LETO X. ST. 10 (445) / TRST, GORICA CETRTEK, 17. MARCA 2005
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE -TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITA LY
NOVI
CENA 1 EVRO
ivivw.noviglas.it
NOVI GLAS JE NASTALZ ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLISKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
Uvodnik
Nove poti
Slovenija ubira nove poti v odnosih s slovenskimi manjSinami v sosednjih drzavah, kar je po eni strani obetavno in razveseljujode, po drugi pa vendar povzroda nekaj vznemirjenja. Obetavno, ker je nova drza odpihnila nekakSno apatijo, ki smo jo zadnja leta dutili v ljubljanskih institucijah: vse je bilo sicer korektno, a zdelo se je bolj izraz dolznosti, kot pa dejanske pozornosti, ki ga manjSine zasluzijo. Obetavno tudi zato, ker je JanSeva vlada z novim Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu spravila manjSine v neposreden stik s centrom izvrSne oblasti. Vznemirjenje pa se je pojavilo, ko so napovedali dolodene spremembe v dosedanji praksi dodeljevanja slovenske materialne pomodi manjSini. Vsaka novost stimulira, a istodasno tudi plaSi, ker zainteresirane postavlja pred spremembe, ki zahtevajo prilagojevanje, na kar nismo vsi pripravljeni. Dejstvo je, da je zadnje tedne temperatura med Slovenci v Italiji nemalo narasla. Januarska sredanja z visokimi predstavniki nove slovenske vlade in drzave so modno odmevala in so vplivala pozitivno na zastopstvo civilne druzbe v manjSini. Na visoki ravni je bilo na tu red resno potrjeno dosedanje sodelovanje krovnih organizacij ob spoStovanju idejne raznolikosti in pluralistidne usmerjenosti manjSine.
Objava razpisa pa je nekoliko zamajala te pozitivne odmeve, ker so napovedane spremembe dokaj drastidne in bodo terjale ne samo nove organizacijske napore, ki jih v tem trenutku gotovo nihde ne potrebuje, pad pa postavljajo v novo in bolj negotovo lud odnose med manjSinskimi organizacijami. Novi razpis daje namrec moznost vsaki ustanovi, organizaciji in druStvu ter vsakemu posamezniku, da tekmuje za dodelitev finandne pomodi, predvidene v razpisu. To seveda v nekem smislu spreminja in nujno zmanjSuje reprezentandno mod in koordinacijsko vlogo krovnih organizaciji in spodkopava dosezeno soglasje v manjSini sami. Prav za dosego tega soglasja sta krovni v zadnjih letih porabili veliko energije in izrazili toliko dobre volje, da so dosezeni rezultati vlili nekaj optimizma v naSe vrste. To ni tako zanemarljivo sprido tradicionalne slovenske sprtosti in pomanjkljive solidarnosti, skratka postajali smo skupnost. Tekmovalnost, ki bo nastala zaradi novega razpisa, bo morda dala tudi dobre rezultate, vendar se zdi, da to ni njegov primarni namen. Novosti v razpisu odgovarjajo bolj zahtevam slovenske birokracije kot pa dejanskim smernicam slovenske manjSinske politike. Formalnostim je seveda treba zadostiti, toda prav tako gotovo je, da ne morejo biti cilj. Ta ugotovitev velja toliko bolj, ker je dosedanji sistem Se kar dobro funkcioniral in je terjal Se najmanj naporov od koristnikov razpisa in krovnih. Glede na to, da se tako in tako pripravlja nov zakon, ki bo na novo postavil pravila odnosov med matico in manjSinami, bi lahko za eno sezono podaljSali prejSnji sistem ali pa ga preprosto popravili in prilagodili pravnim normam. Rutina, kateri je botrovala vedletna praksa v dosedanjem delu Urada, je gotovo uvedla preved preprostih avtomatizmov in po liniji najmanjSega upora sproti reSevala nastajajode probleme. Tudi uvedba projektov ni prinesla kaj bistveno novega.
Namen razpisa gotovo ni rahljati odnose v manjSini sami, ki zaupa, da bo z dobro voljo mogode odpraviti pomisleke in reSiti neenotne poglede na vlogo krovnih organizacij in na njih delo za krepitev narodne skupnosti Slovencev v Italiji.
m
fl 05
tTasn rnlnel rprpd
v priibbrinnsfl
9t
.1
ski po.sinji v Tv.sin
Foto IG
Konferenca konsenza naDunaju
V nedeljo, 13. marca, se je v prostorih urada zveznega kanclerja na Dunaju nadaljevala po nekajletni prekinitvi konferenca konsenza glede uresniditve razsodbe avstrijskega ustavnega so-diSda v zvezi z dvojezidno topo-nomastiko. Casnikarjem, ki smo nameravali slediti dogajanju na konferenci, so omogodili le nekajminutno slikanje prisotnih, sama konferenca pa je potekala za zaprtimi vrati.
Istodasno z zadetkom pogajanj je v tiskovno srediSde, kjer smo dakali na razplet pogovorov, priSla novica o rezultatu ankete glede uresnidevanja razsodbe ustavnega sodiSda. Zanjo se zavze-ma, po pisanju avstrijskega ted-nika Profil, samo 24% Avstrijcev, medtem ko je to vpraSanje za 68% anketiranih vpraSanje, ki ga morajo reSiti pad na KoroSkem.
Na koncu pogovorov, ki so trajali dve uri in pol, je sledila tiskovna konferenca.
Avstrijski zvezni kancler Schüssel je poudaril vaznost, da je do zadetka konference priSlo, ter najavil, da se bodo pogovori nadaljevali na dezelni ravni na KoroSkem. Do naslednjega kro-ga na Dunaju pa naj bi priSlo proti koncu aprila. Kancler Schüssel je na tiskovni konferenci po-sebno poddrtal pomen sredanja med predsed-niki domovinskih organizacij - to je Heimat-
diensta in brambovcev ter ZSO-ja in SKS-a na predveder konference. Kot so udelezenci sredanja po tiskovni konferenci obrazlozili, je do sredanja priSlo na pobudo zgodovinarja Stefana Karnerja. Rezultat sredanja je bil dokument, v katerem strani (torej ZSO, SKS, KHD in KAB) pozdravljajo nadaljevanje konference o konsen-
zu, se nadelno strinjajo za uresniditev razsodbe 1977, ki jo je je treba uresniditi, najavljajo tudi pogovor s predsednikom ustavnega sodiSda glede interpretacije razsodbe, si prizadevajo za izja-vo ob 50-letnici ADP - s tem povezan pa je sez-nam koledarja in operacijskih ukrepov, v katerih naj bi po mnenju predsednika ZSO definirali vse Se odprte todke. Sele po razreSitvi slednje naj bi lahko priSlo do poravnave spora v zvezi z dolodi-
li sedmega dlena ADP. Sobotnega sredanja se ni udelezil NSKS, saj se o uresniditvi manjSinskih pravic ne namerava pogajati z domovinskimi organizacijami.
V svojem posegu na nedeljski tiskovni konferenci so slovenski predstavniki izrazili ponovno razlidna staliSda. Predsednik SKS Bernard Sadov-nik je v svojem posegu omenil, da je vazno dobiti skupno reSitev na KoroSkem, samo Stevilo tabel pa naj bi bila postranska stvar:
"Ni pomembno, de bo 5, 50 ali 500 krajevnih napisov, temved da bomo reSitev dosegli skupno". Predsednik ZSO Marjan Sturm je ze pred samim zadetkom konference poudaril, da so si s sku-pnim dokumentom v jubilejnem letu zadali ambiciozen program. "Velika reSitev" manjSinskega vpraSanja predpostavlja, da bo morala vsaka stran v jubilejnem letu za skupno dobro manjSine, KoroSke in Avstrije premostiti se-danje miselne pregrade in se zav-zemati za izvrSevanje ukrepov za korist manjSine.
Predsednik NSKS Wakounig je v svojem posegu uvodoma poudaril, da je kljub razlidnim pogle-dom pomembno, da je do pogovorov priSlo. NSKS pridakuje, da bo nadaljevanje pogovorov temeljilo na uresniditvi sedmega dlena ADP, ki je za koroSke Slovence prava zakladnica, in najavil, da bo NSKS pripravil seznam predlogov, kako jih uresnidevati.
Peter Rustja
Ivana Godnik o svojem pogledu na svet, o veri, Cerkvi, danasnji druzbi, dobroti, pomoci in solidarnosti
Nova knjiga
Pesnik Aleksij Pregarc je sodeloval pri antologiji trzaskega pesniskega ustvarjanja
Pogovor
Dr. Zvone Strubelj o svojem delu
med Slovenci v Nemciji, msgr. Jakobu Ukmarju in se cem
17. marca 2005
Svet okrog nas
NOVI
GLAS
Trzaski obcinski svet odobril posojilo SSG
Bo nase gledalisce koncno le zadihalo?
Trzaski obcinski svet je v ponedeljek, 14. t.m., v poznih vedernih urah odobril brezobrestno posojilo v viSini 2,5 milijona evrov Sloven-skemu stalnemu gledaliSdu (SSG). Za odobritev sklepa je gla-sovalo 30 svetnikov desnosre-dinske vedine in levosredinske opozicije, medtem ko je stranka Nacionalnega zavezniStva glaso-vala proti, svetnik stranke Slo-venska skupnost (SSk) Peter Mocnik pa se je vzdrzal.
Kot je porodala STA, je sklep obänskega sveta takoj izvrSilen. SSG bo moralo vsoto 2,5 milijona evrov vrniti v 15 letih z de-narjem, ki ga prejema iz pri-spevka dezele Furlanije-Julijske krajine.
Za sklep o odobritvi brezobrest-nega posojila, za katerega si je prizadeval predsednik gledaliSda Boris Kuret (na sliki), je glasova-lo 30 svetnikov, ki pripadajo tako levosredinski koalidji Olj-ke, Stranke komunistidne pre-nove (SKP) in gibanja Obdani za Trst kot tudi najvedji desnosre-dinski stranki Naprej Italija (FI) in Sredinski uniji (UDC). Proti sklepu so glasovali predstavniki
stranke Nacionalnega zavezniStva (AN), edini slovenski svetnik v trzaSkem obdinskem svetu, predstavnik stranke SSk Peter Mocnik (slednji deluje v okviru levosredinske koalicije),
Foto IG
pa se je vzdrzal. Svojo odloditev je utemeljil s popravkom, ki ga je zahteval predstavnik stranke Naprej Italija, k sklepu o odobritvi posojila, po katerem bi mora-li v prihodnje v upravnem svetu SSG sedeti predstavniki trzaSke obdinske in pokrajinske uprave ter dezelne uprave F-Jk. Po Mod-
nikovem mnenju je ta popravek usmerjen proti slovenstvu gledaliSda.
Zanimivo pa je dejstvo, da je do odobritve posojila priSlo prav po posredovanju trzaSkega zupana Roberta Dipiazze, ki se je o tem dogovoril z vodjem svetnikov stranke Naprej Italija Pierom Camberjem. Nacionalno zavez-niStvo je sicer na ravni obänskega odbora minuli teden podpr-lo posojilo, medtem ko so v ponedeljek zvecer predstavniki te desnicarske stranke glasovali proti.
"Zelo sem zadovoljen, ta odlodi-tev o odobritvi posojila je po dolgotrajni muki in po dolgem pricakovanju prva reSitev za naSe gledaliSde, saj si bomo vsaj za leto dni lahko oddahnili. Ja-sno je, da gre za zadasno reSitev, a za letos je to dobro, ker bomo lahko odpisali dolgove in ne-kako premostili dosedanjo blo-kado gledalisca, ker nismo bili niti likvidni in tudi na upravnem podrodju nismo mogli na-rediti veliko. Caka pa nas veliko dela, saj bomo morali sedaj v sa-mem gledaliSdu najti vodstvo, urediti notranje odnose, posta-viti dejansko temelje za prihod-nost, gledaliSde dati v red, ki ga sicer zahteva zakon o gleda-iiSdih. Caka nas torej Se veliko dela!" nam je dejal predsednik SSG Boris Kuret.
JUP
Po tragicni smrti agenta Caliparija
Italija in resevanje talcev v Iraku
VItaliji Se vedno muäno odmeva zagonetna smrt visokega funkcionarja italijanske obveSdevalne sluzbe Nicole Caliparija, potem ko je le-ta uspeSno izpeljal osvoboditev ugrabljene novinarke komuni-sticnega dnevnika II Manifesto Giuliane Sgrena. V Se nepoja-snjenih okoliSänah je, kot zna-no, na njegov avtomobil strelja-la ameriSka vojaSka izvidnica na poti proti bagdadskemu letaliSdu. Pri tem je bil smrtno zadet omenjeni policijski tajni agent, osvobojena novinarka pa ranjena. Slednja se Se vedno zdravi v vojaSki bolniSnici v Ri-mu. Zaradi tega tragidnega inci-denta se je Berlusconijeva vlada na mah znaSla v sila neprijet-nem polozaju, ker je Clanica za-vezniSke koalicije, ki je vojaSko posegla v Iraku. V poslanski zbornici je potek dogodkov ori-sal zunanji minister Fini, v sena-
tu pa sam ministrski predsednik Berlusconi. Italijanska vlada od-lodno zahteva od ZDA celotno razjasnitev okoliSdin v zvezi z omenjenim incidentom. Za prozorno razjasnitev zadeve se je zavzel tudi predsednik repu-blike Ciampi. AmeriSki predsednik Bush je pristal na ustanovi-tev dvostranske preiskovalne ko-misije, ki naj v najkrajSem moz-nem dasu raziSde vse vidike do-godka in objavi svoje zakljudke. Zahtevo vlade po temeljitem razSdiSdenju je v parlamentu podprla tudi levosredinska opo-zicija, ki je sicer ze pred tem tiho soglaSala s strategijo vlade za osvoboditev ugrabljene novinarke.
