42. številka. Maribor, dne 11. decembra 1919. 53. letnik. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 8 K, pol leta 4 K in za četrt leta 2 K. — Naročnina za Nemčijo 8 K, za druge izvenavstrijske dežele 8 K. Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 7 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 16 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 48 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 36 vin. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 10 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. LBSTEK, ffannš Goleč* Posvečuj prazniki CDel]«.} Teden priprave za ta vaški bal je potekel za Včesnova ženska srca prav klavrno, da, žalostno. Je bilo že v nedeljo popoldne. Pepca in Tončka ste vedno še stopali užaljeno po samih petah in grabili v presledkih za predpasnik, otiraje si solzne oči. Čimbolj se je pomikal kazalec na uri, tem bolj so vreli globoki vzdihi iz mladih, od lastnega očeta tako kruto teptanih src. Močno se ovije krog človeškega srca veselje, ki Človeka kar naenkrat dohiti, ako o njem poprej niti ne sluti ne. Nekako tako je bilo tudi s Zepco .in Ton-fiko. Njgni koraki so se omilili, globoki vzdihi so se zavrli in na njune obraze je posinila zarja upajoče radosti, ko je stopil v domačo hišo ljubljeni — stric Štefan. Stric ni imel veljave samo pri naših znankah , ampak njegova beseda je tudi nekaj odtehtala pri o-četu. Tokrat tolikanj dobrodošli Štefan je bil brž pridobljen za veselični program in zaupano mu vse že rabljeno orožje za odločilno bitko z očetom. Stric se je čutil v tej od ženskega jezika in uma oprtani bojni o-pravi neokretnega kot David v Savlovem oklepu. Vzel je tudi on rajši pračo in naskočil Coljata z usodepol-nim kamenom. Oče Včesna, skoraj bi bil pozabil omeniti, je kaj rad kvartal s prijatelji. Ta očetova strast je bil ravno oni kamen, ki ga je Štefan pobral, zavrtel v prači jezika in podrl z njim mogočni steber njegovih jeklenih sklepov. Štefan je povabil brata v krčmo na kvar-te, ne na — bal. Zaplankal je tudi Pepco in Tončko z očetovim dovoljenjem za nekaj plesnih valčkov in saj za par uric proste zabave v krčmi. Kdo bi opisal veselje mladih dekliških src, ki je kar mahoma vzklilo, pognalo in se razcvelo. V jedni uri ste bili kaj okusno napravljeni za vaško veselico, pod očetovim in stričevim nadzorstvom ste stopali od radosti žarečih obrazov v sosedovo krčmo, v naročje Bertla, prvič v življenju na — bal! Uslužnemu stricu je bila že po potu zaprisežena globoka hvaležnost do groba. S tržko oliko na pol podkovani vodja zabave , Bertl, je peljal tako odlične goste v posebno izbo in jim stregel s pokloni in pijačo. Niso gonili dolgo ko -lovrata prijateljskega razgovora, že sta bila oče in stric zatopljena v: ase, kralje, dame in desetke. Oče Včesna se je tako poglobil v igro, da ni prav nič zapazil, kedaj ste se hčerki zmuzali v sosedno, plesno izbo ter se zavrteli v kolobarju in v skoku. Stric Štefan, prijatelj ženske mladine, je nalašč igral bolj malomarno in brezbrižno, izgubljal in dražil igralno strast bratovo. Ta je popolnoma pozabil na trdne sklepe, na posvečevanje Gospodovega dne in na to, da se nahaja pod streho plesa in — bala. Naša igralca sta, samoumevno, kaj na debelo mazala in gladila kvarte z vinsko kapljo, oče Včesna se ni prav nič kesal. da se je zapletel v tako zelo mikavno za -bavo. Plesalci v sosedni sobi so postajali glasneji — harmonika je hreščala zdaj v zategnjenih, sedaj spet v poskočnih glasovih in bilo je slišati drsanje podplatov po tleh in glasno udarjanje fantov-plesaicev s petami. Vodja plesa Bertl je celo razdelil posebne pus-tine kapice med goste in nataknil tudi igralcema dolga, papirnata in pisana pokrivala na glavo. Niti Včesna se ni branil tega maškeradnega nakita, ker pred njim se je množil denarni kupček in baš v tej igri so se svetile med drugimi kvartarni pi- Dobrote sedanje vlade. 