Šiev. Ш5.
V LIBMM v cem dne 8. meta 1924. Posamezna stevilha stane 1 "50 Din. [je |Ц,
Naročnina
zn državo SHS:
aa mesec ..... • Din 20 ra pol leta . . . • . .120 ia celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno.......Din 50
Sobotna izdeja; celoletno v Jugoslaviji .... Din 40 V inozemstvu.... . 60
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1-50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po Din 5 — In 4-—, oglasi v uredniškem delu vretica po Din 6'—.
Pri večjem naročilo popust
Izhaja vsak dan izvzemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSluina fotona v oolevicl,
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/1П. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravnlStva 528.
Političen list za slovenski narol
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.549 (za Inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797.
V »Socialni misli« je g. Ljuba Davidovič napisal članek o sedanji krizi, ki je naše demokratske kroge siino užalil in razburil. Kaj je šef jugoslovanske demokratske stranke, ki so jo slovenski demokrati šele pred kratkim zapustili, v tem članku napisal, da se čutijo tako izredno zadete?
G. Ljuba Davidovič pravi v »Socialni Misli«, da je sedanja politična situacija v naši državi »posledica grdega in neosno-vanega nezaupanja nasproti velikim masam Slovencev in Hrvatov, pa tudi Srbov.« To nezaupanje deli naš narod »na zveste in nezveste, državotvorne in antidržavne, prijatelje in rfasprotnike.« Proti temu g. Ljuba Davidovič odločno protestira. On je uverjen, da Slovenci in Hrvati v svoji celoti hočejo istotako edinstveno državo kakor Srbi, da pa se po pravici čutijo zapostavljene in neenakopravne, ter so zato nezadovoljni pravtako kakor tudi Srbi, ki enako trpijo pod upravo, ki ne spoštuje zakona in neti korupcijo. Vsled tega smatra g. Davidovič kot najnujnejšo potrebo sporazum glede ureditve naše države, »ker se bo z njim ustvarila notranje močna država, ki bo tudi na zunaj spoštovana.« Ta sporazum bo šele ustvaril »popolno enakopravnost vseh državljanov,« tako Slovencev in Hrvatov kakor Srbov. Končno pravi g. Davidovič, da k temu sporazumu morejo posebno veliko doprinesti Slovenci, ker »njihova trezna uvidevnost, njihova dokazana ljubezen nasproti domovini nam daje zanesljivo Jamstvo, da bo ideja sporazuma končno trium-firala.«
Da se te misli našim »slovenskim« naprednjakom ne dopadejo, radi verjamemo. Slovenski demokrati, ta žalostni ostanek starega liberalizma v Sloveniji, so živeče protislovje Davidovičevemu političnemu zamislu. Oni slovenskega naroda niso sploh nikoli priznavali, ampak so za narod smatrali le tisto pest svoje inteligence, ki je 20. avgusta leta 1898. sloven-venskim delavcem v navzočnosti g. Hribarja na komerzu slovenskega dijaštva klicala »barabe«. Za narod tudi niso nikoli 3matrali niti danes smatrajo kmeta, saj je »Narod« še nedavno zapisal, da naša kme-tiška mati niti otrok ne zna vzgajati drugače kakor v največji duševni temi. Tega naroda, ki je liberalizmu vsled svoje globoke katoliške vernosti in resnično slovanskega mišljenja tuj, ne smatrajo za enakopravnega tudi ne v državi SHS. Ta narod se jim zdi samo tega vreden, da drugi nad njim vladajo in ga gospodarsko izkoriščajo. To pa zaradi tega, da lahko s pomočjo drugih nad tem narodom gospoduje napredna inteligenca, kakor se sama imenuje. To je jedro politike slovenskih demokratov in zato je čisto izključeno, da bi oni kdaj razumeli Srba g. Davidoviča, ki ima o demokratizmu popolnoma drugačne pojme. Sporazum med narodi Jugoslavije bi uničil prečanski liberalizem, ki se more vzdržati le, če ga podpira režim, v tem slučaju belgrajska porodica.
Toda »Slovenski narod« je veliko premalo odkrit, da bi to jasno povedal. On ne bi hotel veljati za očitnega nasprotnika ideje sporazuma. Zato napada g. Davidoviča ž druge strani. Očita mu namreč z največjim ogorčenjem, da »se je upal kot srbski politik v slovenski reviji zapisati stavek o patriotičnem stališču SLS«, da se »obrača na nacionalno pokvarjene politike in pristaše SLSs<, da je s tem »žalil nacionalno prepričanje ter lojalno in državi ter nacionalnosti zvesto čuvstvo naprednih Slovencev!« Kajti za »Narod« je dogma, da Slovenijo predstavljajo izključno napred-njaki, da so nacionalni samo oni, da klerikalna večina v Sloveniji zanje sploh ne pride vpoštev.
»Slovenski Narode je s tem samo dokazal, kako prav ima g. Ljuba Davidovič. Šef jugoslovanske demokratske stranke se v »Socialni' Misli« sploh ni izrecno ' Tnil na SLS niti na katerokoli drugo, кег ta revija vobče ni glasilo nobene politične stranko. On se je obrnil na celokupni slovenski narod. Ta narod veličuje Ljuba Davidovič kot uvideven, domoljuben in trezen. In to »Slovenskemu Narodu« ni prav. Kajti naši demokrati imajo največji strankarski profit od tega,
če slovenski narod kot tak velja za ne-patriotičen, puntarsk in nezanesljiv. Kajti potem lahko dopovedujejo režimu, da treba to ljudstvo pokoriti, kaznovati in stiskati, s pomočjo demokratov seveda, ki so slovenski narod slekli in oblekli pod firmo »jugoslovenstva« drugega. Oni zamer-jajo Davidoviču, da je kot Srb povzdignil svoj glas v obrambo slovenskega naroda! To jih boli in peče kot peklenski ogenj. Seveda se obračajo besede g. Davidoviča indirektno na pristaše SLS, to pa zato, ker SLS predstavlja politično slovenski narod. Zato je SLS domoljubna stranka, kakor je domoljuben slovenski narod. Naši demokrati seveda to stvar predstavljajo vedno tako, kakor da je SLS protidržavna, ljudstvo pa od SLS samo zapeljano. To pa je čisto enostaven trik. Slovenski narod, odkar politično zavedno obstoja, izraža svojo voljo po svoji katoliški narodni stranki, ki se danes imenuje slovenska ljudska in ki je vedno predslavljala naš narod. Predstavlja ga pa zato, ker je izraz
njegovega bistva, njegovega mišljenja, vsega njegovega teženja. Kdor zasramuje SLS, ta zasramuje ves slovenski narod; kar pa »Narod« imenuje »jugoslovenske nacionaliste«, to v celokupnem kulturnem in političnem življenju našega naroda ne prihaja vpoštev in ni nikoli vpoštev prihajalo. G. Ljuba Davidovič to kot resničen demokrat razume, kajti za demokrata ne more prihajati vpoštev ničesar kakor po volitvah jasno izražena ljudska volja.
Zdaj smo na čistem. Na ostale »Narodove« fraze se niti ne oziramo. Slovenski demokrati so ogorčeni, ker pošten Srb zagovarja idejo sporazuma in enakopravnosti Slovencev v državi. Svoje ogorčenje proti temu maskirajo s tem, da napadajo SLS. Ker pa je SLS politično slovenski narod, zato r-Narodu« njegovi sofizmi nič ne pomagajo. Slovenski narod ve, pri čem je, in ve, da bo uresničenje njegovih narodnih teženj slejkoprej mogoče le po SLS, ki je bistvo njegovega bistva. To ve tudi g. Ljuba Davidovič, ker misli demokratsko.
PAŠIČ PREJUDICIRA KRONI. - VSA JAVNOST PRIČAKUJE PARLAMENTARNO REŠITEV KRIZE. - AVDIENCE NA DVORU.
Belgrad, 7. maja. (Izv.) Po neuspehu Nikole Pašiča, ki je moral takoj vrniti mandat, so radikali še nadalje kljub temu trdili, da ima Pašič zagotovljen mandat za volitve in mi smo to njihovo zatrjevanje že večkrat zabeležili in obenem pokazali na nekatera znamenja, ki mečejo najgršO luč na naš parlamentarizem. Tu gre predvsem za kraljevo potovanje v Pariz, ki ga jc v demisiji nahajajoča se vlada določila in že tudi javila francoski vladi, da bosta kralja spremljala Nikola Pašič in dr. Momčilo Ninčič, kar znači, da je bil Pašič že pred mesecem dni prepričan in da je zato moral imeti zagotovilo, da bo ostal na vladi in da je torej mesec dni trajajoča kriza spretno inscenirana igra. Dalje se javlja, da se bosta dr. B e n e š in dr. Ninčič sestala 14. maja na Bledu ali v Ljubljani, kar znači, da bo dr. Ninčič 14. maja po računu Pašiča minister za zunanje zadeve. Vlada je v poslednjih časih izvršila dalekosežne naredbe tako glede Nemcev kakor glede Ma-žarov. Če bi vlada ne bila sigurna daljšega življenja, bi takih dalekosežnih ukrepov ne izdajala. Vsa ta znamenja jasno kažejo, đa je vlada hotela s tem v javnosti vzbuditi mnenje o svoji sigurni zmagi in prejudicirati končno rešitev sedanje tež-
ke кп7,е. Kljnh takim intrigam vlade in kljub vsem odredbam pričakuje ne samo opozicionalni blok, temveč tudi široka javnost, pravilne rešitve, ki bi bila v skladu s parlamentarnimi načeli, na katerih je zgrajena naša država. Sploh se je pričakovalo, da bo tekom današnjega dne poklican na dvor Ljubomir Davidovič. To se ni zgodilo, pač pa je kralj poklical v avdienco Ljubomira Jovanovič a ob 12 opoldne. Z njim so je posvetoval o položaju nad eno uro. Ljubomir Jovanovič Je po tej avdienci izjavil, da je kroni obrazložil nekatere momente v sedanjem položaju, ni pa hotel dati nobenih pojasnil, kake nasvete da je dal kroni.
Popoldne ob 5 je bil poklican na dvor minister Svetozar Pribičevič, ki je izjavil, da se je na dvom mudil samo radi resornih zadev. Vendar je jasno, da je Svetozar Pribičevič pri tej priliki poskušal delovati v svoji smeri. Razen teh dveh av-dienc ni bil storjen noben korak v smeri reševanja krize. Avdienca Svetozarja Pribičeviča se smatra kot dokaz, da se krona še vedno ne more odločiti in da je vsled tega pristopila k ponovni konzultaciji posameznih voditeljev. Vsekakor bo jutrišnji dan odločilen za rešitev krize.
iasaryk obišče Jugoslavijo.
Belgrad, 7. maja. (Izv.) Danes popoldne se je vršil sestanek ministrov, na katerem je dr. M. Ninčič obvestil vlado, da se med našo in čehoslovaško vlado vrše razgovori glede oficielnega obiska predsednika ČSR Masaryka v naši državi. Dan tega oficielnega obiska še ni določen.
Obravnava proti Francozu
Belgrad, 7. maja. (Izv.) Danes zjutraj ob 9. uri se je pričel pri tukajšnjem sodišču proces proti znanemu Francozu Car-lierju, ki je obtožen, da jc v noči med 14. in 15. oktobrom 1923 ubil svojega prijatelja Jeana Isellija. Razpravi je prisostvovalo mnogo ljudi, posebno žensk. Današnji dan je bil izpolnjen s čitanjem obtožnico in raznih protokolov. Za proces vlada v diplomatičnih krogih veliko zanimanje in se smatra, da je njegovo ozadje politične narave.
Poincarš in nemške volitve.
Pariz, 7. maja. (Izv.) Na svečanem obedu trgovskih zbornic je govoril Poincare in rekel: Mi smo sicer izjavili, da bomo vzpostavili gospodarsko enotnost Nemčije, če bo držala strokovni komisiji dano besedo. Toda izid nemških volitev nam ne vzbuja nade, da bi Nemčija svoje obveznosti izpolnila. Zato bomo le toliko zasedenega ozemlja izpraznili, kolikor bo Nemčija plačala.
POTOVANJE DR. BENEŠ A V 11 IM.
Prasa, 7. iraja. (Izv.) »češkosloven-ska Republika« piše o potovanju dr. Be-
neša v Rim in pravi, da je to potovanje samo posledica sklepa trgovske pogodbe med Češko in Italijo. S pristopom Češke k jugoslovansko-italijanski pogodbi bi se utegnilo zboljšati tudi razmerje med Francijo in Italijo. Pri sestanku bodo govorili tudi o besarabskem in o ruskem vprašanju.
VRHOVNI SVET.
Pariz, 7. maja. (Izv.) »Newyork Herald« poroča, da nameravajo zavezniki zopet vzpostaviti takozvani »vrhovni svet«, ki je bil kmalu po sklepu miru razpuščen. Naloga vrhovnega sveta bi bila poravnati re-paracijske spore. Mac Donald je baje na ta jircdlog že pristal.
VENIZELOS SE VRNE NA GRŠKO?
Rim, 7. maja. (Izv.) Po poročilih iz Aten se namerava Venizelos v kratkem vrniti na Grško. Pravijo, da je Venizelos iz Pariza dal navodila bivšemu ministrskemu predsedniku Kafandarisu, naj osnuje močno republikansko stranko, ki bi pobijala militarizem, vojaški krogi pa, ki so vodili zadnjo revolucijo, se pripravljajo na odpor proti taki stranki z ustanovitvijo grške nacionalistične stranke.
GENERALSKA KONFERENCA V ATENAn.
Atene, 7. maja. (Izv.) V Atenah sc je vršila velika generalska konferenca, ki se je pečala z možnostjo vojnih zapletov na Balkanu in z možnostjo rusko-romunske vojne.
NAPETOST MED FRANCIJO IN TURČIJO
Rim, 7. maja. (Izv.) »Messaggero« poroča. da narašča napetost med Francijo in Turčijo, ker podpira Turčija vstaše v Siriji z oddelki redno turške armade.