Ob vsem tem se mnozijo poglo-bljena razmiSljanja o dogajanju v Iraku, kjer vsak dan padajo Ste-vilne smrtne zrtve tako med vojaki kot med domaämi civili-sti. Poglavje zase je delovanje
Na dnu
Ml RES GARANTIRATE, DA SE 30 OD SEDAJ NAPREJ MARSIKAJ SPREMENILO ?
SEVEDA!
IN NIC SE NE 30 MENJALO!
Stevilnih uporniSkih tolp, ki se ukvarjajo z ugrabitvami talcev zlasti iz zahodnih drzav. To po-stavlja vsako prizadeto drzavo pred tezko vpraSanje, kakSno za-drzanje naj ubere do ugrabi-teljev in njihovih zahtev. StaliSce ZDA, ki nosijo glavno breme vojaSkega posega v Iraku, je zelo jasno in nepopustljivo, zlasti glede pladevanja odkupnine za vrnitev ugrabljenih talcev. Enako zadrzanje pricakujejo tudi od ostalih zavezniSkih drzav. Ob tem opozarjajo, da je poseb-no Skodljivo pladevanje odkupnine, ker to posredno spodbuja terorizem in nove ugrabitve ter ovira normalizacijo razmer v Iraku, ki je tudi glavni cilj drzav, ki so tja poslale svoje vojake. Americani so doslej nekako spregledali ravnanje Italije glede pogajanj z ugrabitelji. Domaci in svetovni mediji in drugi viri brez prikrivanja piSejo, da je Italija doslej poleg drugih uslug pladevala ugrabi-teljem tudi odkupnino. Tako naj bi v primeru dasnikarke Giuliane Sgrena izpladala od Sest do osem milijonov evrov. Tako zunanji minister Fini kot predsednik vlade sta med zadevno raz-pravo v parlamentu iz uradne dolznosti to sicer zanikala, ven-dar nista o tem nikogar pre-pricala. Kajti znano je, da drzav-ne obveSdevalne sluzbe razpola-gajo s posebnim skladom za kritje svojih "posebnih" stroSkov. Tudi sicer operacije v zvezi z navezavami stikov z orga-nizatorji ugrabitev veliko sta-nejo (potovanja in bivanja Stevilnih agentov, pridobivanje informacij, tolmaä in razni po-sredovalci).
Ne glede na takSne ali drugadne izsledke imenovane skupne preiskovalne komisije je ze sedaj oätno, da se bo Italija v prihodnje glede navezovanja stikov in zahtev ugrabiteljev morala prilagoditi nadelom in pravilom koalicije zavezniSkih drzav in ne hoditi "svoja pota". V tem smislu pritiskajo zlasti ZDA, ki so doslej nerade dejansko dopuSdale dolocena odsto-panja.
Alojz Tul
n:
svojem domu v Vizovljah se je v detrtek, 10. t.m., za vedno poslovil od tega sveta prof. Janko Jez. Novica o njegovi smrti me je presenetila in globoko prizadela, saj sem rajnega dolga desetletja poblize poznal in z njim tudi sodeloval. Rajni se je rodil v Trstu 10. no-vembra 1911, karpomeni, da bi letos jeseni dopolnil 94 let. V Trstu je obiskoval italijansko klasidno gimnazijo, na univerzi v Ljubljani pa je diplomiral iz romanistike. Skoraj ves das po drugi svetovni vojni je stano-val v Sesljanu oziroma v Vizovljah.
Ko sva si ob zadnjih bozidnih in novoletnih praznikih pisno iz-menjala voScila, je med drugim potozil, kako sta z zeno Normo "ugotovila, da me nista ze dol-go videla", medtem ko sta me "vdasih le zagledala v Sesljanu ali Nabrezini in nekaj dasa tudi pokramljala" z menoj . Rajni profesor je namred s soprogo skoraj vsak dan dopoldne v enem izmed barov v Sesljanu ali Nabrezini pregledal dnevni tisk in se mu je tedaj tudi nudi-la priloznost za krajSi pogovor s prijatelji ter znanci. V svojem zadnjem pisnem stiku pa je Se napisal: "Zima je tu. Tudi v ba-ru zjutraj ni vedno toplo, tako
In memoriam
Prof. Janko Jez
da jo z zeno rada odkuriva zo-pet domov".
Ko me je prijatelj, urednik Jurij Paljk naprosil, naj ob smrti
prof. Janka Jeza napiSem nekaj besed, moram priznati, da mi ni bilo lahko ugoditi taki proSnji. Rajni profesor je namred bil mnogostranska in razno-lika osebnost, ki je ne moreS prikazati v priloznostnem se-stavku, saj je ta nujno kratek. Zato se omejujem le na to, kar
se Se najbolj zivo spominjam iz naji-nega ved kot polsto-letnega poznan-
stva.
Zadelo se je v solskem letu 1947-48 v prostorih slovenske realne gimnazije v ul. Lazzareto vec-chio v Trstu. Nekega dne iz-nenada vstopita v razred tak-ratnih maturantov ravnatelj Vouk in moSki nizke, mlado-stne postave. Ravnatelj nam takoj sporodi, da spremlja no-vega nadzornika slovenskih viSjih srednjih Sol v Coni A Svobodnega trzaSkega ozem-lja, ki je bila pod ZavezniSko vojaSko upravo. Bil je prof. Janko Jez, ki je prihajal iz Rima, kjer je bil lektor sloven-skega jezika na leposlovni fakulteti tamkajSnje univer-ze. Nekaj priloznostnih besed je spregovoril tudi novi nadzornik; zelo dobro pa sem si zapomnil, kako nas je opozoril, da slovenski dijaki imamo PISNE naloge in PI-SNE izpite in ne pismene naloge in pismene izpite, kar je poddrtal z zlogovanjem obeh pridevnikov. Takoj smo ugoto-vili, da imamo pred seboj ne le dobrega poznavalca slovenske-ga jezika, temved tudi dobrega pedagoga!
/stran 11 Drago LegiSa
Obisk predstavnikov komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v Italiji
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu bo v skladu s programom dela, ki ga je sprejela na svoji prvi seji 15. decembra 2004, v prvih mesecih svojega delovanja posvetila po-zornost Slovencem, ki zivijo v sosednjih drza-vah, predvsem iz razloga neizvrSevanja manjSin-skih obveznosti s strani drzav, v katerih narodna skupnost zivi in ki so bile dolodene z medna-rodnimi sporazumi ter nacionalnimi zakono-dajami s podrodja varstva manjSin.
Komisija zato organizira uradne pogovore s tuji-mi oblastmi sosednjih drzav, z namenom zago-toviti izvajanje manjSinskih obveznosti. Komisija bo organizirala uradni obisk v Repu-bliki Italiji od 16. do 17. marca 2005. Delegacija Komisije, ki jo sestavljajo predsednik komisije in vodja delegacije mag. Janez Kramberger (SLS) ter dlana Samo Bevk (ZLSD) in BoStjan Zagorac
(SNS), se bo sredala z vodji Komisije za ustavne zadeve v Poslanski zbornici Italije Donatom Bru-nom in Komisije za zunanje zadeve v Poslanski zbornici Italije Gustavom Selvo ter poslanske podskupine narodnih manjSin v poslanski zbornici Italije Sieggfriedom Bruggerjem.
Teme pogovorov bodo predvsem neizvajanje zaSditnega zakona za Slovence v Furlaniji-Julijski krajini, vpraSanje vidnosti slovenskih televizij v Furlaniji-Julijski krajini, vpraSanje zajamdenega zastopstva slovenske manjSine v italijanskem parlamentu ter predlog predsednika dezele Furlanije-Julijske krajine Riccarda Illya, ki bi omo-godil zastopstvo slovenske manjSine na dezelni ravni.
Delegacija se bo po kondanih pogovorih sredala tudi s predstavniki Slovencev, ki so povezani z in-stitucijami Svetega sedeza.
Povejmo na glas
Brez solidamosti
Podobno kotrazumevanje in ljubezen je tudi solidarnost ze obrabljena beseda. Pogo-stoma o njej govorimo in se nanjo sklicuje-mo, ker vemo, da jo pad moramo upoSteva-ti, vresnici pa smo je po vsej verjetnosti na-velidani in poleg tega se nam zdi, da je ka-tegorija izven resnidnosti in njenih proble-mov. Drzi se je, te solidarnosti, nadih nedesa utopidnega, sanjskega, neuresnidljivega, nadih nedesa povsem nerabnega. In vendar brez nje ni mogode tvorno razreSiti nobene-ga tezjega vpraSanja, saj je med drugim tudi povsem oprijemljivpogled na stvari, ki nam omogoda, da dolodeno situacijo prepozna-mo v vsej njeni obstojnosti. Zdrugimi bese-dami: solidarnost ni le dustvena razseznost, ampak je instrument najglobljega videnja stvari in v velikonodnem dasu je to dejstvo ved kot umestno izpostaviti. Za primer, kako se razmiSlja in analizira brez nje, je dovolj pogledati zakljudke nedavne madridske konference o nadinih boja proti terorizmu kot osrednjemuproblemu danaSnjega sveta. Prva odpetih todknavaja, da je treba napra-viti vse, da bi ljudje, kjer koli nezadovoljni s svojimi zivljenjskimi pogoji, ne reSevali svojih problemov s terorizmom. Druga todka predlaga, da je treba terorizmu spo-drezati vse finandne vire termu za vsako ce-no preprediti, da bi se polastil jedrskega in bioloSkega orozja za mnozidno unidevanje. Tretja todka je poziv, naj nobena drzava ne bi podpirala teroristidnih skupin, in detrta, naj bi vse drzave poskrbele za vedje osveSdanje o tem, kaj je in kaj prinaSa tero-
rizem, se pravi primerno dopolnile svoj vz-gojni sistem. Zadnja todka opozarja, naj bi se pri boju proti terorizmu izogibali tistim ukrepom, ki kratijo dlovekove pravice in svoboSdine drzavljanom, ki nimajo s terorizmom nobene zveze. Vse v redu in prav, toda de nam seze misel nekaj let nazaj, so bili pogledi na terorizem povsem drugadni, lahko redemo porojeni iz solidarnostnega prepoznanja: osnovni razlog terorizma je v ostrem prepadu med razvitimi in nerazviti-mi, je vkrutih razmerah vnerazvitem svetu in tu se skriva tudi pravi odgovor, ki je namred izboljSanje polozaja revnih, vse ostalo je toliko kot nid. Toda solidarnostno prepoz-nanje smo vdobrSni meri potisnili vkot, saj poleg madridskih todk obstaja He en nesoli-darnostni odgovor na problem terorizma, in to je vojaSka zasedba drzav, ki ga podpi-rajo, trenutno Afganistana in Iraka in prav tu se paradoksalno zgodi velikanska vedina teroristidnih napadov, de ze ne sploh vsi med njimi.
Solidarnost, in to je za marsikoga ved kot osupljivo, je torej najbistrovidnejSi pogled na stvari in pojave, je daled najboljSa in -lahko mirno redemo - kar popolna prepoz-nava. Bilo bi prav in za vse koristno, ko bi se je dim pogosteje posluzevali in to povsod, na svetovni, regionalni in celo zasebni ravni. Je jasnovidna, vsem dostopna in zahteva le eno stvar: da se v drugega zares in isk-reno vzivimo, in to odpre pot do sredne reSitve problema.
Janez PovSe
NOVI
GLAS
Izjava dezelnega tajnika stranke Slovenska skupnost
Zavracamo napad na manjsinsko stranko
vladi, parlamentarna komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je prav na zadnjera za-sedanju odobrila dokument smernic, po katerih naj se vla-da ravna v odnosu do svojih narodnih manjSin. V tem do-kumentu je izpostavljena enk-ratna vloga obeh nasih krovnih organizacij, zato se SSk ne boji, da ne bosta Se naprej delovali enotno, v korist celotne sloven-ske narodne skupnosti v Italiji. Slovenska skupnost je zato Se posebej presenecena nad dejst-vom, da si nekateri dovolijo zlonamerne napade na manj-Sinsko stranko in ji poskuSajo naprtiti odgovornosti, ki jih ni-ma.
SSk je konCno prepriCana, da bo novi drzavni sekretar za Slovence po svetu in v zamejstvu ustrezno upoSteval mnenje obeh krovnih organizacij pri oceni projektov iz razpisa o fi-nanciranju manjSine, saj zelo dobro pozna naSo manjSino, tudi ker sta ga doslej SSO in SKGZ, kot glavni sogovornici R. Slovenije v zadnjih Stirih letih, zagotovo o tem detajlno infor-mirali.
Damijan Terpin Dezelni tajnik SSk
Sindikalno sporocilo
Gledalisce se vedno v hudih tezavah
SkupSCina delavcev in de-lavk Slovenskega stalnega gledaliSCa vnoviC opozarja na nevzdrzno financno situa-cijo gledaliSCa, ki neposredno zadeva njegove usluzbence, so-delavce ter sämo dejavnost v njem.
