giasilo delovne organizacije straža pri novem mestu, 31. oktober 1985 leto XXII številka 9' Glasilo ureja uredniški odbor: Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik). Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Jadran Žnidaršič, Marko Švent in Igor Vizjak. Izdaja DelovnaorganizacijaNovoles, lesni kombinat n.sol.o. Novo mesto — Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3.300 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije z odločbo št. 421/72 z dne 31. januarja 1978 oproščeno temeljnega prometnega davka. Stavek in prelom v DIC tozd Grafika, tisk v tiskarni Novo mesto v Novem mestu. Kako smo gospodarili v devetih mesecih 1985— in kaj predvidevamo v zadnjem trimesečju Gospodarjenje in tudi poslovni rezultati so odraz splošnega stanja v neki delovni sredini, kakor tudi zunanjih dejavnikov tekoče gospodarske politike. Težko si jih je predstavljati ločeno, zato je tudi razmejitev notranjih in zunanjih vplivov izredno težka. Proizvodnja že vse mesece zaostaja za letnim planom. V avgustu in septembru seje povzpela na nivo letno planirane in tudi presegla dinamiko, začrtano z mesečnim planom, kar kaže, da smo nekako preboleli krizo. Vzrokov za zaostajanje proizvodnje je več. Na eni strani številne reorganizacije v letošnjem letu. ki še niso dobro zaživele, tako da veliko problemov nastaja na novih programih in izdelkih. Serije izdelkov so vedno manjše, kar pomeni, da porabimo yeliko časa za nastavitve strojev in tudi relativno dosti časa za uvajanje proizvodnje. Na drugi strani pa pomanjkanje naročil povzroča, daje tudi proizvodnja manjša, ker je nesmiselno delati na zalogo pri tako visokih obrestih za obratna sredstva. Proizvodnja je bila dosežena glede na operativni plan okoli 95% in na letni plan 93%. Primerjave z letnim planom so manj realne zaradi časovne in vsebinske odmaknjenosti letnega plana. Podobno kot proizvodnja, tudi izvoz zaostaja za letnim planom. V devetih mesecih tega leta smo izvozili za 12.596.330 $ izdelkov, kar je 2% več, kot smo izvozili v enakem obdobju preteklega leta, vendar pa le 84% glede na letni plan. Kljub temu da s številnimi ukrepi spodbujamo povečevanje izvoza, se nam načrti ne uresničujejo. Pri izvozu se pojavljajo bistveno drugačni (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) problemi, ko namreč dohod-kovnost izvoznih programov izredno upada. Počasno naraščanje (stagniranje) tečaja dolarja proti dinarju povzroča čedalje manjše tečajne razlike, ki so v prejšnjih obdobjih kompenzirale izpad dohodka zaradi prenizkih izvoznih cen. Na drugi strani pa se povečujejo obresti za izvozne kredite. Skrajševanje rokov kreditiranja povzroča. da moramo izredno dolge plačilne roke pri izvozu pokriti s splošnimi neselektiv-nimi domačimi krediti po zelo visoki obrestni meri. ki se giblje nad 80% glede na nivo cen v enakem preteklem obdobju. Tudi Novoles pri tem ni izjema. Z velikimi napori skušamo s prodajnimi cenami kompenzirati vse večje naraščanje nabav nih-vhodnih cen. V tem obdobju bodo že dosežene letne planske prodajne in nabavne cene. Tako visoka inflacija onemogoča vsakršno realno primerjavo med posameznimi kategorijami oziroma vsak indeks, manjši od stopnje inflacije, pomeni realno zaostajanje glede na preteklo leto. Zaloge predstavljajo v naši DO velik problem, saj so do nedavnega naraščale če/ vse meje. V zadnjih dveh mesecih — avgustu in septembru — seje naraščanje sicer ustavilo, beležimo sicer rahel padec, vendar pa še vedno ne moremo biti zadovoljni. Zaloge surovin materiala, polizdelkov in izdelkov so sc v obdobju osmih mesecev povečale za 700 milijonov din oz. /a 200. Ob dejstvu, da nam vsak dinar zalog vsak mesec odnese približno 70 vrednosti. bomo samo za te povečane zaloge morali plačati približno 150 milijonov din obresti. Zaskrbljujoče je dejstvo, da so zaloge surov in in materiala narastle bolj kot zaloge izdelkov . kar kaže na naše počasno reagiranje nabavnih poti na spremembe v prodaji in v zvezi s tem v proizvodnji. Na tem področju se bomo morali v bodoče veliko bolj disciplinirano obnašati, saj nam vsa prizadevanja pri prihrankih surovin, kakor tudi izboljšanje produktivnosti, lahko v zelo kratkem času poberejo obresti za nepotrebne zaloge. Da bomo obvladovali zaloge, bo predvsem pri tozdih z medse- 2 i; ,i' ^¥@0@s V Jugoslaviji beležimo letos lo visoko stopnjo inflacije. bojno kooperacijo potrebno poostriti nadzor nad gibanjem in stanjem zalog polizdelkov. Problem finansiranja je bil najbolj izrazit v mesecu avgustu. V septembru se je stanje spremenilo v korist likvidnosti. ker so banke dobile sprostitev limitov za plasmaje v selektivne kredite in zato smo imeli priliko koristiti kredite, ki jih v prejšnjih mesecih ni bilo možno. Nenaden porast prejetih likvidnih sredstev pa nam bo lahko povzročil težave v prihodnjem obdobju, ko bo treba zagotoviti sredstva za odplačilo, v kolikor ne bi istočasno imeli ustrezne vrednosti izvoženega blaga. oz. če banke ne bodo sposobne pozitivno spremljati naših zahtevkov. V devetih mesecih letošnjega leta smo ustvarili 14.475 milijonov celotnega prihodka in za 3.027 milijonov dohodka, ki bo glede na preteklo leto večji le za 64%. Porabljena sredstva so naraščala z indeksom 208. kar pomeni, da so kar dvakrat večja kot v preteklem letu. Največji porast beležimo ravno pri obrestih, ki so kar sedemkrat večje kot lani. Obresti za obratna sredstva pred- stavljajo 7% celotnega prihodka. 70% mase sredstev za osebne dohodke in so že večje od ostanka za sklade oz. akumulacije. Takšen nesorazmeren porast obresti je povzročil, da je akumulacija večja kot v preteklem letu le za 22% (realno nižja za 30 — 40%). Takšni poslovni rezultati kažejo. da se gmotni položaj Novolesa slabša prav tako kot celotni položaj lesne industrije v Sloveniji. Osebni dohodki v naši DO nekoliko zaostajajo. Poprečni obračunani mesečni OD na delavca je bil v devetih mesecih letošnjega leta 40.006 din. kar je 67% več kot v enakem obdobju preteklega leta. Masa osebnih dohodkov je porasla sicer za 80%.. vendar tudi na račun 7% večje zaposlenosti. V No-volesu je bilo gibanje delovne sile naslednje: — stanje 1.1. 3.046 + prišli 407 - odšli 470 — stanje 30. 9. 