»Odjck« v Belgradu, glasilo demokratska stranke, prinaša o položaju daljši članek, v katerem se peča s predlogi o rešitvi krize. Naglasa, da se od merodajnega faktorja zahteva od bodoče vlade dvoje: da je sposobna za parlamentarno delo in da je koncentracijska. Prva zahteva je stvarna, druga formalna ter izhaja iz prve. Vlada, ki bo v današnjem parlamentu mogla delati, mora bili koncentracijska. Poseben smisel, ki ga vsebuje ta zahteva še poleg tega, pa jo interes zbližanja in sporazuma, potrebnega v reševanju krize, jih kombinacija z blokom popolnoma izpolnjuje.« »Toda sedaj je zahteva še nekaj boljšega od te kombinacije. Še ena širša kombinacija. Na kak način razširjena?« Nato »Odjek« dokazuje, da Pašić v teku enega meseca ni mogel stvoriti delovne vlade. Pašić s takim razširjenjem sploh poskusiti ne more, medtem ko bi se že itak široka kombinacija z blokom mogla še razširiti, v kolikor je še resnih in načelnih ljudi, ki bi šli v to kombinacijo. Če je ležeče na številu, blok to število ima. Vsak poskus za razširjenje današnje večine v blolcn se more izvesti le na že postavljeni podlagi.« »Vrednost bloka pa danes ni samo v njegovi številčni moči, marveč še mnogo bolj v zaupanju, ki ga ljudstvo ima v pošten in iskren napor za vzpostavo pravnega reda, enakosti sporazuma in miru v deželi...« Če pa — nadaljuje »Odjek« — nimamo pred očmi tega, bodo dobili prav listi, ki že nezaupno gledajo sedanje dogodke in ki že naznanjajo, da se bodo končale to zahteve po širokem in najširšem — v najožji srnaovski PaSić-Pribičevićevi vladi.« — O položaju v torek pa piše list, še posebej med drugim sledoče: »Pripravljanje Pašiča in Ninčiča na potovanje s kraljem v Pariz daje vrednost mnenju, da tudi nova rešitev krize (z event. Pašićevo delovno vlado, ki pa je žo propadla) ne more rešiti v bistvu ničesar notri do počel ka junija, kadar bi sc skupščina s kraljevim ukazom ali odgodila ali pa razpustila.«
»Jutarnji lisi« v Zagrebu poroča, da je Ljuba Jovanovič kralju svetoval, naj se parlament razpusti in razpišejo nove volilve, ki bi jih vodil Pašić. V tem slučaju bi Pašič svojo vlado malo spremenil, posebno bi rad odstranil iz zunanjega ministrstva Ninčiča, na čegar mesto bi postavil dr. Perica, ki je v zunanji politiki novinec, vsled česar bi jo dejansko vodil Pašič sam. Ninčič pa bi rad ostal ter v ta namen prosi za pomoč Ljubo Jovanoviča.
SPOR / MED NEMČIJO IN RUSIJO.
Berlin, 7. maja. (Izv.) Ruske trgovske agenture v Berlinu, v Hamburgu in v Lip-skem je ruska vlada zaprla, dokler se ne reši spor med nemško in rusko vlado zaradi zaprtih ruskih uradnikov. Ruski poslanik v Berlinu Krestinski še ni odpotoval, čeprav splošno pričakujejo njegov odhod.
PORAZ KOMUNISTOV NA BOLGARSKEM
Sofija, 7. maja. (Izv.) Pri zadnjih volitvah v okrožne skupščine so dobili pristaši vladne stranke, ki tvorijo takozvani »De-mokratičeski Sgovor«, veliko večino. Komunisti so izgubili več kot polovico glasov.
ODPRAVA GOTICE NA DUNAJU.
Dunaj, 7. maja. (Izv.) Mestni šolski svet na Dunaju namerava pouk gotice v prvih dveh razredih ljudske šole odpraviti, tako da se bodo učenci spočetka učili samo latinice.
BOLGARIJA NAROČA LOKOMOTIVE.
Praga, 7. maja. (Izv.) Bolgarska vla« da je z znano Škodovo tvornico v Plznu sklenila pogodbo za dobavo 44 lokomotiv. Pri tvomici Ringhoffer v Pragi pa je Bolgarija naročila vagonov v vrednosti 6G miljonov čeških kron.
IZPRTJE KOVINSKIH DELAVCEV V, ŠVICI.
Bern, 7. maja. (Izv.) Zveza kovinskih industrijalcev je sklenila splošno izprtje kovinskih delavcev. l)o tega sklepa je prišlo vsled odpora urarskih delavcev proti 52-urnemu delavniku.
KOLERA.
Kalkuta, 7. maja. (Izv.) V indijski pro« vinci Behar razsaja šilna kolera. Na dan umrje na stotine ljudi.
BanKerof avtoritete.
Svetovnoznani filozof in sociolog Fer-roro jo o tem poglavju napisal sledeči članek:
»Kaj bi rekel danes Ludvik XIV., Če bi vstal? Kaj bi on rekel svojim tovarišem, ki danes vladajo v Kremlu? Kaj bi jim rekel on, »soln&ni kralj«, ki je dosegi višek slave in moči, ki je dvignil dvorski cere-monijal, umetnost in razkošje in stoletno tradicijo narodnega spoštovanja skoro do nebeških višin? Mož, ki danes gospoduje v Kremlu, pa je bil še pred 10 loti priprost človek, in malo verjetno je, da bi bil temu možu kakšen vedeževalec v revolucionar-skih beznicah v Ženevi ali pa v Parizu prerokoval tako bodočnost.
Kralj po božji milosti, ki je vladal v Franciji, pa ni imel nikdar denarja in le z veliko težavo je spravil skupaj za vladanje potrebni denar in še z večjo težavo je dobil kjo kakšen kredit. Njegovemu dostojanstvu kapital ni zaupal. Tudi vojake je zbiral ravno tako težko kakor denar. Modernim diktatorjem Rusije pa je zadostovalo par mesecev, da so zbrali nad milijon bajonetov in tudi denar. Denar so namreč enostavno pobrali iz bank, oropali so palače, prodali veleposestva in umetnine beguncev in denar je bil tu. Nihče se ni upiral tej novi oblasti, ki je sama sebe vpo-stavila v par dneh.
Kako naj si razlagamo to nasprotje? Kaj se je zgodilo od takrat dalje, ko vladar po milosti božji ni mogel dobili ne denarja in ne vojakov, pa do takrat, ko so vsi zakladi sveta na razpolago prej neznanim ljudem? Ali ni to ena najtežjih svetovnih revolucij, tista revolucija, ld je svetu prinesla svobodo?
Da, mi vsi smo prepričani, da smo si Od konca 18. pa do začetka 20. stoletja priborili novo dobrino, o kateri se našim dedom niti sanjalo ni: svobodo. Toda, smo se li kdaj vprašali, kako je to, da so ljudje živeli od vseh početkov kakor v ječi, in kako to, da so se zidovi te ječo komaj pred 100 leti naenkrat podrli? Ali mi sploh vemo, kaj je to: svoboda, na katero smo tako ponosni? Ali poznamo protislovja, na katera moramo naleteti, če enkrat pomen te svete besede natančno premislimo?
Opozoriti hočem le na eno protislovje. Kdor je v 17. ali 18. stoletju kralju odrekel svoje spoštovanje, kdor je zabavljal na vlado, kdor je dvomil o Bogu in tako dalje, ta je bil v veliki nevarnosti. Mi pa danes lahko mislimo, govorimo in tiskamo, karkoli nam pride na misel: torej smo mi svobodni, naši predniki pa niso bili svobodni. 'Ampak —1 sedaj pride tisti »ampak« — pred francosko revolucijo ni bil nihče prisiljen služiti pri vojakih ali pa vojskovati se, če mu je bilo doma bolj všeč. Če bi torej vstali danes ljudje, ld so živeli v 17. in v 18. stoletju, ali ne bi ti rekli, da so bili oni svobodni in da mi nismo svobodni? Odgovorili bi jim mi morebiti, da je naša svoboda več vredna kot njihova. Za filozofa mogoče ta odgovor drži, za kmete pa prav gotovo ne. Če bi danes odločevalo ljudstvo o tem, kakšno svobodo hoče: Ali verovati na Boga, aH pa iti v vojsko — kaj mislite, za katero svobodo bi se ljudje odločili?!
Mi si torej prav nič ne mislimo pri tem, če govorimo o svobodi. Mi ne poznamo globljega smisla »osvoboditve« človeka in ga ne bomo razumeli tako dolgo, dokler ne bomo razločevali pojmov »moč« in »avtori-tetac Ta pojma mi neprestano zamenjavamo.
Kaj je moč? Moč je fizični inštrument avtoritete. Kaj pa je avtoriteta? Avtoriteta je moralna podlaga moči. Moč se naslanja na železo in na denar, sploh na vsa mate-.
rielna sredstva, s katerimi si država pokorščino lahko izsiljuje. Avtoriteta pa je moralna moč, ki daje državi pravico, da sme ukazovati po pravičnosti. Brez neke mere moči ni avtoritete razun verske, očetovske ali pa učiteljeve. Brez avtoritete pa je zopet ni trajne moči. Moč brez avtoritete je tiranstvo.
Nekdaj je bila država nekaj svetega. Nihče ni smel dvomiti o sposobnosti kraljev ali ministrov. Podaniki se niso smeli niti tako oblačiti kakor vladajoči sloji. Takrat so ljudje spoštovali avtoriteto, toda ne brezmejno. Ubogali so le, če kralj in država nista preveč zahtevala. Ljudje takrat niso marali novotarij, hoteli so plačevati le majhen davek in vojaštvo jim je bilo nekaj strašnega. Pač pa se je takrat državna oblast brigala za vse mogoče malenkosti, kar je individualno svobodo sicer omejevalo, obenem pa tudi državljane varovalo. Ko so pa iznašli tisk in strelno orožje, ko jo nastopila reformacija in so odkrili Amoriko, je začela cela Evropa hlepeti za zlatom in za moč j o. Staro vero, stare navade in stare tradicijo so zavrgli, ker so jih le oviralo v hlastanju za močjo, v dobi francoske revolucije pa jo končno zmagala moč nad avtoriteto.
Francoska revolucija pomeni zmago moči nad avtoriteto pod krinko svobode. Moč države narašča v isti meri, v kateri pojema avtoriteta. To je velika skrivnost moderne zgodovine.
Oseba ne spoštuje države več kot neke od Boga avtorizirane oblasti, zato pa nastopa država proti osebam z vedno več orožja in zlata. Država so smatra sama za neko božanstvo, ki sili ljudi k učenju, k delu in na vojsko, ki mu jemlje spanje in jih neusmiljeno odira in molze, vse to pa v znamenju svobode, v imenu domovine, v imenu kralja ali cesarja, v imenu republike, v imenu socializma, ljudstva aH pro-letarijata. Moderna država pozna samo tri besede: ubogati, delati, plačevati.
V toku 19. stoletja izgublja država vedno bolj božanstvene atribute svoje moči. Narodi smejo viadarje kritizirati, zasmehovati m zaničevati. Po vladarskih • sposobnostih nihče ne vprašuje. Samo eno stvar dandanes svet še zahteva: da se ni treba bati sramotnega odra. Naj pljujejo na te, kakor hočejo — kaj je to? To ni nič! Ta, ki ukazuje, naj se ne razločuje več od onega, ki mora ubogali, ne po rojstvu, ne po notranji vrednosti, ne po jeziku, ne po načinu življenja. Čisto vseeno je, kdo iir,a moč v rokah: Žezlo ITohenzollerjev drži danes v svojih rokah sedlar, žezlo rodbine Romanov pa žurnalist. Vsled svoje neomejene moči zna moderna država vladati tudi brez avtoritete. Ona pravi: »Pljujte name in klofutajte me, ampak ubogajte in plačujte!« Za vsak božanstvenl atribut (n. pr. da je od Boga postavljena), ki ga je moderna država zgubila v 20. stoletju, je pridobila nov atribut moči. Kar vse monarhijo niso zmogle, je dosegla moderna država: Iti v vojsko je državljanska dolžnost. Kljub neznosnim davkom uživa država neomejen kredit. Kapital, ki pred 200 leti ni niti Bogu zaupal, zaupa danes ma-lodane — Leninu ...
Nekdaj je bila moč države odvisna od veljave mož, ki so jo vladali. Odličen državnik je dal državi svojo noto. Danes pa državniki nimajo več veljave: Ljudje ne veljajo nič več, mašina je vse. Tako smo doživeli dobo, ki misli, da uživa svobodo, doživeli pa smo le mnogo bolj nasilne vlado kakor so jih imeli v Ninivah in v Babilonu.
To, kar razumevajo generacijo že celih
200 let pod »svobodo«, je samo moč, je bogastvo in svetovna nadvlada. To zamenjavanje moči z avtoriteto je neizčrpen vir našega duševnega siromaštva. Dokler te zmote ne bomo razumeli, bomo tavali po svetu kot slepci.
Danes kličejo povsod na pomoč močno državo. Toda moderna država je že premočna. V tem tiči glavna napaka moderne države. Državi ne manjka moči, manjka pa ji dostojanstveno s t, umerjenost, pravičnost i n morala. Kdor danes vpije po močni državi, je podoben pijancu, ki zahteva še več vina.
Prava slabost modernih držav jo njihova moč.
Moderna država se danes igra z življenjem in z imetjem mladeničev in starcev. Ona potvarja vrednost dela in ga plačuje s fiktivno papirnato vrednostjo, samo da še bolj neti željo po bogastvu. Zato pa narodi nočejo več ubogati tistih vlad, ki so jih postavili sami.
Moč je danes umorila samo sebe. To spoznanje je ključ do razumevanja marsikaterih skrivnosti modernega življenja. Mi smo na meji, na kateri se moč samo sebe uničuje. Mi imamo sicer še ne-broj bajonetov na svetu, toda ti bajoneti se obračajo proti onim, ki so jih naročili. Vojna in revolucija, oba otroka moči, pahneta ljudi lahko pač v nesrečo in bedo, potapljata jih lahko v krvi, ne moreta pa rešiti velikih problemov.
Zato pa ni naša naloga, da zahtevamo močno državo, ampak modro, pravično, previdno in človeško državo, o kateri je sanjal že Aristotel.«
Belgrad, 6. maja. Vaš dopisnik je danes obiskal Hilarija Vodopivca, člana glavne kontrole, kateri se je pred nekoliko dnevi vrnil iz Rima, kjer je kot delegat naše vlade podpisal davčno konvencijo z Italijo. Pri tej priliki se je razvil sledeči razgovor:
Gospod delegat, prosim Vas, kaj je namen konvencije, ki ste jo v Rimu podpisali?
S konvencijo, ki sem jo podpisal v Rimu 26. aprila t. 1., se je izvršila likvidacija davčnih zastankov, katere so Italijani "pustili pri evakuaciji onega ozemlja, ki so je držali začasno zasedeno in je potem v smislu rapalskega dogovora odstopili naši državi. Dalje se je s to konvencijo uredil način, kako naj postopajo davčna oblastva obeh držav za dobo od 3. novembra 1918 do 31. decembra 1922, da se izogne dvakratnemu obdavčenju, t. j. obdavčenju istega objekta in za isto dobo z ene in druge strani državnih mej.
Dali bi mogel vedeti, kaj je vsebina in kateri so uspehi te konvencije?
Ker se mora še popred izvršiti še ratifikacija te konvencije in ta ni še bila uradno objavljena, ne morem Vam priobčiti njene vsebine; reči Vam morem le toliko, da smo mi dosegli povoljne uspehe, ki bodo šli v prid davkoplačevalcem ozemlja, katero je bila začasno od Italije zasedeno.
Dovolite mi vprašanje, kako so Vas sprejeli italijanski uradni krogi, s katerimi ste prišli v dotiko?