Ze na tiskovni konferenci, ki so jo zdruzene sindikalne organi-zacije priredile 30. novembra 2004 v GledaliSCu Rossetti, smo opozorili, da gledaliSCe dolguje zaposlenim nekaj meseCnih plaC. Ob tem pa smo navedli, da pomoC Dezele Furlanije-Julijske krajine in dolgoroCno posojilo Obcjne Trst, ki bi saniralo dolg gledalisca, vendarle odpirata moznost ekonomsko-finanCne sanacije. Tako bi vodstvo gleda-liSCa lahko izpolnilo obljube, ki jih je ob pricetku sezone pisno zagotovilo sindikalnim pred-
stavnikom.
Omenjeni dogovor je predvi-del:
- obiCajno sezonsko zaposlitev vsem dotedanjim stalnim sode-lavcem, ki pa so ob tem pristali na 6% znizanje dohodkov v le-tu 2004;
- vrnitev dohodkov na 100% raven z zaCetkom leta 2005;
- moznost poviSanja dohodkov vsaj na osnovi inflacije;
- nov umetniSki in organizacij-ski zagon gledaliSCa.
Doslej je bil izpolnjen le en cJen dogovora, namreC da so se osebni dohodki vrnili na raven lanske pomladi. Ob tem pa obljubo o posojilu, ki jo je pred Casom dala ObCina Trst, v bi-rokratski zmeSnjavi in med raz-licnimi predlogi popravkov ze mesece prelagajo po klopeh trzaSkega Obänskega sveta.
Odlaganje odobritve obfinske-ga posojila moüno vpliva na dejavnost gedaliSCa in onemo-goca njegovponovni zagon, saj v njem trenutno ni nti kljucnih figur ravnatelja in umetniSkega vodje.
GledaliSCe nima pogojev, da bi lahko redno izplaCevalo dohodke svojim sodelavcem in zaposlenim. Tem slednjim dolguje kar Stiri rnesecne pla& iz obdobja med majem 2004 in februarjem letos.
Poudariti velja, da sta samo ve-lika ljubezen do lastnega pokli-ca in gromozanski Cut odgovornosti vseh zaposlenih in stalnih sodelavcev tudi tokrat omo-gocila premiero nove predstave. Vse politike odlocno pozivamo, naj resno prevzamejo odgovor-nost, ki jo imajo do druzbe, do umetnosti, pa tudi do naSih druzin, ki ne prejemajo zasluze-nih dohodkov.
O prihodnjih zborovanjih in o eventualni stavki bosta sin-dikalni organizaciji odlocali v prihodnjih dneh.
SkupSäm delavcev in delavk
So ga res zacementirali...?
v i.i■
Gledate fotografijo Sabotina, kakrSne Se niste videli, ker tega napisa najbrz, vsaj za se-daj, Se ni, ni pa reCeno, da ga tudi ne bo, saj se "saga" ali "Tito's story" na Sabotinu kar nadaljuje. Pustimo se torej znova preseneti-ti! Videli smo ze dosti, ni reCeno, da tudi
tega napisa, ki je oCiten dokaz, da se na di-gitalno fotografijo zares ne moremo zane-sti, ne bomo videli! Tudi v naSi sredi je namreC Se veliko noCnih "fizkulturnikov", ki radi valijo kamenje, Se posebej ponoCi, ko jih nihCe ne vidi...
Pogovor
Ivana Godnik
Vera v socloveka, dobroto, pomoc in solidarnost
Foto IG
Nadaljuje se niz in-tervjujev, ki nudijo moznost, da bolje spoznamo realnost in mnenja mladih. Tokrat smo se pogo-vorili z mlado poklicno novi-narko in Studentko prava Iva-no Godnik. Ponudila nam je nekoliko neobiCajen a vendar zanimiv pogled na vero in Cerkev.
Ivana, si vema?
Ne, nisem vema, ampak sem bila vzgojena v veri. Sem krSCena in sem preje-la sveto obhajilo in birmo, tudi pri skavtih sem bila nekaj let.
Kdaj si se za&la od~ daljevati od vere?
Nekje po tretjem raz-redu srednje Sole sem spoznala - ne vem ti toCno povedati, zakaj - da nisem verna. So to namrec* tista leta, ko si postavljaS do-lodena vpraSanja in iSCeS zanje konkretne odgovore. Ni vec! vse tako avtomatiCno, ne sprejemaS vec* stvari, kot da bi ti bilo vse da-no z neba. ZaäenjaS razmiSljati globlje, odgovore pa lahko dobiS ah tudi ne dobiS...
Odgovorov na svoja vpraSanja torej nisi dobila v veri.
Ne, nisem jih dobila v veri. Lahko ti posredujem kakSen primer. Ko sem bila v prvem razredu viSje srednje Sole, me je zelo prizadela smrt druzinskegaprijatelja, kajti bil je zelo mlad. O tem smo neke-ga dne razpravljali vSoli med veroukom in jaz sem izrazila mnenje, da, Ce bi Bog obstajal, verjetno ne bi dopuScal, da se take stvari dogajajo. Katehet mi ni mogel dati izüpnega in prepric!ljivega odgovora. Tak-ratse je moja vera zadela krha-ti. Poleg tega pa mi ze na osnovni Soli doloCene stvari niso odgovarjale. Imeli smo sestro, ki je tistim, ki so ob ne-deljah hodili k maSi, dala zvez-dico, in tistim, ki k maSi niso Sli, Crno piko. Taka verska vz-goja je po mojem absolutno negativna. PrviC, ker topome-ni vsiljevanje vere, drugic!, ker nekako izzove ze v majhnem otroku obcutekkrivde, kerne hodi k maSi. Vse to nima no-benega smisla, kveüjemu pri-vede posameznika le do tega, da vse skupaj zasovrazi in v veri ne vidi ved smisla.
MisliS, da imajo pri pribliZe-vanju mladine k veri in Cerkvi duhovniki in ve-rouätelji poglavitno vlogo? Po mojem jo imajo. Seveda je tudi odvisno od posameznika, kajti nekateri ljudje si verska in druga vpraSanja postavljajo ze zelo mladi, drugi pa tudi v razlidnih zivljenjskih ob-dobjih. Duhovniki pa imajo pri tem seveda zelo vazno vlo-go-
KakSen odnos do mladih bi torej morali imeti duhovniki?
Mladini bi se morali bolj pri-blizati, morali bi zmanjSati na-miSljeno razdaljo, ki jih locuje od mladih. Ena glavnih funk-cij duhovnika bi morala biti v tem, da zna prisluhniti, da se zna pogovarjati in razumeti, kajti po mojem mogoöe mla-dim manjka prav to. Za vse to pa je seveda nujno medseboj-no odpiranje. Mladina bi morala povedati, kaj rabi in kaj
Cuti, duhovniki pa morajo biti pripravljeni prisluhniti njihovim potrebam. Na tak naön vera verjetno ne bi bila tako daleCmladim.
Ce se zazreS v svojo stvamo-st, koliko mladih hodi k maSi?
Ce se osredotoCim na barkovljansko stvarnost, mo-ram priznati, da ne hodi k maSi skoraj nihCe. Problem v Barkovljah je ta, da so se duhovniki vedno zamenjava-
li, da nismo imeli ene osebe, ki bi bila istocasno v cerkvi in v osnovni Soli pri verouku, sk-ratka, ki bi nekako nudila neko povezovanje. Ce pa po-gledam v zamejstvo na sploSno, imam tudi vtis, da ni dosti mladih, ki bi hodili v cerkev. Zdaj se jih dosti vec! oddalji, kot pa se jih cerkvi pribliza.
Kako si razlagaS ta pojav?
To kaze na dejstvo, da navse-zadnje ljudje razmiSljajo, da ne sprejemajo doloCene vz-goje kot neke absolutne resni-ce in kotneCesa, kar jim je da-no in po katerem morajo zive-ti. Ljudje uporabljajo tudi svojo glavo. To pa seveda Se ne pomeni, da se ne bodo v prihodnosti spet priblizali veri in Cerkvi.
Rekla si: vera in Cerkev. LoCujeS ta dva pojma?
Ja, gotovo sta dva popolnoma razliöna pojma, toda zgodi se, da lahko nekateripredstavniki Cerkve delujejo negativno na vero posameznika. Cerkev je polna napak, ze v zgodovini jih je naredila ogromno. Vera je absolutno osebna stvar, ki jo lahko dozivljaS tudi sam. Lahko imaS osebno vero v ka-terokoli stvar, ki ni nujno Bog. V zivljenju se lahko vedeS bolje in ziviS bolj po na^elih vere kot pa tisti, ki so verni in gredo k maSi si nekako “umit roke", potem pa se med ted-nom ne vedejo po tistih Bozjih zapovedih, v katere le teoretiCno verjamejo. Takih primerov je ogromno, tudi v zamejstvu.
V kaj verjame Ivana Godnik?
Jaz verjamem v soüoveka, v dobroto, vbliznjega, vpomoc! in v solidarnost. Vse to je po mojem väasih bolj vazno kot vera v Boga, kajti slednja ima doloüene ovire, ki so veükrat tezko sprejemljive.
Marsikdo bi ti lahko oCital, da so vrednote, ki si jih ko-maj naStela, tudi glavne vrednote prav Svetega pi-
sma.
Ja, lahko so vrednote Svetega pisma, kot so lahko tudi vrednote zivljenja posameznika, ki se s tistimi iz Svetega pisma ne istovetijo. Clovek se zanje od-loc!i s pomoCjo svoje vesti in nima pri tem vtisa, da so mu bile vsiljene od Svetega pisma. Nima vtisa, da mora verjeti v Boga. Lahko verjame vkarko-li drugega, pa naj bo to dru-gaCno verstvo ali, Ce prav hocemo, kaka ideologija.
Kaj ti pomeni pape2eva figura?
Nim am	enotnega
mnenja o papezu, kajti po eni strani me moti, da se veCkrat vtika v stvari, v katere se po mojem mnenju ne bi smel vtika-ti, po drugi strani pa se skoraj dudim, kakSen vez-ni dien lahko postane za ljudi in mladino. To je lahko gotovo nekaj pozi-tivnega, toda lahko je tudi nekaj negativnega, ker vidiS, da ima morda pa-pez prevelik vpliv, za kar v resnici predstavlja. Pa-pez predstavlja Cerkev, po mojem mnenju pa je boljpomembno, da bi bila v ljudeh bolj prisotna vera, Cerkev kot struktu-ra pa nekoliko bolj v ozadju.
BereS Novi glas?
Moja mama ga kupuje vsak teden, tako da ga imam vedno doma. Prelistam ga in preberem to, kar me v njem privladi in kar se mi zdi zani-mivo.
Veliko ljudi Novega glasa ne bere "a priori". Po tvojem, zakaj?
Zakaj, ne vem. Vem le, da je zgreSeno izkljuc!iti stvari a priori in to s kateregakoli vi-dika. Vsi bi morali brati vse, kajti le tako lahko primerjaS razliüna mnenja, prideS stva-rem do dna in si ustvariS neko globalno vizijo. Po mojem mnenju ima Novi glas zelo vazno funkcijo v naSi manjSini; verjetno so nanj Se posebno navezani Goridani, kajti je edini slovenski Casopis, ki izhaja v Gorici, pravzaprav v obeh Goricah. Zavedam se tudi, da mu je, kot tedniku, zelo tezko slediti vsakodnevnemu dogajanju. Prav zaradi tega razloga bi se moral verjetno bolj osredotoöti oziroma po-sveCati poglabljanju dolode-nih tematik. Drugade pa mi-slim, da bi morali imeti vsi naSi Casopisi (zdaj ne govorim le o Novem glasu) nek SirSi pogled na svet. Zelo smo provin-cialni, piSemo zgolj o nas in o naSi manjSini. Treba bi bilo pogledati malo dlje, SirSe in globlje. Ljudje bi tako gotovo bolj redno brali vse.
Kako bi ti ukrepala v tem smislu?
Da bi naSi ljudje vec! brali?
Ja.
PosveCala bi dosti vec! prosto-ra mladim. Treba jepisati mladim in o mladih. Ce ne drugega, te tako mladi zaCnejo iska-ti, da bi prebrali, kaj menijo drugi o ctolocenih stvareh, ki se jih tiCejo. Poleg tega pa mi-slim, da bi se morali lotiti no-vih tematik s tem, da se opu-stijo nekatere ze prestare ru-brike. Treba je poglabljati ar-gumente, ki so blizu bralcem, in predvsem biti inovativni, se stalno spreminjati in se niko-li ne bati tistega, kar je novo.
Metka Kuret
Slovenska skupnost jemlje na znanje zaskrbljenost, ki vlada v manjSini, in Se posebej v SKGZ, zaradi nove oblike financiranja njenega de-lovanja s strani R. Slovenije. Stranka Slovenska skupnost, tudi v zvezi z namigi, ki so bili izpostavljeni na zad-njem dezelnem svetu te krovne organizacije, je prisiljena ponovno poja-sniti, da ni bila nikoli po-vabljena, niti ni sodelova-la pri kakrSnemkoli po-skusu spreminjanja dose-danjih naCinov financiranja manjSine.
V pogovorih s sloven-skim premierom in z od-govornimi za Slovence po svetu v parlamentu pa je le izpostavila pomen manjSinskih strank, kot sta v Italiji SSk in v Av-striji EL, ki sta bili s strani institucij R. Slovenije zadnja Stiri leta izrinjeni iz rednega komunicira-nja med maticno drzavo in manjSino.