1. Samovlada ali absolutizem. Najvažnejši pojav zadnjih mescev, odkar ni bilo časnikov, je samovlada liberalnih in socialističnih ministrov. Že več mescev sede na ministrskih stolcih, dasi v Narodnem predstavništvu nimajo veČine. Zato pa so Narodno predstavništvo razgnali in že nad mesec dni sami krmarijo državo. Dvajset ljudi vlada nad ljudstvom, dasi vedo, da pri krščansko mislečem, slovenskem, hrvatskem in srbskem ljudstvu nimajo zaslombe, ne zaupanja. Pa kako vladajo liberalci (demokrati) in so-cijalisti ? Ker vedo, da bi pri volitvah propadli, si s svojo strahovlado pripravljajo pot za volitve. Na Hrvatskem so izdali posebno odredbo glede nameščanja in premeščanja občinskih uradnikov; razpustili so občinske odbore in mestne za-stope in določili nove občinske volitve. Pri teh volitvah bodo volilci glasovali ustmeno pred volilnim poverjeništvom, ki ga bo imenovala vlada. Voliti bodo smele tudi ženske, ki so dovršile štiri razrede srednjih šol, ne pa kmečke ženske 1 Vse to so ukrenili zato, da bi občinski odbori prišli pod pritiskom liberalno-socijalistične vlade popolnoma v njihove roke. Potem, tako upajo, bi tudi pri novih državnozborskih volitvah zmagali Kaj podobnega bi lahko odredili tudi Za Slovenijo. Pa proti temu mi že danes odločno protestiramo! Začeli so že! Kakor v Belgradu celo državo vodi nekaj liberalcev in socijalistov, so hoteli jtudi pokrajinsko vlado v Ljubljani Ipre- kov as, kralj in dama. Glasno in veselo je hitro na -povedal: „Pik vierzig!" V sosedni sobi je zapela harmonika hitro in poskočno polko. Krona, pečat vsakega vaškega plesa , četudi nosi naslov in plašč „bal, je pač pretep in kreg med fanti. Ravno v trenutku, ko je oče Včesna plaval samega veselja nad pikovim asom, doma in kraljem, je podstavil Teličnikov Miha Storovem Martinu nogo, da je ta po dolgosti odletel v duri kvartalne sobe , Duri so bile samo priprte in z vso silo so pritisnile va Štefanov stol, ga izpodmaknile in pri padcu vznak jo Štefan z vso močjo brcnil Včesna z nogo v obraz. Očetu se je kar. pri luči posvetilo prea očmi in pozabil je na pik asa, kralja in damo, grozna jeza se mu je porodila v srou. Štefan se je zmotal na noge „ orjaška brata sta se spogledala in brez vsake besede in namigljaja sporazumela: Udri po predrznih fanta-i linih! i Po bliskoma sta zavihtela vsak svoj stol v ro -kah in jelo je kar deževati udarcev na glave plesalcev. Ti so vsi preplašeni drli proti durim, se zagozdili pri ozkem izhodu in padalo je po njih kakor po snopju. Nikdo se ni stavil v bran orjakoma, ki sta tu besnela liki podivjana tura. Bertl je hotel posredovan ti, prijel Včesna za roko in ga moledovaje prosil: „Pa vendar, gospod, ali ste znoreli . . .?" Slabo je naletel. Razkačeni gospod je sicer odložil stol, v zameno za njega pa zagrabil njega za nogo in vrat ter klestil s človeškim batom po skrun« jevalcih Gospodovega dne. Gostilničarka je splašena vsled hrupa privrtala v sobo in videč ljubljenega sinka, ki je padal in k dvigal kot cepec v mlatičevi roki, se je oklenila mlat-ca in vikala: „Sosed, ljubi in zlati sosev, kaj ti je storilo moje dete?" Nič, prav nič ni opravila z vikom, še ona je morala skozi duri na piano. (Konec prihodnjič.) ustrojiti v liberalno-socijalistično. Dozdaj so bili v pokrajinski vladi za Slovenijo tudi trije poverjeniki naše Ljudske stranke. Pred blizu enim mescem pa je