Delali smo v zunanjem ministrstvu in razgovori so se vršili z zastopniki tega :n pa finančnega ministrstva. Povsod sem naletel na največjo korektnost, pazljivost in
prijaznost, ki je Italijanom prirojena lastnost.
Vi ste bili za časa političnih volitev v Rimu; kak vtis je napravil na Vas ta dogodek?
Ako izvzamemo agitacijske lepake, a katerimi so bile hiše glavnih ulic in trgov v pravem pomenu besede vse tapecirane, ponajveč s plakati fašistovske, vladne stranke, se na dan volitev ni opažalo nič izrednega. Vse je bilo mirno, kakor navadno ob nedeljah. Šele nekaj dni pozneje, ko se je izvedel za fašistovsko stranko po-voljni izid volitve, so so vršile velike demonstracije od stTani fašistov, pri katerih je govoril z balkona poslopja (palazzo Chi-gi), v katerem se nahaja predsedništvo vlade in zunanje ministrstvo, tudi predsednik vlade in vodja stranko Mussolini. Rim je bil ves v trikolorah, vendar se je pri enem delu prebivalstva opažala apatičnost nasproti tem demonstracijam.
Kak vtis ste splošno dobili od Vašega bivanja v Italiji?
Kar se Rima tiče, moram priznati, da vlada v njem najlepši red; mesto je čisto, promet po ulicah je kljub velikemu številu tramvajev, avtomobilov, kočij itd. izvrsten, postrežba v javnih prostorih točna in pazljiva, javna varnost splošno dobra in prebivalstvo je resno, mirno, delavno in jako poslrežijivo in uljudno nasproti tujcem, katerih jo bilo posebno v Velikem tednu toliko, da je bila oddana v hotelih zadnja sobica. Največji kontingent tujcev dajejo Angleži in Nemci. Ti poslednji trdijo, da žive v Italiji jako po ceni s svojo takozvano zlato marko. Pravim »takozva-no«, ker ime zlata marka ni točno; ona ne sloni na zlati zalogi, ampak na hipoteki državnih rudnikov in gozdov. Ker so Italijani vsled pomanjkanja zaupanja v te marko tlačili njen kurz in dajali za eno marko tri do štiri in pol lire, Nemci sedaj zamenjujejo doma svoje marke v dolarje in na ta način dosežejo, da kupijo za eno »zlato marko« 4 do 4 in pol lire.
__ Ker se je prijavil drugi poset, se je Vaš dopisnik poslovil od gospoda Vodopivca in se mu zahvalil za dane mu izjava
OvI^OlBSa
PETER ALLIACKY ALI »TOTROVA« CERKiVENOZGODO VINSKA MODROVANJA.
'Človeške slabosti so vedno vladale iti Hodo tudi več ali menj nadalje vladale v cerkvi. To dobro ve vsak katoličan. Na drugi strani pa ve, da Bog ohranja v cerkvi čistost nauka in da tudi slučajno zlo človeškega izvora ne more ovirati nravstvenega napredka, socialnih dobrin in poglobljenja notranjega življenja, ki zanj Bog skrbi po cerkvi.
Zato se je cerkev po vsakem padcu svojih predstaviteljev tem sijajneje dvignila. Senčne strani le še bolj povzdigujejo njeno svetlobo. Dočim so države vsled svojih slabosti padale druga za drugo, cerkev živi dalje tako močna kakor je bila prvi dan svoje ustanovitve. Nobena druga institucija v človeštvu ne ohranja tako kakor ona etične in socialne dobrine vekotrajne veljave. Padle niso samo države za državo, tudi filozofski nazor za nazorom, socialni sistemi za sistemi, le krščanstvo po cerkvi živi neokrnjeno daljo. Kljub slabostim posameznih predstaviteljev cerkvenosti! To jfl ravno dokaz božanstvenosti cerkve.
Zato jo vrednost pamfletov, ki jih pri« občuje > Jutro« proti cerkvi, navajajoč, seveda v čisto izpačeni in zgodovinsko neverni luči, posamezne dobe padanja, enaka ničli. To »Jutro« samo dokazuje, ko navaja n. pr. v svoji številki 7. t. m. same kardinale in svetnike kot refop
Farfalla:
Pisma iz Romunije.
L bizantinološki kongres.
V dneh od 14. do 19. aprila se je vršil v Bukarešti 1. kongres bizantinologov. Ker je bila to rešitev znanstvene sekcije Društva narodov, je bila udeležba omejena na znanstvenike onih držav, ki so članice tega društva. Vseh udeležencev je bilo okrog 40. Najbolje je bila zastopana Francija, Romunija sama in kot najbližja soseda, Jugoslavija. Izmed znanih strokovnjakov v bizantinoloških strokah so se kongresa udeležili Rus Kondakov, eden izmed utemeljiteljev zgodovine bizantinske umetnosti, Francozi Charles Diehl in Gabriel Millet, Anglež Sir William Mit-chell Ramsay, slavist M. Murko iz Prage in Romun N. Jorga, ki je bil obenem ini-ciator in duša podjetja. Izmed Slovanov Poljaki sploh niso bili zastopani, češko znanost so zastopali prof. Murko in Griin-wald iz Prage in K. Svoboda iz Brna, Bolgare B. Filow, Ruse že imenovani Kondakov, Jugoslovane pa prof. Corović, Petko-vić in Vulić iz Belgrada, Granić iz Skop-Ija, L. Karaman iz Splita ter ljubljansko univerzo prof. Radojčić; iz Ljubljane sta se kongresa udeležila tudi muzejski ravnatelj Mantuani in pisec tega poročila. Med strokami eo obvladovale zgodovina,
arheologija in umetnosbia zgodovina tako med zastopniki, kakor v referatih. Delo kongresa se je vršilo v dveh sekcijah, ki sta se imenovali sekcija za bizantinsko zgodovino in sekcija za bizantinsko jezikoslovje in arheologijo. Od Jugoslovanov so nastopali kot referentje prof. N. Radoj-čić, ki je govoril o vzrokih neke srpske izposoditve iz binzantinskega prava; N. Vulić, ki je razpravljal o nekaterih krajevnih imenih pri Prokopiju (De aedificiis); L. Karamau, ki je razmotrival razmerje dalmatinske arhitekture visokega srednjega veka do bizantinske in B. Granić z referatom o subskripcijah v grških rokopisih.
Razen vprašanj, ki so jih obdelavali jugoslovanski referentje, pa je bila še cela vrsta drugih, ki so se posredno ali neposredno tikala jugoslovasnke preteklosti, to velja posebno za vse bizantinsko arheologijo iu umetnost zadevajoče razprave. Tako je prof. Dragomir iz Kluža razpravljal o poreklu Morlakov in ugotovil, da so identični z Vlahi srednjeveških srbskih, bosenskih in hrvaških listin. Do r,r. XV. so bili romunske narodnosti. Priselili so se v Dalmacijo, Bosno, Hrvaško, Krk in Istri-jo iz svoje prvotne domovine v Moesiji Su-perior vzhodno od Drino.
Prof. P. Непгу iz Černovic je razpravljal o originalnosti vporabe bizantinskih predpisov pri slikanju bukovinskih cerkva.
—• V. Grecu iz Černovic je poročal o slikah antičnih filozofov, ki se nahajajo na bukovinskih cerkvah ob sliki Jesejeve korenine. V drugem referatu pa je razpravljal o novih virih za Hermenejo slikarske umetnosti Dionizija iz Furne na podlagi rumunske zbirke takih navodil, sestavljene 1. 1841 v samostanu Hurezi. Z dragocenim spomenikom grškega in slovanskega slikarstva je kongres seznanil I. Bianu v svojem poročilu o miniaturah in ornamenti-ki grškoslovanskega evangeliarja, ki ga je spisal 1. 1429 menih Gabriel v samostanu Neamt. — P. Perdrizet iz Strassburga je ugotovil, da med bizantinskimi legendarni o Mariji zaščitnici in zapadni ikonografski formulaciji Marije pomočnice s plaščem ni direktnih zvez. — Isti je pro-čital referat A. Grabarja o postanku 1. zv. kretske slikarske šole, ki je od XVI. do XVIII. stol. močno vplivala z Atosa po pravoslavnem svetu. Na podlagi fresk cerkve v Bojani pri Sofiji (1. 1259) išče njenih virov v Carigradu. — Poučen je bil pregledni referat L. Brehierja iz Clermon-ta o ikonografični skulpturi v bizantinskih corkvah.
Znani ruraunski umetnostni zgodovinar Bals pa je opozoril na nekatere posebnosti kupolne konstrukcije pri moldavskih cerkvah.
Grška delegata sta podala izčrpen referat o sedanjem stanju bizantinologije na
Grškem. — Pred zaključkom je bilo na podlagi referata belgijskega delegata H. Gregoireja sklenjeno, da se ustanovi novo centralno glasilo za bizantinologijo z imenom Byzantion, ki bo izhajalo v Bruslju (naslov uredništva 12 Rue Royal) dvakrat na leto v letnem obsegu okoli 500 strani. Prva številka, ki bo izšla letos jeseni, bo posvečena starosti bizantinologije Rusu Kondakovu. Na predlog, ki so ga jugoslovanski delegati stavili v soglasju z vlado v Belgradu, je bilo sklenjeno, da se bo prihodnji kongres vršil 1. 1926 v Belgradu. — Sklepna beseda kongresa je bila poverjena ravnatelju ljubljanskega muzeja J. Mantuaniju.
Po zaključitvi kongresa je bil cel te« den porabljen za ogled romunskih spomenikov. Udeleženci so obiskali v Bukovim samostane Voronet, Vata Moldovitei, Put-na, Suceavita in mesto Suceava; potem glavno mesto Moldavije, Jasi, z njegovimi spomeniki ter v Valahiji Curtea de Arges in samostana Hurezi in Cozia.
Žc nad 60 let najljubše hiSno sredstvo proli boleznim prebave so Markove kapljice iz Mes?" lekarne v Zagrebu, ki sc dobe za originalno ctu-> v lekarni Leustek.
V petek dne 9. t. m. ob osmih zvečer
v uni on s ki dvorani
KONCERT GLjISBENE MATICE!.
matorje, ki so grajali nedostatke v hiera-hiji. To vendar govori za katoliško cerkev in ne proti nji! Tako navaja »Jutro« kardinala Petra »A 11 i a c k e g a«, kardinala Baroniusain sveto B r i g i t o , ki so vsi odločno nastopali proti slabim, pojavom svoje dobe v ccrkvi in zahtevali ter tudi dosegli zopetno povzdigo. Pri tem pa se je »Jutru« primerila komična pomota, ki kakor blisk razsvetljuje njegovo veliko ignoranco o rečeh, o katerih piše. Navedeni kardinal Peter A11 i a c k y sploh nikoli ni živel, pač pa je živel za časa velike pa-peške shizme kardinal Peter d'A i 11 y, ki bi se v slovenščini mogel glasiti kvečjem Peter A j 1 i š k i ali A j i š k i. Mož je tako znan v cerkveni zgodovini in v kulturni zgodovini Evrope sploh (bil je znan filozof-nominalist in mistik, ki ga navaja vsak učbenik filozofije), da bi ga »Jutro« pač lahko poznalo. Toda »Jutrov« cerkveni »zgodovinar« je svojo reč preplonkal iz če-ščine in tako je zagledal luč belega dne kardinal Peter — АШаску, še z akcentom na y povrhu! Naj bi »Jutrov« cerkveni filozof prepustil svoj resor gospodu Cafizlju — ta ne bi nič slabše napravil.
Liberalno slovanstvo. Naša izvajanja o slovanskem duhu, ki je vedno prešinjal slovensko ljudstvo in njegovo ljudsko stranko, so liberalnim listom, ki niso krščanski in ne slovenski, tako sapo zaprla, da so šele danes začeli odgovarjati, z običajnimi že tisočkrat kot laž bvrženiini natolcevanji. Samo en protidokaz navaja »Slovenski narod« in sicer vseslovanski kongres v Pragi leta 1908., ki da so ga »klerikalci« napadali. Kongresa kot takega mi nismo napadali, pač pa tiste, ki so mu dajali, obeležje, in med temi je bil eden glavnih g. Ivan Hribar. Ti židje so bili in so še (kolikor jih še živi) največji reakcionarji, ki so vseslovensko misel izpačili v to, kar po svojih velikih ustanoviteljih v prvi polovici 19. stoletja ni bila in ne bi smela nikoli biti, namreč v idejo volerusovstva pod vodstvom carjev, ki naj bi podjarmljevali druge slovanske narode, jih raznarodevali ter jim vsiljevali poleg pravoslavja svojo socialno reakcionarnost in politično hegemonijo ruske birokracije. Proti tej potvari vseslovanstva se je SLS res vedno borila, kakor so se borili proti njej največji slovanski duhovi.
Lažnivca molčita. 24. aprila t. 1. se je vršil v Mestnem domu shod socialistov, katerega so komunisti razbili. »Narod« in »Jutro« sta pisala — »Jutro« cel uvodnik — da so komuniste nahujsknli klerikalci, ki da so to reč že dolgo pripravljali. Pozvana, naj to dokažeta, sta oba lista trdila, da so bili na shodu navzoči »klerikalni agitatorji«, ki da so komuniste nagovarjali na poboj. Nato smo demokratska lažniva kljuk-ca pozvali, naj objavita imena. Danes je 7. maj, pa še nista odgovorila, ampak se delata, kakor da sploh nista nikoli o tej reči pisala. Iz tega vsak lahko pozna značaj in metode od Slavenske banke in Pašiča vzdrževanega tiska.
Odgovor nam je ostalo dolžno tudi »Jutro« na naše vprašanje, kaj pravi k čianku »Orjune«, ki je izjavila, da so vsi »jugoslovanski nacionalisti« odkrito za hegemonijo Srbije in da Slovencev in Hrvatov sploh ne štejejo med enakopravna, plemena v drža-vL Sicer tako zgovorni organ dr. Žerjava je nem kakor riba. To molčanje pa je jasen dokaz za to, kaj so »slovenski« demokrati.
