Olxhaja iriferaiiiaiecUu: u torek, cetrtelc, soboto. S^ssue A three timei auetb Jlies dag,7)j urjcia^ .-GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORTA V CHICAGO. STEV. (No.) 44* ■ — ~ " " " ■ CHICAGO, ILL., ČETRTEK, i2. APRILA — THURSDAY, APRIL, 12, 1923. LETO (VOL.} IX. IZ ZASEDENEGA RUR A. Hugo Stinnes aretiran. — Francozi ne dopuste nemškim vladnim uradnikom v Rur. — Rusko žito dospelo v Rur. Dortmund, 11. aprila. — Herr Hugro Stinnes znani nemški in-dustrijalni magnat je bil včeraj vred s svojo ženo na železniški postaji, Scharnhorst, ki deli okupirano ozemlje od Nemčije, ustavljen in ponoči poklican vred z njegovo ženo od francoskih komisarjev iz spalnega vagona in je moral na izpraševanje. Francoski detektivi pa so mej tem časom preiskali ves železniški voz. Čez nekoliko časa je bil izpuščen nazaj na vlak, ki ga je odpeljal v Essen. Stinnes je sedaj že drugič dospel v Rur. odkar je zaseden od Francozov. — Državni nemški kancelar je poslal svojega tajnika v zasedeno ozemlje na gotovo uradno misijo. Toda francoske oblasti so ga ustavile ravno tam na obmejni postaji Scharnhorst in mu preprečile vstop v zasedeno zono. — V Bochum je dospelo včeraj več vagonov ruskega žita, ki so ga poslali v Rur za nemške delavce ruski sovjeti. Mej nemškim delavstvom je zavladalo veliko veselje, ko je žito dospelo v mesto. Komunisti in soci afisti so okrasiji svoja stanovanja z rdečimi zastavami. — Iz Wessela poročajo, da so tamkajšni katoliški duhovniki in katoličani poslali posebni a -pel v Vatikan sv. Očetu, ker belgijci. ki imajo okupiran doti-tni sektor rabijo cerkvene zvonike za instalacije brezžičnih brzojavov. — Iz Berolina se poroča, da so francoske oblasti izgnale 106. nemških delavskih družin iz Tre-vesa. Izgon so opravile alžirske čete. Nemško ljudstvo je baje silno ogorčeno nad tem korakom, ki so jga napravili franco-zi v Treves«. Namški prezident Ebert je baje osebno podaril 10 milijonov mark za podporo izgnanih 106 družin. — Iz Dortmunda se nadalje poroča, da so neznani storilci razstrelili Dortmund-Ems kanal, ki je bil zajezen ob strani z betonsko steno. Voda dere skozi steno in grozi celi okolici poplava. Razstrelba je izvršena po nemških zarotnikih. ANGLEŠKA VLADA DOŽIVLJA PORAZE. London. — Takozvana sedanja "Tory" vlada v Angliji, kateri načelu je Bonar Law sedanji' ministrski predsednik doživlja dan za dnem poraze. Pri zadnjih volitvah so zopet izvolili v nekem okrožju za nadomestnika nekega umrlega poslanca liberalnega pristaša, kateri so hudi politični nasprotniki sedanje vlade. AMERIŠKA PUBLIKA . OSLEPARJENA ZA ! STO MILIJONOV. KRATKE AMERIŠKE VESTI. — Predsednik Harding ima pred seboj zopet povabilo ža vstop Zedinjenih držav v ligo narodov, bodisi že pod kakorš- IZGREDI V MEMELU. Berolin. — Zadnjo soboto so se pojavili v mestu Memel veliki izgledi, katerim so sledili v nedeljo in pondeljek novi izgredi v presledkih. Litvinski vojaki postopajo proti Poljakom in Nemcem zelo brezobzirno. V nedeljo je bilo baje več prask, JUGOSLOVANSKE NOVICE kadi -o FAJFE" IZGUBIL $130.00. Eveleth. Minn. — Tukajšni rojak Matt Kostainšek je naznanil tukajšni policiji, da je izgubil iz žepa $130.00. V zadnji žep na hlačah si je utaknil gorečo Pipo, ki mu je prežgala polagoma žep. iz katerega mu je nato padla denarnica, v kateri je i-Tnel dotično svoto. -o_- VOLILNI BOJ V MEHIKI ZAHTEVAL 5 ŽRTEV. Mexico City. — V državi Nu-eva Leon v vasi Caaereyeta so se pri gubernatoričnih volitvah spopadli agitatorji, ki so agiti-rali zo svoje stranke in v tepe-zu so ubili pet mehikanskih vo-lilcev državljanov. ' ŠVEDSKI KABINET RESIG-NIRAL. London. — Švedski kabinet, kateremu je dosedaj načelovai ministrski predsednik Branting, . ]e včeraj podal svojo resignaci-jo, tako pravi poročilo, ki ga je Prejel Londonski Times.. -o ŠIRITE LIST EDINOST Washington, D. C. — Generalni poštar New je bil včeraj poučen od pravnega poštnega advokata John H. Ed\vards-a, da so razni sleparji, ki so po državi Texas imeli "nikjer obstoječe" oljne družbe in pod njih krinko prodajali akcije-delnice širom unije, oskubili ameriško publiko za nič manj kakor sto milijonov dolarjev. Odkar je zvezna oblast prišla na sled nekemu sleparskemu gangu v Texas, ki je sleparil ljudstvo z raznimi ničvrednimi delnicami, pravi poštar, da kal-dežujejo pisma za pojasnila o vsakovrstnih oljnih korporaci-jah, ki najbrže nikdar niso. iti nikjer ne obstoje. Vse to je znamenje, kako velikanske sleparije so se vršile po Ameriki v tem oziru. In res, zadnje čase, se je moral človek kar otepati raznih vsiljivih agentov, ki so kar e-den za drugim ponujali delnice za razne oljne korporacije itd. Jezike so imeli namazane, kakor najbolj spretni advokati. Ljudje pa misleč, da svoj težko prihranjeni denar dobro investirajo so ga dajali v roke raznim brezvestnežim. Lokalni zastopniki, ki so sedli takim talo-to®i. na limanice so pridno agi-tirali vsak po svojih lokalih, ker so si s tem služili svoje ko-n^šne, ki so jih včasih dajali lokalnim zastopnikom kar po 50%. Saj so jih lahko dajali, ker glavnice itak niso nameravali