belgrajska vlada naše tri poverjenike,'med njimi predsednika pokrajinske vlade doktor Brejca, vrgla iz pokrajinske vlade za Slovenijo. Na čelo pokrajinske vlade pa je po stavila dr. Žerjava, | brezobzirnostjo določajo in iztirjavajo davek, i Poleg neprimerno visokega osebno-dohodninskega davka pa je vinski davek docela protizakonit in neopravičen. Kmečka Zveza je že parkrat pri vladi odločno protestirala zoper ta davek in poslanec Kmečke Zveze dr. Hohnjec je 24. novembra stavil glede vinskega davka na finančnega ministra posebno interpelacijo, v kateri dokaže, da je ta vinski davek popolnoma protipostaven. 5. Volitve- Z radostjo smo pred letom dni pozdravili novo domovino Jugoslavijo. Tudi sedaj moramo biti veseli, da smo osvobojeni nemške nadobla-sti. Z navdušenjem in zvestobo se bomo oklepali nove države. Urediti si jo hočemo, da bo res v naš blagor. Zato pa tembolj obsojamo sedanjo vlado, ki misli, da predstavlja državo, pa nič ne stori t blagor države in državljanov. Državo ljubimo, vlado obsojamo! Ht ^ Izpregovorilo bo ob volitvah. Mi pa zahtevamo, da se volitve vršijo kar najhitreje, zahtevamo enako, splošno volilno pravico za moške in ženske! In tedaj bo ljudstvo govorilo tako, kakor sedanja protiljudska, liberalno-socija-listična vlada zasluži. 3. Prehrana in promet. Kako skrbi sedanja vlada za prehrano? Dr. Korošec je prevzel ministrstvo za prehrano v najbolj neugodnem času. Regent sam mu je rekel: „Zelo težavno nalogo prevzamete." A dr. Korošec pravi: „Poskusil bom, iz ljubezni do ljudstva." A ni le poskusil, ampak tudi izvršil. Z odločnostjo, ki je lastna le nepodkupljivemu možu, je iztrgal iz krempljev veletržcev in bogatašev velikanske zaloge zrnja in moke in jih razdelil med gladao ljudstvo. Dokler je bil dr. Korošec minister za prehrano, ni manjkalo moke ne kruha, ljudstvo ni stradalo. I Ali naj še omenim druge stvari, v katerih se sedanja liberalno-socijalistna samovlada odlikuje? N. pr. promet na železnicah. Sami vidimo, kako se železniški vozovi komaj in komaj gibljejo. In to že pri nas. Kaj šele po Hrvatskem! Ni čuda! "J lllapkiranjelkron. Na kmečkih shodih v Št. Hju v Slov. gor., v Ormožu in v obče na vseh zborovanjih Kmečke Zveze v zadnjem čaBu je bila sprejeta naslednja resolucija, ki jo je poslanec dr. Hohnjec poslal finančnemu ministru v Beograd: „Kmetje in drugi člani Slovenske Ljudske Stranke, oziroma Slovenske Kmečke Zveze izjavljajo, da je preosnova in ozdravljenje naše valute nujna potreba ter da je treba kronske bankovce, iz katerih sestoji gotovi imetek velike večine državljanov kraljestva SHS, čimpreje v pravičnem razmerju zamenjati za novi državni denar. Če bi se ta izmenjava bila izvedla pred pol letom, bilo bi naše narodno gospodarstvo obdarovano milijonske in milijardne škode. Z markiranjem bankovcev se izmenjava ne bo pospešila, marveč zavlekla in tako bo vlada kriva, da se bo valuta zopet poslabšala. Da je v obtoku veliko krivo žigosanih kron, tega je kriva dosedanja politika vlade, ki je izvoz živil prepuščala privilegiranim in brezvestnim špekulantom ter tudi ni z vsemi sredstvi preprečila uti-hotapljanje tujih kronskih bankovcev v našo državo. Sedanji posestniki kronskih bankovcev so ponajveč kmetje, delavci in sploh nižji in srednji sloji, dočim so kapitalisti, vojni dobičkarji, oderuhi in špekulanti svoje ogromno premoženje pravočasno naložili v posestvo, hiše, neprimičnine, dragocenosti, r tujo valuto in t tuje vrednostne papirje. Zato zahtevamo, da se pri markiranju kronskih bankovcev morajo priznati vsi bankovci, če se posestnika ne more okriviti, da je prišel v posest teh bankovcev v slabem