D o p i s L K apela pri Radencib. (N a š i f e u e rberkarji.) Pri Kapeli imajo poleg drugih potrebnih in kcristnih drustev seveda tudi feuerberkarje. Njihovi sosedje Jurjevčani imajo že precej časa >Gasilno druStvo« s slovenskimi povelji — a Motnarci in Hraševci še vedno kornandirajo »Rechts um!« Nam se zdi to Recht dumm! Pa menda se jim to bolj prilega, pustimo jim to veselje! Predzadnjo nedeljo so imeli ti feuerberkarji pri Kapeli v neki gostilni »bal«. Imel sem nekaj opraviti tam biizu, in šel sem mimo. Že od daleč zaSujem neko rjovenje. Saj pa menda niniajo kje kakih medvedov zaprtih, mislim si, pa grem dalje. Ko pridem bližje, šele spoznam, da feuerberkarji in njih pristaši heujlajo in neinški pojeio. Iz same radovednosti stopim notri. Ze pri vratih mi ponudijo neki črno-rudeči-žoiti trak — nemSko trobojnico in mi jo hočejo pripeti na prsi. A jaz se lepo zahvalim, — glejte — zdaj so mi dali slovenskega. Ko pogledam po hiši, vidim mlado in staro, nekateri imajo nemške, drugi slovenske trakove. Jemnasta — mislim si — to so slovenski feuerberkarji in njihov »bal«! Feuerberkarji so seveda pridno gasili žejo s pivom. To je njihova stsira pravica! Nekateri naSi posilinemci bi radi nemSki govorili! Pa ne znajo dobro in joj, kake kozle streljajo včasih; da bi vedeli ti siromaki, kako se jim Nemci za hrbtom smejijo, kadar jih slišijo nemški govoriti! Eden takih si je dal napraviti celo nemški napis na svojo prodajalnico N. N. F1 e i s c h e i e r! Ko so se mu vsi smejali, dal je popraviti in zdaj ima: N. N. Fleischauer. Neka občina je imela dozdaj samo jslovenski pečat, na sredi pečata pa konja. V tisti občini so bili nekdaj najboljši kmetje. Pa glejte, kaj si izmislijo naSi možje! Dajo si napraviti s a m o n e mški pečat — konja seveda tudi vržejo vun! Rihtarovčanje, denite si zdaj osla namesto konja v p.ečat! To sem vam napisal, sosedje Kapelčani, in feuerberkarji hrašenski ter motnarski. Veseli pa me, da je vaSa rnladina tako prebujena. Mladina, naprej! Iz Žabjegagradca. Nikar se ne čudite, gospod urednik, ker od tukaj Se ni bilo kakega dopisa. Pa je tudi res kaj prijazen kraj, zato tako malokedaj pridem iz svoje koče. Sedaj ob Svečnici, tako sem si mislil, se Se medved obrne v svojem brlogu, zakaj bi se pa jaz ne. Uberem toraj pot pod noge in hajdi v Staritrg, da si kupim mila, ker kdor se s Petričevim milom umiva, do smrti živi. Hitro zberem svojo sapo, kar mi je je še ostalo, — ker sem strašno nadušljiv — ter krevsam v tamošnjo trgovino. Pa kar pogled mi je vzelo, ko vidim nad rumeno omarico za pisma blesteč napis: Briefmarkea. Menda misli gospod trgovec, da smo v blaženi NemCiji. Ko tako premišliujem preteklost Staregatrga, primahajo naravnost od župnišča moji sosedje iz 2abjegagradca. Kapa kosmata, sem si mislil, to pa bo gotovo gostija. In nisem se varal. Moj dobrovoljni sosed mi je razodel, da se bo poročila tukajSna pevka in tamburaSinja Ant. Štruc z vrlo narodnim kmetom Šimonom Ptčolar. Kar srce se mi je smejalo, ko sem se domislil dobre gostije, ki mi gotovo ne izostane. Da bi bilo srečno! Moj sitni tovariš g. Želodec me je začel naganjati za dobro kosilo. Poslovim se toraj od Staregatrga ter krevsam v Slovenjigradec. Kar naravnost uberem pot v kmetijsko zadrugo, ker tu imajo naiboljso pečenko. Med raznimi pogovori pravil mi je tamošnji oStir, da so pred nedavnim časom predstavljali starotržki mladeniči igro >Sanje«. Udeležba je bila velikanska. Bog naj živi vas, mladeniči in dekleta, le večkrat Se predstavljajte kako igro! Bog in domovina! Sedaj pa z Bogom, da ne bo spis predolg, sieer pridejo gospod urednik s škarjami in ga prikrajšajo. Žabengraški ogljar. Iz Sevnice ob Savi. (V zagovor gospoda žnpana.) Dne 11. prosinca t. 1. se je vršila izvolitev župana in občinskih svetovalcev. 2upanom izvoljen je bil enoglasno poprejšnji g. župan Mijo Štarkl, njegovim namestnikom g. notar Franc Vršec. Občinski svetovalci so: Anton Kragl, tržan in posestnik, Franc VolauSek, Janez Krajne in Anton Korene iz kmečke okolice. Kakor izvolitev občinskih odbornikov tudi izvolitev občinskih svetovalcev ni vsem po volji, in tega — kakor se sliši marsikje v trgu — je kriv gospod župan. Dotični, ki to govorijo, sklepajo pa to iz tega, ker je gospod župan izjavil na dan izvolitve, da se mu očita z več strani, da držs s kmetom, kar je pa on očitno pripoznal, da je res. Da, res je, in mi Se pripomnimo, da gospod župaa ne drži samo s kmetom, ampak on je mož, kateri ljubi pravico, njemu so vsi jednaki, zatorej želi vsem dobro. Da bi bil pa on delal za kulisanii, to je pa velika laž. Kar smo kmetje dosegli, smo dosegli iz lastne volje, ne na voljo gospoda župana ali kakega drugega tržana. Saj bi bili lahko storili še več, pa za zdaj dobro! Tistim, ki imajo kaj očitati gospodu županu, kličemo v prernislek pregovor, ki pravi: Sloga jači, nesloga tlači. Kmečki odborniki.