3.015 Poprečno število zaposlenih po opravljenih urah: 2963 delavcev. Število zaposlenih iz meseca v mesec pada. kar kaže na intenzivnost gospodarjenja s strani zaposlovanja. Plan za IV. trimesečje Tudi plan za zadnje trimesečje letošnjega leta ne kaže bolj obetavne slike, kot so rezultati v obdobju preteklih devetih mesecev. Proizvodnja je po planskih cenah planirana v višini 1.319.504 tisoč din. kar je četrtina letnega plana. Glede na to. da skoraj noben mesec letos še nismo dosegli višine proizvodnje, ki smo jo planirali z letnim planom, je tako visok plan tudi težko izpolniti. Najbolj napet plan proizvodnje ima ravno tozd TSP. ki bo v zadnjem trimesečju izpolnjeval veliko naročilo za Sovjetsko zvezo. Tozdi Sigmat. TAP in TKO imajo precej nižji plan proizvodnje zaradi nižje planirane prodaje. Izvoz v zadnjem trimesečju planiramo na 1.604.000 $ konvertibile in 1.600.000 $ klirinškega izvoza, kar je 95% letnega plana konvertibilnega izvoza. Takšen izvozni plan izhaja iz plana prodaje in plana proizvodnje ter je nekoliko nižji od izvoza, ki smo ga poprečno dosegli zadnje mesece. Tako za leto 1985 ocenjujemo. da bomo dosegli 17.408.000 $ izvoza, kar je 87% glede na letni plan in 3% več kot v preteklem letu. S takšno proizvodnjo in izvozom ocenjujemo, da bomo dosegli v IV. trimesečju 5.537.884 tisoč din celotnega prihodka. 1.289.369 tisoč din dohodka in 206.289 tisoč din ostanka za sklade. Zaradi usklajevanja OD z ostalimi organizacijami v občini in republiki se predlaga povečanje vrednosti enote dela za 17 dinarjev, kar je 16.8% glede na obstoječa izplačila osebnih dohodkov. RAČUNOVODSKA IN ANAL ITSKO PLANSKA SLUŽBA V MILIJONIH DIN BILANCA USPKIIA DO »NOVOLES« od 1. L do 30. 9. 1985 Besedilo Dejansko Letni plan Kvar. plan Dejansko 1985 1985 1985 1984 Indeks 2:3 2:4 2.5 1 2 3 4 5 Celotni prihodek 14.474 15036 14067 7380 96 103 196 Porabljena sredstva 11.447 11756 10765 5524 97 106 207 — od tega: Amortizacija 332 328 358 213 101 93 156 »Dohodek« 3.027 3280 3302 1856 92 92 163 Obvezn. iz dohod. 832 733 722 407 113 115 204 Čisti dohodek 2.195 2547 2580 1449 86 85 151 Osebni dohodki 1.488 1556 1563 827 96 95 180 Skupna poraba 166 196 170 126 85 98 132 Poslovni sklad 538 675 814 517 80 66 104 Rezervni sklad 98 152 125 76 64 78 129 Izguba Akumulacija -95 32 92 97 299 103 98 541 795 847 496 68 64 109 Srednjeročni plan Novolesa za obdobje 1986-1990 V mesecu novembru in decembru bo v Novolesu potekala razprava o temeljih plana srednjeročnega plana za obdobje 1986 — 1990. Gre za temeljni dokument, v katerem se bomo opredeljevali predvsem o tistih elementih srednjeročnega plana, ki bodo podlaga za dokončni sprejem srednjeročnih planov po temeljnih organizacijah. Namen prispevka ni obravnava vseh temeljev planov za obdobje 1986 — 1990, po posameznih temeljnih organizacijah v vseh njegovih elementih, ker bo to razvidno v pripravljenih dokumentih, temveč grobi pregled elementov planov, ki so skupnega značaja in ki naj bi zagotavljali delovni organizaciji ustrezno stopnjo razvoja in dohodkovnosti. Preden preidem na razvojne cilje delovnih organizacij za obdobje 1986 — 1990, je smotrno, da se ozremo na globalne cilje, ki smo sijih zastavili v smernicah razvoja za obdobje 1986 — 1990, izraženo v stopnjah rasti St. rasti % Proizvodnja 5,0 Zaposlenost 1,0 Produktivnost 4.0 Dohodek 4,4 Realni osebni doh. 2,5 Sredstva za reprodukcijo 6,0 Izvoz 5,7 Uvoz. (surovine in oprema) 7,0 Tako zastavljeni globalni cilji so zelo spodbudni in jih bomo morali potrditi s konkretnimi številkami v naših planih oz. dejansko uresničiti v naslednjih letih. Po svoji vsebini lahko ločimo srednjeročni plan za lesno (pohištvo) proizvodnjo in ne-lesno (kemijsko) proizvodnjo. Značilnost lesnega dela Novolesa je predvsem vsebina prestrukturiranja proizvodnje celotnega lesnega kompleksa. Ta proces ne bo potekal samo v naslednjem srednjeročnem obdobju, temveč bo zajel tudi obdobje po letu 1990. Prestrukturiranje pohištvene proizvodnje pomeni predvsem racionalno organiziranost tehnoloških procesov vseh temeljnih organizacij ter njihovo medsebojno povezavo v ustrezno tehnološko povezano celoto. Na ta način bi dosegli visoko stopnjo med seboj povezanih sklopov, kar bi pomenilo racionalno organizacijo proizvodnje s čim manjšimi stroški. Doseči moramo tudi ustrezno fleksibilnost proizvodnje, ker že sedaj čutimo posledice težkega prilagajanja zelo zahtevnemu zunanjemu trgu. V večini naših temeljnih organizacij smo imeli velikose-rijsko proizvodnjo, sedaj pa se moramo prilagoditi zahtevam trga, kar pomeni maloserijsko proizvodnjo visoke kvalitete. Kakšna bo dokončna oblika tehnološko zaokroženih celot, ki so že v naših temeljnih organizacijah, danes še ne moremo reči. ker so za tako organizira-cijo potrebne še nadaljnje strokovne študije, vendar lahko trdimo, da procesa v tej smeri ne bomo ustavili. Ta proces smo pripravljali tudi v prejšnjem srednjeročnem obdobju, kjer smo se srečali z. vso strokovno težo problema. Naslednja značilnost plana je, da bomo proizvajali na nespremenjenih količinah lesne mase, kar je izraženo v hlodovini 130.500 nT masivnega lesa. To lesno maso bomo morali racionalno predelati z boljšo tehnologijo, z višjo stopnjo vloženega dela. predvsem pa z boljšim izkoriščanjem, ki ga bo omogočilo vzdolžno in širinsko lepljenje. Finalna pohištvena industrija bo še naprej pretežno izvozno usmerjena, s tem da bomo 60% celotnega pohištvenega izvoza realizirali v obliki kompletnih ambientov višjega cenovnega razreda predvsem jedilnic, preostalih 40% pa v individualnih elementih, t. j. gugalnikih, stolih, regalih itd. Smeri razvoja posameznih temeljnih organizacij so naslednje: TVP — delna preusmeritev, rekonstrukcija in posodobitev proizvodnje. Program je vezana plošča, slojeviti les in predali iz vezanih plošč ter masive. ŽAGA — povečanje izkoristka žaganega lesa in decimiran les ter organizacija sortiranja hlodovine in žaganega lesa TP1 — Proizvodni program se dopolni in vsebuje žagan les, klasične predale, demontažne predale in obode za kopalniške omarice. BOR — Proizvodni program bo usmerjen predvsem v proizvodnjo miz ter visoko stopnjo končne obdelave (kuhinja). TSP — Proizvodni program bo dosegel proizvodnjo omarnih front in stilnih elementov. TPP — Z dokončano novo lakirnico bo