Mnenje Slovenske skupnosti je, da manjSinski stranki, ki na-stopata na volitvah in se torej, kljub protimanjSinski volilni
zakonodaji, skoraj vsako leto dajeta preStevati, si zato tudi zasluzita primerno pozornost s strani R. Slovenije, kar pa ni v nobenem nasprotju z vlogo za-stopnic civilne druzbe, ki jo nedvomno imata krovni orga-
nizaciji.
Zamisel o drugaöiem financi-ranju manjSinskih ustanov in organizacij je pac dejstvo in od-lofitev odgovornih v slovenski
-y-Tr- •	•	•	•	y	NOVI
4	17-	marca	2005	KllStl	8111	111	QrUZPa	GLAS
Sveti oce je po osemnajsetih dneh predcasno zapustil bolnisnico Gemelli
Janez Pavel II. se je vrnil v Vatikan
Kaj sploh je svoboda?
Papez Janez Pavel II., ki so ga v nedeljo, 13. t.m., po 18 dneh odpustili iz rim-ske bolniSnice Gemelli, je po poroCanju Slovenske tiskovne agencije in drugih medijev prezivel mirno prvo noC v Vatikanu. Tudi po vrnitvi v Vatikan ga bodo zdravili zdrav-niki te bolniSnice, so sporoCi-li iz vatikanskih krogov. Papez nadaljuje tudi vaje za dihanje in govor, ki jih je zaCel 24. fe-bruarja. Strokovnjak za bolez-ni govornega aparata na rim-ski univerzi La Sapienza Gian-carlo Cianfrone je opozoril, da so papeza iz bolniSnice odpustili prezgodaj. "Jaz bi ga v bol-niSnici obdrzal Se teden ali dva," je dejal v pogovoru za ponedeljkovo izdajo milan-skega Casnika Corriere della Sera. "Za papeza bodo v Va-
tikanu dobro skrbe-li	zdravniki
bolniänice Gemelli, vendar ne bo tako kot v bolniSnici. V Vatikanu namreC ni sobe za intenzivno nego. V primeru ponovnih hudih tezav z dihanjem ga bodo morali spet prepeljati	v
bolniSnico," je Se povedal Cianfrone. Na vpraSanje, ali se lahko papezev glas Se izboljSa, je Cianfrone dejal, da bi lahko bil njegov glas takSen, kot je bil pred operacijo, Ce bo to dovoljevalo papezevo sploSno zdravstveno stanje.
Toda besede bo Se ved-no izgovarjal tresofe, ton glasu pa bo Sibak, je dodal.
Janez Pavel II. se je v nedeljo opoldne poja-vil na oknu svoje sobe v bolniSnici in prviC po operaciji nagovoril ver-nike z besedami: "Dra-gi bratje in sestre, hva-la za vaS obisk. Vsem zelim prijetno nedeljo in lep teden!" Prek molitve angelovega CeSCenja, ki jo je na Tr-gu sv. Petra vodil kard. Sandri, pa se je zahvalil vsem Casnikarjem za njihove zrtve, ker so zvesto, s spoStovanjem in obCutkom za do-stojanstvo poroCali o njegovem zdravju.
Dialog daje Cerkvi nov polet
Zupnija otok upanja
Do 2. vatikanskega kon-cila je bilo v Cerkvi nekako razumljivo, da je vloga vernika vnjej bila taka: eni so vedno kleCali in bili tiho, drugi med pridigo sedeli (na koiu tudi klepetali), za tretje je bilo najvaznejSe, da so potegnili pri darovanju izzepa ali torbice denamico. Zdi se mi, da ponekod Se danes niso priSli dalje od tega. Koncil si-cer ni zruSil cerkvene pirami-de, ki Se vedno obstaja in Se bo, je pa prinesel veC svobode in opozoril na veCjo odgovornost vernikov - laikov - v Cerkvi. Tako zupnijska skupnost ni le posluSalka besede, ampak je ponovno postala oznanjevalka besede in skupnost z misijon-sko in karitativno dejavnostjo. Vsak naj bi prispevel svoje talentein obenem darove Duha,
da bi zupnija postala predvsem otok upanja. Tako je koncil rehabilitiral misel o skupnosti, ki je zlasti v prvi Cerkvi uziva-la velik ugled med vernimi in nevernimi. Tu ne gre za nobe-no revolucijo, ampak za ponovno odkritje korenin. Skof Ciprijan je leta 250po Kr. iz ka-takombpisal: "Kar se tiCe vseh, je stvar vseh... Na vpraSanje, ki ste mi ga zastavili, ne morem odgovoriti sam, saj sem ze na zaCetku svoje Skofovske sluzbe sklenil, da ne bom niC storil brez vaSega nasveta in brez so-glasja ljudi, ne glede na svoje osebno mnenje!"
Te Ciprijanove besede bi se lahko danes glasile priblizno takole:	"Vsi	verni	smo
Cerkev. ” Koncil je z ozivitvijo misli o skupnosti v Cerkvi vz-budil upanje, vendar marsikaj
se ni uresniCilo. Velikokrat se pozablja, da se danes ne more-mo zavzemati za uglajeno Cerkev brez konfliktov, ampak za Cerkev s konflikti. Tudi vzu-pnijski skupnosti ne more biti vedno samo prijetno, normal-no je, da prihaja, ponekod po-gosteje, drugod redkeje, do re-snih trenj in tudi problemov. Brez tega ni zivljenja in tudi zu-pnije ne! Kjer se govori in piSe, da teCe "vse kot po maslu", se laze! Vedno je govoril tudi Bozji Duh skozi vsakega posa-meznika, obenem pa jeznami in skozi nas, nas prav ta Duh tudi posluSal! Neprijetni so do-godki, ko si posluSanje Duha resnice velikokrat prisvajajo doloCeni posamezniki ali sku-pine in menijo, da je njihova zadnja beseda tudi beseda Duha!
Pozivanje k dialogu v Cerkvi ne pomeni zahteve ali predlo-ga, da bi posnemali svetin nje-gove trenutne muhe. Ce zeli-mo, da bo Cerkev ziva in bo
Nabrezina
O evharistiji v slovenski umetnosti
Tokrat je nas zupnik, go-spod B. Brecelj, povabil na tradicionalno meseC-no konferenco prof. Matejko Fajdiga, ki poucuje na Skofijski gimnaziji v Vipavi; prikazala nam je s sliko in besedo razvoj upodabljanja evharistije skozi stoletja.
Izredno zanimiva tema, izbra-na nalaSC za postni cas, je obo-gatila sicer maloStevilne po-sluSalce. Fajdigova je priCela z
zaCetkom krSCanstva v naSih krajih, to je pred preselje-vanjem narodov; v to dobo se-gajo razne upodobitve evharistije na reliefih, ki so se nam ohranili, Po stoletnem zatiSju se je s prisotnostjo Slovencev in pokristjanjevanjem okrog dese-tega stoletja spet zacelo upoda-bljanje svete evharistije s pla-menom, hostijo, kruhom in ri-bo in z napisi IHS. Slovenski umetniki in obrtniki so se na
razliCne nafiine oddolzevali ali zahvaljevali Bogu z upoda-bljanjem odreSilnih znamenj na portonih, na obcestnih zna-menjih, ki se na Krasu ime-nujejo pili, na prtih, ki so krasi-li oltarje, tako cerkvene kot tiste vaSke ob procesijah na dan Sv. ReSnjega telesa. Zanimivi so umetniSko izdelani kelihi, monStrance in druge cerkvene potrebSCine, ki jih je zlasti naS slavni arhitekt Plecnik dvignil
imela zene in moze, ki so spo-sobni za dialog, ni to neka stranpot, ampak davna ver-nikova pravica, ki jo ima vsak Clan Cerkve kot Clan obcestva. Zato je Cerkev kot skupnost bratovin sester v Kristusu brez dialoga velika farsa. Tega se mora zavedati vsak vernik, Se zlasti tisti, ki mu Cerkevnekaj pomeni! Ob tem pa moramo biti previdni. Tema dialoga se je z druzbenimi spremembami in z zrelativiziranjem ene same absolutne "pravice" ali "resnice" izpela in to partijske vko-munizmu, hierarhiCne v Cerkvi. Ni veCaktualna, ker vec!ljudi lahko pride do besede, pove svoje mnenje, ki ni nujno po liniji pri vladajoCih ali sveta re-snica v Cerkvi. Clovek pa zori poCasi ali pa tudi ne, notranje se osvobaja ali pa ostaja tarn, kjer je bil... Kljub vsemu je dialog potreben in pomemben in bo vedno dajal Cerkvi nov polet.
AmbroZ Kodelja
na visoko umetniSko raven. V lepi kraSki vasici Goce so Se le-po ohranjeni §tirje kamniti pili, ki so se uporabljali kot ol-tarCki med procesijo, ki je obk-rozila celo vas. To je verjetno edini tak primer ne le v Slove-niji, ampak daleC naokoli, kar prifa stoletno navezanost nasega Kraäevca na javno CaSCenje svete evharistije. Tudi v nabrezinski cerkvi je prav nad glavnim oltarjem lepa freska, ki upodablja Kristusova u&nca, ki se vracata iz Emavsa in spozna-ta Ucitelja pri lomljenju kruha.
antek
Clovek lahko prezivi vse stiske, bolezni in vojne; samo ene stvari ni sposoben preziveti: to je blagostanje (Raul Folierau). Blagostanje ni zlo, ampak dejavnik, ki vzpo-stavlja drugo vpraSanje, t.j. vpraSanje svobode. To je pro-blem, ki nima le individualno razseznost, temvef tudi kolektivno. Zato vpraSanje clovekove svobode zahteva tudi sistematiüio razClenitev. Ce sem svoboden, pomeni, da lahko uporabljam svojo svobodno voljo na dober ali slab naän. Ce jo uporabljam dobro, postanem boljSi in s svojo dobroto vplivam naokrog; & pa jo uporabljam slabo, postanem v sebi slabSi in tudi okolje trpi zaradi mojega slabega vpliva. Zlo se bo ukoreninilo v meni in v okolju ter bo zaradi njega nastala velika zme-da. DanaSnji problem razumevanja svobode ni majhen, saj smo povsod pri ca njenemu napacriernu pojmovanju, ki je sicer v tem, da smo jo lofili od njene etifne razsez-nosti, t.j. od upoStevanja dobrega in zlega. Neko razSirje-no razumevanje svobode, zelo odmevno v javnem mnenju, jemlje pozornost cloveku, da poveze svobodo z etifno odgovornostjo. Danes se ponaSamo s svobodo kot tako; najpomembnejSe je, da si svoboden, razvezan od vsake odgovornosti, da se lahko premikaS znotraj svojih sodb, ki so veckrat le kaprice. Jasno je, da je takSen liberalizem zelo primitiven in njegov vpliv je po-tencialno ruSilen.
Evropska razsvetljenska tradicija zeli dati svobodi neko utirjenost: njeno vodilo postane korist in ugodje (v mo-ralki pravimo temu bonum utile in bonum delectabile); v Clovekovem delovanju duhovne sposobnosti tezijo k sintezi, vodilno vlogo ima volja. Clovekova dejanja so svobodna, zato zahtevajo odgovorno drzo posameznika. Kdor si zeli nekaj dobrega, to dobro izbere in postane odgovoren za svoje dejanje. Na obzorju tega gledanja dobrega, ki je obenem metafizicno in antropoloSko, moramo pravzaprav upoStevati razliko med poStenjem, koristjo in ugodjem. Vse te tri vrste dobrega kakovostno peCatijo delovanje osebe. Clovek se odlofi za dobro, kar postane cilj njegovega ravnanja. Utilitarizem je znotraj te etike postavil ob stran poStenje (bonum honestum), ki je prva in pomembna dimenzija celostnega Cloveko-vega delovanja. UtilitaristiCna antropologija in etika, ki iz nje izhaja, vodita k prepricanju, da Clovek tezi po last-nem okoriSCanju ali pa po okoriSCanju skupine, kateri pripada. PoStenje in ugodje sta podvrzena koristi, zato imata drugotno razseznost, ki se sprevrze v uzitek oz. uzivanje. Blagostanje znotraj takega okvira naSe kulture ima za duhovne razseznosti cloveka razdiralne ucinke in prvi, ki plaCajo za to "posilstvo" v imenu svobode, so vsi, predvsem pa mladi.
Veliki teden v qoriski mestni duhovniji
Spovedovanje: vsak dan od 10. do 12. ure (p. Pelicon) in od 17. do 18. ure (msgr. Zbogar).
OljCna nedelja, 20. marca: ob 9. uri Kimovcev pasijon za MoPZ na Travniku; ob 10. uri: blagoslov oljk pred cerkvijo, branje pa-sijona in maSa.
Veliki Cetrtek, 24. t.m.: ob 10. uri v stolnici slovesna krizmena maSa z nadSkofom; ob 20. uri maSa zadnje veCerje pri sv. Ivanu, nato enourno CeSCenje.
Veliki petek, 25. t.m.: ob 15. uri pri sv. Ivanu krizev pot za mlajSe; ob 18.30 krizev pot za odrasle; ob 19. uri obredi velikega petka; ob 20.45 s Travnika na grad mestni krizev pot z nadSkofom. Velika sobota, 26. t.m.: ob 16. uri pri sv. Ivanu blagoslov jedi (izkljuCno za otroke); ob 20. uri pri sv. Ivanu obredi velikonoC-ne vigilije; ob koncu maSe drugi blagoslov jedi.