Poglavje o cerkvah. »Slovenskemu narodu« cerkvene stavbe in sploh zavodi, ki so namenjeni bogoslužju, niso všeč. Zlasti mu ni všeč, da take stavbe veljajo milijone, kajti po njegovem mnenju bi bilo bolje tiste milijone razdeliti med revno ljudstvo kakor pa postavljati ž njimi veličastne božje hrame. — »Narodovo« modrovanje je na prvi hip jako zapeljivo. Komur se ne omehča srce, če sliši, da trpi na tisočo ljudi lakoto, na drugi strani so pa milijoni? In ti milijoni so vtaknjeni v prazen zid, namesto da bi prišli v prid revnim in lačnim ljudem. Ali se ne sliši tako govorjenje jako lepo, usmiljeno in človekoljubno? To usmiljenje in človekoljubje bi bilo res prav lepo, če ne bi bilo pri njem in na njem nekega priveska, ki ga pametni ljudje že od pamtiveka zelo upoštevajo. Kaj je cerkev? Ali je to res samo prazna, suhoparna stavba, ki je popolnoma odveč? Ali so obredi, ki se opravljajo v cerkvah, res tako brezpomembni, kakor bi to rad svojim »naprednim« bedakarjem dopovedal »Narod«? Vprašajmo se vendar enkrat: Zakaj pa hodijo ljudje pravzaprav v cerkve? Ali hodijo res samo cerkvene stene gledat? Le poglejmo v cerkev n. pr. na nedeljo. Od vseh strani hite ljudje v božji hram. In ko odzvoni, zadone orgije in ubrano, čeprav preprosto petje na kom dviga od tedenskega dela izčrpane ljudi v novo življenje in jim vzbuja nove, silne duševne energije. Ali ve »Narod«, kaj pomeni nova, sveža, duševna energija za izmučeno in trpeče človeško srce? Zdi se, da ne! Če bi to vedel, bi vedel tudi, da d& samo kratko bivanje v cerkvi in navzočnost pri službi božji človeku več notranje moči in duševne sile kakor najdaljše telesno spanje! Ali »Narod« dalje ne ve. kaj pomeni cerkev za
priproste ljudi v kulturnem in ne samo v verskem oziru? Ali ni ubrano cerkveno petje za izmučene kmečke ljudi, ki prebivajo daleč od mest, naravnost koncert? Ali ne poslušajo ljudje, ki poslušajo pridigo, obenem tudi govornika, ki ga ljudje sicer ne bi morebiti nikdar slišali? Vsega tega tisti breko, ki čenčari v »Narodu« o brezpomembnosti cerkva in službe božje, očividno ne ve in ne pozna, sicer bi upošteval vsaj kulturne dobrine, ki jih nudi cerkev, če mu že verske ne ciiše. Že same kulturne dobrine, da o verskih niti ne govorimo, ki jih nudijo cerkve človeštvu, pa sijajno odtehtajo stokrat več milijonov cekinov, kakor so vse cerkvene zgradbe veljale. Kar se pa za razne stavbe izdanih milijonov tiče, naj pa »Narod« raje molči, da mu ne bo treba prehitro zagovarjati sijajnih zgradb za kasarne, velebanke in če hoče, mogoče tudi za gledališča, ki že zdavnaj niso več versko-umetniška narodna svetišča, kar so bila n. pr. starim Grkom, ampak so postala večinoma že čisto navadna zabavišča za bogate ljudi, pa vseeno prejemajo letno milijonske podpore iz javnih sredstev. Bo »Slovenski narod« to kapiral? Ne bo, ker najenostavnejših stvari ne razume ali noče razumeti.
Poglavje o demokraciji. Navadni ljudje, kakor smo mi, mislijo, da je temeljna misel demokratije vlada ljudske večine. Ljudje glasujejo, kakor hočejo, popolnoma prosto in svobodno, za eno ali za drugo načelo. Kjer je večina, tam je potem tudi vlada. Tako mislimo mi, navadni ljudje. Učeni ata »Narod« pa mislijo drugač. Ata pravijo n. pr. včeraj v uvodniku, da klerikalci nimajo večine med Slovenci, »kajti večina, ki je priborjena s sleparijo ter z brezvestno demagogijo, za nas trajno ne pride v poštev.« Ata si torej demokratijo predstavljajo tako: Oni, ata, so nezmotljiv. Kar govorijo in pišejo ata, to mora biti vse res, in kdor atu ne verjame, je kronan osel.
Pravico, koga proglasiti za dolgouhca, imajo namreč edinole ata, njih pa nihče nima pravice proglasiti za bebčka. In če magari vsi ljudje drugače politično mislijo kot ata, ti vsi ljudje niso veČina, ampak samo ata so večina, čeprav le »enoglasna« večina. Ampak vendar večina, kajti ata morajo imeti prav in morajo imeti večino. Sicer ne bi bili nta, trmast in svojeglav.
Pozabljivi ata. Včeraj so ata zapisali v uvodniku, da »celokupno prečansko gospodarstvo odločno obsoja federalistično in negativistično politiko«. Ali so ata že čisto pozabili na lepe, stvarne gospodarske članke, ki so jih prejemali in objavljali iz naših gospodarskih krogov?
Milo za dratro. »Slov. narod« niše: »To in edino to, pohlep po oblasti, skrb za stranko je tisto, kar druži poedine opozicional-ne stranke v opozicionalni blok in kar zagovarja tudi g. Davidovič poel krinko na-
rodnega sporazuma.
Mi odgovarjamo:
»To in edino to, pohlep po oblasii, skrb za stranko je tisto, kar druži obe vladni stranici v »držnvnonacionalni« blok in kar zagovarja tudi g. Pribičevič pod krinko narodnega in državnega edinstva.«
SLS in Rusija. Ker »Slovenski narod« in za njim belgrajska »Samouprava« dvomita o našem stališču do Rusije, ponatisku-iemo sklep naše stranke glede narodnostnega vprašanja, ki je natisnjen v »Glasniku« 31. decembra 1898 in ki se glasi: »Narodnost nam je socialno načelo. Politično osvobojenje našega naroda je nemogoče, če ostanemo gospodarsko brez pomena. Gospodarski razvoj nam je pa nemogoč, če se ne oklenemo višje politične ideje. Imamo jo: težimo po tem, da se združimo s Hrvati. Da pa dobimo v gospodarskem oziru potrebne opore in da se hkrati rešimo škodljivega nemškega in laškega vpliva, nam jc vri srcu zvesn naše države s Rusijo— Takih iziav pa je v življenju naše stranke še več. Liberalci nikoli niso imeli toliko poguma!
—	Propadanje Slovenije. Pod sedanjim režimom Slovenija tako strašno propada, kakor še ni nikdar popreje. Nove industrijske delavnosti ni nobene, vsi zavodi reducirajo, množica brezposelnih raste in beraštvo se širi z grozno naglico, stavbena podjetnost je prenehala, na kmetih pa se vrsti rubežen za ru-bežnijo. Takih žalostnih prizorov naša dežela še ni videla, kakor te dni v vrhniškem okraju, kjer je rubežni živine zaradi neplačanih davkov moralo nsistirati 40 orožnikov! Domači davkar je rajši demisijoniral, nego da bi vršil tako žalostno eksekucijo, tako da je moral priti davkar iz Škofje Loke. »Slovenski narod« pa poje slavo režimu in hujska, da nezadovoljnost dela SLS! Kako ne bo ljudstvo čezdaljebolj nezadovoljno in obupano, ko se njegovo blagostanje zaradi neusmiljenega odiranja, ki mu je izpostavljeno, taja kakor sneg na solncu in ko preti nevarnost, da bo naša dežela in naše ljudstvo v 10 letih spravljeno splošno na beraško palico, ako pojde tako dalje!
—	V nedeljo 11. maja popoldne javen nastop šentviške srenje in koncert jeseniške godbe v Tacnu.
—	Polovična vožnja za orlovsko prireditev v Tacnu pod Šmarno goro. Železniško ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo za prireditev orlovskega odseka v Št. Vidu nad Ljubljano, ki se bo vršila 11. maia v Tacnu.
—	K uboju na Kremenščaku pri Ljutomeru. »Jutro«, ki hoče v današnji dobi veljati kot najboljši dnevnik, v svoji zblazneli zagrizenosti na vsak način hoče vsako hudodelstvo, ki se izvrši v tej ali oni fari, kjer je mogoče večina pristašev SLS, naprtiti naši duhovščini in stranki. Tudi pri omenjenem umoru dveh Rusov navaja »Jutro«, da je ta uboj posledica »neprestanih klerikalnih huj-skarij zoper pravoslavne naše brate Ruse in Srbe«. Hudodelstvo je pač vsega obsojanja vredno ali obsojanja vredno je tudi natolcevanje »Jutra« in laž, da bi mi sistematično gojili gonjo proti >pravoslavnim bratom Rusom in Srbom«, najmanj pa, da bi navajali k ubojem in hudodelstvom. Če misli »Jutro«, dr bo na tak podel način ubilo »klerikalizem«, se jako moli, ker niso ljudje več tako naivni, kot so naivni gospodje okrog »Jutra«, pa makar da je gospod Ribnikar, ki najbolj »obrajta« podobna sredstva v neodoljivi želji, ubiti »klerikalizem«.
—	Navodila sa reklamacije. K včerajšnjemu člnnku pod tem naslovom smo prejeli še sledeče: »Glede objavljenih navodil zaradi popravkov volivnih imenikov, se vljudno sporoča, da se je pri čistopisu napravil pogrešek v toliko, da je besedilo v oklepaju (ne delavska) črtati besedo n e in da se ie izpustil pri potnem listu kot izkazilu za narodnost do-stavek: »kolikor je iz njih razvidna ta okol-nost, sicer pa potrdilo politične oblasti (policijskega ravnateljstva, okrajnega glavarstva).
—	Štrajk v Državnem svetu. Dno 5. t. m. zjutraj je vse neukazno osebje Dfža\iiega sveta, vsega 10 praktikantov, izjavilo, da noče več kulučiti ter zapustilo urad. Drž. svet je zaradi nezadostnega osebja že lani uvedel čezurno delo in prosil ministrski svet za odobreni e nolrebnepa kredita. Vlada pa te vloge do danes ni rešila. Ker razen teua ureditev
plač po novem zakonu neilkaznemu osebju ni prinesla skoro nikakega izboljšanja, so se praktikanti v Državnem svetu, ki so dobivali po 25 Din dnevno, zahvalili na službi in prepustili akte njihovi usodi.
—	Za belgrajsko medicinsko fakulteto. Ministrstvo za javna dela je dovolilo za zgradbo fiziološkega in histološkega instituta bel-grajske medicinske fakultete 7,946.000 Din.
—	Velika higijenska razstava v Belgradu. Tekom letošnjega leta priredi belgrajsko Društvo Rdečega križa veliko higijensko razstavo, katere se udeleže tudi Francija, Švica, Anglija, Italija, Češkoslovaška, Nemčija in Avstrija. Razstava bo imela dva glavna oddelka: naučnega in tehničnega. Naučni oddelek bo imel pododdelke za zdravstveno propagando, borbo proti tuberkulozi, spolnim boleznim in umrljivosti otrok, tehnični za kemične in farmacevtske preparate, kirurgične in zobnozdravniške instrumente, bakteriološke laboratorije, rontgenologijo itd.
—	Škoda po poplavi. Po uradnih podatkih poljedelskega ministrstva znaša celokupna škoda, ki so jo povzročile poplave v vzhodnem delu naše države, okoli 20 milijonov dinarjev. Največ škode je utrpel valjev-ski okraj, kjer dosega škoda svoto 10 miljonov dinarjev.
—	Nova železnica v Črnigori. Kakor poročajo listi, se bo v kratkem začela graditi ozkotirna železniška proga Plavnica—Pod-gorica. Progo gradi vojno ministrstvo. Vezala bo Podgorico, gospodarski centrum Čmegore z morjem.
—	Zdravljenje vojnih invalidov v Dolenjskih Toplicah. S 1. junijem t. 1. prične invalidska uprava z brezplačnim zdravljenjem v Dolenjskih Toplicah. Oni invalidi, ki so dejansko potrebni zdravljenja v teh toplicah, naj pošljejo čimprej svoje prošnje invalidskemu odseku oddelka za socialno politiko v Ljubljani. Prošnje morajo biti opremljene z zdravniškim izpričevalom (oziroma potrdilom) okrajnega ali okrožnega zdravnika, kjer se potrjuje, da je prosilec res potreben zdravljenja v Dol. Toplicah, ter da je bolezen dejansko v vzročni zvezi z njegovo invaliditeto. Prošnje, ki ne bodo v tem smislu opremljene, se ne morejo vpoštevati. Poleg zdravljenja se bo nudila bolnikom-invnltdom tudi brezplačna oskrba v invalidskenr domu v Toplicah. Neposredno po prihodu v Toplice bo vsakega bolnika preiskal še zdravnik kopališča, kateri bo določil dobo zdravljenja.
—	Velik vlom v Subolici. 4. t. m. zvečer so doslej neznani zlikovci vlomili v stanovanje milijonarja Gene Srh\veigerja v Subotici, kn je bil le-ta odsoten, in odnesli malo ročno blagajno, v kateri je bilo 1 in pol milijona dinarjev v razni valuti, zlatu in nakitu.
—	Požar je upepelil hišo in gospodarsko poslopje Heleni Kovačič v Zizmaripah pri So-dražici. V pondeljek zvečer ob enajstih je začelo goreti v podstrešju, ogenj se je naglo razširil, toda vc'ika spretnost novega gasilnega društva je pod vodstvom gas. načelnika Fr. Pinča neumorno delovalo s takim naporom, da so rešili vsa poleg stoječa poslopja, posebno pa Pogorelčev skedenj s slamo krit, ki stoii prav tik doI metra od pogorole šuue.
Bilo so male stavbe, toda ldjub temu je ce* njena škoda ua 28.000 Din.
—	Gospodar obstrelil delavca. Posestnik Alojzij Perme v Godiču pri Mekinjah se je večkrat spri s svojim delavcem 19 letnim Josipom Marinškom. Pred par dnevi pa so pripeljali Marinška v bolnico. V sporu ga je gospodar ustrelil v nogo. Podrobnosti in vzrok spora bo pojasnila preiskava.
—	Trdovraten vlomilec. V Gorenji Go« mili jo vlomil neki zlikovec v na samem stoječo hišo Franceta Pleskoviča. Pregnali pa eo ga domači, še predno si je nabral kaj plena in jim je komaj odnesel pete praznih rok in žepov. Še isti dan, komaj par ur kasneje, pa je vlomil, kot so ugotovili po popisu vlomilca, ravno ta zlikovec v hišo Martina Bukšeta v Dolenjem Maharovcu. Tam pa je imel vlomilec več sreče. Odnesel je 145 Din gotovine, nekaj obleke, eno pištolo in pa 2 hranilni knjižici na imo Martin Bukše in Marija Bukše z vlož-koma 4250 in pa 4000 Din. Vlomilec je še mlad fant in je čedno oblečen.
—	Vlom v Mednem pri Št. Vidu. Neznan dikovec je vlomil v trgovino in gositlno tis govca in gostilničarja Janka Cirmana v Mednem. Oboja vrata je odprt tat s ponarejenm ključem. Odnesel je štiri pare moških iq tri pare ženskih popolnoma novih čevljev iz črnega boksa, nekaj sira, salam, sladkorja in mila, 2 škatlji cigaret, 2 kg kruha in nekaj denarja. Poskušal je vlomiti tudi v druga stanovanja, toda bil jo prepoden in je pravočasno pobegnil.
—	Gonilni jermen, 11] m dolg in 11 cm širok, vreden 1500 Din, je bil ukraden iz žage posestnika Aleša Lavtarja v Bukovšci pri Selcih. Pozor pred nakupom jermena in jermenskih podplatov.