lahko finali/iral celo vrsto kvalitetnega programa pohištvenih garnitur. Uskladiti bo moral obstoječe kapacitete glede na kapaciteto lakirnice. LIPA — Nadaljnji razvoj in osvajanje programa struženja kot kooperant finalistov. TGD — Razvoj tehnološko zahtevnega in razvojno intenzivnega programa v kooperaciji z ostalimi tozdi. TPE (IGK) — V primerjavi z ostalimi temeljnimi organizacijami prevzema najvišjo stopnjo kooperacije in bi proizvajal ploskovne elemente za celotno ploskovno proizvodnjo. TDP — Obstoječi proizvodni program se usmeri čedalje bolj v proizvodnjo stolov in se vključi v kompletacijo ambientov. ki se proizvajajo v ostalih temeljnih organizacijah. Značilnost kemijskega dela Novolesove proizvodnje je predvsem visoka stopnja modernizacije tehnologije in iskanje novih materialov znotraj akrilne kemije. TAP — Proizvodnja litih plošč višje kvalitete, horizontalna polimerizacija, blok polime-rizacija. povečanje kvalitete gradbenih elementov. TKO — Spremljava kopalniškega programa, zahteva trga. modificirani materiali, razvoj korit kerakril SIGMAT — razvoj brizgalne tehnike, laki raznih linij in program iz poliestra Ugotoviti bo potrebno tudi. kateri projekti bodo za Novo-les skupnega pomena. S tem kratkim prikazom želimo delavce Novolesa samo na kratko seznaniti, v katero smer naj bi se Novoles razvijal v prihodnjih obdobjih. Kot je bilo omenjeno že uvodoma, planski dokumenti bodo v razpravi. sprejemali jih bomo na ustrezen način in se bomo lahko o morebitnih odprtih vprašanjih še pravočasno opredeljevali. JADRAN ŠNIDARŠIČ [m©w©l(ss 3 Detalj iz tozda TAP V mesecu požarnega varstva Veliko število požarov in ogromna požarna škoda (presega 2rf narodnega dohodka), ki je v današnjem času. ko bijemo bitko za stabilizacijo našega gospodarstva, težko nadomestljiva, je lahko usodno tako za družbo kot za posameznika. Posledice so težke: družine ostajajo brez domov, delavci brez tovarn oziroma delovnih mest ipd. V nekaterih primerih pa je posledica tudi izguba človeških življenj. Analiza požarov potrjuje ugotovitev, da samozaščitno obnašanje še ni prišlo v zavest delovnih ljudi in občanov, da tam. kjer popušča nadzor nad požarno preventivo, naraščajo negativni vplivi protipožarnega obnašanja posameznikov. Če pomislimo na dejstva, da je človeški faktor krivec za 80' c vseh požarov, moramo razmišljati še bolj poglobljeno in načrtno, kako pristopiti k osveščanju in vzgoji človeka. Razmere na področju varstva pred požari so takšne, da se bo moral krog odgovornih in zainteresiranih za boljšo požarno varnost razširiti in postati številnejši: ne sme biti izvzet. Vsi člani naše samoupravne socialistične družbe se moramo zavedati, da je borba za boljši) požarno varnost pomemben delež pri reševanju gospodarsko-ekonontskih težav naše družbe. Glede na stanje in pomen požarnega varstva moramo vsi nenehno biti boj za boljšo požarno varnost in s skupnimi močmi organizirati akcije in aktivnosti. namenjene človeku za njegovo usposabljanje in zavest, da lahko le usposobljen ko- ristno sodeluje v obrambnih in samozaščitnih nalogah. Zato so štab operative OGZ in SIS za varstvo pred požarom sprejeli sklep, da se v mesecu oktobru poveča aktivnost na področju požarnega varstva tako. tla se opravljajo preventiv ni ogledi po delovnih organizacijah v občini Novo mesto, v katere naj se vključijo prostovoljni gasilci in drugi delavci, ki se ukvarjajo s požarno varnostjo. V KS naj se izvajajo prikazi gašenja požarov, istočasno pa tudi usposabljanje občanov s področja varstva pred požarom. V naši DO smo začeli s poučevanjem vseh zaposlenih o ravnanju z ročnimi gasilnimi aparati in drugimi napravami za gašenje začetnih požarov in o preprečevanju nastanka požara. Kot zaključek aktivnosti v mesecu požarnega varstva pa je bila izvedena praktična vaja gašenja požara, v kateri so sodelovali prostovoljni gasilci 1GD. poklicna enota DO in delavci tozda TDP. Po končani vaji je bila organizirana razprava na temo požarnega varstva v DO NO-VOI.1S. pri kateri so sodelovali direktor DSSS. član K PO. predstavnik SIS za požarno varnost, in gasilci ter služba v arstva pri delu. Iz razprave je bilo razv idno, da se je na tem področju stanje izboljšalo, da pa je potrebno še več delati na strokovnem usposabljanju delavcev. posebej pa prostovoljnih gasilcev. kajti le na tak način se bomo uspešno vključili v napore naše družbe pri zagotavljanju večje varnosti našega premoženja. JANKO KOVAČIX T'radicionalno tekmovanje gasilskih enot lesne industrije Slovenije Poznavalci gasilstva v NO-VOl.r.Sl' so seznanjeni steni, da so se že leta 1967 predstavniki K.D MARI I S. Ml Pl.A. STOI \. PR PS I A in našega društva dogovorili o organizaciji medsebojnih srečanj gasilskih enot. ki se izvajajo vsako leto. V soboto. 14. 9. 1985 smo se zbrali v Mariboru pred tovarno MARLES, da bi se že 19. pomerili v gasilskih vešči- nah. Naše društvo se je po dolgem času vključilo v tekmovanje tudi z žensko ekipo. Tekmovalo se je v dveh disciplinah. in sicer šolska trodelna vaja in vaja raznoterosti. Za to srečanje so se članice in člani pod strokovnim vodstvom Janka Kovačeca in Jožeta Zajca pripravljali dalj časa. največ v prostem času. tako da ni biki ovirana proizvodnja. Trud ni bil zaman. Obe enoti sta dosegli v zelo močni konkurenci 2. mesto. Za ves trud in doseženo mesto jim upravni odbor IG D iskreno čestita. UPRAVNI ODBOR IGD Ogenj /hov Novolcsovih gasilcev pral pričetkom tekmovanja Člani po končanem tekmovanju z voditelji Start enote za izvedbo vaje Razvojna pot tozda TAP Sprejem 27 delavcev v mesecu juniju in juliju 1974 obeležuje nastanek kolektiva TAP. Prve plošče formata 1800 x 1200 x 3 mm tip 000 (prozorne) so bile vlite 25. julija. ko je TAP (ki je bil še v gradnji) obiska! celotni centralni delavski svet DO Novo-les. Ta datum lahko štejemo kot datum začetka proizvodnje ploščin datum interne otvoritve TAP, ki se je takrat imenovala: »Tovarna akrilnih plošč« ali skrajšano »AKR YL«. V času do 3. septembra, ko je bila (ob priliki praznika občine Trebnje) tudi uradna otvoritev tovarne, so se intenzivno zaključevala še nedokončana dela (razne instalacije, zunanja ureditev itd.). Ob tem naj povem, da so se npr. v noči iz 2. na 3. september v jedilnici še zidali zidovi. V tem času je pote- kalo tudi intenzivno izobraževanje in priučevanje vseh delavcev. V času od 3. septembra do konca leta je trajalo intenzivno preizkušanje in spremljanje delovanja vseh naprav, ter pridobivanje prvih izkušenj zaposlenih. Načrtovali in preizkušali so se tudi razni obrazci, še naprej je potekalo izobraževanje in preverjanje znanja. Do konca leta so bile osvojene vse recepture dajalca tehnologije (firme BALI.IN G iz Danske). Lahko rečemo, da je bi! zagon tovarne in proizvodnje uspešno zaključen. S tem je bila zaključena tudi prva faza poizkusne proizvodnje, ki je nato formalno potekala še celo leto 1975. Od tega leta naprej se tozd nenehno razvija in izpopolnjuje tehnologijo in kaj hitro prodre s svojimi proizvodi v vse predele Jugoslavije. j- c.