VelikonoCna nedelja, 27. t.m.: ob 6.30 v stolnici slovesno vstajenjsko slavje za vse slovensko obCestvo v Gorici. Po maSi blagoslov jedi ob prisotnosti nadSkofa. Ob 9. uri maSa pri sv. Ignaciju na Travniku; ob 10. uri maSa pri sv. Ivanu; ob 19. uri maSa pri kapucinih.
VelikonoCni ponedeljek, 28. t.m.: ob 9. uri maSa pri sv. Ignaciju; ob 10. uri maSa pri sv. Ivanu.
Nedelja boZjegausmiljenja, 3. aprila: ob 9. uri maSa pri sv. Ignaciju; ob 10. uri maSa pri sv. Ivanu; ob 19. uri maSa pri kapucinih.
1 VELIKI TEDEN - CVETNA NEDELJA fl GOSPODOVEGA TRPLJENJA
Mt 21,1-11 /Iz 50,4-7; Ps 22; Flp 2,6-11; Mt 26,14-75; 27,1-66
Za Veliko noCnam Cerkev nudi izbrana be-rila pri bogosluzju, kigre od Cvetne do velike nedelje.
Pripravi nam tudi ganljive obrede. Vabi nas, naj bi globoko doziveli najveCji krSöanski praznik z iskreno spovedjo, spokoro in spra-vo ter Se posebej s prejemom evharistije, t.j. s sv. obhajilom, s CaSCenjem Jezusovega telesa ter z dobrimi deli.
Nekateri mislijo, da nas Cerkevnavaja na tr-pljenje, da nas torej zavaja v samo trpljenje in pomilovanje samega sebe in sveta. Toda dejansko nas Cerkev osvobaja trpljenja, strahu in vsakrSne krivde. Bozji Sin se je namreäponizal vnaS nesmisel in nas je reSil vsega hudega za ceno lastnega zivljenja. Zato si damo duSka spoveMevanjem naSega Gospoda, ki je sprejel nase ves greh sveta s
strahotnim trpljenjem, s ponizanjem in za-smehovanjem.
Zato na Cvetno nedeljo tako pozorno po-sluSamo evangelij, veselo in blago vest ob blagoslovu zelenja, oljdnih vej, ker zelimo s procesijo, spesmijo in hvalnicami terslove-snimi spevi hvalezno poöastiti OdreSenika (Mt 21,1-11).
Priznamo ga, zlasti v trpljenju, za kralja ve-solja. Cetudiga tikamokotbrata, ostaja vendar naS stvarnik in vladar. Pojemo: "Blago-slovljen naS kralj, ki te poSilja Gospod!" (Himna Kristusu Kralju). Poziramo besede psalma: "Bog gospoduje nad ljudstvi, Gospod vlada nad narodi... Prepevajte naSemu kralju, prepevajte. Zakaj Bog je vladar vse zemlje, pojte mu slavospeve" (Ps 47).
Drugo danaSnje berilo je vzeto izlista aposto-la Pavla kristjanom v Filipih, v vzhodni Makedoniji. Filipi so bili prvo evropsko me-sto, v katerem je Pavel oznanjal evangelij (Apd 16,11-40). Pismo je tako nabito z resni-co o Jezusu Kristusu, da nam prav danaSnji odlomek sluzi kot vodilo skozi ves pasijon po Mateju, ki ga danes beremo pri sv. maSi. Kajti prikazuje nam Jezusa kot skrajno po-
niznega in ponizanega. Odrekel se je namreC svojemu skrivnostnemu blazenemu zivljenju pri Bogu. Svobodno se je odloc!il za ponizanje, da je sam sebe izniäl v smrti na krizu (Flp 2,6). A kriz ni cilj, saj ne gre v trpljenje zaradi trpljenja, marvei zato, da trpljenje, ki ga je povzroüla CloveSka krivda, odpravi s smrtjo in vstajenjem od mrtvih. Zato ostaja Gospod, Kralj, Vladar vesolja. PremiSljujemo, kako tega edinstvenega Cloveka, ki je delal samo dobro, izda celo eden izmed najozjih prijateljev, apostolov. Prikaze se lakomnost kot na stalni prezi: Cloveka na-redi tatu in morilca. Izdajstvo ustvarimuCno razpolozenje pri slovesnem zadnjem obedu pred smrtjo. Nad apostole, prijatelje, je pad-lo tezko sumniCenje. UCenci niso sproSCeni. A kljub temu daje Jezus samega sebe v jed in pijaCo prijateljem, ki ga bodo vsi zapustili. Daje se, da bi jih dvignil vzvestobo, venost z njim, po njem v enost, edinostz OCetom, v edinost med seboj. Daje se njim, da bi bili vedno z njim, zlasti takrat, ko bodo trpeli. MaSevali bodo z njim, da se ga bodo spo-minjali.
Ganljivo jeposluSatipripovedovanja duhov-
nikov zapornikov po taboriSCih, kako so se potrudili za kos kruha in malo vina, da so lahko maSevali in se obhajali z mrvami kruha, ki so ga skrili vSpranjo barake ali kako drugaCe. MaSeval je namreC eden in nato povedal enemu za kraj Jezusovega telesa, ta pa drugemu in tako naprej.
Ker Jezus vedno bedi z nami, priCakuje, da bomo z njim trpeli tudi mi. Zato priporoüi budnost, CujeCnost in molitev. PriCakuje od nas, da sotrpimo s sestrami in brati, ki jih kakorkoli muCi mora trpljenja.
Celo izdajalcu re Ce: “Prijatelj, po kaj si priSel?", a obenem oCita: "Kakornad razboj-nika ste priSli z meCi in koli, da bi me prije-li".
Jezusovi sovrazniki iSCejo krivdo, ki je ni, da bi zakrilli svoj sklep, umor nedolznega Bozje-ga Sina.
Ker je beril veliko, je nujno, da se ustavimo pri enem samem odlomku, ki nas posebej nagovarja.
Pri tem Jezusa poCastimo in prosimo vere, upanja in ljubezni (Mt 26,14-75; 27,1-66). Za to se priporoCimo sv. Jozefu, patronu ve-soljne Cerkve.
NOVI
GLAS
Kristiani in druzba
17. marca 2005
inrrnn Dr. Zvone Strubelj o svojem pastoralnem delu med Slovenci v Nemciji in svetniskem liku msgr. Jakoba Ukmarja
Ukmar: svetilnik na razburkanem morju tretjega tisocletja
Znanega teologa in naSega cenjenega sode-lavca, ki je dobro znan v naSem prostoru, dr. Zvoneta Strublja smo zaprosili za pogo-vor.
Dolga leta ste Ziveli med na-mi, sedaj ste v NemCiji. Kaj delate tarn, kje ste, in tudi to nam povejte, Ce nas kaj po-greSate!
Od leta 2001 vodim slovensko zupnijo v Stuttgartu, ki ima nekaj nad Sest tisod vernikov. V okroglem letu 2000, ko sem se po desetih letih poslovil od Opdin in zamejstva, sem po-glabljal svoje znanje na uni-veizi v Tübingenu, ki v Nemdiji velja za eno od naj-boljSih univerz, vsaj karse tide teologije, filozofije, medicine in prava. Priznati moram, da slovo ni bilo lahko. KraSevci, tako mi je nekdo dejal, ko sem priSel na Opdine, so malo trdi, na Krasu je veliko kamna. To-da ko se kamen ogreje, dolgo ohranja toploto. To zares ni iz trte zvito. V desetih letih sem navezal veliko stikovz zanimi-vimi in prijetnimi ljudmi, zato ge danes v tem smislu pogreSam Opdine, Kras, Trst, Goiico in tisti odprti pogled na morje in burjo, ki tako udinkovito prevetri najrazlid-nejSe megle. Delo v zamejstvu je bilo razgibano in vsaj zame ustvarjalno. Od vas nisem odSel, ker bi se navelidal. Slo je za nekaj diugega, nekakSen notranji imperativ, ki je na-rekoval spremembo. Dokler je zame dolodeno okolje Se izziv, se podutim dobro; ko to neha biti, je bolje in bolj drzno zade-ti nekaj novega. V duhovniSkem delu imajo spre-membe tudi mejo. Po mojem je potrebno v zupniji ostati vsaj sedem do devet let, to je nekje spodnja me ja in lahko redem tudi moja meja, vsaj do sedaj. Manj ni ved resno, ved je bolj dopustno, odvisno se-veda od dloveka. Zanimivo je, da nekateri Skofje v Italiji in tudi drugod po svetu duhov-nikom priporodajo, naj se prav po devetih letih odpovejo zupniji in se dajo na razpolago za delo v drugi verski skupno-sti. Devetletka jepametna!
Je delo med izseljenskimi Slovenci drugaCno od duSnega pastirstva v Zupniji? Povejte nam kaj veC o svojem delokrogu.
Delo med rojaki, slovenskimi izseljenci je precej drugadno
od klasidnega dela v eni sami zupniji. V Stuttgartu, zanimi-vem, tudi zelenem, dejal bi kar vedrem mestu, ki ima okrog 700.000 prebivalcev, zivi veliko Slovencev. Zaposleni so v glavnem v treh podjetjih, pri Mercedesu, Porscheju in Bo-shu, vsa tri imajo svoj sedez v Stuttgartu, kar daje mestu pedat modnega ünandnega in poslovnega srediSda, glavnega mesta nemSke pokrajine Ba-den-Würtemberg. PolegStutt-garta, ki je center Slovenskega katoliSkega misijona, oskr-bujem Se enajst skupnosti v SirSi okolici Stuttgarta. Pastoraino podrodje, kjer delujem, je priblizno tako veliko kot Slovenija. Enkrat mesedno obiSdem vse skupnosti izven Stuttgarta. Predstavljate si lahko, da je veliko voznje, okrog 3500 sluzbenih kilome-trovnamesec. Gre torej za po-seben stil pastorale, dejal bi kar, da je to potujoda pastora-la. Vsakomesedno sredanje pa je za vse skupnosti izrednega pomena. Rojaki radi pridejo skupaj. MaSoprejpripravimo s dlani zupnijskega pastoralne-ga sveta, z liturgidno in biblid-no skupino. V navezi z nekaj ljudmi iz vsake skupnosti sproti nadrtujemo naSa s re dar) ja, kjer imamo najprej evharistidno bogosluzje, nato pa daljSe, nekajurno sredanje v zupnijski dvorani. Nimamo svojih, slovenskih cerkva. Le v Stuttgartu je Slovenski dom di-sto blizu cerkve sv. Konrada, ki je nemSka zupnija, vendar to cerkev prav zaradi tega, ker se v Stuttgartu sredujemo vsako nedeljo popoldne, duti-mo za svojo, matidno cerkev. Drugod, v Reutlingenu blizu Tübingena, v zahodni smeri od Stuttgarta ali vHeilbronnu in Oberstenfeldu v severno smer, Aalenu, Schwäbisch Gmündu in Schorndorfu na jugovzhodu, smo gostje v nemSkih zupnijah in dvora-nah. Sodelovanje z nemSko govoredimi verniki in kolegi duhovniki je povsod dobro. Vdasih se dlovek na teh poto-vanjih poduti blizu apostolu Pavlu, ki je bil neutrudni po-potnik v oznanjevanju evan-gelija. To je dober obdutek, poln Sirine in svobode. Spo-minja na to, da je dlovek "ho-mo viator", se pravi vedni po-potnik.
Ob vsem tem delu Se Studi-rate? Kaj toCno?
Kaj S tu diram? Tezko bi vse
naSteval. Ze nekaj letse pogla-bljam v inter-religiozni, to je medverski dialog. Zanima me vpraSanje nasilja znotraj ve-likih svetovnih religij, vemo namred, da tudi verstva vsvoji zgodovini hodijo po ozki brvi med mirom, ki ga pridigajo in oznanjajo, in nestrpnostjo, ka-teri so se (ali se Se vedno) pre-puSdali. To je zanimivo in ak-tualno vpraSanje, ki vzadetku tretjega tisocletja ponovno
daje religiji pomembno psiho-loSko in druzbeno vlogo. Gre za nekakSno znamenje dasa. O tem tudi veliko piSem. Pogla-bljam se tudi v zivljenje in delo Primoza Trubarja, zame odeta slovenskega naroda in slovenske narodne zavesti, go-redega duhovnika in pridi-garja, reformatorja, najprej znotraj katoliSke Cerkve, nato pa v okviru evangelidanske, protestantske Cerkve. Tega moza Se ne poznamo. Poko-pan je na ozemlju naSe slovenske zupnije, v Derendingnu pri Tübingenu. Literarni zgo-dovinarji so ga do sedaj imeli zgolj za odeta slovenske pisa-ne besede, saj je prav v Tübingenu leta 1550, pred 445 leti, natisnil prvo slovensko knji-go, Katekizem in Abecednik. Katolidani smo ga imeli do sedaj za heretika, protestantje pa predvsem za "protestnika", nekakSnega heroja za na zasta-vo. Toda Trubar je veliko ved. Je klena, trdna, premodrtna osebnost, saj je znal v tujem
okolju uveljaviti svoj "slovenski" genij. Kraji v Nemdiji, kjer je deloval, so zanimivi. Povsod je vtisnil svoj pedat kot gored duhovnik in kot "exul Christi", Kristusov pregnanec, kot je sebe imenoval v svojem "nigdirdomu", vnemSkemiz-gnanstvu. PiSem njegovo bio-grafijo, ki bo upoStevala das ekumenizma in dialoga med verstvi in ki naj bi Slovence navduSila za ta svetli lik naSe zgodovine. Vemo, da ste bili	na
sreCanju mla-dih v Berlinu. Za kakSno sreCanje je Slo?