vrniti. Tako so taki gangi nafarba-li po več tisoč lokalnih vplivnih zastopnikov,- ki so sprejeli zastopstvo. Ti so potem sami nafarbani prodajali delnice in nevedoč .misleč, da agitirajo za dobro in koristno stvar, so agi-tirali za sleparske gange. ki so za dolarje izdajali lepe pozlačene in okrašene delnice z raznimi pečati, a .v resnici vredne niti počenega ficka. Grenka je ta izkušnja za nekatere, ki so postale žrtve teh brezvestnežev. Obenem je pa to za vse ostale resen opOmin, kako previden mora biti človek, ko komu izroča-svoj težko zaslužen ni denar. Niti centa nikomur ne, ako se ga dobro ne pozna! -o- DRUHAL NAPADLA PRO-HIBICIJSKEGA AGENTA. Jersej City, N. J: —Prohibi-cijski agenti, ki so pazili v italijanski koloniji tega mesta že več časa, d'a zasačijo gnezdo, kjer so imeli razni tihotapci skrite svoje likerje in druge o-pojne pijače, so končno zadnji oondeljek prišli na sled in izvedli v nekem salonu hišno preiskavo. Komaj pa so dobro svoje delo pričeli, so pridrveli iz vseh krajev Italijani in jih napadli z .kamenjem krepelci in vsem kar jim je prišlo pod roko. Agentje so z velikim naporom ušli smrti. nimkoli pogojem. Predsednik je baje še vedno vnet za mednaro- mci katerimi so litvinski vojaki dno sodišče in bo jutri pričel a -gitirati za osnovo takega tribu-nala. Toda težko je, da bi dosegel kak vspeh. ker republikanci samj, so najbolj proti takemu koraku. — Strokovnjaki, ki so pričeli precenjevati na podlagi vrednosti premoženje železnic v Zedinjenih državah so podali svoje izkaze za prve tri železnice in sicer Great Northern železnica je vredna s svojimi pomožnimi skladi $395,353.655.00. Delaware ustrelili dva civilista in tri nevarno ranili. ANGLO-FRANCOSKA ZRAKOPLOVNA RIYALITETA. London. — Mej Anglijo in Francijo je opaziti zadnje dve leti silno rivaliteto — tekmova- -------„„ — nje —- v zrakoplovstvu. Po mi- and Hudson železnica je vredna jnuli vojni, je Francija pokupila $95,834,979.00. Wisconsin and o'd Zedinjenih držav veliko šte-Northern železnica je vredna vilo vojnih letal, ki jih je Ame-$1.887,112.00. rika privedla seboj na bojišče. — V Raton, New Mex. sta bi- Poleg svojega zelo močnega zra-la te dni prijeta dva morilca, ki i koplovnega brodovja je s tem sta umorila v Schoembergu po- | Francija silno ojačila svoje zra licijskeg^a načelnika. Morilca sta pod ključem in jih čaka težka kazen. — V Scranton, Pa. je izbruh- jkoplovstvom. koplovstvo, tako, da se smelo trdi, da Francija prekaša po dve sedanji evropejski državi z zra- nil v tamkajšni publični šoli požar, mej šolskim poukom. Otroci so zapustili šolo v formacijah, kot so po šolah izvežbani za ta namen. Materialna škcfcisr je precej, velika. — V Battesville. Ark. je požar uničil skoro ves trgovski del mesta. Ker je istočasno bril o-ster veter se je požar silno hitro širil in požarna bramba ni bila v stanu zaustaviti plamenov, ki so požrešno objemali najlepše stavbe v mestu. Nad $250,000.-00 je škode. —V Minneapolis, Minn, bo tamkajšni mestni hotel dal instalirati v vse hotelske spalne sobe poslušalnike radio telefona. Zraven bo puščica v katero se bo spustilo 25c. 'kvoefer" in telefon se bo odprl, nakar bo stanovalec v sobi lahko poslušal koncerte i. dr. celo uro. — Chicaški sodniki so na svoji konferenci sklenili odslej naprej poslati vse tihotapce z o-pojnimi pijačami v ječo. Dosedaj so jim nalagali samo denarne globe, odslej bodo prejeli tihotapci obojno kazen, plačati bodo morali denarno globo, a obenem bodo morali sedeti tudi v ječi, za kolikor časa se jih bo obsodilo. — V Ogden, Utah je neki inženir iznašel nov strojni top proti zrakoplovom. Na minuto bo tak top oddal lahko po 120 strelov. Učinek krogle bo tako silen, da bo prodrl tudi na najmočnejšo jekleno ploščo na zrakoplovu. — Bivši governer države Ohio Cox je kupil, kot se poroča v Miami, Florida, tamkajšni list dnevnik "Miami Metropolis." Namen prekupitve tega lista je, da se bo tudi po jugu razneslo močno kampanjo demokratske stranke za prihodnje predsedniške volitve. — V Muncie, Ind. so zlikovci vdrli v oklopno blagajno tam-kajšne lokalne podružnice Standard Oil Co. Pri vsem naporu, ki so ga imeli niso našli v blagajni več kot $27. — V Chatham, Mass .so našli na obrežju p£t mrtvih oseb, ki jih je prineslo na obrežje valujoče morje. Osebe kot izjavljajo zdravniki morajo biti mrtve že več tednov. Na mrtvecih ni moč najti nikakih indentifi-kacij. Angliji kot njeni sosedi, se pa ta francoski napredek v zrakoplovstvu prav nič ne dopade. Zlasti he zadnje čase, ko gotovi f*k±orji prerokujejo v prihodnjem četrtstoletju celo anglo-francosko vojno. Ako bi prišlo do kaj takega, bi angleško otočje bilo izpostavljeno zelo nevarnemu sovražniku, ki bi ga s svojim zračnim brodovjem po-pral, kadar bi se mu zljubilo. Tudi velika mornarica, bi ne zdala mnogo proti sovražniku v zraku, sploh njena mornarica bi ostala v takem slučaju nevažen faktor. Vse to Anglija uvideva in zato tudi prav postrani in nevoščljivo gleda svojo tekmovalko Francijo. Anglija na svoji strani tudi silno hiti z grajenjem zrakoplovov, vendar aktivnosti