* '"** V ■Sternisv- ms ■ c. ■ * Pogled na našo tovarno v Trebnjem CIRIL PUNGARTNIK direktor TAP Spoznanju širše družbene skupnosti, da je preveč neenakomeren razvoj posameznih predelov v nasprotju z opredelitvijo policentričnega razvoja Slovenije, je v 60 letih sledila določitev manj razvitih občin v Sloveniji. Med te je bila razvrščena tudi občina Trebnje. S tem pa se je za investitorje odprla možnost pridobitve ugodnejših dolgoročnejših kreditov. V tistem času je bil glavni direktor Novolesa, Knez Jože, tudi republiški poslanec, ki je v gospodarskem zboru zastopal interese Dolenjske regije. Poznal je želje občine Trebnje po razvoju in jih združil s hotenji Novolesa, da se usmeri tudi v proizvodnjo in predelavo akrilnih proizvodov. Ob podpori širše družbene skupnosti, občinskih dejavnikov, hotenju strokovnih in vodilnih delavcev ter celotnega kolektiva Novolesa se je zamisel o gradnji tovarne akrilnih proizvodov v Trebnjem s sklepom delavskega sveta delovne organizacije Novoles v decembru 1972 spremenila v dejanje. Sledil je izbor dajalca tehnologije in opreme, podpisane so bile pogodbe, junija 1973 je bila opravljena zakoličba in gradnja je stekla. Načrtovana tehnična zmogljivost je bila predvidena za 1.200 ton plošč. V času gradnje pa je nastopila znana naftna kriza. Cena surovine — mo-nomera je čez. noč poskočila za več kot 2,5 krat. Temu je sledil tudi začasni padec porabe akrilnih proizvodov. Zaradi tega je bila sprejeta odločitev, da se v tovarno, ki je bila v gradnji, vgradi opremo le za proizvodnjo 800 ton plošč, da se del prostora nove tovarne in del sredstev nameni za predelavo akrilnih plošč v zasteklitvene elemente — kupole in trakove. Po dobrem letu dni gradnje se je v juniju in juliju 1974 oblikoval kolektiv, julija so bile vlite prve plošče, uradna otvoritev tovarne pa je bila 3. septembra. Maja 1975 so bile izdelane prve kupole. Z letom 1976 pa je tovarna akrilnih proizvodov dobila status temeljne organizacije in se tako enakopravno, z vso odgovornostjo vključila v družino temeljnih organizacij delovne organizacije Novoles. Proizvodni program TAP ima dve smeri: 1. proizvodnjo litih akrilnih plošč in 2. proizvodnjo, kompleta-cijo in montažo elementov za gradbeništvo, predvsem za krovne in fasadne zasteklitve. Lite akrilne plošče sodijo med plemenite plastične materiale. Glede na lastnosti izdelujemo v TAP-u tri vrste plošč: standardne, samogaseče in sanitarne. Za vse je značilno, da so v nebarvnem stanju izredno prozorne. Saj je akrilna plošča eden izmed najprozornejših materialov — ima večjo prozornost od stekla. Poleg tega so med umetnimi materiali, ki jim ponavadi pravimo plastika, akrilne plošče skoraj najbolj obstojne pod vplivi sonca in vremena. Njihova površina ima lep videz, zato jih uvrščamo med plemenito plastiko. Samogaseče plošče imajo za razliko od strandardnih določene dodatke, ki vplivajo na to, daje material težko gorljiv. Sanitarne plošče pa se odlikujejo predvsem po temperaturni in kemijski odpornosti, saj jim skoraj nobeno, še tako močno topilo, kislina ali baza ne pride do živega. Plošče izdelujemo v devetih osnovnih oblikah. Od velikosti 180x950 mm do 2550 x 1850 mm in v debelinah od 2 do 12 mm ter v velikem številu barv. (Nadaljevanje na 6. strani) Razvojna pot tozda TAP Proizvodi predelave so predvsem: — enoslojne in dvoslojne kupole, ki se izdelujejo v 3 oblikovnih (pravokotne, kvadratne in okrogle) in skupaj v 39 velikostnih variantah do velikosti 2 x 3 m. — enoslojni in dvoslojni trakovi v šestih različnih širinah od 100 — 250 cm in poljubnih dolžinah, ki so produkt mnogokratnikov osnovnih in prilagoditvenih zaključnih elementov: — profilirane akrilne plošče v obliki profilov krovnih pločevin in salonita (največkrat iz plošč debeline 3 in 4 mm) v velikostih, ki jih dopuščajo oblike plošč: — ostala predelava oziroma obdelava akrilnih plošč po naročilu: — kompletacija, transport in montaža kot zaključne faze plasmaja proizvodne predelave. Iz navedenega lahko zaključimo, da je proizvodni program TAP zahteven, še posebej če upoštevamo izredno veliko izvedenk, ki nastopajo tako pri ploščah kot zasteklitvenih elementih. Če se sedaj, po 11 letih dela vprašamo, ali smo bili uspešni in če smo z doseženim zadovoljni, se moramo zavedati, daje v poslovni proces naše tovarne, poleg dela delavcev TAP vtkanega tudi veliko dela delavcev ostalih tozdov in DSSS Novolesa ter delavcev delovne organizacije KONIM in naših kooperantov. Zavedati se moramo medsebojne povezanosti in soodvisnosti, zato uspehi kot neuspehi tovarne akrilnih proizvodov pripadajo vsem, ki v tem združenem delu nastopamo. Če merimo uspešnost z merili, kot so produktivnost, rentabilnost. ekonomičnost, naložbe, zaposlovanje, itd. potem lahko rečemo, da smo z uspehi zadovoljni, saj smo v tem času zmanjšali potreben čas na enoto proizvoda (za plošče in kupole) za 80%. povečali število zaposlenih iz 42 na 135. povečali proizvodnjo 5 krat. povečali pokrite proizvodne in skladiščne prostore iz. 2300 na 5000 m2, zgradili zunanje skladiščne platoje in uredili okolico tovarne. Tudi sedaj načrtujemo in izvajamo investicijo, ki pomeni povečanje prostorov in izboljšanje ter povečanje proizvodnje. Če k temu prištejemo tudi sorazmerno velika izdvajanja v poslovni sklad, lahko ugotovimo, da smo v teh letih poslovali uspešno. Na drugo vprašanje, ali smo z doseženim zadovoljni, pa ne moremo odgovoriti tako enostavno. Dejstvo je. da vseh zastavljenih