Delo z mladi-mi mi je zlez-lo pod kozo, zato tudi tu rad delam z njimi. Od 3. do 6. marca smo bili z nekaterimi mladimi iz Stuttgarta in z okrog 60 mladimi in mladimi druzina-mi iz Slove-nije	na
sreCanju v Berlinu, kjer deluje moj prijatelj Dori Pedovnik. Na zasnezenem igriSCu smo v pe-tek, 4. marca, odigrali nogo-metno tekmo - zmagali so Ber-lindani z rezultatom 8:5 - ogle-dali smo si mesto in v soboto imeli mladinsko glasbeno maSo, Pesem tisoderih zvo-nov. To je zanimiv projekt, ki je nastal v moji prvi "deve-tletki", ko sem, Sepreden sem odSel v zamejstvo, v Sloveniji lahko vcf delal z mladimi. Leta 1986 se je v idilidni vasi Soda, kot rezultat duhovnega vikenda, porodila ideja o mla-dinski glasbeni maSi, ki bi jo od zaCetka do konca z izvirno glasbo oblikovali mladi sami. Najprej smo ji rekli "rock maSa", no, kasneje smo jo preimenovali v glasbeno maSo, Pesem tisoCerih zvo-nov. Zivi ze skoraj 20 let, je Se polna mladosti in ognja. Mladi glasbeniki, ki so jo ustvarili, so sedaj ze mame in oöetje. Nekajkrat na leto se dobimo v razlitnih krajih kot ista duhovna druzina, njihovi otrocipostajajo del te druzine,
ohranili smo prijateljstvo in vsaka zapeta maSa je razlog veC, da smo si kot prijatelji duhovno blizje. To je zanimiv pojav. In prav maSa nas je po-vezala do take mere. Letos, v evharistiCnem letu, je to Sepo-sebej lepo. Skupaj z mladimi iz Stuttgarta in Berlina smo v soboto, 5. marca zveder, v cerkvi sv. Elizabete v Berlinu, dozivljali lepoto, globino in Sirino evharistije, skupnega petja in prijateljevanja. To so nepozabne stvari.
Kako doZivljate mlade v NemCiji in kako slovenske mlade v Nemflji?
Mlade dozivljam kot mlade, se pravi, bitja, ki so vrasti in ki na tisod in en naön iSCejo po eni strani prijateljske opore in ra-zumevanja nas starejSih, po drugi pa nas ze preraSdajo z utiranjem novih poti. Mladi slovenski rojaki so tu druga ge-neracija, njihovi starSi so Sli s trebuhom za kruhom, si s tr-dim delom ustvarili neki srednji zivljenjski Standard, oni pa so se rodili v svet na tem koSfku zemlje, ki ga imajo za svojo prvo domovino. S Slo-venijo cutijo, vendar je to do-movina njihovih starSev, obcasnih obiskov, domovina njihovega materinega jezika, domovina slovenskih griCev, ravnic, gora in morja. To in Se kakSna pesem je njihov slovenski svet. V realno druzbo pa se s svojimi nemSkimi vrst-niki vkljudujejo ze na enako-pravni, njihovi ravni. Niso zi-veli vgetu, tako kot na primer otroci priseljenih Turkov, de pa jih je kdo zelel vklestiti v geto, tako na politiöno-ideo-loSki kot tudi verski ravni, so pravocasno pobegnili. To jim Stejem v plus, deprav marsik-do od njihovih slovenskih starSev zaradi tega trpi. Na tem podrodju je delo s tukaj zivedi-mi mladimi podobno kot na TrzaSkem in GoriSkem, vendar za spoznanje tezje, saj zahteva ved Sirine in iznajdljivosti. Kako so izseljeni Slovenci v Nemäji organizirani na kul-tumem podroCju in kako je na verskem podroCju? Kolikor je mogode, Slovenci v Nemdiji zivijo tudi iz slovenske kulture. Obstajajo Stevilna kulturna druStva; na ozemlju naSe zupnije, ki pokriva skoraj vso dezelo Baden-Würtem-berg, razen mesta Ulma, je dez deset kulturnih druStev. Neka-tera so res nastala kakSnih deset let po ustanovitvi zupnije
na pobudo takratne Se jugo-slovanske komunistidne obla-sti, da bi, v kolikor je le bilo mogode, nevtralizirala vpliv duhovnika in zupnije. Tako je prav te dni potekal praznik 35-letnice SKD Triglaviz Stuttgarta, ki je bil vse do osamosvojit-ve Slovenije ziva in trda, ne vedno lojalna, konkurenca slovenski zupniji. Druga druStva, nastala prav tako pred tridesetimi do Stiridesetimi leti, so bila nekoliko manj boje-vita, kakSno od njih, celo nak-lonjeno Cerkvi. Ko je padel berlinski zid in ko je priSlo tudi do spremembe v Sloveniji, se je vzduSje spremenilo. PriSlo je do sodelovanja. V okviru slovenskih zupnij so nastala tudi krSdanska druStva, tako je leta 1991 v Stuttgartu vzniknilo SKD Slovenija-Stutt-gart. 15. maja lani smo na mojo pobudo, ob vstopu Slovenije vEU, tako zupnija, SKD Slovenija in SKD Triglav skupaj pripravili bogato kulturno prireditevin s tem odprli nov list zgodovine. DruStva po-nekod hirajo, vse manj je lju-di, ki so pripravljeni Se kaj vloziti vanje. Mladi se neradi udelezujejo programov druStev, ker so sami vkljudeni vStevilne druge skupine in ak-tivnosti. Vprihodnosti bo potrebno zdruzevati sile in pre-magati ovire preteklosti.
Kar se tide verskega zivljenja, je v Nemdiji kar deset slovenskih postojank in 11 duhov-nikov, en diakon in vedpasto-ralnih sodelavcev, ki delajo za rojake. Slovenske katoliSke misije, kotse tu imenujejo, so raztresene po celi Nemdiji: Berlin, Essen, Köln, Frankfurt, Mannheim, Inngolstadt, Augsburg, Ulm, München in Stuttgart. Dvakrat na leto se za pet dni sredujemo na konferen-cah, ki so zelo koristne za koordinacijo pastoralnega dela. Od 11. do 15. aprila se bo-mo tako sredali blizu vas, na Mirenskem Gradu. To bo tudi priloznost, da nas bolje spoz-nate. Povezuje nas delegat Slovenske Skofovske konference, msgr. Janez Pucelj, ki je do ne-davnega koordiniral pastoral-no delo za izseljence vEvropi; pred kratkim, ko je Alojz Uran, ki je bil zadolzen za pastoralo Slovencev po svetu, postal nadSkof in metropolit, je do-bil nalogo koordinacije za vse Slovence po svetu.
/stran 9 JunjPaljk
Ukmarjev pogled nad zvezde (5)
Jakob Ukmar, pianist simfonije vecnosti
Vglasbi je umetnik tisti, ki ne obvlada le tehniko glasbenega instrumenta, ampak mu dovrSena tehnika pomaga pri izrazanju svojega umetniSkega navdiha. Ko Jakob Ukmar piSe o poslednjih reCeh, ne uporablja le spoznanj filozofije, teologije, Svetega pisma, ampak na to prastaro temo ust-varja tako kot pianist, ki umet-niSko improvizira na glasbeno temo znane melodije. V knjigi Eshatologija dozivljam Ukmarja kot takega pianista. "Vstajenje mrtvih, duSa, sodba, vecno zivljenje, to so drazljive reCi, ljudje jih ne sliSijo radi" (Esahatologija 49). Tega se Ukmar zaveda, zato na prijeten in
spoStljiv naCin uvaja bralca v najvecjo skrivnost zivljenja, v trenutek osebnega sreCanja z Bogom. Mojstrsko in z lahkoto v svoj tekst vpleta svetopisem-ske citate, ki podkrepijo njego-va razmiSljanja in ki s tem ne-nehnim sprehajanjem po knjigi knjig, Svetem pismu, zado-bijo nove in vedno sveze od-tenke. Kot npr.: "Ko je apostol Pavel nastopil na sedezu sod-nije v Atenah in tamkaj govoril grSkim izobrazencem o edinem Bogu, stvarniku vesolja, so ga Se dokaj mirno posluSali. Ko je pa priCel govoriti o vstajenju mrtvih in o bozji sodbi, so mu rekli: Pojdi, o tem te bomo posluSali drugikrat" (Apd 17,22).
Ukmar se zaveda, da govori clo-veku dvajsetega stoletja, ki ga je opijanil hitri tebnicni in znan-stveni napredek. Ne neha se £u-diti, kako to, da je stoletje naj-vecjega napredka obenem tudi stoletje najbolj nezadovoljnih ljudi. Boli ga predvsem to, da dovek nima vec Casa zase: "Se-danji Clovek sovrazi samoto, so-vrazi molceüiost, sovrazi zbra-nost duha v premiSljevanju" in vendar vsi vemo: "Sedanje zivljenje je resna zadeva in brez-briznost za zadnjo uro je men-da najbolj nesrecna posledica naSega ropotajocega napredka" (Eshatologija 41). Ko melodija njegovega razmiSljanja zdrkne k najbolj nizkim in temnim to-nom, v skrivnost zla, CloveSke
slabosti in nevednosti, ze zado-nijo svetli toni bozje dobrote in usmiljenja.
ZasliSimo ljubko melodijo Jezu-sove blagovesti. Tistim, ki si Bo-ga predstavljajo kot strogega sodnika in nekakSnega kontro-lorja, predoä Jezusovo podobo Boga. "DaleC pa prevladuje v evangeljski blagovesti slika Boga kot nekakSnega najbolj Sega in dobrohotnega OCeta, ki vele-va svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi ter poSilja dez praviCnim in krivit-nim (Mt 5,45) ... Petnajsto po-glavje Lukovega evangelija s priliko o izgubljenem sinu je vekotrajen dokument bozjega usmiljenja. Zeno preSuStnico je reSil Kristus iz rok hudobnih toziteljev ...Magdalena, bivSa velika greSnica, je bila Gospo-du posebno ljuba; in Petra, ki ga je bil iz strahu zatajil, je po-stavil za poglavarja svoje Cerkve" (Eshatologija 42). Podkovan v naravoslovnih ve-dah, radovednez zvezd in ve-
solja, se Ukmar Cudi ze ustroju sedanjega fizitnega reda, kaj Sele nadnaravnemu redu, redu bozje milosti. "Naravoslovci, ki so tako ponosni na svoje znanje, radi pozabijo, da zivi-mo vedno v milijardah üu-dezev, v katere ne bo mogel Clo-veSki um nikdar prodreti. V sve-tovnem prostoru se gibljejo ne-prestano milijarde valov, sve-tlobnih, elektriCnih, magnet-nih in drugih, da je res nedoumljivo Cudo, kako more Clovek v tem neizmernem vr-vezu Se videti zvezdnato nebo in videti predmete tu na zemlji, celo v razliCnih barvah; kako more sliSati po radiu, kako gle-dati televizijski program. Pa vse to vodi stvarnik s tako lahkoto in preprostostjo, da je prav ta st-varnikov mir veCje cudo kot vsi fizikalni zakoni" (Eshatologija 44).
Bog vse ureja z lahkoto in na ljubek naCin, podkrepi Ukmar svoje razmiSlanje o svetu, v ka-terem nam je dano ziveti.
SreCanje z Bogom ob smrtni uri, na katero zeli Ukmar opo-zoriti in pripraviti bralca, bo najbolj osebno dejanje. Zdaj gledamo v zrcalu in nejasno, si pomaga s svetim Pavlom, tak-rat pa ga bomo gledali iz obliCja v obliCje. Zdaj gledamo in dozivljamo Boga v njegovem st-varstvu, v posmrtnem zivljenju ga bomo gledali po notranjem razsvetljenju.
PoCeSCenje stvarnika, ki je glav-ni smisel naSega tuzemskega zivljenja, je ob smrtni uri, ob prehodu iz tega sveta, ko se Clo-vekova duSa loCi od telesa, Clo-vekovo najveliCastnejSe dejanje. Ceprav se po naravi vsak Clovek boji smrti, nas zeli Ukmar s svojo melodijo ljubkemu Stvarniku uriti v zaupanju. Vsi se bojimo smrti, veCkrat ponavlja, a ne bojmo se je preveC, vzklika Se glasneje. OtroSko zaupajmo Bogu, ki nas bo sprejel z obje-mom dobrote, usmiljenja in ljubezni.
Zvone Strubelj
• y-|	NOVI
6	17.	marca2005	(jOflSKä	GLAS
Kratke
Dr. Bruno Forte o izzivu vzgoje
“Izziv vzgoje sprasuje druzino in solo” je naslov zanimivega vecera, ki ga prireja Mladinski dom vsodelovanju sSkupnostjo druzin Soncnica v torek, 22. marca, v Mocnikovem domu v Gorici. Razmisljanje bo potekalo okrog vprasanj, kot npr. kako naj druzina in sola sodelujeta pri vzgoji danasnje mladine; kako naj sola posreduje tiste ucne vsebine, ki se dotikajo moralnih in verskih vprasanj (nastanek cloveka, spolna vzgoja, mamila...). Gost vecera je dr. Bruno Forte, nekdanji ravnatelj Dezelnega solskega urada v dezeli F-Jk. Predavanje se bo zacelo ob 20.30 in bo potekalo v italijanskem jeziku. Vecerje namenjen starsem, solnikom in vzgojiteljem. Vljudno vabljeni vsi!