Francije v tem oziru ne more prehiteti. ker baje Francija lastuie že seda i nad 2 tisoč letal več kot Anglija, kot govore to razna poročila. Obenem je pa Francija vojaško najmočnejša država v Evropi. Njene armade niso samo najštevilnejše, ampak tudi najmodernejše opremljene. Centralna Evropa je takorekoč pod popolnim vplivom Francije. To pa silno mori Anglijo kot razvidno iz potuhnjenega obnašanja britskih državnikov. Politične osti obeh držav so si silno nasproti in zahvaliti se je samo modrim in nerazburlji-vim britskim državnikom, ki u-birajo tiho in mirno pot napram Franciji, sicer bi se bile Anglija in Francija že pošteno lasale. VLADA SE NOČE VTIKATI V ZADEVE DELAVSKIH PLAČ. Washington. — Najvišje sodišče Zedinjenih držav je baje izjavilo v svojem končnem izreku, da kaka delavska postava, ki bi določala kake minimalne plače delavstvu sploh ni mogo^ ča in bi bila neustavna. Sodišče se baje sklicuje na neko točko v ustavi izza leta 190'., ki prepoveduje se vladi utikati v take zadeve razven če je nujna ">6treba za državo. Razume se sicer, da kar bi bilo v delavsko korist se ne rado upostavi v naši deželi, kjer imajo petični ljudje še vedno glavno besedo. Natančnejša poročila o izpadu volitev v Sloveniji. — Ljudska Stranka dosegla sijajno zmago. Ljubljana. — Volitve za narodno skupščino 18. marca so u-stvarile popolnoma jasno situacijo v toliko, da so v Sloveniji in v Hrvatski deželi, kjer je ljudska volja prišla primeroma najbolj svobodno do veljave, podala nedvoumni dokaz, aa sta slovenski in hrvatski narod v svoji celoti odločno za preured-bo države na temelju čim širše politične samostojnosti teh dveh narodov, najsižebo na autonomi-stični, federativni ali konfedera-tivni podlagi. Sloveoska Ljudska Stranka je dobila 21 svojih poslancev, do-čim so vse druge stranke dobile le 5 poslancev. S to veliko večino z 21 poslanci od 26 bo SLS. v parlamentu upravičeno edina prava zastopnica slovenskega ljudstva, kakor bo Radič lahko rekel, naj že gre v parlament ali ne. da on predstavlja in njegova stranka voljo hrvatskega naroda. Navdušuje nas ta zmaga, ker ne samo kmetske mase in večina delovnega ljudstva, ampak tudi velik del inteligence je oddal 18. marca svoje glasove Slovenski Ljudski Stranki. Volilna komisija je ugotovila sledeči izkaz volitev v Sloveniji. Na Kraniskem: Slov. Ljud. Str.: .. 48.407 glasov. Samostojna Str.: ... 6.470 " Nar. Ljud. Šušteršič 734 " Narod, socialna ... 1.259 Demokrati , ..............5-98i *" " Socialistic. (Peric) . 5708 Radikali . ....................2.126 Socialisti (Bernet) . 1-443 " Od Slovenske Ljudske Stranke so izvoljeni: i. — Dr. Anton Korošec. 2. — prof. Anton Sušnik. 3. — dr. Fr. Kulovec, 4. — Ivan Stanovnik, 5. — Jože Gostinčar, 6. — Janez Brodar, 7. — Ivan Štrcin,. 8. — Franc Kremžar, q. — Karel Škulj. Od SKS. je izvoljen Ivan Pu-celj in v Ljubljani Josip Reis-ner. Na Štajerskem okrožje Mari-bor-Celje: so izvoljeni od SLS. Dr. Anton Korošec nosilec liste. 1. — Franc Žebot, 2. — dr. Jos. Hohnjec, 3. — Davorin Kranjc, 4. — Vlado Pušenjak, 5. — Ivan Vesenjak, 6. — Štefan Falež, 7. —- Jakob Vrečko, 8. — Jožef Klekl, žup., 9. — Geza Šiftar. 10. — Andrej Bedjanič, 11. — Jurij Kogfovnik. Navedene številke dovolj jasno pokazujejo, kaj v večini slovensko ljudstvo misli. Ako Beograd in predstavniki srbskega naroda hočejo z nami sporazuma, ga lahko najdejo na podlagi popolne politične enakopravnosti. Ako to hočejo dobro zanje — dobro za nas. Ako ne, bo borba trajala dalje, bo še hujša, klonilo pa slovensko ljudstvo svojega tilnika ne bo nikdar ? Pod zastavo SLS. bo šlo naprej do končne zmage! (Odi. iz "Slov.") Carigrad. — Angorska vlada je odgovorila zaveznikom, da ie slednja pripravljena priti na konferenco, ki se bo zopet obnovila v Lausanne radi bližnjega vzhoda. Kemal paša je baje silno zaposljen, namreč z izdelovanjem načrtov in raznih informacij za turško delegacijo, ki bo okoli iS. aprila odšla na konferenco. STRAŠNI VELIKONOČNI PRAZNIKI Y MOSKVI. Riga. — Mejtem, ko smo katoličani po drugih državah lepo v miru odhajali in praznovali velikonočne praznike, so ubogi Rusi, katerim je še vera in njih cerkev pri srcu obhajali velikonočno nedeljo ob ljutem zaničevanju in napadanju blaznih ruskih boljševikov, ki so baje že zastrupili vso rusko mladino. Na veliko nedeljo zjutraj so se oglasili po moskovskih cerkvah zvonovi, ki so naznanili vernikom ,da je Zveličar od mrtvih vstal. Zvonovi so klenkali in cerkve so se polnile z verniki. A okoli cerkva so se nabrali razni pobalini. ki so jih ruske komunistične šole nalašč tako vzgojile in so vpili in vprizarja-li razne kravale in zasramovali cerkve in vernike. Pod zvoniki so rjuli kakor divje zveri in kričali : "doli s farjem ! dali z Bogom ! itd. Moskovski škof An-tonin je imel mej tem časom v svoji katedrali dolgo pridigo, v kateri se pa ni dotaknil niti z eno besedico boljševikov in hudega preganjanja, ki ga mora trpeti cerkev na Ruskem. Poročilo pravi, da se je med vpitjem in kravalom, ki ga je zunaj vršila izprijena množica, obrnil ob koncu pridige ves solzan proti