—	Od doma ie pobegnil 15 letni dečko Vinko Šemerl s Planine pri Logatcu. Pogrešajo ga že od [L majnika in sumijo, da se je odpeljal v Ljubljano. Fant je precej velik, bled in oblečen v plavkast suknjič.
—	Ukraden kozliček. Posestnici Ani Šte» fančič s Stare Vrhnike je bil ukraden iz hleva 6 tednov star kozliček in pa 4 raznobarvne kokoši v skupni vrednosti 400 Din.
—	Pobegli nasilnež. Iz Aržiša je pobegnil 22 letni sodarski pomočnik Rudolf Man-, driera. Poškodoval je z nožem Martina Pek-larja in je sploh znan kot nasilen Človek, ki ima morda še več grehov na vesti.
šfaJersKe novice.
š Umrl je v Pišecah tamkajšnji župnik g. Anton S r a b o č a n. Pokojni je bil rojen 29. decembra 1870 v Celju, v mašnika je bil posvečen 25. julija 1896. Pogreb bo v petek, 9. maja ob 10. dopoldne. R. I. P.
š Novi gcrcnli. Mesto odstopivših gerem tov so imenovani za občinske gerente: v Gor. Bistrici posestnik Štefan Krompož, v Bukovici pos. Franc Puhan, v Vel. Dolencih pos. Janez Buček.
š I. citraški klub v Mariboru. Prejeli
smo: Lansko leto se je ustanovil v Mariboru citraški klub, ki je takoj po ustanovitvi pri-i redil I. citraški koncert, ki je zelo lepo uspeL O koncertu so se izrazili navzoči strokovnjaki zelo pohvalno in želeli lep napredek. Za tem se je vršil v mescu decembru družabni večer, ki je navzočim nudil lep užitek. Zvedeli pa smo, da se citraški klub pripravlja na II. koncert, ki se bo vršil v petek, dne 9. majnika ob 8. zvečer v mariborskem narodnem gledališču. Na sporedu so lepe in težke kompozicije, katere bo izvajal cel kor, ki se je od lanskega koncerta pomnožil od |14 citrašer na 20. Da bo slika popolnejša, so se združili s citrami razni drugi instrumenti in imitacije. Spored je lepo izbran in se nahaja v njem eden izmed maloštevilnih slovenskih komadov za citre i. s. »Po jezeru« od Ko-željskija, kateremu je priklopljen še čelo-solo tako, da se bo ta komad izvajal v kvartetu, Žal, da je takih komadov res malo, kljub temu da je toliko ljubkih slovenskih narodnih' pesmi in drugih komadov, ki se dado na ci-trah lepo izvajati. In koliko je takih ritrašev, ki si želijo večjih, težavnejših slovenskih komadov za več citer v zboru.
Prireditveni prostor za ta II. koncert se je primerno izbral že z ozirom na dejstvo, da se je I. koncert vršil vsled slabega vremena v dokaj premajhni Gambrinovi dvorani. Tudi je s tem dana vsakemu možnost, da se ude. leži koncerta in je pričakovati, da se tudi širša slovenska javnost bolj zanima za to prireditev.
š Umor v Križevcih pri Ljutomeru. Dne 2. L m. se je dogodil v Križevcih pri Ljutomeru bestijalen umor. Hlapec pri dr. Lebarju jc ubil z gnojnimi vilami oskrbnika Kardina-ra. Po umoru je zločinec pobegnil v gozd. Tu si je iz strahu pred orožniki, ki so ga zašlo« dovali, prerezal z žepnim nožem žile na vratu. Težko ranjenega zločinca so prepeljali v Mursko Soboto v bolnico.
š Požar v Robovi. V noči od 6. na 7. t m« je nastal požar v vojaškem objektu kraj smod-nišnice v Bohovi pri Mariboru. Iz Maribora se je napotila takoj požarna hramba, ki je ogenj kmalu zadušila. Tožar je napravil neznatno škodo.
š Pobegli kaznjenec, ki je skočil kljub temu, da ga jc spremljal orožnik, v železniškem predoru pred postajo Prngersko iz vlaka skozi okno, je, kakor so do sedaj dognali, srečno utekel.'Preiskali so ves predor, vlak in vso okolico, toda zaman. Mož ie imel iz-
redno srečo in je moral biti tudi skrajno predrzen in spreten, da se mu je posrečil tako obupno predrzen beg, pri katerem ee je naravnost igral z življenjem.
š Izpod kozolea posestnika črneta Bra-iovška na Vranskem je bil ukraden vojaški trenski voz z visokimi kolesi, vreden 1300 D. Voz so sledili v Savinjsko dolino. Tatvino je izvršil bržkone kak tuj sejmar, ki je bil prej-gnjl dan na sejmu na Vranskem.
Ljubljanske novice.
lj Novi naselbini na Mirju hoče dati mestna občina značaj vrtnega mesta. Zasaditi so nameravali Mirje po načrtu Angleža Rajmonda Urnima s sadnim drevjem, toda vpoštevajoč mentalitet ljubljanskega prebivalstva je ma-gistratni gremij sklenil, da zasadi z nesadnim drevjem. Okrožna, sedaj Groharjeva cesta se zasadi s kostanji, Gorupova ulica i. s. od ulice Mirje do Gradašice se zasadi z dvema vrsto-ma topolov, na katere bo z Rimske ceste čeden in učinkovit pogled. V Bogošičevi in Mur-nikovi ulici se zasade akacije, -ulica Mirje, ki vodi ob Rimskem zidu, se preuredi v pomladansko in jesensko šetališče, tako da se zoži del namenjen za vozove na 6 m, pas ob hišah bo ostal nezasajen, pas ob Rimskem zidu bo širok 8 m. Prostor, ki leži nad zidom in ven molečimi zidnimi deli, se poseje s travo in ogradi s prav nizko živo mejo ali ograjo. Koti se pa zasade z divjo trto, ki dobi na jesen rdeče listje. Šetališče se zasadi ob strani z lepocvetočim grmičjem, ki bo spuščalo svoje veje čez zid. Glede ureditve prostora od zidu do egraje Tehnične srednje šole stopi magistrat v dogovor z vitežkim redom kot lastnikom in s konsorvatorjem dr. Steletom.
lj Grcmijalna seja dne 2. maja 1924. Poročamo o gospodarskem referatu, ki ga je podal g. nadsvetnik Jančigaj: Določi se najem-ščina za ribolovstvo Zdenčina v znesku 2500 Din. — Ocvirk Fani se odkloni prošnja za podelitev lope na Vodnikovem trgu št. 17. — Berlota Franca odpoved lope št 17 na Vodnikovem trgu se vzame na znanje. — Baraka na ljubljanskem Gradu se odda Metki Krašo-vec. _ šmuc Ivi se odkloni kiosk ali paviljon pred opernim gledališčem. — Golobič Francu se podaljša zakop njive na bivšem dr. Kaiser-Jevem svetu. — Posestnikom na Marijinem trgu se na prošnjo za odst-anitev trafike r>e more ugoditi radi tozadevne pogodbe. — Pen-govu Osvaldu se odstopi svet pri Karlovškem mostu. — Pevskemu društvu Krakovo-Trnovo se dovoli vporaba Hribarjevega gaja za veselico na dan 29. junija 1924. — Lipovec Mariji se dovoli naprava žične ograje v Rebri. —- »Clamorc agenturi se odkloni prošnja za namestitev reklamnih plošč na drogih cestne železnice. — Steinerju Antonu, Opekarska cesta, se da v zakup košnja na novoprojektirani ulici ob Je rano vi ulici. — šemetu Josipu, vla-kovodji, se da v najem svet ob cesti na Južno železnico. — Kozincu Branku se da v najem svet za I. mestno uradniško hišo na Pruiah. _ Hafner Angeli se da v najem zemljišče na Pruiah. — Ivanu in Frančiški Poljanec se da v najem vrt Pred prulami št. 25. — Lukežič Francu in Rupar Matiji se da v najem svet Pred pnilami. — Henriku Franzlu se da v najem svet na Pruiah. — Vrhuncu Francu, hišniku, se da v najem zemljišče pred hišo št 42 ob Cesti na južno železnico. — Jermanu in KoreDČanu se da v najem zemljišče za šolo na Prulah. — Njive mestne občine v k. o. Kapucinsko in šentpetersko predmestje L del so ee dale v najem raznim prosilcem. — Leopoldu Scleibachu in Alojziji Pire se doveli prodaj?. časopisov na frančiškanskem mostu. — Sladoledarjem se dovoli prodaja sladoleda po mestnih ulicah, a ne na stalnem stojišču. — Gajšku Francu se dovoli gugalnica in strelišče ob Latermanovem drevoredu. — Schiller Ivani se da v najem svet za prodajo slamnikov na Sv. Jakoba trgu. — Ivanu Gracerju se kiosk na Valvazorjevem trgu ne dovoli. — Koloncu Antonu se dovoli trafika ob Cesti na Rožnik. >— Višnovarju Leopoldu iz Stanežic št. 11 se dovoli prodaja brusov iu kos na živinskem sejmu. — Riegerju Juliju se dovoli prostor za postavitev vrtiljaka ob Latermanovem drevoredu. — Primožu Justinu, kleparskemu mojstru na Glincah 7, ee ne dovoli stojnica. -— Dežman Frančiški, stanujoči Cesta v mestni log 28, se odkloni prošnja za stojnico pri podvozu na pokopališče. — Čebulj Tereziji, Kmetijska ulica 116, se odkloni stojnica. — Brulcu AJitonu, Šolski drovored, se odkloni stojnica ob trnovski cerkvi. — Nemečku Viljemu se dovoli postavitev vrtiljaka v Latermanovem drevoredu. — Tomasu Francu se dovoli prostor za gugalnico in vrtiljak ob Latermauo-vem drevoredu. — Žitniku Francu, Ižanska ceeta 20, se odkloni prošnja za barako na lastnem posestvu. — Povhe Mariji, vdovi po invalidu, se dovoli prodaja časopisov pred kolodvorom. — Odobri se dražba za oddajo ko-šenj ob mestnih potih, štradonih in travnikih za leto 1924 na Barju. — Odobri se dražba za oddajo košenj ob mestnih potih, štradonih in travnikih za leto 1924 v k. o. Trnovsko predmestje in Gradišče.
lj Poroka. Včeraj sta se poročila v trnovski cerkvi g. Franc V reve, zastopnik tvrdke Lissauer et Comp., Ljubljana, z gdč. Jerico Zupan, iz znune blejske družine. — Poročal je nevestin brat dr. Zupan. Bilo srečno 1
lj Majniški izlet društva >Pravnika< bo letos združen a zanimivo ekskurzijo. Udele-
ženci se odpeljejo v soboto, dne 17. maja t. L s popoldanskim gorenjskim vlakom iz glavnega kolodvora ob 3. uri 10 minut do Št Vida, odkoder se podajo k tacenskemu mostu. Od tega mostu peš izprehod vzdolž ob Savi ob njenem desnem bregu do Jezice. Na tem izprehodu bo pojasnjeval g. univ. prof. dr. Karel Hinterlechner, kako je učinkovala regulacija Save med Tacnom in Lazami na poglobitev savske struge in posredno s tem na izvire ljubljanskega vodovoda. S tem bo v naravi utemeljeval svoje naziranje, ki ga je izrekel na svojem predavanju, ki se je vršilo lansko leto meseca decembra pod naslovom >Geologija in uprava« na sestanku »Pravnika«. Po izprehodu na Jezici prijateljska zabava v gostilni >pri Alešu«. Če bo 17. slabo vreme, se bo vršil izlet dne 24. maja. Vabimo gg. člane, da se izleta mnogobrojno udeleže; gostje dobrodošlil
lj »Slavčeva« razstava v Narodnem domu vzbuja pozornost in je prav dobro posečena. Je verna slika 40 letnega pevskega in narodnega razvoja. Odprta je vsak dan od 13. do 16. ure, v nedeljo 11. t m. pa od 9. do pol 1. in od 14. do 17. ure. Razstava bo odprta tudi 1. junija na dan ljudske slavnosti in opozarjamo zunanja društva, katera pridejo tedaj v Ljubljano, da si ogledajo razstavo.
lj Umrli so v Ljubljani: Jožef Krvina, posestnik, 31 let — Frančiška Lunder, dni-narica, 76 let. — Albina Trček, hči pisarn. 'Sluge, 18 let. — Apolonija štrukelj, trgovka, 87 let. — Blažek Kovač, novorojenček, 3 ure.
—	Elizabeta Karolina Gree, hči tovarn, mojstra, 7 mesecev. — Fran Pretnar, vrtnarski delavec, 52 let. — Avgust Pajk, novorojenec, 6 ur.
Ij Ljubljanski trg je bil včeraj jako živahen in dobro založen. Kot novost smo opazili grah, in sicer v strokih po 18 Din kg, oluščen pa po 15 kron merica (osminka litra), špar-glji so bili po 30 kron šopek. Posebno bogat je bil domač trg jajc, fižola, moke, kuretine in pa raznih domačih mlečnih izdelkov. Posebno lepa je bila tudi že naša domača solata. Cene so bile primerne, vendar pa bi sedaj pri naraščajoči obilici vrtnih in poljskih pridelkov že lahko nekolko odnehale vsaj za navadne sadeže. Kdor pa se zanima seveda za špecialitete, ta naj poseže malo globlje v žep. — Zelo bogat je bil trg domačega cvetja. Vse polno je bilo posebno šmarnic in narcis.