Livarna: srecanje z javnimi upravitelji
Prejsnji petek je potekala seja rajonskega sveta Sv. Gore-Placute, na katero je bila povabljena tudi sirsa javnost. Za srecanje si je se posebej prizadeval odbor, ki zdruzuje prebivalce severnega dela mesta in se zavzema proti izpuscanju formaldehida iz bliznje solkanske Livarne. Priblizno sto poslusalcev je tezko prikrivalo zaskrbljenost, ki vlada zaradi vdihavanja strupenega plina, ki mu je podvrzeno prebivalstvo v tem delu Gorice. Glasno in mestoma tudi neokusno so prekinjali in komentirali podatke in izsledke, ki so jih predstavljali dr. Gianfranco Cavallini, odgovorni pri goriski zdravstveni enoti, ter zupan Brancati in odbornik Bon. Prav iz tega izhajajo nekatere ugotovitve oz. pomisleki, ki jih podcrtujeta rajonska svetnika SSk Milos Cotar in Niko Klanjscek in ki jih je krajevni tisk premalo poudaril. Po njunem mnenju se objektivni problem, zdravstvene in okoljevarstvene narave, vedno bolj izrablja za politicno oz. osebno vidljivost. Tako je tudi cetrtkovo srecanje zaznamavalo prerekanje med Bonom in vidnim predstavnikom odbora proti formaldehidu Marcom Roto, sicer tudi rajonskim svetovalcem. Zadnji ima ocitno “odprte racune" z goriskim upraviteljem, kar je - po mnenju svetovalcev SSk - ze veckrat prevladalo nad jedrom problema. Cotar in Klanjscek sta prepricana, da je prava pot do resitve problema konstruktivno sodelovanje z obcinsko upravo, ki je najboljsi sogovornik za cezmejne problematike. Prebivalci bi pravzaprav morali biti hvalezni, da imajo zupana, ki se postavlja v prvo vrsto za resitev problema, in slovenskega odbornika, kijestalnovstikuscezmejnimi upravami. Breztake uprave bi se morali s Solkanom verjetno pogovarjati preko Rima in lahko si le mislimo, kako hitro in uspesno. Rajonska svetovalca SSk upata, da bodo “domaci" znanstveniki prav tako prepoznavali pomen tudi drugih, nie manj pomembnih okoljevarstvenih in zdravstvenih problemov, ki gredo prek meje lastnega vrticka (npr. stanje terenov v okolici upepeljevalnika, necivilno odmetavanje smeti ob bregovih Soce ipd.).
Dramski odsek PD Standrez v Medvodah
Vrsto februarskih gostovanj po Sloveniji s tragikomedijo Aida Nicolaja Stara garda v reziji Janeza Starine je dramski odsek PD Standrez koncal v petek, 25. februarja, v prepolni dvorani v Medvodah kot gost dramske skupine Oder treh herojev iz Pirnic. Okrog dvesto gledalcev je zavzeto spremljalo aktualno in pretresljivo vsebino Stare garde ter se standreskim izvajalcem zahvalilos prisrenim ploskanjem. Gostitelji so izrazili zeljo, da bi standreski stanovski kolegi se prisli v goste z isto predstavo v kak bliznji kraj, saj marsikateri gledalec, ki se ni mogel udeleziti tokratnega vecera, bi si uprizoritev zelo rad ogledal. Prav gotovo tudi zato, ker je bila “standreska” Stara garda, kotznano, nagrajena lani na 43. Linhartovem srecanju kot najboljsa predstava v letu 2004.
V mesecu marcu bodo standreski igralci obiskali vec odrov v nasi dezeli s svojo najnovejso odrsko postavitvijo, zbadljivo “zamejsko" komedijo Janeza Povseta Za blagoslov in rdece zvezde v reziji Jozeta Hrovata, s katero so 6. marca v SNG Nova Gorica sklenili letosnja Nedeljska gledaliska srecanja, sest abonmajskih predstav ljubiteljskih gledaliskih skupin, ki jih prireja ZKD iz Nove Gorice. Dramski odsek PD Standrez je s svojimi tremi veterani, Majdo Zavadlav, Markom Brajnikom in Bozidarjem Tabajem, tudi uvedel ta niz nedeljskih srecanj z gledaliscem 24. oktobra 2004 z uspesnico Stara garda.
Zborovska revija Primorska poje v Kulturnem centru Lojze Bratuz v Gorici
Petje primorskih zborov vzbuja navdusenje in podira pregrade
Glasba je harmonija, harmonija pomeni red, red pa je pogoj za sodelovanje in sozitje med ljudmi. To misel je med drugi-mi povedala v imenu priredi-teljev priljubljene zborovske revije Primorska poje - letos ze Sestintridesete - Franka Padovan, predsednica Zveze sloven-ske katoliske prosvete, v ne-deljo, 13. marca, v uvodnem pozdravu v veliki dvorani Kul-turnega centra Lojze Bratuz. Glasba kot cista umetniSka go-vorica ze itak povezuje vse lju-di; slovenska beseda in pesem pa sta Se enkrat dokazali, da presegata umetne pregrade med rojaki, dezelami, narodi in kulturami, je dejala. To zlahtno poslanstvo revije, "ki ne sme zbledeti," je s polno mero svezega zagona s svojim nastopom na prvem letoSnjem "goriSkem" sredanju potrdilo sedem sodelujodih zborov. Na odru so se zvrstili MeSani pev-ski zbor Senozece pod taktirko Ade Skamperle, Zenski pevski zbor Okarina iz Podbrda (dir. Marta Volf Trojer), MeSani pevski zbor Primorje iz Aj-dovSdine (Matej Petejan), Vokalna skupina Prijatli iz Sela (Rok Bavdar), MoSka vokalna skupina Lipa iz Bazovice (Xenja Brass), MeSani pevski zbor Planinska roza iz Kobari-
da (Mirjam Antih Cebokli) in na koncu Komorni zbor Ipav-ska iz Vipave (Matjaz Sdek). Vsi so s svojim nastopom pokaza-li veliko veselje do naSega le-pega, slovenskega petja; marsikateri sestav je dokazal, da mu je glasba tudi kaj ved kot samo konjidek. Posebno topel aplavz so pozeli mladi fantje iz Sela, ki so pod vodstvom pra-vega virtuoza, Roka Bavdarja, s svojim radozivim petjem na
poseben na ein "ogreli" obein-stvo; visoko kakovostno sto-pnjo so potrdili tudi Vipavci, ki so s Sdekom na delu znani daled naokrog. Na sporedu so bile ljudske in umetne skladbe povedini slovenskih avtorjev od Gallusa pa vse do mladin-ske skupine Gloria.
Naslednji nastop revije Primorska poje (prirejajo jo Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih
druStev, Zveza slovenske kato-liSke prosvete in Zveza cerkve-nih pevskih zborov) na GoriSkem bo 1. aprila v cerkvi v Standrezu, kjer se bodo s sak-ralnim repertoarjem predstavi-li Oktet Skofije, Idrijski oktet, MePZ dr. FrandiSek Lampe iz Crnega Vrha, MePZ Slovenec-Slavec-Fran Venturini - Mladinski pevski zbor Fran Venturini in MePZ F.B. Sedej iz Ste-verjana.
Niz srecanj z italijanskimi, slovenskimi in furlanskimi ustvarjalci
Equilibri, ziv kraj kulturnih srecanj
Knjigarna Equilibri v Se-meniSki ulici 8 v Gorici (equilibri. libreria@libe-ro.it) je po svoji genski zasno-vi kraj sredanj, soodanj, plod-nih kulturnih stikov, vezanih na goriSko stvarnost. To je po-vedal njen upravitelj Giovanni Fierro (na sliki) na predstavit-vi pomladnega niza literarnih sredanj in likovnih razstav z naslovom Lo dico adesso (To povem sedaj), ki ga prireja v sodelovanju s kulturnim zdruzenjem Rinascita. Gre za sredanja, ki zelijo postaviti pod drobnogled naS sedanji trenu-tek, ki je sicer "delikaten in za-pleten, toda tudi poln spod-bud za razmisljanje." Zato ga moramo ziveti intenzivno in
aprila, bo italijanski pisatelj Alberto Garlini predstavil svojo zadnjo knjigo Futbol bailado, ki bo v kratkem prevedena v francoSdino. V soboto, 30. aprila, pa bo o svojem vital-nem pesniSkem svetu in knji-gi L'inutile necessita(t) spre-govoril furlanski avtor Mauri-zio Mattiuzza. V soboto, 2. maja, bo v knjigarni odprtje razstave Alfreda de Locatellija z naslovom Le parole mancan-ti; goriSki slikar s svojo vedno vedjo kakovostjo iSde ravnove-sje med neskladjem in pome-nom. Gost zadnjega sredanja bo 14. ,maja trzaSki pisatelj, ki prodira v duSo "zadnjih in za-postavljenih”, Pino Roveredo; nedavno je izdal zbirko pove-sti Mandami a dire... pri zaloz-bi Bompiani, spremno besedo katere je prispeval Carlo Ma-gris.
svobodno, ne da bi nas po-gojevala preteklost ali prihodnost, je Se povedal Fierro.
Prvo sredanje je bilo prejSnjo soboto, 12. t.m., ko se je v prostorih knjigarne predstavil javnosti z razsta-vo Iluzije mladi novogoriSki slikar Vanja Mervid; po ma-turi na Soli Fabiani v Gorici je Studiral v Benetkah, di-plomiral na akademiji Brera v Milanu, sedaj pa Studira na akademiji v Ljubljani. V soboto, 19. t.m., bo Michele Obit iz Spetra ob 18. uri predstavil svojo novo pesniSko zbirko Maideisaigassi, ki je v javnosti ze naletela na precejSen odziv. Dne 2. aprila
bo ob 18. uri otvoritev razstave goriSkega slikarja Paola Gatte, ki zeli biti zaradi pristnega avtorjevega iskateljstva pravo presenedenje. V soboto, 9.
Miss Sovodnje over 50
Pogumen, zabaven in izzivalen gledaliski podvig
KD Sovodnje
Deset brhkih sovodenj-skih zena, mater in ba-bic je zazelelo zabelezi-ti letoSnji dan zena na izvirnejSi, neobidajen nadin in gledaliSka mentorica Vesna Tomsid, obdarjena s prekipe-vajodim odrskim talentom in dobrSnjo mero domiselnosti, je ustregla njihovim zeljam. Iz pr-votne drobne odrske zamisli je vzklila prava gledaliSka predstava oziroma po danaSnjih tele-vizijskih zgledih nekakSen rea-lity show, "pravo" lepotno tek-movanje z naslovom Miss Sovodnje over 50. To pa zato, ker so se za najlepSo potegovale go-spe, ki so ze ali celo krepko pre-stopile präg petdesetih let, a se jim to ob mladostnem avtoiro-
nidnem duhu sploh ne pozna. Ponosno in brez nepotrebnih predsodkov so razkazale svoje telesne obline, privladne kljub znakom minevanja mladost-nih darov. Pogumno in vztraj-no so z Vesnino pridnostjo in iznajdljivostjo postavile na oder svojevrstno predstavo, ki je naSe ljubiteljske gledaliSke dvo-rane gotovo ne pomnijo. Z zvrhano kupico ironije in hu-mornega razpolozenja so se Pa-trizia Batistid, Jelka Devetak, Bogdana Fajt, Ljubica Butkovid, Slavica Batistid, Jozica Tomsid, Natalina Visintin, Ana Tomsid, Ana Florenin in Zlatka Tomsid prelevile v Spelo-Miss Lolito, Sorayo-Miss Barzelletta, Kati-Miss Bambola, Evelyn-Miss Cu-
bista, Zorzette-Miss Magia, Zo-zefin-MissCinema, Natali-Miss Bikini, Mary-Miss Gubana, Anett-Miss Fitness in Lili-Miss Sorriso. Naslove so si pridobile po svojih naravnih lastnostih ali nagnjenjih in so jih tudi ute-meljile. Po dve sta se v mini krilcu in pernati ätoli pojavili na odru v spremstvu, kot se za take priloznosti spodobi, dveh zalih, mladih valet Daniel (Daniela Tomsid) in Hellen (Elena Vizintin), in brez dlake na jeziku v sodni naredni govorici povedali, katero od nasprotnic bi izzvzeli iz tekmovanja. V slo-gu odbiranja televizijskih velin in velon so svoje odrske spo-sobnosti, z obilo duhovite pri-mesi, pokazale v klasidnem ba-letu, obledene v roznata plesna krilea, v izzivalnem kankanu v
tipidnih obladilih in v vedernih oblekah na spogledljivem modnem defileju. Ob koncu le-tega jih je na premierski izved-bi, 5.t.m., dakalo presenedenje: v dvorani so jih pridakali mozje in jim poklonili vrtnico. Njiho-ve nastope je sproädeno, brez vsakrSne zadrege kot kaka prva dama iz italijanskih televizijskih showov uvajala in se z iz-brankami pogovaq'ala Katerina Gitter, ki ima kar nekaj igral-skih izkuSenj z Vesno Tomsid. Kot se spodobi za take priredit-ve, so tekmovalno napetost omilili glasbeni trenutki. Te je izoblikoval Mladinski pevski zbor Sovodnje pod vodstvom Magde Tomsid, v trojni vlogi: najprej kot domadi pevski sestav, potem kot gostujodi zbor iz pobratene Skofje Loke, na-zadnje Se kot ßeneske koltrine z Arborejevo popevko Ma po-nodi. Vsakid je bil obleden v pri-loznostne kostume, ki so bili delezni obilice smeha. Del odrske fikeije je bila tudi komisija
(na premieri so bili med Sestd-lansko komisijo tudi sovodenj-ski zupan Igor Petejan, pok-rajinska odbornika Marko Ma-rindid in Roberta Demartin ter Paolo Zuliani, ravnatelj centra multimedialnih komunikacij), ki je s publiko oddala svoj pre-ferendni glas. Toda glej dudo: zmagale so prav vse lepotice in si prisluzile krono in zezlo, ker so kot predstavnice vrstnic pra-ve zvezde zaradi vseh tezav, ki so jih premostile v zivljenju, in ker so znale s Segavostjo spreje-ti tudi ta nenavadni odrski izziv. Na premieri in ostalih, vse-lej malce drugadnih ponovit-vah (6., 8. in 13. t.m.) so izzva-le smeh in zelo topel aplavz gledalcev, ki so tokrat bili razvrSde-ni pri mizah ob obeh straneh dvorane; polovici je lodeval rded tepih, po katerem so sto-pale lepotice.