križu in je molil: "Oče odpusti jim saj ne vedo kaj delajo!" Razjarjeni blazneži so počeli take stvari, da jih je moralo nazadnje vojaštvo razpršiti. Poz-, neje popoldne je prišlo do več spopadov mej zmernejšimi Rusi in razjarjeno mladino. Trije boljševiški vojaki so bili ustreljeni od razgrajačev. To so sadovi zveličavnega bol jševizma! Poveličujte ga, njegovi oboževalci na Lawndale in v Mihvau-kah! -o- — Pittsburške jeklarne v Pennsylvania bodo zvišale svojim delavcem plpče 16. aprila, kakor to poroča btiletin, ki so g"a izdale družbe. Promocija. V torek, dne 20. m. m. je bil na dunajski univerzi promoviran doktorjem bog-o-slovja g. Tanko Sadolšek iz Že-lezne Kaple na Koroškem. Monštranca je bila ukradena iz zaklenjene farne cerkve v Ver-žeju. Tat jo je odnesel s sv. ho-stijo. Monštranca je vredna 100.000 kron. IS^ ŠIRITE LIST EDINOST DENARNE POSIUATYE. Včerajšne cene so bile jugoslovanskim dinarjem: 100 — Din- ......$ 1.35 SO® —- Din.......$ 5.90 1000 — Din. ...... $11.60 J 2500 — Din.......$29.00 5000 — Din.......$57.00 Za italijanske lire: 50 — Lir ........ $ 3.25 100 — Lir ........ $ 5.75 500 — Lir ........ $27.00 1000 — Lir ........ $54.00 Pri večjih sv«tah, ki presegajo 20 S tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo ie posebni popust. Predno pošljete denar črez druge tvrdke se spomnite na naše podjetje, Id bo Vam poslalo Val denar v stari kraj ceneje in hitreje, fcakar kje drugje. Naše cene so vedli« najnižje! Vae pošilja tve naslavljajte na: BANČNI ODDELEK EDIN OS? i«4» W. aattd. St. Chicago. I HHHHi ■ _■■ EDINOST (UNITY.) Ixhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. -__Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3.00 Za Združene Države za pol leta................................$1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $350 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta________$i-7S 3UBSCRIBTION: For United States per year ............................$3.00 For United States for half year ..........$1.50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 __ "__Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE PLAČAN LIST. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tf-Ku tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najjasneje do 12 ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne. Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chi-* cago, 111., under the act of March 3rd 1879. Na pravi poti. - r Saj smo vedeli, da bo delavstvo počasi samo našlo svojo put iz sedanjih težav in zmešnjav. Treba to delavstvo samo pustiti, da samo misli za se. da si samo dela pot k svojemu napredku. Zato ni za delavske koristi bolj potrebnega in koristnega dela, kakor je boj proti rdečemu socijalizmu, ki je samo kapitalistovski nauk. ki hoče delavstvu mešati pojme, da bi ne spoznalo prave poti k rešitvi svojih težav. nekaterih, je lastnina VSEH. Zato dokler si delavstvo ne bo priborilo najprej prostora pri sofcstništvu industrije, tovarn, posestev, tako dolgo ne bo delavsko vprašanje rešeno. Zato morajo delavske unije iti na boj za svoje koristi ne v naše cerkve ali župnišča, temveč na Wall Street. Kdor hoče medveda vjeti naj nS hodf ponj v ovčji hlev, naj ga gre iskat v njegbv brlog. Starejši Slovenci se gotovo spominjajo, zakaj so doma zaceli pred leti vstavljati "Hranilnice in Posojilnice" skoraj v vsaki večji vasi. Zakaj? Zato ker so začeli bogatejši kmetje dobivati vedno večjo gospodarsko nadoblast nad revnejšimi, kajti revnejši so se morali v vseh denarnih stiskah obračati za posojila samo na nje. S tem^so pa šli v vedno večjo odvisnost od njih. Tako so bogatejši vedno bolj bogateli, revnejši pa vedno bolj obuboža vali. Ko so se pa začele kmetske Posojilnice in Hranilnice, sta se pa pri tem podjetju srečala bogati in revni kmet in razmerje se je kmalu popravilo. Revnejši je postal neodvisen od bogatejšega, ker mu je posojilnica v stiski pomagala, ne bogatin. Posojilnice je bil revež tako solastnik, kot bogatin tako se je revnejši zenačil z bogatinom. Popolnoma isto sredstvo se bo moralo upom biti tudi tukaj. In krojaška unija je zato storila epohalni korak k rešitvi delavskega vprašanja, za kar moramo uniji samo častitati. Kar je danes med delavstvom in kapitalom narobe je popolnoma skoraj isto, kakor med kmeti doma. ' Zato, zakaj uničevati kapital? Kapital more biti. Ruski bolj-ševiki so uničili kapital, pa so ga uničili samo za lastni narod. Za kolikor je ruski narod revnejši, za toliko so tisti, ki so poskrili to zlato, bogatejši. Brez kapitala ni mogoč noben napredek. Svetovni kapital ie pridobitev človeškega rodu iz tisočletij. Zato je ta kapital lastnina vseh narodov in vseh stanov. Zato ima tudi delavstvo pravico do njega, posebno sedaj, ki je največ ono. ki ga proizvaja. Zato naj delavstvo pridno poseže na Wall Street z ustanavljanjem denarnih zavodov, po katerih bodo dobili solastništvo pri svetovnem kapitalu ne glede na to, ali mu kapitalisti to dovolijo ali ne. Mesto, da delavstvo nosi svoje zaslužke v banke kapitalistov, ki vsi imajo svoje lastne \ banke. naj bi se raje ustanovljalo svoje lastne delavske unijske banke. S pomočjo teh bank, bi si prav z lahka priborili solastništvo pri proizvajanju. Na pr. krojaška banka naj bi pridno Tako smo pred kratkem čitali, kako se je začelo med delavstvom po raznih unijah odločno čistiti, da se bo pometlo iz „ . ... ..... * 1 '---J—---K*' "J«-*"*«. L-o.iiva llttj UIIUHU tm,j vse rdeče m druge smeti, ki zavirajo delavski napredek, kupovala delnice pri podjetjih njih stroke. Zidarska enako pri Kje bi že danes bilo delavstvo, kako velikanski bi bil že nipo-nv ; * A u* •_____ • , . , Kje bi že danes bilo delavstvo, kako velikanski bi bil že njegov napredek, zadnjih let, ko bi njegovi sovražniki-ne bili ubrizg-nili v njegove mase razdiralnega strupa — socializma in radi-kalizma,! Kar poglejmo nazaj v dobo zadnjih 20 let! Koliko delavske energije se je po unijah izgubilo samo za socijalizem. Ko bi bili tisti možje, ki so šli v boj za ta nauk, šli raje SAMO za delavske koristi, ne v prvi vrsti za socijalizem, kako velikanski kapital v delavskih koristih bi bili že dosegli. Te dni smo pa čitali še veselejšo novico. Te dni bo krojaška unija "Amalgamated Clothing Workers of America" s prispevki članstva in s svojim rezervnim fondom, katerega ima, v New Yorku ustanovila svojo lastno banko "Amalgamated Bank". 14. aprila bo ta banka začela s svojim poslovanjem. Ta korak krojašk^ unije mora vsak prijatelj delavstva kar rtajiskreneje pozdraviti. Jasno je namreč, da je to pravi korak v pravo smer k emancipaciji delavstva, k ureditvi sedanjega zamotanega gospodarskega položaja na svetu. Najneumnejši nauk na svetu je socijalizem v točkah, kjer uči, da treba za naš napredek najprej vse podreti, ves sedanji reci človeške družbe uničiti, vse, kar si je človeštvo tekom tolikih tisočletij sezidalo, zrušiti. Prav enako uče, kako če bi se kako mesto hotelo modernizirati in urediti svoje ulice in hiše po modernih načrtih in idejah, pa bi sklenilo, da treba najprej vse mesto uničiti in podreti, in na razvalinah še-le začeti nanovo vse zidati. Povejte, kateri pameten človek s zdravimi možganami bi to odobraval? In vendar socijalizem in z njim vsi naši rdeči prekucuhi uče svoje nesrečne žrtve, da je to edino pametna delavska politika. • * * VENDAR RAZBITI JE LAHKO. Nazaj sezidati kaj boljšega, je pa drugo vprašanje. Boljševizem v Rusiji je najjasnejši dokaz za to. Vse po nesrečni Rusiji je podrl in uničil. Ko je bilo pa vse na tleh, ko so začeli milijoni umirati gladu, ko so naredili 150 milijonski narod v narod raztrganih in izstradanih beračev, ko je bilo treba pokazati, kaj zna socijalizem sezidati, kaj bo dal narodu mesto prejšne zgradbe, katero mu je uničil, so pa ti veliki junaki izgubili glavo, pa niso vedeli kaj. "Retirati moramo," je rekel vojskovodja te razdiralne vojske. Trotzky, jako "modro." In res so se popolnoma "umaknili" s svojimi nauki in poklicali v deželo tisti kapitalizerjj, proti kateremu so se borili, katerega so hoteli uničiti s tem, da so uničili cel narod. Pa kar je najhujše, poklicali so kapitalizem in ga naredili v državni kapitalizem, to je, da bo država sama kapitalist. Ta kapital katerega so poklicali v deželo bo državni kapitalizem, ki bo naredil cel narod v svoje sužnje brez vsake svobode, ki bo imel neomejeno na razpolago vse kanone, vse državne ječe, ves državni ustroj, da mu bo pomagal narodne mase držati v popolni sužnosti. Kdor se bo predrz-nil samo misliti proti temu kapitalizmu, bo že "veleizdajalec." ker predsednik in za njim vsi državni uradniki, od najvišjega pa do najnižjega bodo samo kapitalisti. Sedanji kapitalizem vsaj ni državni. Delavec in reven človek imata pravice. Pred sodnijo morata upati pravice. Kam naj bo šel pa delavec v Rusiji, pri državnem kapitalizmu, kjer bo sodnik sam član kapitalizma? Bo mogel upati, aa bo dobil pravico? Ne! Naredili bodo ž njim kakor so naredili s 16 duhovniki in s katoliškim škofom. Sodnik, kot član državnega kapitalizma, jih bo MORAL obsoditi, ker bo to država zahtevala, pa naj je sodnik sam prepričan, da je nedolžen. Zato je v resnici obžalovanja vredno, da tolik del delavstva ne more spregledati, da je rdeča rešitev (?) delavskega vprašanja, kakor jo oznanja rdeči evangelij, samo naravnostna pot k strašni katastrofi, ki bo pred vsem usodepolna za njega samega in za njegovo družino. DELAVSKO SOLASTNIŠTVO. Edino prava pot za to je, aa si delavstvo izposluje solastništvo pri kapitalu, kakor so ga nasvetovali katoliški škofje že pred tremi leti. Največja napaka današnjih dni je, da se svetovni kapital steka samo v nekaj malo žepov. Nekateri bogati-nje so znali vse bogastvo tako dobiti v svojo oblast, o doli pri Medve fiih ust. II Otrok! Ne veš, kaj je življe- du. Veliko ljudi bo. In novo >e . . Išentjansko vino imajo, po osem- inštirideset . . Mati ne trene s trepalnicami. Le tiho vpraša: "Pa kaj bi s tem? . . . Tudi se mi zdi, da si se ga danes že malo nalezel. Ali ni res? — Ali si bil pri Kmetiču?" "Tam sem bil," prizna Francelj in skloni glavo. "Cel teden se trudim in ubijam! Še ponoči nimam miru! Vse