—	Smili pa se nam naša flora, ki posebno v ljubljanski okolici strahovito propada, tako, da gredo izletniki lahko po cele ure izven mesta in da dobe komaj šopek lepših navadnih cvetic, ker se daleč ua okrog vse pobere in znosi na trg. Pri tem pa opozarjamo mero-dajne nadzorovalne organe, da pazijo, kakšne cvetice se trgajo, ker nekaj cvetic je prepovedano trgati. To je razvidno iz svoječas-nega razglasa mestnega magistrata. Vsekakor tudi ni prav, da se rujejo cvetice s koreninami in pa da se lomijo cele veje cvetja domačega sadja in tudi drugega drevja. Razveseljivo je, če je trg poln cvetja in. zelenja, žalostno pa bi bilo, če bi oropal ta trg celo obširno ljubljansko okolico tako lepe, bujne in živahne flore, kot jo imamo, odnosno smo jo imeli ravno mi. To nam potrjujejo tudi številni izletniki v ljubljansko okolco, ki ljubijo cvetje.
lj Iz hiralnice pri Sv. Jožefu v Ljubljani je pobegnil od dela 28 letni umobolni Josip Jemec iz Grahovega pri Cirknici. Mož, ki je odpeljal s seboj tudi ročni voziček, je velik, suh, bled in slabo oblečen.
lj Tatvine Drvarju Jožetu Bučarju v Kapiteljski ulici 8 je bila ukradena izpod spomenika na trgu Sv. Jakoba skoro popolnoma nova žaga in koza v vrednosti 150 Din. Koza je bila rdeče prepleskana. — Delavcu tobačne tovarne Rudolfu Tekavcu iz Kolizejske ulice je bil ukraden v Vošpernikovi kavarni na Sv. Jakoba trgu polsvilen dežnik, vreden 250 dinarjev. — Iz garderobe opernega gledališča je bila ukradena dr. Rigo Aleksandru temno-rjava moderna obleka, vredna 300O Din. — Z dvorišča Ljudskega doma so bile ukradene Antonu Jermanu 3 kokoši, vredne 160 Din. — Zasebnici Ani Boh je izvabila na goljufiv način neka na videz znana 36 letna ženska srednje postave, pisano ruto, siv plet in 200 Din gotovine in je pobegnila.
pr Na petkovem koncertu Glasbene Matice nastopita na našem koncertnem odru dva nova dirigenta. Konservatorijski profesor in skladatelj Josip Michl vodi orkestralno društvo Glasbene Matice in si je za svoj tokratni nastop izbral tri suite za godalni orkester. So to dela velikih kontrastov in dirigentu je dana v obilni meri prilika, da pokaže svoje notranje pojmovanje in kako skuša z istim vplivati na svoj aparat — na orkester, ki naj izvede skladateljeva in njegova čutila. Pevski zbor Glasbene Matico pa nastopi pod vod-svom g. Srečka Kumarja, ki je določen kot naslednik Mateja Hubada pri Matičnem zboru. Za svoj prvi nastop si je izbral celo vrsto del iz najmodernejše slovenske literature. Gospod Kumar je do sedaj vodil učiteljski pevski zbor v Julijski Krajini in vsi, tudi tujp-odni kritiki, so mu enoglasno priznali, da ga vodi globoko občuteno tor z veščo in sigurno roko. Prepričani smo, dn bo vreden naslednik svojemu velikemu predniku. Vstopnice so v pred-Diodaji v Matični knjjgarnL
pr XII. mladinsko predavanje, ki bi se moralo vršiti v nedeljo dne 11. t m., se preloži na nedeljo, dne 25. t m. ob pol enajstih v Uniouski dvorani. Spored oetane ieti, kakor je bil javljen za to nedeljo.
pr Franee Šteto: Opis zgodovine umetnosti pri Slovencih. Kulturnozgodovinski poskus. — To delo, ki ga je Nova založba v Ljubljani ravnokar izdala, je slovenska javnost že dolgo potrebovala. V njem opisuje konservator dr. SteI6 razvoj umetnosti (stavbarstva, kiparstva in slikarstva) na Slovenskem od najstarejših iJasov do današnjega dne. Pisatelj je dobro razumel potrebe modernega čitatelja, ko se je odločil, da ne poda zgolj statistike umetnostnega dela na Slovenskem, marveč da opiše duha našega umetnostnega ustvarjanja v tesni zvezi z ostalimi kidturnimi dogodki doma in v tujini, ki so so-odločevali v našem duševnem življenju. A čeprav je bil glavni namen knjige, da zariše jasno črto umetnostnega razvoja med Slovenci, je pisatelj vendar tudi navel najvažnejše umetnostne spomenike in najbolj odločilne umetniške osebnosti, tako da delo dejanski predstavlja prvo slovensko umetnostno zgodovino. Besedo knjige pojasnjuje velika-množica slik v tekstu in na prilogah, spričo katerih se cena knjige (60 Din) mora označiti kot zelo nizka.
pr Pevec, št 1.—4. je izšel. Na uvodnem mestu objavlja kratek življenjepis in delovanje skladatelja Emila Adamiča z njegovo sliko (dr. K.), poročilo dr. Kimovca na V. katoliškem shodu o glasbi, nadaljevanje Aljaževih pevskih spominov, Antona Dolinarja vzgojno razpravico o pevski glasbi, nadaljevanje Bajukovih sestavkov narodne pesmi v sekiricah in mnogo informativnega, pa tudi zabavnega drobiža. Glasbena priloga prinaša precej težak mešani zbor Molitev pastirčkov (E. Adamič), Premrlov mešam zbor Slovenska zemlja, prepleten z moškim in ženskim zborom, Hochreiterjev moški zbor Majski dan —
vsem tem trem skladbam je prisodil artietič-ni odbor nagrade — in Laharnarjev moški zbor Na delo! Celoletna naročnna 80 Din, uprava Miklošičeva cesta 7.
Narodno gledišče.
Nocoj gostuje ▼ naši operi operni pe»
vec tenorist g. Roman Lubiniecki in sicer nastopi v operi »Faust« v vlogi Fausta. Gospod Lubiniecki poje pri nas ua angažma za bodočo sezono. Predstava se vrši za red E,
Gospa Šaričeva, članica ljubljanske drame, nastopi po daljšem bolniškem dopustu prvič v soboto, dne 10. t. m. in sicer v glavni ženski vlogi drame francoskega pisatelja Lenormanda Izgubljene duše«.
Cerkveni vestnik.
c Umeščen je bil v sredo 7. t m. g. An« drej L a v r i č, bivši dekan in župnik v Vipavi, na župnijo Brezovica pri Ljubljani.
i vestnik.
Podružnica Slomškove zveze za Ljubljen no ima zborovanje v petek dne 9. maja ob pol šestih zvečer v šentjakobski dekliški šoli. Predava g. monsignor Steska.
Dijaški vestnik.
d »Danica< ima nocoj ob osmih v Aka« demskem domu diskusijski večer. Predava g. dr. L. E h r 1 i c h o misijonstvu. — Odbor.
Naznanila
Pevski zbor Slov. kat. izobr. društva f
CeTJn priredi v nedeljo dne 18. t. m. v Narodnem domu ob pol 4. uri popoldne koncert a izbranim sporedom. Vse ljubitelje lepe pesmi opozarjamo na ta koncert. Spored objavimo pozneje.
Junak dneva.
Ves Pariz govori že teden dni o mladem letalcu Peltier d'Oisy, ki leti z aeroplanom v Tokio na Japonsko. Pariz ima zmeraj nekaj: enkrat je kakšna apaška primadona, nato kakšen večkratni morilec, zatem slavij eni boksarji ali pa kak »nesmrtnik«, član pariške akademije. Vse skuppj, vse pomešano, brez razlike. Novi junak je zjutraj še v Parizu pil kavo, popoldne je obedoval v Bukarešti, drugi dan je pa pil kavo že v Alepo. In tako dalje. Polovica poti je v Kalkuti v Indiji Številke nam imponirajo: tisoči kilometrov, brez defekta, sam velikanska hitrost, 170 do 200 kilometrov na uro! Kakor učenec, ki piše nalogo. Nič ga ne zanima, kaj se godi po svetu, samo en cilj ima pred seboj: Tokio, 19.600 kilometrov od Pariza. Polovica zemljiškega ekvatorja! Čez kontinent plava in čez morje leti, ne vidi ne narave in ne mej, samo motor vidi, na veter pazi in na vreme. In to pičico v neskončnosti zasleduje Pariz pravtako kakor Liverpool ali Chicago. Bajna je ta vožnja; pred par desetletji še nepojmljiv čudež, danes senzacija, jutri morda še to ne več. Kajti, če se vožnja posreči, bodo jutri vozili dobro plačani piloti pošto iz Pariza v francosko Indokino in lepi polet bo samo navadna poštna pot. Peltier d'Oisy bo oddal svoj aeroplan vladi v Indokini in se bo odpeljal z mehanikom na ladji domov. Dolga se mu bo ta vožnja zdela, a vsaj svet bo videl malo bolj natančno, kakor pa gleda sedaj.
—	Zanimiva promocija. Na češkem vseučilišču v Pragi sta bila promovirana te dni dva odlična Angleža: John G. Kellett, ki je dovršil svoje študije na vseučilišču v Dur-hamu in ki sedaj delhjo kot asistent na visoki rudarski šoli v Pribramu, je postal doktor »renim naturalium«, doktor modro-slovja pa je postal dr. jur. Walter Seton, tajnik londonskega vseučilišča. Slavnosti jo prisostvoval tudi angleški poslanik v Pragi Sir George Clcrk. Oba nova doktorja sta obljubila, da bosta pospeševala znanstvena zveze med Anglijo in Čehoslovaško.
—	Za. stolnico sv. Vida v Pragi so nabrali ob tisočletnici sv. Vaclava 410.000 čeških kron. Ta denar bodo porabili za dovrši-tev stolnice. Kar pa bo denarja še manjkalo, bo prispevala država. — »Narod« bo pisal, da so Čehi veliki »klerikalni nazadnjaki«, ker dajejo miljone za stolnico.
—	Katoliški >Materin dan« v Avstriji. Dne 25. maja priredi »Vzgojna in šolska organizacija' avstrijskih katoličanov« s sodelovanjem vseh drugih katoliških organizacij in z dovoljenjem vseh škofijskih ordinariatov v Avstriji po vsej državi »Materin dan«.
—	75 letnica angleškega katoliškega pisatelja. Te dni jo praznoval svojo 75 letnico angleški pisatelj msgr. Cnnon Ваггу, član mnogih znanstvenih družb. Slovita je njegova »Zgodovina papežke monarhije«. Spisal ja tudi več romanov.
—	Otroci-risarji. V londonski Guild-Hall je te dr- 35. razstava kraljeve risarske dru:> be. Letos je posebno zanimiva, ker osvetljuje razno temne fiziologične kote umetnostnega in rokodelskega risanja. Razstava naj v prvi
vrsti pokaže, kakšno vlogo pri predstavah pon dob ima spomin, kakšen vpliv na predstavljanje imajo posamni čuti in posebno, kaj pravita tip in vonj. Neka risba je bila napravljena po sluhu, druge po okusu in duhu citrone. Prav posebno zanimive so risbe majhnih otrok, baby-jev. Baby izgovori bejbi, t. j. majhen otroček. Najmlajši risar je bil star eno leto in enajst mesecev, njegova risba se imenuje »veselje v otroškem vozičku«. Je zelo učinkovita; dopisnik lista Times pravi: Gotovo ni otrok risal tega, kar je videl, temveč to, kar je čutil. Prav posebne vrste eo risbe starejših otrok, ki so jih napravili в zavezanimi očmi, pod nadzorstvom učiteljev* Dopolnilo tem risbam so risbe iste vrste, samo da oči niso bile zavezane. Izvršba je bolj skrbna, če otroci gledajo, a energija risanja je večja, če imajo oči zavezane. Vsekakor prav zanimive skušnje. Razstavljeno je pa vse po letih: prva skupina obsega babyje do tretjega leta, druga od tretjega do sedmega itd.
—	Zakaj nekateri Bethlena ne marajoi
Ogrski ministrski predsednik Bethlen zagovarja z vso vnemo novo smer notranje politike. Ustavo in ustavne institucije hoče demo-kratizirati, a pravi, da se mora vse to izvršiti le polagoma. On pravi, da je demokracija trojna: socialistična, liberalna in krščanska. Proti socialistični demokraciji se je Bethlen že davno izrekel, po liberalni se nihče ne skominja, ostane torej krščanska demokracija. Na to oprt ima Bethlen vso javnost za seboj in zato ga socialistično in liberalno časopisje tako napada.
—	Izseljevanje v Brazilijo. Pariški
sTemps« poroča, da se ja tok izseljencev radi omejenega izseljevanja v Severno Ameriko obrnil v Brazilijo. Od januarja do aprila t. 1. se je v Brazilijo izselilo trikrat več ljudi ko lani v tem času. Največ izseljencev v Brazilijo prihaja iz Nemčije, Cehoslovaške in Poljske. — O slabih razmerah izseljencev v teh krajih pa smo že poročali.
—	Mednarodni sociološki kongres za na* rodne manjšine. Te dni se je vršil ▼ Rimu letošnji mednarodni sociološki kongres. Pečal se je med drugim z varstvom narodnih manjšin in sprejel več važnih tostvarnih sklepov^ Predvsem naj se na Dunaju ustanovi urad, ki bo proučeval položaj narodnih manjšin v, posameznih državah ter zbiral zanesljivo, ne* potvorjeno statistiko o njihovih političnih in kulturnih razmerah. Dalje se mora ugotoviti, kdo ima pravico govoriti v imenu narodnih manjšin. Tlačenim manjšinam se mora priznati pravica, da se zaradi krivic, ki se jim prizadevajo, pritožijo. O pritožbah naj v zadnji instanci odloča mednarodno razsodišče. Končno naj Društvo narodov izdela sistem sankcij, s pomočjo katerih bi se posamezne države prisilile, da se pokore sklepom га* sodišča — Ti sklepi bodo mogli dobro služiti i našim bratom onstran Karavank ln ob Jadranu.
—	Trinajstletni deček kot politični go* vornik. V Gori na Nemškem je bil napovedan te dni shod, na katerem je govoril trinajst* letni deček o »krščanstvu in prostomiselstvu«. Seveda komunist. Dostop so inrale samo »oee< be< v starosti nad 12 let.
eespodarslvo.
Jugoslovansko posojilo v Italiji.
V najnovejšem času se vedno pogosteje "ujejo vesti o velikih posojilih, И jih baje ponujata Anglija in Italija naši državi.
Uradno zatrjujejo v Belgradu, da se o teh posojilih ne da reči še nič gotovega. Ta uradna trditev pa ne drži. Drži mogoče glede posojila, ki bi ga bila bajo dala naši državi velika anglešlca tvrdka Armstrong, glede italijanskega posojila pn je stvar po poročilih iz Rima procej jasna in gotova.
Mi smo nedavno žo poročali, da so so za posojilo Jugoslaviji združile tri velike italijanske banke (»Banca Commerclale Italia-na«, »Ban ca Commercialo Triestina« in >Ban-ra Adriatica« v Trslu). Toiu se je na posredovanje Mussolinija pridružilo tudi večje število srednjevelikih italijanskih zavodov. Natančnejši pogoji za posojilo pa takrat še niso bili znani.
Danes pa poročajo iz Rima, da bo posojilo znašalo 500 milijonov lir, da bo teldo 20 let in da bodo znašale obresti po 7 odstotkov. Kot protiuslugo za lo posojilo pa daje naša vlada Italijanom velike gozdne koncesijo v Bosni in v Slavoniji.
Sindikat italijanskih kapitalistov dobi dalje pravico, da zgradi železniško progo, ki bi vezala osrčje države s Splitom. Na tej progi pa bi bilo zaposleno samo italijansko osobjel
O političnem pomenu Italijanom obetanih, čeprav morebiti še ne podpisanih koncesij bomo govorili pri clrugi priliki. Razumljivo pa je, da se jo gospodarskih krogov, zlusli v Zagrebu, polastilo upravičeno razburjenje, ko so zvedeli za te načrte bpl-grajske vlade. V Zagrebu smatrajo te koncesije naravnost kot gospodarsko v o -leizdajo. Naglašajo pa predvsem, da Italija tega posojila ne bo dala naši državi, агп-pak Pašič-Pribičevičevi vladi.