namenu. potrebščine zlasti obleko in obutelj, kojih cena je nedosežno in neznosno visoka. Vse pomirjevalno vplivanje narodnih zastopnikov ne more naroda docela uveriti o tem, da bi to markiranje bilo potrebno ter da bi zadržba 20% vplivala na našo valuto zboljševalno. Postopanje gotovih trgovskih krogov, ki so napovedano dvajsetodstotno oduzimauje sprejeli ne z dvajsetodstotnim znižanjem, marveč z več ko 20 % zvišanjem cen pri blagu, je med narodom cmajalo vero v od vlade prorokovano valutno - zboljševalno moč dvajsetodstotne zadržbe. Avtoriteta vladine naredbe je tudi močno trpela vsled tega, ker so se celo nekateri poštni in drugi državni uradi v popolnem protislovju z določili vladine naredbe že tri dni pred začetkom markiranja branili sprejemati nemarkirani novec. Zato pa ima narod tem več pravice zahtevati od vlade, da brezpogojno-drži svojo besedo v tem, da bodo za zadržane krone izdane priznanice pri zamenjavi veljale toliko kot resnične krone. Naši kmetje tudi zahtevajo, naj jim vlada dovoli, da smejo s temi priznanicarni plačati davke. Pred nekaj dnevi sem g. ministru poslal tozadevno resolucijo, ki je bila sprejeta na vseh kmečkih zborih zadnjega časa in v katerih kmetje izjavljajo svojo željo in zahtevo, da se priznanicam prisodi veljava in vred nost za plačevanje davkov. Stavim torej na g. ministra vprašanje: 1. Ali je voljan v rokah kmetov se nahaja-jočim priznanicam dovoliti veljavo za plačevanje davkov ? 2. Ali je voljan podrejenim davčnim uradom nemudoma ukazati, da morajo omenjene priznanice od kmetov sprejemati kot odplačilo» davkov? Zaradi nujnosti stvari in ker Narodno predstavništvo ne zboruje, prosim pismenega od« govora. Kak® „Samostojni11 sodijo o dohodkih našega kmeta. Poglavar te stranke pravi, da pridela kmet na pet hektarjih 30 000 K čistega! Lepi zagovorniki kmetskih koristi so poglavarji Samostojne Kmetijske Stranke. Meseca junija se je v Beogradu vršilo posvetovanje za agrarno reformo. Na tem posvetovanju se je oglasil k besedi tudj Ivan Mermolja, poglavar Samostojne na Štajerskem. Te seje so se udeležili tudi drngi kmetski zastopniki. Jugoslovansko Kmečko Zvezo je zastopal poslanec — kmet Brodar iz Kranjske. List v „Domoljub" št. 27. z dne 3. julija 1919 poroča na strani 274 podrobno, kako „vrlo" je Mermolja zastopal v Beogradu slovenske kmete. Poročilo prari: „Mermolja je izjavil r svojem govoru, da se kmet » svojo družino na petih hektarjih (približno devet oralov) zemlje prav lahko živi. On je kot posestnik pet' hektarjev zemlje imel letnega dobička iz svojega malega posestva 30.000 K (beri: tridesettisoč kron) in poleg tega je še preživel svojo družino". Ne vemo, v koliko bo v korist štajerskemu kmet ta Mermoljeva izjava, posebno če jo pograbijo davčne oblasti glede predpisovanja dohodnine! Sklepati po Mermoljevi izjavi, bi morali imeti kmetje denarja kot črepinj. Vsi pa vemo, da je začela kmeta sedaj, ko ga trpinči dohodninski in vinski davek in neznosna draginja potrebščin, ki jih mora kupovati, primanjkovati denarja. Slišimo, da se Mermolja sedaj na shodih izvija in pravi, da pač ni tako mislil, ko je izustil tiste besede v Beogradu. A mi se sklicujemo na poročilo, ki ga je tedaj zapisal v Beogradu kmet in ga poslal „Domo ljubu" in drugim listom. Poročilo se glasi ob koncu: „Poročali bomo, kdaj ga bo (Mermoljo) kot priganjača za davke odlikoval finančni minister." Taki zagovorniki kmetskih koristi so kolovodje Samostojne! Dostavek: Kakor nam poroča Mermoljev sosed iz Pesnice, je Mermolja zadnja leta vojne sadil kot vrtnar na svojem posestvu papriko, paradižnike, karfijol, peteršilj, majaron, kumarce in fine buče. Te pridelke je za dobro ceno pro dajal erarju in javnim aprovizacijam. Iz tega sledi, da je Mermolja tudi vojui dobičkar. Slovenci širite naše liste i Pa ni dovolj premoga! Toliko ga imamo, da bi ga lahko na tisoče vagonov izvažali. Samo libe ralno-socijalistična vlada ga nima! Ker se zanj ne briga! 