ciljev nismo dosegli in da kljub določenim naporom zaostajamo v razvoju. Zavedati se moramo, da izredno hitro stopamo v čas. v katerem bomo morali bolj kot doslej iz dneva v dan dokazovati svojo sposobnost, delati kvalitetno z manjšimi stroški. Zato je vsebina temeljev srednjeročnega plana TAP za obdobje 1986 — 1990 naravnana prav v to smer. Naši cilji so: 1. pri ploščah: — povečati proizvodnjo iz sedanjih 1400 na 1800 ton letno — zmanjšanje stroškov na enoto za 5% — izboljšanje kvalitete do napada 1. vrste 90% 2. pri predelavi: — zadržati sedanji obseg predelave za kupole in trakove. ki znaša 440 ton letno 3. novi programi: — organizirati predelavo plošč (predvsem odrezkov) v drobne galanterijske in ostale proizvode v obsegu do 40 ton letno — proizvodnja litih akrilnih blokov 5—10 ton letno — proizvodnja lepil, raznih smol in emulzij v količini do 100 ton letno — regeneracija akrilnih odpadkov Za izvedbo teh nalog bodo potrebni veliki napori delavcev. ki že delajo na teh programih in tudi tistih, kijih bomo v prihodnje v to delo vključili. Potrebna pa bodo tudi sorazmerno velika sredstva (po oceni približno 300.000.000 din). Kolektiv pa naj bi se povečal na 150 delavcev. Hotenja kolektiva TAP so jasna: proizvajati več, bolje in ceneje in si tako tudi v prihodnje zagotoviti delo in kruh. Prepričan sem, da smo vsi. ki sodelujemo v poslovnem procesu tovarne akrilnih proizvodov, pripravljeni sprejeti izziv prihodnjih let in smelo s povečanimi napori še naprej dosegati zadovoljive rezultate. IGOR SLAK vodja splošnega oddelka Morda bom nekoliko nenavadno začel s ponazoritvijo razvoja obdobja naše temeljne organizacije (takrat še tovarne — obrata) v letu 1974. Pomoč širše družbenopolitične skupnosti, prizadevanja občanov občine Trebnje in razumevanje delovne organizacije No-voles so pripomogli k postavitvi nove tovarne v takrat nerazviti občini. Takrat sem bil zaposlen v Novem mestu in sem se hitro odločil, da tudi s svojim delom pripomorem k postavitvi nove tovarne in s tem k zagotovitvi novih delovnih mest za precej nezaposlenih občanov. Leto 1974 bo ostalo globoko vklesano ne le v mojih spominih, temveč tudi v zgodovini občine, saj se je v tem času začela prebujati industrializacija ne samo mirenske. temveč tudi temeniške doline. Delavci, sprejeti na delo še v gradnji, in že z delovnimi izkušnjami smo ob izpolnjevanju svojih delovnih obveznosti pomagali in usmerjali tudi delavce ki so prvič stopili v delovno razmerje. V teh prizadevanjih so nam pomagali že prekaljeni delavci Novolesa, vodja projekta Ciril, odgovorni delavci Mirko. Zmago,strokovni sodelavci s fakultete za kemijo ter seveda generalni direktor, ki je stalno bdel nad realizacijo investicijskega pro- Izdelava akrilne plošče Delavci razvojnega oddelka Oblikovanje kupole Razvojna pot tozda TAP jekta. Vsa ta prizadevanja so rodila prve lite akrilne plošče, ter v septembru tudi uradno otvoritev tovarne. Proizvodnja kljub izbrani tehnološki opremljenosti, a izredno zahtevni tehnologiji, v prvem obdobju sicer ni dosegala ugodnih rezultatov, vendar pa smo ob prizadevanjih tehnoloških, komercialnih in ne nazadnje proizvodnih delavcev kmalu dosegli tudi spodbudne rezultate, ki so se ob vse večjem tržnem prilagajanju (komplementarnostnem programu) še stopnjevali. Teh uspehov smo bili delavci TAP še kako veseli. Delo pa nas ni kovalo le kot toge proizvodne delavce, temveč tudi kot samoupravljalce. Že v obdobju razprav o osnutku zakona o združenem delu smo videli našo prihodnost v temeljni organizaciji združenega dela, vendar ne v smislu osamosvojitve, temveč v nadaljnjem poglabljanju medsebojnih odnosov z ostalimi tozdi v okviru DO Novoles. V dobre samoupravljalce, če lahko to trdimo, pa nas je vodila tudi usmeritev in prizadevanja celotnega Novolesa za uresničitev slehernih določil Zakona o združenem delu, saj smo med prvimi dejansko sprejeli vsebinsko skladne samoupravne splošne akte. Žal nas niso spremljale tudi ostale delovne organizacije, vendar pa smo dosegli ugodne ocene, na kar smo vsi skupaj ponosni. Biti dober samoupravljalec pa ni vedno lahko. Kljub tehtno in široko oblikovanim stališčem nismo vedno dosegli tudi uresničitev le teh, morda tudi zaradi nerazumevanja obstoječih protislovij. Kljub nekaterim pomanjkljivostim pa si prizadevamo za nadaljnje razvijanje odnosov, ki naj dejansko izvedejo odločanje delavcev o celotni družbeni reprodukciji in tudi o dohodku, ki ga izdvajamo za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb. Ta prizadevanja oblikujemo v organih samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacijah in delegacijah za zbor združenega dela in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Kljub nekaterim splošnim slabostim lahko ugotovim. da naši delegati odgovorno opravljajo zaupane jim dolžnosti. Izrečene pohvale so nam v ponos, kritike pa spodbuda za analiziranje našega dela in odpravo nekaterih slabosti. Prav gotovo je velika spodbuda, da smo dosegli dobre rezultate v proizvodnem in samoupravnem smislu ob prejemu »plakete občine Trebnje«, ki je najvišje občinsko priznanje, zato se moramo vsi skupaj prizadevati, da to priznanje tudi upravičimo. Pred delavci TAP je sedaj naloga, da ob sodelovanju z ostalimi temeljnimi organizacijami uresničimo cilje, opredeljene v gospodarskih načrtih, tako za letošnje leto kot tudi za novo srednjeročno obdobje. Uresničitvi teh ciljev pa moramo podrediti svoje interese, ki so, če priznamo ali ne. še vedno prisotni. Nimam namena poudarjati teh slabosti, čeprav bi bilo prav, da se jih zaveda vsak delavec, s tem pa bomo dosegli še večjo homogenost in nadaljnji razvoj kolektiva, kar je prav gotovo interes nas vseh. IGOR PATE predsednik DS V tozdu TAP sem zaposlen od leta 1976 in razporejen na dela in naloge krmilca polime-rizacije — žerjavista. V delavskem svetu sem od marca letošnjega leta. Takrat sem postal predsednik DS. Takoj ob sprejemu te zadolžitve so se začele težave v tozdu. Skladišče se je začelo polniti tako. da je preseglo tiste meje. ki smo jih zmožni prenesti, zato smo začeli z ukrepi. Pravno smo preko sej DS zahtevali od komerciale, naj da zagotovilo o prodaji plošč. Težave so trajale celo trimesečje, zaloge so se še bolj polnile in ni nam preostalo