Poskus s posojilom iz Italije nam kaže Pašičevo napore za volivni mandat v čisio novi luči. Pašič bi Pribičevič hočeta volivni mandat, da skleneta posojilo brez parlamenta, potem pa da vodita nove volitve z laškim denarjem! Gospodarsko naj nas izkorišča la-šlu kapital, politično pa Pašić-Pribičevićev režim.
Iz angleškega posojila pa po vseh znakih sodeč no bo nič. Angleži so predobri raču-narji in oni ne dajejo denarja tja v en dan brez kontrole. Kontrole v uporabi denarja so pa Pašič boji. Zato je belgrajskini vlastodrž-cem mnogo ljubši brezkontrolni laški denar.
Z ozirom na velikanske gospodarsko koncesije, ki jih bo dobil pri nas italijanski kapital, je tudi razumljivo, da Italiji na kon-| troli denarja ni mnogo ležeče. 500 milijonov lir lahko Pašič porabi kakor hoče, Italijani bodo dobili iz jugoslovanskih gozdov svoj denar petkrat in desetkrat povrnjen!
Zato pa vsi gospodarski krogi presojajo laško posojilo kot višek korupcije in nemorale.
g Važno za vinogradnike. Na zadnji seji zagrebške trgovske zbornice jo izjavil predsednik Arko, da teko pogajanja med našo državo in Češko gledo vina brez kompenzacije s pivom ugodno.
g Cene v Zagrebu. Morske ribe so prodajali po 30—35 dinarjev kilo (povprečno). Finejše vrste tudi po 40 Din. — Ceua jajc je poskočila na 1.25 Din za komad. — Par piščancev 100 Din. — Domačo glavato solato so prodajali na Jelačičevem trgu po 5 Din glavico, salato iz Novega Sada pa po 10 Din
kilo. — Špinnča po 10 Din kilo. — čajno maslo sa jo podražilo in je veljalo 90, mestoma colo 100 Diu kilo.
g V Trobnem dolu pri Laškem obstoja že precej časa premogovnik, ki proizvaja prvovrsten, visokokaloričen svetlečrn premog. Hadi terenskih in dovoznih težkoč se rudnik do zadnjih let ni mogel kaj posebno razviti. Pred kratkim pa je rudnik prevzela deln. dr. Golubovački ugljenik »Jelena« v Zagrebu, ki je preuredila obrat in ga dvignila tako, da ee proizvaja zdaj dnevno že 2—3 vagone premoga. Glasom analize dunajskega kemijskega instituta ima ta premog 71—79 odstotkov ogljika in 7.100—7.900 kalorij ter je potemtakem eden naših najboljših premogov, ki v učinku domala enači prvovrstnim iuozeiriskim premogom. Podjetje gradi sedaj od rudnika do žel. postaje Laško poljsko železnico, in bo, čim bo ta železnica zgrajena, dvignilo produkcijo za najmanj 5 vagonov dnevno. Ležišča tega premoga so ogromna in zadostujejo za desetletja. Ker se je doslej proizvajam premog skoro ves pošiljal na velike industrijo v Vojvodini in Banatu, je ostal pri nar. skoro nepoznan. Zdaj je prevzel glavno zastopstvo in samoprodajo tega prvorstnega premega g. Dom. Č o b i n, v Ljubljani, Wol-fova 1, II, ki dobavlja ta, kakor tudi Golubovački premog, ki je istotako jako dober (ima ca 6.000 kalorij) promptno in po originalnih rudniških cenali. G. Čebin dobavlja pa tudi drugo premoge iz slovenskih rudnikov po originalnih cenah in opozarjamo tozadevno na današnji oglas.
g Dodelitev skladiščnih prostorov na Delti in Brajdici, Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse importerje in eksporterje, ki reflektirnjo na skladiščne prostore na Delti in Brajdici, da vložijo kolko-vano prošnjo za dodelitev prostora direktno na Ministrstvo saobračaja v navedbo vseh podatkov o obstoju in poslovnem obsegu tvrdko ter v izmeri prostora, ki ga želijo vzeti га svoje skladišče v najem. Ker je v kratkem pričakovati, da se uredi vprašanje železniških tarif iu paroplovnih zvez za promet preko Sušaka, je v interesu slovensko uvozne in izvozne trgovine, da se zasigura našemu prometu odgovarjajoči delež v domači luki. Dosedaj pa je bila vložena iz Slovenije samo ena prošnja.
g Uvoz strojev iz Avstrije. Po podatkih avstrijske statistiko je Jugoslavija najboljši kupec za avstrijske stroje. Od celokupnega avstrijskega izvoza strojev in aparatov, brez električnih v znesku 33.7 milijonov zlatih kron je šlo v Jugoslavijo, ki stoji v tem oziru na prvem mestu med vsemi državami, ra 6.5 milijonov. Od celokupnega izvoza električnih strojev in aparatov, ki je znašal 39.3 milijone zlatih kron, je kupila Jugoslavija za 43 milijone zlatih kron.
g Urez rusko nafte v Jugoslavijo. Zagrebška rafinerija mineralnega olja »Danica< je nabavila v sovjetski Rusiji 10.000 ton ruske nafte. Prve pošiljke so došle preko Črnega morja po Donavi in Savi v Bosanski Brod, kjer bo nafta sčiščena.
g Za poselnike velesejma v Padovi. Generalna direkcija državnih železnic SHS je dovolila za posetnike VI. vzorčnega velesejma v Padovi, ki so bo vršil od 5. do 19. junija t. 1. sledeče olajšave: 1. Za posetnike velesejma je dovoljen 50 odstotii popust pri cenah za vozne listke, brez prekinitve tako pri vožnji tja, kakor tudi obrai.no proti predpisani legitimaciji, t. j. pri odhodu je kupiti celo karto, ki velja potem tudi za povratek,
ako ima imetnik potrdilo na legitimaciji. 2. Za razstavne predmeto je dovoljen 50 odstotni popust na normalni tarifi pod pogoji, ki jih predvidova tarifa. Te olajšave veljajo za posetnike velesejma od 1. do 30. junija, a za blago in razstavljalce od 6. maja do 10. julija in sicer tako za potniške in mešane, kakor tudi za vse brzovlake, razen za Simplon-Ori-ent-Expres. — Italijanske državne železnice so dovolilo, da so.izdajajo ob priliki velesejma v Paclovl na tranzitnih postajah na mednarodnih mejah in agencijah v inozemstvu vozne karto za Padovo iu nazaj z veljavnostjo 30 dni s 50 odstotnim popustom.
g Posojilo producentom tobaka. Monopolna direkcija je sklenila razdeliti mod producento tobaka v Vojvodini in Dalmaciji 7 in pol milijona dinarjev kot brezobrestno posojilo. To posojilo naj služi za povišanje produkcije tobaka.
g Poravnalno postopanje Ujedinjone banke. Belgrajsko sodiščo je ugodilo Ujedinjeni banki poravnalno postopanje izven konkurza. Upniki, ki so glasovali proti poravnalnemu postopanju, bodo vložili ničnostno pritožbo.
g Francoski kapital čuva svojo koristi. Francoski poslanik de Builly je obiskal ministrskega predsednika Pašiča, zastopnika zunanjega ministra Gavriloviča in dr. Ribara. Obisk je veljal varstvu interesov francoskega kapitala pri južni železnici.	i
g Poljski žitni trg. Pšonica za 100 kg 21 zlatih, ječmen 100 kg 13.30 zl., 100 kg ovsa 12.50 zl.
g Tržaški promet. V prvem tromesočju tek. leta je znašal železniški trgovski promet v Trstu 1 milijon 21.112 ton. Če prištejemo k temu hidi pomorski promet v iznosu 850.822 ton, je celokupni tržaški promet tako na suhem kakor na kopnem dosegel 1 milijon 871 tisoč 934 ton blaga.
g Italijanska električna industrija. V Italiji je bilo 31. marca preteklega leta 355 električnih central, ki so obratovale. Izrabljale so te električne centrale i milijon 504.2JL4 konjskih sil vodne energije. Višina kapitala, ki je investirana v tej panogi, znaša 2 milijardi 148 milijonov lir. Za preteklo leto se je razdelilo dobička v skupnem znesku 147 milijonov lir.
BORZA.
Cuvih, 7. maja. Devizo: Pešta 0.0063, Berlin 1.32, Italija 25.22, London 24.63. New-york 56.150. Pariz 96.55, P mora 16.47, Dunaj 0.007950, Bukarešt 2.90, Sofija 4.05, Bolgrad C.97.
Zagreb, 7. maja. (Izv.) Devize: Italija 3.6010—3.6310, London 352—355, Newyork 79.65—80.65, Pariz 5.30-5.35, Praga 2.3525— 2.3825, Dunaj 0.1126—0.1146, Ziirich 14.31— 14.41. — Valute: dolar 78.8150-79.87.
вжшввввввввваввшввввавввпввшввв
OMssett:Mes)9iiro5 BeriM.
ввваввававввввааваавввввввпввиав
Izpred sodišča.
S kolom po gtevi. »Posledica razgretih fantovskih duš, »aufanja« in pijančevanja in pretepa, je današnji slučaj«, tako je govoril zastopnik, ki je zagovarjal Lorenca Tiča iz Soteske. Spri se je fant v- pijanosti in pograbil jo v pobesneli surovosti kol, ter je napadel svoja tovariša Učakarja in Jermana. Obravnaval se je včeraj slučaj Učakarjev, katerega je udaril Tič po glavi tako silno, da je padel fant v studenec in se je šele čez 7 ur doma zavedel. Drugi dan so ga prepeljali v
ljubljansko bolnico, kjer je ostal 14 dni. Zagovornik jo ugotavljal kljub temu, dn jo poškodba lalika in poklicali so zvedenca zu ravnika, ki pa po tolikem času ni mogel več ugotoviti, če so bili znaki kakor nezavest in krvnvljenjo iz ušes posledica udarca ali poj sledica zadnjega litra liruševca, katerega so fantjo izpili iu ki ga je morda vrgel tako ne^ srečno v studenec. Z ozirom na to jo bil ob-, sojen Tič snino na en mesec zapora, mora plačati Učakarju 10.000 kron za izgubljeni zaslužek, zdravila in bolečino in pa 1288 kron za bolnico, tako da jo bil ta liter lirušovca kljub temu prccej drag in si ga bo fant dobro zapomnil.
8 104. Sodnik: Janez Plos! Ga ni? Do* stavljeno mu je! Aha tu pa je dopis! Obtoženi Janez Plos, posestnik .v Starem trgu je pisal, da no moro priti k obravnavi, ker jo star mož in so mu pred kratkim odrezali levo nogo. Prosil je, da naj mu postavijo zagovornika in naj ga milo obsodijo. Bil je pijan in se je v, pijanosti malo preveč razliudil. Kaj pa je napravil stari Plos? Dpe 4. decembra jo opazil pred svojo hišo konjača in orožnika. Razglašen jo bil takrat v tem okraju pasji kontiu mac in konjač je pobral že voč psov. Tudi Plos ima psa in zbal se je mož, da gre konjač v njegovo hišo. To jo starca tako razhudUo, da jo začel zmerjati oba in jima je očital, da pobijata in pobirata pse, na vse zadnjo bodo pa lo dušo še krave in konje pobrale iz hlevov. Z ozirom na njegovo priznanje, prošnjo in slabe razmero jo bil mož obsojen samo na |100 Din globe, strosko in 50 Din tnkse.
tU 11
Izgubil jo včeraj dopoldno noki posestnik na ljubljanskem sejmu črno usnja-to torbico, v kateri je bilo nad 4000 K gotovino i ii nokaj listin. Najditelj so prosi, da proti najdenini vrne torbico in njeno vsebino lastniku, čegnr naslov je iz listin raz-< vidou ali pa naj mu naznani svoj naslov, da se sam oglasi pri njeni. Lahko pa izroči najdeno tudi v upravi Slovenca.
iiiiiHiiitiniiiiiii!i)iiiiii!MiiiiHn(iMiii:iiii!iiiiiiiiiiiitisi:iii:iiiiiiiiiiiiii;iiiui
Vam mora pritrditi Vaš čovljar na čevlje, ker s tom ne Stedlte lo z denarjem 'i ampak varujete tudi noga in obuvalo. §
TiHiiUMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiinaiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiimiHiiiV
Metcorolo^icno poročilo.
Ljubljana 305 m n. m, vlš.
Normalna barometorska višina 736 mm.
Cas OpAKO- vunia	Baro-motor t mra	'i'ormo-moter 7 0	1'aibrom. dilorenoa v 0	Nobo, Totrovi	Padavin« v mm
6./5. 21 b	7376	113	0-5	obl. vzhod	
7./5. 7 h	735*0	14-2	0-8	obl.	0-5
7./5. 14 h	733-6	16-2	0-8	v. obl.	
James Oliver Cunvood:	12
Kazan, volčji pes.
(Kanadski roman.)
(Dalje.)
Tolpa je postala tiha. Culo se je samo dihanje in mehki udarci nog na sneg. Volkovi so tekli zelo naglo, v tesno stisnjeni vrstL In vedno jim jo bil na čelu Kazan za dolžino skoka in ob njegovi rami je bila volkulja Sivka.
Prvič v življenju se ni bal človeka, niti njegove palico, niti biča, celo onega skrivnostnega predmeta ne, ki bljuje v daljavo ogenj in smrt. In če je tekel tako naglo, je bilo to samo zato, da čimpreje zasači svojega starega sovražnika in se sprime z njim. Vso ponižanje, vsa ljutost štirih let sužnosti in izrabljanja njegovih moči se je prelivalo po njegovih žilah v ognjenih tokih, in ko jo slednjič opazil v daljavi na sneženi planjavi male črne pike, ki so se pregibale, je bil krik, ki mu je prišel iz grla, tako čuden, da volkulja Sivka ni razumela, kaj pomeni.
Z vso hitrostjo so volkovi divjali naprej proti malim črnim pikam in proti tenkemu ogrodju lesenih sani, ki se je dvigalo iz snoga. Toda preden so dosegli svoj cilj, so se bile sani ustavilo in nenadoma so se začeli kazati drug za drugim ognjeni je-riki, ki se jih je Kazan tako zelo bal in ki s o spuščali žvižgaje v zrak pikajoče čebele smrti.
V svoji blaznosti morifve pa se Kazan ni dal ostrašiti iu niti oiu niti uiegovi bratje niso odnehali.
Čebele smrti pa so priletavale, prva, druga, tretja, četrta, peta in hitele mimo kot blisk. Trije volkovi so se že bili zvalili na sneg in ostali so se umaknili na desno in levo. Druga krogla človeka, ki je streljal, je bila v temi oplazila Kazana od glave ne repa in mu ruvaia dlake na svojem potu. Pri zadnjem strelu pa je začutil pekočo stvar, ki se mu je zasadila v ramo globoko v meso. A kljub temu je šel naprej, sam z volkuljo Sivko, ki mu je zvesto sledila.