žuljave in ra-skave imam že roke. Pa da se bi ga ne smel malo privoščiti? — Ali bo kmalu kosilo?" "Počakaj malo,, tako j bo!" reče mati tiho, skoro neslišno. Nilka pa globoko zavzdihne. "Oh. da bi že bilo!" Mati se okrene. "Takoj bom pripravila . . . Naglih korakov oddrsa v vežo in nato v kuhinjo. Pri ognjišču zaropota z lonci in pripravlja kosilo. — V izbi pa slonif Nilka na stolu kraj Franceljna. Pogovarjata se. "Boš šel popoldne k Medvedovim in k stricu Martinu v vas?" ga izprašuje Nilka. "Bom!" prikima Francelj. "Ali hočeš z menoj?" "S teboj bom šla, da . . . Tako pusto je doma, tako dolgočasno ... In mama nočejo z menoj.. . ." Pogovarjata se tja in sem, o tem in onem, dokler ne prinese mati polne sklede na mizo. Zajemajo počasi s starimi, nerodnimi žlicami, in molče med kosilom. Materi se roka trese kakor v mrazu. Globoko na tilnik ii je bila zdrknila pikasta nedeljska ruta. Prvi odloži žlico Francelj. "Tej, ne bodi izbirčen!" ga sili mati in odloži tudi sama žlico. — Francelj vstane. "Kako bi jedel? . . . Nič boljšega nimamo ob nedeljah kakor ob delavnikih. Drugod je to drugače« Pride meso na mizo . . Materi se roka še bolj strese. "Pa imajo tudi denar," odgovori pomišljevaje z rahlim glasim. Tudi Nilka se dvigne s stola. Stopi pred ozko zrcalo in si vzame iz kit zalasnice. "Res že dolgo časa nismo jedli mesa." pravi. "Mislim, da ga še o velikinoči ne bomo . . ." Pogleda v mater s čudnim smehljajem okrog usten; žalost ji je v očeh. Razplete malomarno kiti in vrže dolge lase preko ramen. Strese z glavo. Pripravlja se na veselico. Mati si zakrije obraz z obema rokama, nasloni se obzid, in solze se ji udero po licih. "Saj bi dala, ko bi imela! . . . Še Bog, da je to . . . da, da ni-ismo ravno lačni . . . Vesta, koliko zaslužimo. In štirje smo." (Dalje prihodnjič). DELO DOBI v tiskarni priden in vesten mladenič. Lepa prilika za mladeniča, ki se hoče naučiti dobre o brti. Delo stalno. Plača po dogovoru. Natančna pojasnila se dobe v uradu,"Edinosti" na: 1849 — West 22nd Str. CHICAGO, ILL. HIŠA NA PRODAJ! Proda se lepa hiša iz proste roke. V hiši je prostora za štiri družine in za dve družine od' zadaj na ALleji, v leseni hiši. Vse skupaj na front in na Alleji nosi renta $84.00 na mesec Proda se za $8,000.00. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri: . 1925 W. 21st Streetu. \ DRUŽBA SV. MOHORA izda za 1. 1923 sledeče knjige: 1. Koledar za leto 1924. i. Življenje svetnikov. 4. ;nopic. 3. Slov. VeČernic 76 zvezek. 4. Kemija. Udnina stane 1 dolar. Kdor želi še vezani molitvenik doplača 30 centov. Oglasite se približno do 5 marca 1923. Zastopnik Družbe sv. Mohora v Ameriki: REV. J. M. TRUNK, P. O. Berwick, N. Dak. TO IN ONO. Igrače faraonskih otrok. Časnikarski poročevalec iz E-gipta poročajo, da so v grobnici faraona Tutenkamena, ki so jo odkrili nedavno, našli poleg dragocenega pohištva, kipov, vaz, vozov, oblek, pahljač i. dr. tudi otroške igrače. Egipčanski otroci so imeli punčke kakor naši. A te punčke so imele plošna-to obliko, poslikano s simboli in skrbno sfrizirano glavo, a bile so brez nog, namesto nog sq imele držaj. Narejene so bile iz ilovice ali z kake mase. Obraz so imele z platna, lase iz vlaken. Tudi oblečene so bile. Imeli so pa tudi punčke iz blaga napolnjene z raznim papirusam. Poleg teh punčk so imeli otroci.za igranje tudi raznovrstne krog-Ijice, dalje nekake žoge ter celo mehanično gibljive igrače. N. pr. možička, ki giblje z rokama, ako se ga potegne za nit, leva, ki mehanično odpira žrelo i. dr. Bistvo igrač je torej že nad 3 tisoč let staro. Otroci so imeli vedno enake igrače. -o- Našli 1 milijon let staro človeško lobanjo. Angleški raziskovalci, ki so našli v Patagoni neko človeško lobanjo iz tercijarne periode, je vzbudila veliko senzacijo v angleškem znastvenem svetu. Po naziranju najuglednejšega angleškega antropologa Elliot Smitha, profesorja na londonski univerzi, je ta lobanja stara nad i milijon let. Če se je antropolog Smith uračunal za kak "cim-permanski las" poročilo ne pove .. . -o- Bolezni, ki nastajajo od kajenja. Evropejski zdravniki so na svoji konferenci v Amsterdamu pred kratkim ugotovili, aa.se za-strupljenje po tobaku močno širi. Vojni in povojni čas je zelo pomnožil kajenje. Zato so angleška, japonska in danska vlada izdale zakon, ki prepoveduje kajenje dečkom pod 16. letom. Kajenje tobaka povzroča različne bolezni: prsno angino, od katere je uthrlo v Franciji nad 1400 oseb v letu 1916. dočim jih je umrlo pred vojno samo 700 oseb, od slične bolezni. Preobilno vživanje nikotina povzroča nadalje poapnenje žil in popolno oslabenje udov. Prepovedati kajenje popolnoma je težko zato pa dajejo zdravniki kadilcem sledeče nasvete : 1. — Ne kadite, kadar ste bolni! 2. — Ne požirajte nikdar di-ma! 3. — Če je mogoče, kadite z ustnikom 'cigaršpicom"! 4. - — Kadite raje cigare in pipo, kakor cigarete! 5. — Ne kadite nikdar na prazen želodec! 6. — Če je mogoče, ne vdihujte dima v pljuča! 7. — Glejte da tobak dobro vleče! 