drugega, da smo morali ustaviti eno izmeno za šest tednov. Tako se nam je zmanjšal dohodek in s tem tudi osebni dohodek, čeprav so življenjski stroški zelo narasli. S prerazporeditvijo delavcev v druge tozde ni bilo malo težav, saj so se delavci zaposlili pri nas zato, ker imajo službo v bližini doma in se jim ni treba voziti v Stražo ali kam drugam. Že prej sem omenil osebne dohodke in moram reči, da smo v prevelikem razkoraku z življenjskimi stroški, kako to omejiti pa ne bo majhen problem. Zato smatram, da bo potrebno vložiti vse napore, da se delavci vrnejo v tozd in da čim prej začnemo delati v dveh izmenah ob zagotovljenem realnem osebnem dohodku. ADOLF URBIČ predsednik lO O OS in iz.meno-vodja v proizvodnji plošč »V TAP sem zaposlen od leta 1973. torej že od samega začetka. Od takrat spremljam tudi razvoj našega tozda. Vse do letošnjega leta nismo imeli težav, bili smo kot družina, ki je varna pred viharji. Letos pa so nastopile težave s prodajo in prav zaradi tega je imel tudi naš sindikat polne roke dela. Imeli smo vrsto rednih in izrednih sej. Na njih smo reševali tudi pekočo problematiko prerazporejanja delavcev. Nekateri naši delavci se morajo namreč začasno voziti na delo v druge tozde v Stražo. To zahteva za te delavce dodatni napor. Pri tem si je sindikat prizadeval, da bi bili čimmanj prizadeti tisti delavci, ki imajo doma večje obveznosti: družino. kmetijo ipd. Mislim, da lahko trdim, da je sindikat v našem tozdu izredno aktiven in vpliven. Angažirali smo se tudi pri volitvah. Drugače pa se zavzemamo, da bi se delavci v našem tozdu čim bolje počutili. Zato se zavzemamo, da nudimo našim delavcem vrsto ugodnosti: od zagotavljanja čimboljših osebnih dohodkov do skrbi za ozimnico. Želim si in trdno tudi upam. da bomo čimprej prebrodili sedanje motnje. Razvojna pot tozda TAP IGOR UDOVČ sekretar OOZK Po zaključnem šolanju in prvem delu v DO Trimo Trebnje sem se kmalu odločil za združevanje dela v tovarni akrilnih proizvodov, sicer temeljni organizaciji DO Novo-les v letu 1979. Morda so k moji odločitvi pripomogli uspehi tega kolektiva, vendar pa mislim, da so bili razlog predvsem dokaj urejeni odnosi v kolektivu, vsaj tako je bilo čutiti na raznih sestankih oziroma zborovanjih. Moja prva dela in naloge so bile v okviru pripravljalca sirupa — (osnovne surovine za izdelavo akrilnih plošč), kasneje pa sem zaradi določenih zdravstvenih omejitev postal strojni vzdrževalec. To delo me je vedno veselilo, tako ga opravljam v zadovoljstvo sebi. še v večje zadovoljstvo pa mije ugotovitev, da so z mojim delom zadovoljni tudi ostali sodelavci. Kljub velikim obveznostim na delih in nalogah vzdrževalca me obremenjujejo tudi obveznosti sekretarja OOZK. Tudi to nalogo hočem opravljati z vso odgovornostjo. čeprav je to v sedanjem času zaostrenih družbenoekonomskih odnosov in boja za uveljavitev interesov delavskega razreda izredno težko. Težka naloga ni le posledica naše sicer maloštevilne partijske organizacije. temveč je dejansko odraz zapletenih proizvodnih odnosov v naši družbi. Morda me bo kdo napak razumel, vendar moram pojasniti. da moje družbenopolitično delo niso le naloge sekretarja OOZK. temveč aktivno sodelovanje v organih samou- 8 BW©I(§© pravljanja in ostalih družbenopolitičnih organizacijah. Vse to delovanje in spremljanje problematike me dejansko seznanja z vsem, da se lahko vključujem v družbeno politično življenje, kjer ob sodelovanju ostalih komunistov uresničujemo naloge, ki so postavljene ne le pred komuniste, temveč pred ves delavski razred. Poznamo dolgoročni program ekonomske stabilizacije, poznamo temu prilagojene planske cilje naše temeljne organizacije, pa kljub temu dosegamo slabše ekonomske rezultate. Ta ugotovitev mora nas komuniste še bolj spodbuditi k stremljenju, da vključimo slehernega delavca v prizadevanje za uresničitev sprejetih programov za letošnje leto. Naloge niso lahke, vendar so bile ob dokaj široki razpravi v našem kolektivu soglasno sprejete in vnešene v program delovanja naše OOZK. Program zadolžuje tudi slehernega komunista, da se prizadevno zavzema v sleherni sredini za uresničitev le-teh. V prizadevanjih za uresničitev nalog nas podpira tako koordinacijski svet ZK na ravni DO kot tudi občinski komite ZKS Trebnje. Samo sodelovanje, ki je dokaj vzorno, pa prav gotovo ne more vplivati na uresničitev slehernega cilja naše sredine, če ne bomo komunisti ob neposrednem stiku z. delavci dosegli, da bo razvoj kolektiva in njegovo samoupravno delovanje stvar slehernega delavca. Trdim, da imamo pogoje, da to dosežemo, s tem pa bomo uresničili nalogo ZK. kakršno ji naša družba nalaga. TOMAŽ SLAK predsednik O O ZSMS Naša mladinska organizacija šteje okoli 30 mladincev. Predsednik sem od lanskega decembra in za obdobje od ta- krat pa do danes lahko rečem, da smo bili delavni, toda vseeno premalo. V krogu tovarne smo imeli delovno akcijo in dvodnevni izlet v Boh. Bistrico. Štirje naši mladinci so sodelovali na sprejemu štafete mladosti v Trebnjem. Za našo neaktivnost sta glavna vzroka dvoizmensko delo in pa delo na kmetijah, ki ga imajo nekateri mladinci. Zaradi tega se precej težko sestanemo in dogovorimo oz. pogovorimo o problemih in delu za v bodoče. V krogu tovarne je potrebno opraviti še veliko prostovoljnega dela, za kar se bomo morali mladinci še bolj potruditi in se zavedati, da bo opravljeno delo koristilo nam mladincem, pa tudi ostalim delavcem v tozdu. JOŽE RAJER energetik V Novolesu sem že od leta 1973. Najprej sem bil na praksi v kotlarni v Straži, nato pa od 1. 1974, koje začel obratovati naš tozd, v Trebnjem. Vsi delavci. ki smo začeli »graditi« TAP. smo od vsega začetka z velikim zanimanjem gledali novo nastajajočo tovarno. Prej smo se namreč morali voziti na delo v Novo mesto ali v Ljubljano. Zato smo bili toliko bolj veseli, koje zrasel TAP. in sničila in upravičila. Čeprav so v začetku tudi naš tozd pestile težave, smo se hitro razvijali in bili ponosni na uspeh. Vse do 1. 