Psi, ki so vlekli sani, so bili izpreženi in preden se je mogel Kazan zagnati proti človeku, je imel pred seboj množico psov. Boril so je z njimi kot demon. Čutil jo v sebi moč dveh volkov in blazno grizel na vse strani. Dva njegovih bratov sta mu bila sledila in se vrgla v boj. In še dvakrat jo začul pok strašno puške in obe živali sta padli. Človek jo bil prijel puško za cev in jo vihtel kot gorjaoo. Proti gorjači pa, ki jo je tako zelo sovražil, je Kazan podvojil svoje moči. Hotel je pa doseči nekaj drugega.
Iztrgal se je psom in nenadoma skočil do sani. Šele tedaj pa je zapazil, da se tu nahaja drugo človeško bitje, zavito v ko-žuhovino. Njegovi zobje so se zadrli v debelo dlako.
Tu pa je začul glas, ki je bil tako nežen, da se je kar stresel. To je bil njen glas! Vse mišice njegovega telesa so otrple in stal jo kot okamenel.
Obenem se je pa medvedji kožuh dvignil in v mesečnem svitu, v razpršeni zvozd-ni svetlobi, je zapazil njo, ki je govorila.
Zmotil se je bil. To ai bila o a a. Toda
glas je bil njenemu popolnoma sličen. Toda v belem obrazu ženske, ki je bila tu, v očeh, ki so tlele kot žrjavica,' je bilo nekaj kot skrivnostna podoba nje, ki jo je bil imel tako zelo rad. In ta troseča se postava jo pritiskala na prsi drugo, manjšo bitje, ki je spuščalo čudne, tresoče se glasove.
Bolj nagel kot človeško premišljevanje je prevladal Kazana nagon. V manj kot enem trenutku se je obrnil in tako strašno hlastnil z zobmi proti volkulji Sivki, da je ta z bolestnim jekom preplašena odskočila. Med tem ko se jo bil človek spotaknil s svojo puško, mu je Kazan skočil pred nesom proti ostankom volčje tolpe. Se bolj divje kot se je bil ravnokar boril zoper pse, se je začel sedaj boriti ob njili strani. Njegovi zobje so rezali in sekali kot noži. In opotekajoči se človek, ves oblit s krvjo, so jo čudil nad tem, kar so jo zgodilo. Celo volkulja Sivka so jo postavila na Kazanovo stran kot dobra tovari-šica in, ne da bi razumela, krepko odgovarjala z zobmi na tuljenje neprijateljev.
Ko jo bila bitka končana, sta ostala Kazan in Sivka soma na zasneženi planjavi. Sani so bilo izginile.
Kazan in volkulja Sivka sta bila ranjena, on težjo kot ona. Bil je ves krvav in razmesarjen. Ena njegovih šap je bila globoko nasekana. Ob robu gozda je gorel ogenj. Videl je la ogenj in neutešljiva želja se ga je polastila, da bi so splazil proti njemu in začutil na svoji glavi božanjo roke žene, o kateri je vedel, da se nahaja tu, kakor je bil nekdaj čutil drugo roko. Rad W нц šel proti temu ljubkovanju in sku-
šal prepričati volkuljo Sivko, naj gre tudi z n jim. Toda poleg žene je bil možak. Zar čel je cviliti.
Začutil je, da jo bil odsedaj naprej h-občen na tem svetu. Boril se je bil zoper, svoje divjo brate, ki ne bodo od sedaj naprej nikoli več prihiteli na njegov klic, čo bi začel tuliti proti nebu. Nebo, luna, zvezde in širno snežene planjave so bile sedaj zoper njega. K človeku pa si ni upal vee vrniti. ,
Z volkuljo Sivko je šel proti gozdu, daleč proč od svetlega ognja. Bil je tako slab, da so je moral vleči na tla takoj, kol sta bila dospela v goščavo. Hrušč taborišča pa jo dosegal njega in volkuljo Sivko, ki se je bila tesno stisnila k njegovemu telesu in skušala hladiti s svojim nežnim jezikom njegove krvaveče rano, med tem ko je on dvigal glavo in polglasno cvilil k" zvezdam.	,
VI. Kazan spet nnjdo božanjo ргоШК j dai.
Ob robu malega gozda, ki so ga tvou rile cedre in smreko, je bil stari trapper1* Peter Radisson postavil svoj šotor in si zakuril. Krvavel jo iz eolega ducata ran, ki so mu jih bili prizadejali volčji zobje, in zdelo se mu je, da so mu jo odprla v prsih' druga, stara rana, kalero pezo je poznal ld on sam.
Drugo za drugim jo privlekel polena^ katera je bil nasekal in jih nalagal na ogenj, čegnr plamen se jo dvigal visokd proli nebu. Nato si jo pa z drugimi naurai vil zalogo kuriva za noč.
" Lovoc. ki nastavim diviačini pastL
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku, veliki ali pa tudi v priprosti
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo.
v tem med napo dežen naj-Vsak oglas, pa bodisi v majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
Cenj. občinstvu in oglednim organizacijam vljudno javljam, da sem svojo dobrozuano zalogo slavnostnih krojev telovadnih potrebščin in modno krojačnico za gospode
preselil v Dalmatinovo ulico
(palača Vzajemne posojilnice)
Priporočam se vsem za nadaljno cenj. naklonjenosti
Peter Capuder.
Iščem DRUŽABNIKA
ta dobro vpeljano mizarsko obrt. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 2615.
DEKLE z dežele
Vajena vsake kuhe, IŠČE mesta k boljši rodbini kot samostojna gospodinja ali v pomoč gospodinji. Ponudbe na upravo pod »Delavna«.
Mesta KUHARICE
in GOSPODINJE
Tšče starejša oseba v kako župnišče ali na manjše posestvo na deželi. Ponudbe na upravo pod »Marljiva«.
SPREJME SE
VAJENEC
la medičarsko in slaščičar-iko obrl. Naslov pri upravi lista pod številko 2610.
DEKLETA, zdravega,
(nočnega, iz poštene rodb., ki zna nekaj kuhati, iščem. Ponudbe z navedbo plače na M. ŠTERK, Radeče pri Zidanem mostu.
vestnega in pridnega, ki je zmožen negovanja cvetličnega vrta (Ziergarten) in vrta z zelenjavo, iščemo za takoj. - Ponudbe z navedbo zahtev in družinskih razmer pod šifro «Vrtnar 2623« na upravo »Slovenca«.
"služba tajnika.
Odda se služba obč. tajnika v občini D. M. v Polju pri Ljubljani. Službo je nastopiti s 1. junijem t. 1. Plača 3000 K mesečno. Prošnje je vlagati pri županstvu D. M. v Polju do 20. maja t. 1.
Stanovanje
fri sobe, kuhinja in vrt v novi hiši na deželi, se odda tistemu, ki posodi 15.000 Din ali dve sobi, kuhinja in vrt Din 10.000. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro STANOVANJE št. 2612.
SADJARJI tn VINOGRADNIKI — POZOR 1
Ako si še niste nabavili
la MODRE GALICE
ki je 98—99% garantirana, nemške kakovosti, znamke Johannisthal, v cgaliziranih sodih po 100, 250 in 300 kg za ceno Din 9.40 franko Ljubljana, plačljivo takoj — Storite to takoj! — Vedno je na zalogi pri tvrdki STANKO FLORJANČIČ, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 35.
BRINJEVEC
чато zajamčeno pristno kmečko blago sc kupi večjo množino. Najskrajne ponudbe in vzorec na poštni predal št. 37, CELJE. 2613
"TRGOVINO
* mešanim blagom r. vsem inventarjem TAKOJ zelo ugodno PRODA ELA KA-STF.LIC — Novomesto.
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je „Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj
v sredini mesta s centralno kurjavo. Palača Pokojninskega zavoda, Aleksandrova c. 12 11
f
TRGOVINO
v promet, kraju vzamen V NAJEM ozir. KUPIM. Ponudbe na upravo lista pod «Prometni kraj« 2589.
Prodam LEPO HIŠO
z vrtom v Ljubljani. Naslov pri upravi pod štev. 2582.
r ШТШШШтГ^
:;mc№QL№'
*iir HITRA POSTREŽBA, ......№
L	_
PRVOVRSTiNA IZVRŠITEV, NIZKE CENE.
RAČUN ,PWi llllf z adruzni-gospodarski-eamki MARIBOR^_V __
V0NO&LA
:

OKUSNO IZDELANI BRONASTI ZVONOVI -
HARMONIČNO AKORDIĆNI TRAJNI GLASOVI
vseh vrst električnih strojev transformatorjev in aparatov prevzema proti jamstvu prvovrstne strokovne izvršitve
Jugoslovanskega
uradi:
DroShovStcva ulico 23. Telefon 8-84. 25-82

d. d. t Zagrebu
« •
Naslov za pošllihe: ZA&RED - SAVA. industrijami Kolosleh.
КШШШ1

Vljudno naznanjam, da sem prevzel glavno zastopstvo in samoprodajo premoga iz pre-mogokopa Trobnidol p. Laškem, ki proizvaja
Ш0 - 7900 kalorični premog.
Ta premog je eden najboljših, kar se jih pri nas proizvaja. Premog je čist, brez vsakršnih primesi.
Dobavljam promptno in po originalnih rudniških cenah.
Prevzemam pa tudi dobave iz vseh ostalih rudnikov v Sloveniji.
Za cenj. naročila se priporoča
DomlnlK CcDln
trgovina s premogom Ljubljana, VVolfova ul. 1 /II.
0 a a
ШЈ
a a a a a a a a a a a a a a a a 3
PromdisE m premog đ. d. V LJUBLJANI
prodaja
PREMOG
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za Industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvorstni čehoslov. In angleški koks za livarno in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brlkete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d.
V Ljubljani, Miklošičeva eesta štev. 15. П.
(дбјаааиааааиаааааааааааааазао
Na podlagi rešenja gospoda ministra pravde z dne 4. aprila 1924, S. br. 2082 in z dne 21. aprila 1924 S. br. 3479 se bo prodala potom ustne javne dražbe celokupna premična in nepremična imovina nemškega državljana Otona Steinbeis-a, veleposestnika v Vitanju pri Celju.
Dražba se bo vršila dne 14. junija 1924 v pisarni uprave Sleinbeisove imovine v Vitanju pri Celju iu se bo pričela ob 11. uri, končala pa ob 18. uri.
Imovina se bo prodala po sledečih gospodarskih enotah:
A.
1.	Zemljišča v kat. občini Brezen:
a)	od vi. št. 57 parcele 105, 849, 850, 87, 92, 858, 859, 860, 861, 862 in 863;
b)	od vi. št. 5b parcela 827/2 in od vi. št. 21 del parcele 827/1 t. j. oni del te parcele, ki je potreben za varstvo in vzdrževanje dovodne struge ter leži med parcelo 827/2 in privatnim zemljiščem.
2.	Na zemljiščih pod 1. stoječa električna centrala z vodnimi napra> vami in doljnovodom od centrale do kopališča v Dobrni ter z vsem zraven spadajočim inventarjem, dalje delavska hiša, kantina in gospodarsko poslopje, ki stoje na teh zemljiščih.
B.
1.	Zemljišča:
a)	od vi. št. 57 kat. občina Brezen parcele: 90, 91, 851—857 in 106;
b)	vi. štev. 3-5, 40, 51 kat. občine Stenice;
c)	vi. štev. 99 kat. obč. Verpete;
d vi. štev. 166 in 175 kat. obč. Vitanje;
2.	na teh zemljiščih stoječa žaga na električni pogon in vse ostale stavbe z vsem inventarjem in ostalo premično imovino, ki se nahaja na dan dražbe na teh zemljiščih in je last Otona Steinbeis-a. Izvzete so premičnine, ki so posebej navedene pod E in F.
C.
Posestvo »Arce« in gozd »Pogora« in sicer:
1.	zemljišče vi. Št. 21 kat. obč. Brezen razen malega deli parcele 827/1, ki se proda skupaj z enoto A;
2.	gozdna parcela 752 od vi. št. 95 kat. obč. Brezen;	>
3.	vse stavbe na teh zemljiščih.
D.
Gozd »Javor«, ki obsega:
1.	vi. št. 56 kat. obč. Brezen razen parcele 827/2, ki se proda skupaj z enoto pod A;
2.	vi. št. 114 kat. obč. Sp. Dolic;
3.	parcela štev. 695 od vlož. št. 95 kat. občina Brezen.
E.
Demontirana žična vspenjača z zraven spadajočim materijalođ razen elektromotorja za 25 HP, ki se nahaja v baraki poleg elektrarne.
F.
Elektromotor, naveden pod E.
Pogoji licitacije:
1.	Pravico licitacije imajo le naši državljani, ki po zmislu člena 40.
Uredbe o imovini neprijateljskih podanikov« niso izključeni od licitacije. Zato je vsak licitant dolžan pred pričetkom javne dražbe doprinesti dokaz o sposobnosti, da more licitirati.
2.	Glede nepremičnin, ki se bodo prodale na javni dražbi, je т<та-dajno stanje v zemljiški knjigi na dan dražbe.
3.	Imovine, navedene pod A, B, C, D, E in F se prodajo ločeno vsaka zase.
4.	Izklicna cena znaša za imovino pod: A Din 375.000.—,
B C D E F
789.000.—, 65.000.—, 125.000.—, 60.000.—, 15.000.—.
5.	Kupec gospodarske enote pod A mora prevzeti vse obveznosti pogodbe z dne 1. julija 1915, ki jo je sklenil Oton Steinbeis z bivšim deželnim odborom štajerskim glede oddaje električne sile edravilišču v Dobrni.
6.	Vsak licitant mora pred licitacijo pri finančni deželni blagajni V Ljubljani ali pa pri davčnem uradu v Celju položiti varščino v znesku 10 % posamezne izklicne cene v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih ter pred pričetkom licitacije voditelju licitacije predložiti izvirno pobotnico o položeni varščini.
7.	Prodaja je za izdražitelja obvezna takoj, za državo pa šele, ko jo odobri gospod minister pravde. Glede nepremičnin je treba tudi odo-brenja gospoda ministra za agrarno reformo.
8.	Izlicitirana imovina se izroči kupcu, čim bo prodaja odobrena v zmislu točke 7. in ko kupec položi izlicitirano ceno v roku, ki ga določi gospod minister pravde.
9.	O vseh spornih vprašanjih, ki bi po izvršeni licitaciji eventuelno nastala vsled te licitacije, bodisi glede objektov prodane imovine, bodisi v kakršnemkoli drugem pogledu, razsodi končnoveljavno gospod minister pravde in je vsaka pravdna pot izključena.
Pojasnila v zadevi daje sekcija za sekvestre v Ljubljani in državni komisar Alojzij-R i h t e r š i č v Celju, Krsnikova ulica 4, v čegar navzočnosti se predmetne imovine lahko ogledajo.
V Ljubljani, dne 5. maja 1924.
Ministrstvo pravde, sekcija za sekvestre v Ljubljani.
Šef sekcije: Zamida.
Izdaia konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik: Franc Kremžar v Ljubljani
Jugoslovanska tiskarna y fJublianL