4. Carina in davki. Kaj naj rečemo o carini ? Carina dosega pri nekaterih potrebnih predmetih skoro polovično ceno. Že pred več kot tremi mesci so poslanci Kmečke Zveze zahtevali, da se odpravi carina na obleko, klobuke, obutev, sol in petrolej. Vlada ni hotela ugoditi, češ, država potem nima dovolj dohodkov! Vojnih dobičkarjev in verižnikov pa ne vidijo, da bi jih obdačili! In jih tudi ne bodo, saj so njihovi zastopniki in kakor se sliši, nekateri celo sorodniki! Slednjič glede davkov. Dohodki morajo biti, država ima pravico pobirati davke. Toda davki morajo biti pravično odmerjeni! Sedaj pa odmerjajo davke, kakor bi bil denar toliko vreden ko pred vojsko ! In pri tem so nekateri gospodje na stališču, da si je kmet med vojsko Bog ve koliko pripravil, da je oderuh in veriž-nik. Če se petem že vodja „Samostojne kmetijske stranke" Mrmolja, t Belgradu ponaša, da na 5 hektarih pridela lefeno 30.000 K čistega dohodka, ni čndno, da s tako nasilnostjo in Naj država pokrije svoje potrebe z upravičenimi davki, zlasti z onim na vojne dobičke, ki že več kot pol leta čaka rešitve in katerega bi Narodno predstavništvo že davno bilo rešilo, če bi mu vlada dala priliko za delo. Ce se pa bo pri markiranju odvzelo 20% in se bodo zato izdale priznanice, potem kmetje odločno zahtevajo, da smejo in morejo s temi priznanicarni plačati davke. Ker je zavoljo markiranja kron zavladala med našim ljudstvom nevolja, ki narašča zavoljo negotovosti o tem, ali bodo izdane priznanice v resnici imele obljubljeno veljavo, in ker kmetje odločno zahtevajo, da smejo s temi priznanicarni plačevati davke, je poslanec dr. Hohnjec dne 3. decembra na finančnega ministra dr. Veljko-viča poslal to-le vprašanje: Markiranje kron in zlasti z njim združeno oduzimanje 20% vseh kronskih novčanic je vzbudilo med našim kmečkim narodom veliko nevoljo. Izvršitev te vladine naredbe pomenja za naše kmete, delavce in v obče za čiane nižjih in srednjih slojev ne samo izgubo časa, marveč tudi jako občutno izgubo denarnih prihrankov, za katere bi kupili za se in otroke življenske 11. decembra 1819. ----.1 — I »M.............| .i,. I ■■ Politične vesli. Naše notranje politične razmere v Beogradu in Ljubljani smo orisali na kratko v člankih. Naš reosni Aleksander se mudi v Parizu, kjer ga je prisrčno sprejel predsednik Francije Poin caré. Poved in vzrok regentovega obiska v Pa rizu je najem posojila Jugoslavije pri ententi in zadeva srbske vojne odškodnine v znesku šest milijard mark. Previadnje upanje, da bode prišlo tozadevno do sporazuma. Jugoslavija je podpiss!a mirovno pogodbo z Avstrijo in Boigarsko. Vprašanje vojne odškodnine Srbiji, ki je za nekaj časa zadržalo podpis, je zadovoljivo rešeno. Volitve }g Ifgliji so izpadle tako, da italijans kim pohlepnežem po jugoslovanski zemlji niso prav nič po godu. Mesto dosedanje liberalne večine je bilo izvoljenih nad 150 socijalistov naj radikalnejše vrste, Jako je napredovala Katoliška Ljudska Stranka, ki je imela v prejšnjem parlamentu samo 33 poslancev sedaj jih je pa dobila 103. Tudi znani postolovni pesnik D' Annunzijo, kateri je zasedel Reko in Zader v Dalmaciji ter namerava zasesti še druge dalmatinske kraje, ni nič zadovoljen z izidom volitev, ker novi poslanci ne bodo podpirali njegovih roparskih pohodov. Obenem pa se je ta pesniški junak zbal