8. — Kadite vedno v naravni "in udobni legi. Najboljše pa je, če se morete kajenja sploh odvaditi! --Q- Krokar kot znanilec nesreče. Krokar je že pri starih poganskih narodih vžival glas znanilca bodočih dogotkov, ki mu je o-stal do današnjega dne. Kakor znano igra krokar veliko vlogo v zgodovini ali legendah nekaterih vladarskih rodbin, n. pr. Habsburški. Zadnji čas pa se pečajo nekateri listi s krokarjem* ki že 140 let naznanja vse velike nesreče francoskih vladarjev ozir. predsednikov. Prvič se je prikazal Mariji Antonietti 1. 1785. Kraljica je v trianonskem vrtu sedela pri južini, ko je v neposredni bližini začula krokot. Ozrla se-je in krokar jo je s svojimi svetlimi očmi prebadal in se grozeče drl proti njej .Krik kraljice in njenega spremstva ga ni prepodil in preplašil in še-le po preteku nekega časa je odle-tel. Tik pred obglavljen] erc kraljeve družine je krokar še enkrat priletel na kraljeve vrtove. Drugič se je krokar prikazal 1. 1810. cesarici Mariji Louisi, ko je bil Napoleon na višku svo- je moči. Cesarica je bila na vrtu v Touillerijah, ko se je javil v vejah bližnjega drevesa krokar in krokotaB proti njej, kakor bi ji hotel nekaj povedati. Cesarica še je od strahu onesvestila in imela pri tem prikazen: videla je Napoleona, kako pade z belega konja in si pri tem zlami meč. — Ko se je Napoleon III. meseca julija 1870. odpravljal na bojišče, je tudi dobil krokarjev obisk- Napoleon III. Francije poslej ni več videl. — Ženi predsednika Cartona, ki je leta 1894, postal. žrtev anarhističnega a-tentata, se je javil krokar tik pred umorom. Ko so ji prinesli vest o umoru, je zaklicala: "Že vem, oznanil mi je krokar"! — Tudi predsednik Feliks Faure, ki je leta 1899. našel nenadno smrt v salonu pariške lepotice Steinheilove, je malo pred smrt-l'o v elizejskem vrtu videl zloveščega krokarja. Lani meseca novembra so v Elizejskem vrtu zopet videli krokarja in prazno-verni ljudje ugibajo, da to ne pomeni za Francijo nič dobrega. Eni prerokujejo novo vojno, v kateri bo Francija zopet pora- žena. Ena stvar Je na svetu, ki jo ne kuff dtnar in to je Jjubezen, NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem cenjenim - naročnikom in prijateljem našega lista po državi Pennsylvania in New York uljudno naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse, kar je v zvezi z listi Edinost, Ave Maria in Glasnikom P. S. J. Vse naše naročnike prosimo, da mu gredo pri tem njegovem delu za katolfški tisk na roko in mu pomagajo širiti list, ki se bori za delavske koristi in za razširjanje katoliškega prepričanja. Upr. Edinosti in Ave Maria. KLANEC- težka pot K USPEHU za tistega ki ne hrani. t ppsV JF K m! Ali mogoča in dosegljiva je za onega-. ki redno daje na stran del svojega zaslužka. Nobena stvar ne raste tako hitro in sigurno kot dobro naložen prihranek. Varčnost je potrebna za dober napredek^ki pa mora biti že vnaprej zavarovan. Prihranjeni denar Vam daje možnost poslužiti se dobre prilike vsak dan, vedno v do-če si želite zagotoviti hiter način k dobrem uspehu, začnite hraniti pri nas še DANES. K ASP AR STATE BANK 1900 Blue Island Ave. in vogal 19. ceste CHICAGO, ILLINOIS. Največja Jugoslovanska Banka v Združenih državah. IMOVINA $14,000,000.00 Pošiljamo deuar v Jugoslavijo po najnižjih cenah. Prodajama parobrodne listke za v stari kraj in nazaj za vse linije. "Strašna morilka mi je za petami! Kdaj pač zamahne?" Nenadoma se je spočeta v duši črna misel. ' > "Morda pa bi ji mogel ubežati?" Ni ga več zapustila. Vsesala se mu je v sr^e, napolnila mu je vso dušo, vsepovsodi je šla z njim. "Ubežim! V samoto, v gore ubežim! Tam bom varen." In res je zbežal. V tihi noči je zapustil župnišče. Oprezno kakor tat, boječe in plašno kakor morilec se je oziral naokoli, ko je stopal iz vasi. Ravno se je v samotnem in sramotnem begu prikradel do zadnjih hiš v vasi, kar pridrvi po cesti v najhujšem diru jezdec. Begunec se potuhne za ogel stare bajte. Od tam vznemirjen zre za jezdecem; ker srce mu je glasno pravilo, kam emftik. izdajalec onega, ki se je v trpljenju boril s smrtjo in je v največji naglici poslal jezdeca po tolažnika, izdajalec vseh duš v fari, ki bi jim naj bil sedaj oče in mati, sodnik in zdravnik, najzvestejši prijatelj in najmilejši, najljubeznivejši pomočnik. Naglo je drvel čez polje. Ni iskal ne poti ne steze. Bolj plašno je bežal od vasi nego Kajn od mesta, kjer je svojega brata ubil. Hitel je, kakor bi mu res bila črna smrt za petami in bi ga neusmiljeno podila. A ga je podili le vest. le sramota. "Vrni se!" — mu je klicalo v srcu. — "Ali si pastir? Podel, izdajalski najemnik si! Smrti si izdal vse, ki so v tebe zaupali, ki so slednji tvoji besedi verovali kakor besedi evangelija." A strahopetnost, ki ga je omamila, prevarila in ga zapeljala k prvemu sramotnemu koraku, mu je šepetala: "Da med njimi umreš! Kako dolgo pa jim boš pomagal? Saj sedaj prideš ti na vrsto! . . . Kc> umiranje poneha, se vrneš. In se veseliš življenja med živimi in zdravimi." Poslušal je ta glas in se ni obrnil, da bi se vrnil. Visoko v gorovje je bežal. Tam je siromašno živel ob koreninicah in gozdnih gobah. A miru, zadovoljstva, sreče ni našel v tem prostovoljnem prognanstvu. POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako ka-korsi kdo zeli. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantirano, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 69a x St. Clair Avenue, CLEVELAND, O. V zalogi imam tudi vsakovrstne LUBASOVE HARMONIKE.___ ZAJTERK! KOSILO! VEČERJAJ Te tr ipotrebujemo sleherni dan. Da se pa oskrbi dobro in okusno zajterk, kosilo in večerjo, je potreba dobiti kakih dobrih stvari, zlasti dobrega mesa itd. Tega pa dobite najboljšega, če ga greste kupiti k:* MATH. KREMESEC SLOVENSKI MESAR Po ves dan, včasih po vso noč je, sedel kje na skali, na odprti lehi; nepremično je strmel doli v globočino, v dolino. Zvonovi so se glasili zjutraj iz globočine z zamolklimi, komaj slišnimi glasovi. Ob večerih so se svetili ognji po vsi dolini, po hribih naokoli — kakor ob sedanji moriji. "Vsepovsbdi smrt! In moji — brez tolažbe umirajo! O Jezus, kaj sem storil!" Jokal je in ječal, daje od skal odmeValo, v pekočem kesu je trkal na prsi, s pestjo se je bil po zaslepljeni glavi. "Vrni se!" ga je vabil ljubeč, proseč glas. "Da se ti roga jo in te sramotno spode! Kdo ti bo še vrjel, kdo ti zaupal?" "Čemu sem storil to, jaz ničvrednež? Umrl bi z njimi! Sladka bi bila smrt sredi bojišča, ko bi junaško in neustrašeno zrl mogočni morilki v oči!" "Glej, dokazal bi ji s tem, da si močnejši nego ona. Zato pa se vrni." "Ne, ni več mogoče!" Vrgel se je na zemljo in si je od obupa pulil lase. Jokal je in je ječal od sramote in boli, da se je stok odbijal od skal in je s pomnoženimi glasovi vsi okolici oznanjal pekoči njegov kes. V začetku julija meseca je odbežal. Slednji dan si je vestno začrtaval z zarezo v dolgo gorsko palico, k% jo je vedno nosil s seboj v obrambo proti gozdnim živalim. % Iz zarez je spoznal, da se bliža avgust koncu. V dolini so se ognji, znamenja življenja in znamenja smrti, redčili in ridečili. Vedel je, da ljudje še živijo. A videl je tudi, kako polagoma izumirajo. Vsak večer je preštel ognje; natanko si je zapomnil, kje je kateri gorel. A glej, naslednji večer že ni bilo tega ne onega; kak večer je manjkal po eden, ob drugih večerih po dva, trije, še več. zdaj v dolini sami, zdaj na ti, zdaj na oni višini. "Izumirajo. Vsi izmrejo! Le jaz ostanem na svetu v kazen za strašni moj greh !" Prve dni v septembru je ugasnil zadnji kres. V soboto pred prvo septembersko nedeljo je gorel le še eden; tik ob cerkvi je moral goreti. V nedeljo je slišal ob uri, ko naj bi daroval najsvetejšo daritev, zvonove še zvoniti. SODNIJSKI PROCES V HERRINU KONČAN. Marion, 111. — Državni prose-kutor je odstopil od nadaljnega zasledovanja Herrinskega slučaja. Obtožencem niso mogli, kljub temu, da. so -dovedli nekaj prič, ničesar dokazati, vsled tega je državni pravdnik Delos svoje zasledovanje ustavil in procesa je konec. Nekateri se sklicujejo, da ni pravilno, seve-i da to samo premogarski baro-nje, ki bi radi, da bi ubogi pre-mogarji plačali še z večletnim zaporom. -o- ROMUNSKA VLADA PROTI JUDOM. Bukarešt. — Ministrtstvo za notranje zatleve, je izdalo posebno proklamacijo na vse jude v Romuniji, ki so zadnje čase organizirali neko obrambno organizacijo in isto razširjajo mej judi na Romunskem. Ker je taka organizacija bolj škodljiva kot koristna za romunsko državo, se isto prepoveduje in zahteva takojšni razpust iste. —o- Chicago, 111. 1912 West 22nd Street, Phone: Canal- 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu pre-kajeno meso in prave domače " Kranjske klobase," doma narejene po slov receptu. Gospodinje zapomnite si to! DOMAČE PIY0! Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS: "HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO! Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno. MAL—-TEEN—MALT—EXTRACT CO. ( Jos. Bielalg, lastnik 1942 W. 21st Street, CHICAGO, ILL. POVABLJENI STE da pridete v našo trgovino in si ogledate naše bogate zaloge vsakovrstnih oblek, narejene v vseh modah in velikostih! Za može in mladeniče OBLEKE Z ENIM IN DVOJNIM HLAČAMI najnovejše mode, ki jih imamo na izbiro sedaj v naši trgovini, na različne načine narejene in v različnih barvah. Pridite v našo trgovino in našli boste fino izbiro, kjer si boste lahko izbrali obleko, ki bo vam krojila in ugajala. Mi krojimo obleke, ^a prija natančno vsaki postavi. Pri nas dobite obleke za vsako postavo, malo ali veliko, po sledečih zmernih cenah $22.50, $25.00, $30.00, $35.00, $40.00 in $45.00. V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. t 1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street. ^>®®0®®®®®0®®®®®®00®0®®®®®®®®0 «4,4.4.4,4.4,4,4.4,4.4.4.4.4,4,4,4,4,4.4.4.4 * *» * Dolžnost Slovencev v Chicago % * * * * * * * * + * + + je, da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse, kar se da čistiti. Kadar imate kaj za psati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu. SOUTH—WEST LAUNDRL CO. JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street, / CHICAGO, Telephone: Yards 5893. ILL. * * i AMERIŠKI SENATOR DOSPEL NA JAPONSKO. Tokio. — Znani senator Zedinjenih