetlimi in visokimi zvezdami in zvedavo ledal na ravan med Natiso in Karusadijem, se je zdelo, kakor bi se smejal in rogal: He, to ste junaki! Staram se in mladini, a novega pri vas ne doživim ničesar. Tu Istri in Karni — tam Gali, kakor sem vais ugledal ono prvo noč v mladem letu. Nič več bojev ni. Gali mirno gradijo svoje selišče, Istri in Karni pa v orodju, hehehe, in se ne ganejo. Kdo naj razume take junake, hehehe! .. Solnce bi dotekel, mesec, pa bi ga vprašal, kaj je videlo, in povedalo bi ti, da so se Karni in Istri sporazumeli z Gali.
Se Je potekla sedmica dni. Mesec se je postaral in šel čez nebo z obrazom zlokobne stark- . Skrival se je za oblake in le od časa do časa pogledal, kaj se godi pod njim. Videl je nove dogodke in nič več se ni posmihal in rogal.
Od Patavija v Venetih sta korakali v urejenih vrstah rimvski legiji- Vodil ju je in jima poveljeval konzul Marcus Claudius Marcellus, ki je bil poslal že iz Rima prokonzulu Luciju Porciju naročilo, naj prodira proti gnlski naselbini in jo strahuje.
Prokonzul je povelje izvršil. Prišel je iz Patavija in se ustavil ob Natisi ter nepričakovano obkolil Gale, da se niso mogli ganiti in ne sporočiti Istrom in
Karnom, kako so jih Rimljani zajeli. Porcius jih ni napadal in ni se spuščal z njimi v boj, dasi so ga izzivali, ko so videli, da miruje. Menili so, da se ne čuti dovolj močnega in se boji galske premoči. Pa je le čakal konzula, da on odredi in ukrene, kar se mu bo zdelo prav.
Ko je ob prebujajoči se zarji bledel mesec že čisto nizko nad ravnino na zapadnem obzorju, je dospel do Natise s svojo vojsko konzul Marcus Claudius Marcellus. Prokonzul mu je poročal o Galih in še, kar je bil izvedel o Istrih in Karnih.
Kratko bemo opravili! je menil konzul, ko je slišal poročilo, in je poslal k Galom, naj pridejo k njemu njihovi voji.
Prišel je Katmel in z njim najpogumnejši.
Gali, podajte se — sicer vas napadeni v krvavem boju! jih je pozval Marcellus odločno.
Konzul, je odvrnil Katmel prav tako odločno, s kako pravico ste nas obkolili in s kako pravico zahtevaš, tla bi se ti podali? Na ozemlju Karnov smo in s Karni in Istri smo se sporazumeli in prepustili so nam nižino ob Natisi, da se lahko nemoteno tod naselimo.
Podajte se! je ponovil konzul.
N4so nas poslali naši k tebi, da bi se ti podali. Vidim, cd svoje zahteve ne popustiš in zato se moramo vrniti, da se v posvetu odločimo, kaj naj napravimo,. je odvoril Katmel konzulu, ki jih je odpustil in zahteval, naj mu še dopoldne sporočijo, kako so se odločili. Zavlačevanja, je rekel, ne trpi in ako jih ne bo, ko bo solnce v poldnevu, započne z bojem, v katerem ne bo poznal usmiljenja.
Med Gali je zavrelo, ko je Katmel poročal, kaj
zahteva konzul. Krik in vik je rastel, da so ga slišali Rimljani in se že pripravljali za boj. Katmel je govoril in dokazoval, kako je nemogoče upati, da bi uspeli, ako bi se spoprijeli z Rimljani, ki jih je res manj, a so vse drugače pripravljeni in oboroženi nego oni. Odposlanci, ki so spremljali Katmela h konzulu, so prav tako odsvetovali sleherni oborožen odpor in končno se jim je posrečilo, da so pomirili tudi one, kateri so najbolj silili, naj bi udarili nad Rimljane. Solne je bilo že v poldnevu, ko so skenili, da se podajo-
Konzul je hotel uresničiti grožnjo. Z legijo je navalil na selišče, kjer je sprejel sredi svojih tisočev Katmel in ko se je ustavila legija in so se pomirili Gali v napeto pričakovanje, mu je javil z glasno besedo.
Konzul, čas, ki si nam ga določil, je jjotekel, a posvetovanje je bilo tako, da nismo mogli prej k tebi. Prišel si sam k nam, pa izvedi zdaj tu, kaj smo sklenili. Podamo se!	'
Marcellus je zaklical s konja: Potem položite do zadnjega vsi orožje!
V galskih vrstah je zaškripalo. Take zahteve niso pričakovali in glasno mrmranje je pričelo, kako so nevoljni in že kar pripravljeni, da bi udarili. Katmel je poznal svoje ljudi, ki jim je bilo najsramot-nejše priti ob oj-ožje, pa je stopil bliže pred konzulu, da bi preprečil krvavi spopad, in je zaprosil:
Konzul, ničesar nimamo nego to bore orožje. Pusti nam ga in odšli bomo iz te zemlje, kakor je lepa in bi v njej radi živeli v miru z vsemi sosedi!
Ne morem vam pustiti orožja in ne smem. Senat odloča o tem, je odgovoril konzul.
Za Jncoelovenmko tiskarno v Ljubljeni: Karel Ce«.
Izdajatelj; l*un Itako v eo.
Urednik: Frnuc Krcmžar.