jugoslovanske armade, ki mu je zapretila, da dobi pošteno po grbi, ako bi se drznil še dalje po vdariti po Dalmaciji. Na Francoskem so pri državnozborskih volitvah zmagale združene meščanske stranke. Socialisti, ki so dosedaj v zvezi z drugimi radikalci imeli večino v francoski državni zbornici, so pri volitvah izgubili nad 150 mandatov. Socijalna demokracija je upala, da bo boljševizem zasadila tudi na francoska tla ter od tamkaj zavladala po Evropi Pa se je temeljito zmotila v svojih nadali. Francozi nočejo imeti nič skupnega z boljševiško zmedo in anarhijo. U Belgiji je pri državno zborskih volitvah krščanska stranka izgubila nekaj mandatov, vendar pa še je najmočnejša. U & S trij i 80 se socialni demokrati in krščanski sodteJci združili v skupno vlado, da kolikor največ mogoče odpomorejo strašisi bedi in pomanjkanju živil in vseh življenskih potrebščin. Na Ogrskem SO združene krščanske stranke pod vodstvom Huszarja prevzele vlado. Ogrski komandant Hortz poziva socialiste na izdelovanje municije, ker le z oboroženo silo hočejo Madjari si priboriti ozemlje, katerega so izgubili v tej vojni. Čehoslovaška odpešilja svoje vojaštvo na ogrske meje. prošajo, da bi ga podpirali z deaarjem. Pisma na upravo liita. 61S Zaradi opustitve poštne vožnje Sv. Lenart—Maribor se takoj proda dra dobra poštna voza z 4—6 sedeži, poštne sani, mesarski voz in 4 dobri konji F. Scnekovič, Sv. Lenart v Slov. gor. 500 Somišljeniki ! Agjtiraite za „Slovenski Gospodar"! FRANC URSIC mesar na Glavnem trgu V MARIBORU prodaja goveje, telečje in svinjsko meso najboljše kakovosti ter se priporoča za fcbilen obisk. 1687 Em. klinični asistent m operater na Dunaju dr. Janko Dernovšek ordinira za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni od 2.—4. ure. 519 Maribor, PfarrHef§. 2, ll.nadstrop. Odvetnik dr. Andrej Veble naznanja, da je otvoril f3' :-; odvetniško pisarno pri Sy. Lenart« v SI. g. (v posojilniški hiši, I. nadstropje). 515 V- - Izjava. Franc Verlič, posestnik v Trčovi, občina Sv. Peter pri Mariboru izjavlja, da ni imel nobenega povoda gosp Mihaelu Kovačič kot oskrbniku posestva grofice Brandis pri Sv. Petru nad Mariborom očitati nepošteno in slabo gospodarstvo na tem posestvu, obžaljsje tozadevna očitanja tudi glede narodne zavednosti. 511; Franc Verlič. Odv. dr. Franjo Šalamun ^ naznanja, da je otvoril ¿Tvojo odvetniško pisarno v Ptuju, Minoritski trg št. 5, I. nadstropje in uraduje skupno z Odv. dr. Matej Senčar=jem v prejšnji pisarni dr. Plachki. 512 molke in iensfee :: fino in zajamčeno pristno ročno delo, kraste amerikanske fazone, najboljše rnjavo ali črno teličje usnje in pristni trpežni podplati, razpošilja po K 270-—; krasne boks čevlje po K 300 — in K 360— par :-: veletrgovina z levili R. Stermecki, Ceiie so@ 404 Slovenija. Kan.?) cenik! Ceneje kakovosti od K100.—naprej arel Kocijančič kamnoseška industrijska obit v .Maribora ScNi!!erie¥i ulica 25 priporoča svojo zelo bogato zalogo v žrfih, nagrobnih spomenikov, ploščah za umi-valne mize in za pohištvo, vsa betonska in podobarnka dela. Prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča cerkvena dela kot oltarje, prižnice, ter »ploh vsa eer-kvena dela v kamnu, kot svedoči mariborska frančiškanska cerkev. Ves obrat na stroje 1 Lastni kamenolom pri Slov. Bistrici, industrija za granit, mram«r in sienjt. 