1980 nam je šlo tako rekoč idealno. Čudno se nam zdi, da je kar naenkrat zmanjkalo naročil. Menim, da je za to kriva predvsem komerciala. Delavci so pridni in prizadevni. Zato še teže sprejemamo resnico.daje začel naš tozd pešati. Boli nas, da naši delavci delajo v drugih tozdih. Poiskati bi morali nove dodatne programe, da bi zapolnili vrzeli. Da bi bila naša Nova tovarna je naše upanje pričakovanja v celoti ure- situacija še slabša, gre slabo tudi nekdanjemu IGK in občutek imam, da se nam okolica posmehuje. Nekoč sem bil navdušen nad tozdom, sedaj pa sem zagrenjen. Ko grem po plačo, imam občutek, da je nisem zaslužil. Res škoda. Mislim, da je naš tozd poznan po dobrem samoupravljanju in odličnih medsebojnih odnosih na vseh ravneh. Upam in želim, da bo Novoles, ki je že večkrat dokazal, da zna in tudi hoče reševati tozde, ki zabredejo v težave, ozdravil tudi naš tozd. Kot dolgoleten delavec TAP si želim, da bi v tem tozdu dočakal upokojitev. ŠTEFAN KOVAČ vodja montaž V TAP je zaposlen od 1. 1976. »Ko ocenjujem delo našega tozda, se omejujem na svoje področje dela, to je na montažo naših izdelkov. Moram reči, da je montaža naših izdelkov zahtevno in pogosto tudi nevarno opravilo. V začetku, ko delo še ni bilo utečeno: nismo imeli katalogov in pro-jektantni niso načrtovali objektov z ustreznimi dimenzijami, smo imeli pogoste težave, in veliko popravil. Z leti smo postopno te pomanjkljivosti odpravili in sedaj poteka montaža kar dobro. Montaže opravljamo po vseh republikah, z našimi izdelki smo torej povsod prisotni. Najlepši objekti, ki smo jih opremili, so po mojem mnenju: tovarna Crvena zastava, hotel Galeb v Ulcinju in nenazadnje džamija v Zagrebu. Ker so objekti daleč od matične tovarne, se srečujemo s težavami pri nadzoru montaže, kljub temu pa so poslovni partnerji z. nami zadovoljni. Želim si, da nam bi šlo kot v preteklosti tudi v prihodnje dobro. Upam, da bomo trenutne težave zadovoljivo premostili.« Razvojna pot tozda TAP STANKA UDOVIČ delavka v oddelku plošč V našem tozdu sem zaposlena od 1. 1974, torej že od nastanka. Vse do letošnjega leta nam je šlo dobro. Med seboj se dobro razumemo, tako s sodelavci kot tudi z vodstvom. Vseskozi smo se dobro počutili in radi prihajali na delo. sedaj nas prihodnost pošteno skrbi. Resnično škoda bi bilo. če bi naš tozd propadel. Zato si vroče želim, da bi potekala proizvodnja v takem obsegu kot v preteklih letih in bi se nam prihodnost kazala v lepši luči. MARI JA ZAKRAJŠEK lepilka I v lepilnici V TAP delam od 1. 1975. Ko sem tukaj začela delati, smo bile samo tri delavke. Sčasoma so z razvojem tozda prišle nove delavke, tako. da nas je sedaj že 58. Med sodelavkami in z. vodstvom so odnosi dobri. Mislim pa, da se le premalo upoštevajo naša mnenja in pobude. Marsikaj bi se lahko izboljšalo če bi se naši predlogi v večji meri upoštevali. Želim si. da bi bil naš tozd še naprej uspešen in da ne bi delali ob sobotah, posebno popoldne. Oblikovalca pri dela Akrilna sanitarna oprema v Veliki Britaniji Prva kopalna kad iz akrila na svetu je bila izdelana leta 1947 v Brisbanu v Avstraliji z uporabo kovinske kadi kot kalupa. Od takrat pa do danes so se akrilne kopalne kadi razširile po vsem svetu, posebno velik delež pa so zavzele na zahodnoevropskem trgu. Uporaba akrilne sanitarne opreme je najbolj razširjena v Veliki Britaniji. Od vsakih treh kadi. montiranih v letu 1984. sta bili dve akrilni. Več kot 7 milijonov britanskih družin danes uporablja akrilne kadi. V zadnjih dveh letih so monti- rali preko 100.000 akrilnih kadi s tušem. Novolesova proizvodnja sanitarne akrilne opreme seveda še ne pokriva tako velikega trga. toda svetovni razvojni trendi nam obetajo lepo prihodnost. In mimogrede, prvo akrilno kopalno kad. tisto iz Avstralije. so pred tedni z velikim »pompom« prepeljali v Anglijo. Po 35 letih uporabe in nekoliko poliranja je še vedno kot nova. A. KOSEC Trebušna kila ali hernija Piše in riše: Iran Halog Po operaciji se mi je pojavila izboklina na brazgotini in vse bolj se veča. Na brazgotini od operacije se mi je pojavila izboklina. Bojim se! Občutek imam, kot da mi je iz trebuha nekaj izpadlo. Pri vas gre za t. i. kilo na operacijski brazgotini. Do tega pogosto pride pri debelih ljudeh. Potrebna bo operacija, še pred tem bi bilo dobro, če bi shujšali. Bolje je, da shujšate. Pridržujte se diete in enkrat tedensko prihajajte na pregled! Kaj bi mi olajšalo težave pri delu? Dobili boste pas, ki preprečuje večje težave. ZAHVALA Ob smrti naše mame Marije Kavšček se iskreno zahvaljujemo IO sindikata tozda TVP. TSP in TES za podarjene vence in sodelavcem za denarno pomoč ter izrečeno sožalje. Majda, Stane, Jože ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega očeta Jožeta Bajuka se iskreno zahvaljujem sodelavcem NOVOLESA za iz- raze sožalja ter podarjeno cvetje. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Janez Bajuk v Šahovske novice 26. 10. 1985 je šahovska ekipa Novolesa v sestavi: Zmago Novak. Slavko Medved. Jure Muhič in Mladen Majster odšla na 1. moštveni turnir v hitropoteznem šahu gozdarjev, lesarjev in delavcev papirne industrije Slovenije, ki je bilo v Slovenj Gradcu. Na turnirju se je zbralo 19 ekip iz vse Slovenije, ki so v 18 kolih odločile o najboljši šahovski ekipi lesne industrije. Naša ekipa je kljub temu. daje odšla na turnir brez priprav in da je imela za seboj dolgo vožnjo, nalogo opravila več kot solidno. Med 19 ekipami je Novoles zasedel 7. mesto in v končni bilanci dosegel iz 18 dvobojev 8 zmag. 4 neodločene izide. 6 dvobojev pa je izgubil. Zmagala je ekipa Papirnice Količevo z. 59.5 točkami, pred Stolom — Kamnik. 59 točk. in Lesno Slovenj Gradec s 57.5 točk. Novoles je zbral 36.5 točke in zasedel solidno 7. mesto. Naši šahisti so pokazali dovolj znanja, vendar se je ponovno pokazalo, da brez rednega sistematičnega igranja šaha ne moremo poseči po najvišjih mestih, čeprav imamo kvalitetne igralce. Med našimi sta bila najboljša Muhič Jure na I. deski in Novak Zmago na II. deski. Za osvojeno 7. mesto je ekipa prejela 4 okrasne deske. Po končanem turnirju smo udeleženci odšli še na ogled galerije, kjer so bile razstavljene skulpture. kipi. lesorezi in druga umetniška dela. posvečena lesni stroki. Organizacija turnirja je bila solidna in razšli smo se z željo, da se drugo leto vidimo v Tovarni papirnice Količevo, kije kot zmagovalec naslednji organiztor. Šahisti se bomo ponovno začeli dobivati vsak zadnji torek v mesecu, kjer bomo igrali šah in se pripravljali za naslednje turnirje, ki nas čakajo do novega leta. Vsi šahisti in ljubitelji šaha vabljeni v sejni sobi DSSS vsak zadnji torek v mesecu! MM. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame Jožefe Spelko se iskreno zahvaljujemo sodelavcem Novolesa za izraze sožalja ter podarjeno cvetje. Hvala tudi vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Sinova TON L. DSSS Slavko. TES in hčerka Mimica. BLP Smrt Zakaj si krma ti bila? Zakaj si mnoge pokopala, ko na zemlji krvaveči se boril je rod trpeči. Se vedela nisi, zakaj! Vsak, ki je ležal s kroglo v srcu, vsak se poslednjič ozrl je proti soncu, da videl bi njegov sijaj, a čuti! je, da ga več ne bo nazaj. Se zadnjikrat je videl sonce, njegov zaton, tovariše, zemljo. Drevesa dajala so mu senco, senco v njegovi poslednji minuti. Izdihnil je sredi krvi, sredi dreves, ki s krošnjami so mu zapela v sloves. Tadeja Šporar, 7. b Ob dnevu mrtvih L november se bliža, to je praznik, ki nas ne veseli, vsak pomisli na umrle svoje in na težke vojne dni. Borci hrabri so se borili, a Nemci so jih brez usmiljenja pobili. Zato jim svečke zdaj prižgimo, vso pozornost posvetimo. Položimo jim še šopek krizantem, padlim borcem prav vsem. Nataša Horvat. 7. 'h Grenki spomini Miren hladen veter čez planjave hiti. s sabo prinaša grenke spomine na davne, davne dni... Ko bi ta veter znal govoriti. ko bi znala ta zemlja s krvjo prepojena tožiti! Le koliko borcev je padlih na tej zemlji obležalo, le koliko borcev je tu zadnjo besedo zdahnilo? La kam je veter odnesel te besede po pokrajini: besede, ki bile namenjene so domovini. Koliko jih je tu zadnjič gledalo ta hudobni svet. koliko jih je tu svoj zadnji korak naredilo? Veliko borcev je štelo zelo malo let. koje tu zadnji zdihljaj storilo. Nikoli več se čas ne vrača, vedno dalje hiti. nikoli ne bom zvedela, kaj bilo je tiste davne dni. ko je veter raznašal te zadnje besede, ko je na zemlji slovenski bilo konec te bede. Tina Benkovič. 7. h Nogometni turnir V soboto, 28. 9. 1985. seje na nogometnem igrišču v Vav-ti vasi srečalo 10 nogometnih ekip. To so bile ekipe tozdov TES, TPP. SIGMAT, TKO, TGD. TSP. BLP. TDP in DSSS. Turnir se je začel ob 8.30 in že na samem začetku je prišlo do nekaterih presenečenj. Že v predtekmovanju sta se srečali ekipi tozda TES proti tozdu TPP. ki sta po dosedanjih uvrstitvah spadali med favorite turnirja. Z zmago 2:1 seje med prvih osem ekip prebila ekipa tozda TES. za ekipo TPP pa je bilo tekmovanja s tem porazom konec. Drugo, neljubo presenečenje pa je bil pojav, ki se že nekaj časa ponavlja. Nekatere ekipe vzamejo v svoje vrste tudi igralce, ki niso zaposleni v tozdih, katere zastopajo. Zaradi tega je prišlo do pritožb in vprašanj o pravilnosti tekmovanja. Vseeno je bil turnir izpeljan do konca, rezultati pa naslednji: Predtekmovanje TES : TPP 2 : 1 BLP:TDP 3 : 1 četrtfinale TES : SIGMAT 0 : 1 TSP : BLP 0 : I TKO:TAP 1 : 0 polfinale SIGMAT : TKO 1 : 4 DSSS : BLP 2 : 3 za I. mesto TKO : BLP 1 : 3 za III. mesto SIGMAT : DSSS 3 : 0 Vrstni red: L BLP 2. TKO 3. SIGMAT 4. DSSS Najboljši strelec turnirja je bil Pavlih Lado DSSS. ZAHVALA Ob izgubi drage mame Angele Župevec se zahvaljujem sodelavcem tozda TGD za denarno pomoč, podarjeni venec ter izrečeno sožalje. sodelavka iz tozda TGD Angela Škrbe ZAHVALA Delavcem Novolesa iskrena hvala za prizadevanja. da bi z lastno krvjo rešili življenje našemu dragemu možu in očetu. Hvala tudi za pomoč, ko smo izgubili našega Ladija. Bajčevi Novo mesto. 23. sept. 1985 OBVESTILO! V mesecu novembru (trgatve in razna opravila okoli domov zaradi vremena in krajšega dne ne bodo več aktualni) začenjamo z redno rekreacijsko vadbo po naslednjem razporedu: ŠAH: — redni mesečni turnirji (vsak zadnji torek v mesecu ob 15.00) — sejna soba DSSS — Straža NAM. TENIS — vsak torek od 20.00 do 21.00 — športna dvorana »MAROF« Novo mesto ODBOJKA ZA ŽENSKE —vsako sredo od 19.00 do 20.30 — telovadnica »Gimnazije« Novo mesto — skupaj z DO PIONIR REKREACIJSKA VADBA — vsak četrtek od 19.00 do 20.30 — telovadnica »Gimnazije« Novo mesto KEGLJANJE — vsako sredo od 20.00 do 21.30 — kegljišče doma JLA STRELJANJE — strelišče športne dvorane »MAROF« — termin bo določen kasneje ŠD NOVOLES Izžrebani reševalci nagradne križanke Reševalci nagradne križanke ste bili tokrat številni. Knjižne nagrade bodo dobili naslednji izžrebani reševalci: 1. Jana Grošelj, DSSS 2. Franc Redek, TVP 3. Matej Jevšček, TES VLADIMIR BAJC VSE MINE Umrl sem, a sam ne vem. kako se to zgodi. Le eno ti lahko povem, da te naenkrat ni. Odšla je duša nekam preč, ostal negibni trup, kar bil si prej, zdaj nisi več, posta! prsti si kup. Je že tako. da vse mine in menja svoj obraz. V življenju vse beži. hiti. nad vsem gospod je — čas! Tov. Bajuk izroča sliko gospodu Friedmanu Milijonti kos pohištva v Ameriki V torek. 29. 10. 85. je bila kratka slovesnost. Proslavili smo milijonti kos pohištva, ki smo ga v 16 letih s sodelovanjem gospoda Boba Fried-mana prodali, na ameriškem tržišču. Vsekakor je to dober poslovni uspeh, ki ga je dosegel Novoles s sodelovanjem LESNINE iz Ljubljane. Ob tej priliki so bile podeljene nagrade najbolj zaslužnim za odlične poslovne rezultate. Takrat je predsednik KPO. tov. Janez Bajuk dejal: »Povod za to naše majhno slavje je soliden poslovni uspeh. V šestnajstih letih smo zaslužili okrog 30 milijonov US dolarjev, kar nam je omogočila proizvodnja, s katero smo v tem obdobju napolnili in od- poslali približno 600 kontejnerjev. Ta poslovni rezultat za Novoles ne pomeni majhne številke. Želimo si. da bi bilo takih jubilejev v prihodnosti še več!« Gospod Friedman pa je ob tej priliki dejal: »Čeprav zmeraj raje gledamo v bodočnost in jo načrtujemo, se moramo ozreti tudi na preteklost. Sodelovanje med našo firmo in Novolesom ocenjujem kot vzorno in poslovno učinkovito. Kljub močni konkurenci iz Tamama smo obdržali ameriško tržišče in ga v 16 letih sodelovanja celo razširili. V tem obdobju so se med nami stkale tudi prijateljske vezi in upam. da bomo tudi v prihodnje sodelovali vsaj tako uspešno kot do sedaj.« r*pnp Mn?n i/ Kupuje v našem Salonu pograd, *i ga izdelujejo v tozdu BOR. ai*0. Ob tem je nemalo presenečen, saj ga prodajajo brez dna, kar ' . pomeni isto, kot če bi srajce prodajali brez gumbov. Ivan Ua,09