5. Obrazložitev razporeda dohodkov proračuna po namenih
01 VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE IN 0TR0ŠK0 VARSTVO
V preteklem Jetu je občina intenzivno reševala najbolj pereče probleme vzgoje in izobraževanja; zato je potekalo v znamenju uresničevarija programa gracfnje WZ in šol iz samoprispevka. Pri-prave na gradnjo posameznih objektov so prav spričo zapletenega stanja na področju zemljiške ureditve, urbanizacije, projektiranja in podobno daljše, kot je bilo mogoče pričakovati in so precej podalj-šale predvidene roke. Šele letošnje leto bo, vsaj tako kaže, temeljita prelomnica pri gradnji šol in vrtcev. Po programu bo zgrajen nov vrtec v Zadvoru za 70 otrok, šola v Zalogu z 12 učilnicami, šola v Novem Polju z 8 učilnicami ter vrtec v Novih Jaršah za okoli 200 otrok. V tem vrtcu bo prostor tudi za 3 oddelke dojenčkov.
Spričo izredno povečane dejavnosti na področju varstva in šol-stva (večje število oddeJkov v vrtcih in šolah), bo potrebno TIS zagotoviti več dodatnih sredstev. Te zahteve bodo v prihodnosti še večje, kajti gradnja WZ in šol iz. samoprispevka že sama po sebi narekiije večje obveznosti občinskim skupščinam na tem področju. Večji del potrebnih sredstev zagotavljamo s spremembo delitvenih razmerij med občino, mestom in TIS, 1,551.000 dinarjev pa še kot dotacijo iz proračunskih sredstev.
Organiziiana predšolska vzgoja ustvarja otrokom možnosti za uspešno vključevanje v šolsko delo. Se vedno pa ostaja odprt pro-blem predšolske vzgoje kmečkih otrok. Vzgojnovarstveni zavodi se bodo morali še bolj zavzemati za usklajeno vzgojo v družini in zavodu.
Program gradnje otroških vrtcev predvsem iz proračunskih sred-stev in sredstev sklada za otroško varstvo smo v lanskem letu v oeloti realizirali. Tako je v vzgojnovarstvenih zavodih na Vevčah, v Siapah, na Kodeljevem, v Zalogu in Jaršah bilo zagotovijeno nad 700 novih mest za predšolske otroke. Poleg tega sino s pomočjo temeljne izobraževalne skupnosti prenovili oddelek na Pokopališki cesti, kjer je sedaj prostora za 80 dojenčkov, ki živijo resnično v zelo urejenili razmerah. S tem se je odstotek vključenih otrok v organizirano varstvo povečal s 25 % na približno 35 %. Ko bo v celoti uresničen program gradenj vzgojnovarstvenfli zavodov iz naslova samoprispevka, pa bo odstotek vključenih otrok v vamvu že blizu 40 %.
Že v lanskem letu so vzgojnovarstveni zavodi prešli na difereu-cirano plačevanje oskrbnin. Načelo, kdor ima več, naj več plača, se je v praJcsi docela uveljavilo. Vendar pa je sistem oskrbnin še ne dodelan in bo potrebno Še precej trdega dela, upoštevanja številnih predlogov iri/najširše obravnave med občani, da bo lahko upoštevaJ resnične možnosti staršev. Kriteriji za financiranje vzgoje in izobra-ževanja bodo enaki kot v preteklem letu, tako da vzgojno delo na tem področju ne bo prizadeto. Vsa naša prizadevanja morejo stre-meti za tem, da bomo že na začetku tega leta izdelali na dosedanjih izkušnjah takšen diferencirani sistem obračunavanja oskrbnin, ki bo omogočal staršem z nižjimi in poprečnimi osebnimi dohodki, da bodo plačevali manj, drugim z boljšimi osebnimi dohodki pa v skladu z njihovimi možnostmi. Zavodi pa naj si skupno z drugimi strokovnimi službami in organizacijami prizadevajo del prostih oziroma riovopridobljenfli kapacitet nameniti varstvu socialno pri-zadetih in vzgojno zanemarjenih otrok. Potrebno je tudi širiti oblike občasnega varstva predšolskih otrok tam, kjer ni možnosti vključitve v organizirane oblike varstva. V male šole naj bi vključili vse totroke leto dni pred vstopom v šolo. To dejavnost je treba v celoti Sriti tudi na priinestno področje.
V letu 1973 bodo prizadevanja vzgojnih in izobraževalnih zavo-dov usmerjena k reševanju vsebinskih problemov vzgoje in izobra-ževanja. Med osnovne naloge spada nedvomno tudi problem osipa. Glavni vzroki visokega osipa učencev v osnovni šoli so bolj ali manj znani. Ob tem, da si vse bolj prizadevamo izboljšati materialno osnovo šolstva, bo potrebno nekatere zastarele metode pouka v celoti nadomestiti z aktivnimi mefodami, kot so skupinski pouk, polprogramirani in programirani pouk. Vzporedno s tem bo treba v bodoče še bolj skrbeti za strokovno izpopolnjevanje učiteljev, zlasti glsde aktivnih metod dela, idejnosti pouka in sodobne psiho-loške diJaktične in metodične usposobljenosti. Nov učni načrt bo omogočil učiteljem tesnejšo povezanpst učne snovi z življenjem in s tem aktiviral učence ter pri njih razvijal delovne navade bolj kot doslej.
Mnogi učenci oddelkov vC išanega bivanja žive v neurejenem dmžinskem okolju in doma            možnosti za redno učno delo.
Precej učencev je v preteklem j.skem letu izdelalo razred le s pomočjo podaljšanega bivan" ^ anji pozitivni rezultati nalagajo šolam, da v oddelkih podaljianega bivanja še lntenzivneje izkori-stijo čas za učenje, prosti čas pa organizirajo pestrejše in za otroke vabljivejše ter koristnejSe.
V  tekočem letu so v proračunu zagotovljena tudi sredstva za sofinanciranje oskrbe socialno šibkejših učencev 5. razredov osnov-nih šol pri obveznem pouku smučanja.
Prizadevali si bomo, da bi organizirali enotno bazo za uresniče-vanje programa šole v naravi, iii to v Martuljku. Učenci vseh moščanskih šol bodo lahko v dveh zimskih mesecih končali pouk smučanja pod strokovnim vodstvom smučarskih učiteljev, pa tudi drugitn otrokom bo zagotovljena možnost smučanja v zimskem dasu, in to po zelo zmernih wnah.
Za redno podovanje sklada, ki bo v prihodnjih petih letih inve-stitor gradnje šolskih in vzgojnovarštvenih objektov po programu, ki je bil sprejet na referendumu, je potrebno v proračunu zagoto-viti v lelošnjem letu 60.000 dinarjev.