1684—424 Oznanila Union-Propagande, Maribor, Gosp. ul. 25. Barva Kemično «isti vsakovrstno blago. i695—438—208 'obleke. Pere in svetlolika ovratnike, zapestnice in srajce. Tovarna JOS. REICH, MARIBOR, Gosposka ulioa št. 38, Poštna, naroČila se izvršujejo točno. Oznanila Union-Propagande; Zavod oglasne odprave in reklame Maribor. Loi, mast, olje, in SKrOVi ioi kopi vsako množino za naj višjo dnevno ceno : Piv® mariborska tovarna za mil§ v Mariboru, telefon 47, brzojavni naslov: Milana. Prosijo se ponudbe z vzorci, 1739—479 Gospod lekarnar pl. Trnk6czy v Ljubljani! Naročam po pošti 5 paketov »Mastina«. Dajal sem ga po navodilu na teden enkrat po eno pest v krmo in živalim žreti. Veselje je gledati, kako moja živina rada žre, uspeva, se debeli in masti. Srčna hvala ! S pozdravom Franc Trubiansky, Liigos (Banat). Primešaj „Mastln" krmi» Ce živina krmo lažje in do zadnjega prebavi in popolnoma izkoristi, da se na koncu nič ne izgubi če se dvigne slast do žretja, potem se pospešuje re-dilnost, vsled tega težka živina, mast meso, jajca, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat na teden pest praška »Mastinc. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestilna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek ¿Martin« je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Tisoči gospo darjev hvalijo »Mastin«, ko ga enkrat poizkusijo, ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška »Mastinc zadostuje za 5 mesecev za enega prašiča ali vola. Glasom oblastvenega dovoljenja sme »Mastin« prodajati vsak trgovec in konzumna društva. Ako se pri vas v le kernsh in trgovinah ne dobi, potem naj se naroči po poštni dopisnici v izdelovalnici »Mastina«, to je lekarnar Trnkocsy v Ljubljani 5 zavojev (paketov) »Mastina« za K 17-50 poštnine prosto na dom. Od tam se pošilja »Mastinc s prvo 369 pošto na vse kraje sveta. ■MMMHMMm ssm. Zastopstvo ,Slov. Narcda' in,Slovenca'! v Grajski Ul ci 15. Sprejemajo se inserati za navedena lista ter dajejo tozadevna pojasnila. Prodajajo in razpeča-vajo se lokalni in večina ostalih slovenskih časopisov. Se najtopleje priporočam 484 Ivo Suinik. *Mgta Prva jugoslovanska tovarna za poljedelske strojfj, stavbeno in umetno ključavničarstvo, mehanična delavnica za kolesa in avtomobile FRANJO FA Maribor, Koroška cesta 10 p n "Spedjallteta * r^^vr^m^ Izdelovanje peči za kemikalije, motorjev na bencin in olje, finih železnih in lončenih štedilnikov, železnih ograj, is štalacija plina in vodovodov. Popravij olnica vsakovrstnih strojev, spojevanje strtega litega železa tei sploh vsa v to stroko spadajoča dela, Vliva ije železa in medenine v lastni tovarni. — Knpins staro želeso! — Lastni itženirji za izdelovanje narisof v tovarni. 1514—293 Glavna zaloga: KoroSku s@sta 19* OOOOMOeOMOOOOfOOOM Najnovejše! Sv. Evangelji in Dejanje apostolov je knjiga, kakor je Slovenci dozdaj še niso imeli. Obsega cele evangelje in dejanje apestolov z razlago. Oblika molit-venika Učna. Vezava prikupljiva. Cena s poštnino vred K 6'90. :: Naroči se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Slovenci! Sežite po znameniti knjigi! OOOOOOOOOOOOOOOOtOOOi PO vSUlCS zoper škodo po požaru I Edina slovenska zavarovalnica zoper škodo, -povzročeno po požaru je ljubljanska ibss Vzajemna zavarovalnica. Glasni zastop za naše obmejne kraje je v Celju (Breg); v Mariboru daje pojasnila zastopstvo „Vzajemne" v pisarni Augasse št. 10; V SLasmici pri Mariboru pa v pisarni Posojilnice. Jugoslovani, zavarujte se pri domači zavarovalni«!, SPODN JESTA JERSKf LJUDSKA POSOJILNICH p. z. z n. z. V MARIBORU, STOLNA ULICA 6 Obrestuje hranilne vloge po 3 odstot. Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, po-:: roštvo in zastavo :: Pojasnila daje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne Uradne ure sredo in četrtek od 9p do 12. ur>, y sobot« ed 8. do 12. ure J DHrovorni aretxlCa Frsniö &«bot. ffisk tiskarne »v. Cirila v Maribor*.-