Izvedba te prireditve (gmotno sta jo podprli GoriSka pokrajina in Zadruzna Banka Doberdob in Sovodnje) je bila tehnidno
kar zahtevna, zadenSi od preo-blikovanja prostora v dvorani. Ogromno ur potrpezljivega se-denja ob Sivanki so zahtevali bogati kostumi, ki sta si jih za-mislili Vesna Tomsid in Renata Pisco, seSile pa Renata, Verena, Zlatka, Marija, Dragica, Slavica in Marinka. Svetlikajodo se sce-nografsko podobo (napis je iz-delal Emil Tomsid) sta odru da-la Vesna Tomsid, ki je izbrala tudi glasbo in naStudirala koreo-grafijo, in Roland Müller, ki je oblikoval tudi izvirno gledaliäko zgibanko. Za kulisa-mi sta ob reziserki stala Vera Cesdut kot tonski tehnik in Denis Galiussi kot ludni mojster. Sodelovali so Se sovodenjski mladenidi in Rita De Carolis kot svetovalka za modni defile. Zaradi velikega povpraSevanja po sicer omejenih vstopnicah bodo Se tri ponovitve v petek, 18., in soboto, 19. t.m. v So-vodnjah, v goriSkem KD pa 11. aprila.
nc
r r'.ni j «
lö'iiSfiügj	Cf jM
Mesani pevski zbor Primorje ix Ajdovscine (foto DPD)
NOVI
GLAS
Zadnje predavanje SD Soncnica
Otroci in nasilje
Nasilje je kot kraäka re-ka, ki vcasib privre na dan, potem ponikne, da je ne vidiS, a vendar nekje globoko je in privre ponovno na dan, kjer si ne Cakaä. NihCe izmed nas ni Cisto imun proti nasilju, torej gre za to, da si dlo-vek postavi ene meje. Tako je psihologinja Marja Strojin, ocarljivo barvita predavatelji-ca, uvedla 9. t.m. svoje predavanje na nelahko temo, ki "ne poganja rozic", ampak vedno le trpljenje, uniduje mir za de-setletja in je poleg vsega Se drag "Sport", saj vojne stanejo velikanske izgube.
V nasilju je korenina zla, da ze-li Clovek doseCi cilj na silo in hitro, tako da se ni treba trudi-ti, garati in komunicirati. Mla-di pravijo, "da druge obvladaä in nadvladaä". Nasilje je neke vrste obramba.
V svetovnem merilu nam nasilje navijajo v celofan in na primer filme, nabite z nasi-ljem, oznacujejo za "akcijske filme". NaS präg obcutljivosti za nasilje se niza in vedkrat gle-damo strahotne prizore mir-noduäno.
Mocan Custveni naboj nasilja vzbuja v ljudeh custveno izred-no mocna, negativna Custva. Nanje reagiramo z drugim na-siljem (vsaj da bi nasilneza pra-vidno kaznovali!), jezo ali be-som. Poleg tega nas zene v izo-gibanje (saj je to daled! ali -meni se to ne more zgoditi ali - kaj pa naj jaz proti celemu svetu?)
Glas nasilja je glasen, glas ne-nasilja pa pretih. Danes se me-diji zelo prodajajo, kateri bo podrobneje obveädal o nasil-nih dogodkih. Nasilje premalo obravnavamo z razumskim pristopom.
NaSim otrokom bi morali go-voriti, kaj jim bo koristilo, de bodo nenasilni. Udenje dobre komunikacije na primer krepi otrokovo samopodobo in sploh samopodobo naäe civi-lizacije ali skupnosti, in jo veze na zadovoljstvo. Zadnje dase se pri poklicih bolj kot razumska
Po lanskoletni prvi, zelo dobro obiskani izvedbi se na odrske deske gori-äkega Kulturnega doma vrada Festival komidnih gledaliSd v slovenskem, italijanskem in furlanskem jeziku, Komigo, katerega prireditelja sta Kul-turni dom Gorica in kulturna zadruga Maja v sodelovanju z ZSKD, zdruzenjem Terzo tea-tro iz Gorice, italijansko unijo v Kopru - Unione Italiana di Capodistria - Studiom Anima iz Ljubljane in Kulturnim do-mom Nova Gorica. Letoänji abonmajski spored je predsta-vil ravnatelj KD Igor Komel s sodelavcema Mitjem Ruplom in Borisom Budalom v sredo, 9. t.m., v mali dvorani KD. Re-pertoar vsebuje osem pred-stav, odbranih izmed komidnih uspeSnic na slovenski, ita-lijanski in furlanski gledaliSki sceni. Izmed teh je ena (4. aprila), Butelj za vederjo Fran-cisa Vebra (Teater 55 Ljubljana, reziser Branko Dzurid -Dzuro), nagradna, ker so jo lani gledalci proglasili za naj-boljSo predstavo Komiga. Le-toSnji vederi smeha se bodo
inteligentnost IQ upoäteva emocionalna inteligentnost EQ, ki je tesno povezana s du-stvom. Ce te nimaS, boS tudi prvo slabSe "prodajal". Tak dlo-vek se bo boljSe obnaäal, bolj povezoval delovno skupino, uspehi bodo vedji in ljudje zivljenjsko boljSi. Sploh je danes veliko timskega dela, ki sloni na sinergiji potencialov. Nenasilen dlovek laze obvla-duje pomembnejäe zivljenjske situacije v druzini, delu in kjerkoli. Laze promovira svoje sposobnosti in se ne obreme-njuje s stresom.
Vzgoja proti nasilju se zadne v druzbeni celici - v druzini. Nje-ne naloge so zapletene. Po eni strani mora omejevati s prepo-vedmi, pravili in mejami, ki so kot plot, v katerega se mladi za-letavajo, po drugi strani mora dajati: skrbeti za kvaliteto ziv-ljenja, materialne in kulturne dobrine, demokratidnost in poztivno samopodobo. Druzi-na mora izdelati strategije in posredovati znanja, kako ob-ravnavati Spore. Potrebna je di-skvalifikacija nasilja, kazni na primer naj bodo nenasilne. Vsak razreSen konflikt nas pri-pelje naprej v odnosu, je trdil hrvaäki psiholog.
Glede vedenja motedih otrok je predavateljica predlagala tri trikotnike. V prvi trikotnik -motede vedenje - lahko spravi-mo otrokov nemir, cmeravost, suvanje, jezikavost, sitnarjenje, tednost in glasnost. Vse to gre odraslim na zivce, vendar se ne splada za to izgubljati preved energije. Drugi trikotnik - ne-prijazno vedenje - vkljuduje arogantnost, besedno in fizid-no nasilje, ki boli, izlodevanje, povzrodanje Skode, Sduvanje, navajanje k prestopu, izsilje-vanje. To boli in Skoduje, zato je potrebno, da se starSi in vz-gojitelji ze oglasijo in reagirajo, ker ni vseeno. Tretji trikotnik -prestopniStvo - zadeva krSenje pomembnih pravil in zako-nov, na kar je treba ustrezno reagirati. StarSi s problematid-nimi otroki so obidajno za-
zadeli v detrtek, 31. t.m., s predstavo Funney Money (Spas Teater MengeS, reziser Vinko Möderndorfer), naj-boljSo komidno uprizoritev 1. 2005. V petek, 15. aprila, se bo predstavil Terzo teatro z delom Domenica Starnoneja Sotto-banco v priredbi in reziji Mau-ra Fontaninija. Predstava, pr-vid izvedena v Gorici, je vljud-nostna izmenjava med gori-Skimi gledaliSkimi amaterski-mi skupinami; Terzo teatro je namred lani v mednarodni fe-stival Castello di Gorizia uvr-stil Staro gardo dramskega od-seka PD Standrez. V italijanskem jeziku se bo z monolo-gom Crisi d'identita' predstavil Andro Merku', tudi v vse-drzavnem merilu uveljavljeni komik oz. spretni posnemalec politikov in drugih osebnosti iz italijanskega sveta. TrzaSki Slovenec Merku' je maturiral na znanstvenem liceju F. Pre-Seren, diplomiral pa na umet-niSkem zavodu DAMS v Bolo-gni in je s svojimi imitacijami popestril ze marsikateri program na italijanskem radiu in televiziji. V ponedeljek, 9. ma-
menjali zadnja dva trikotnika in se postavili na otrokovo stran, ko ne bi smeli odobra-vati njegovega vedenja. NajboljSi rezultati v druzinah, ki ne zagovarjajo nasilja pri otrocih, se dosezejo s pogovo-rom in pomodjo za izboljSanje. Iluzija je verjeti, da je otrok te-sto, iz katerega boS zgnetel ose-bo po svoji zelji, a deprav je temperament otroka podedo-van, pa lahko oblikujemo znadaj,
StarSi, ki opazijo pri otrocih nasilje, naj moralno podpirajo uditeljico, se obveädajo o do-gajanju v razredu, zagovarjajo pogum in ambicioznost otroka, a naj so kritidni do agresiv-nosti, vzgajajo naj odlodno, a ne agresivno in naj zagovarjajo svoja staliSda. Z mladostniki je treba zdrzati v dobi med 15. do 20. letom. Ce zdrzijo in ne sk-renejo takrat, je velika verjet-nost, da tudi kasneje ne bodo. Takrat je namred nanje pritisk zelo modan in strah jih je, da ne bi bili izlodeni od vrstnikov. StarSi naj obsojajo otrokovo dejanje, ne pa otroka, z zgle-dom in besedo naj zagovarjajo vradanje povzrodene Skode, skupaj s Solo naj pomagajo otroku, de je zrtev, in naj podpirajo primerno disciplino v Soli.
Kaj pa lahko stori Sola? Obrav-nava naj problem nasilja, ust-varja klimo proti nasilju in moznosti za zaSdito zrtev in
ja, bo na sporedu predstava v furlanSdini Murd' di ridi sku-pine Gruppo Cabarettistico Trigeminus iz Manzana. V ponedeljek, 23. maja, se bodo gledalci pozabavali ob kome-diji Andrej a Jeladina Agencija za loditve. V gosteh bo Gleda-liSde Köper z igralcema NataSo Raljan Tid in GaSperjem Tidem v reziji Katje Pegan. GledaliSde Teatro incerto iz Vidma bo iz-vajalo delo Garage 77 v ponedeljek, 30. maja. Zadnja predstava bo v ponedeljek, 6. ju-nija; Teater 55 Ljubljana bo odigral igro Slovenci v vesolju Branka Dzurida -Dzura, ki je podpisal tudi rezijo.
Smeh bo tudi letos zagotov-ljen. Komigo bo kot lani ideal-no povezal slovensko, italijansko in furlansko "lahkotnejSo"
razreSevanje konfliktov, naj si-stematidno pomaga tako zrt-vam kot nasilnezem.
Kako obravnavati otroke z mo-tedim vedenjem? Produktiven pristop predpostavlja, da se ustavimo pri problemu, razmi-slimo, kako bi ga reSevali in pri tem povemo svoje mnenje. Ce pride do iskanja krivde in kriv-ca, pedatenja, zalitev, medse-bojnega obradunavanja in ob-tozevanja, se problem samo poglablja.
Kaj lahko storijo otroci? Dobro je, da sami dolodijo pravi-la v razredu, se vkljudujejo v socialne igre bolj Sega komu-niciranja ("skriti prijatelj"), si medsebojno svetujejo, vedji otroci poskrbijo za mlajSe, z li-terarnimi prispevki in igrico sodelujejo pri promoviranju nenasilja, analizirajo oddaje. UspeSnejSe strategije proti nasilju so nid pedatenja, ugo-tavljati "skrite" provokatorje in se z njimi meniti zasebno izven pouka, eksplozivnega otroka spodbujati, naj pove z besedo in ne z dejanji, upoSte-vati Solsko svetovalno sluzbo, angazirati uditelje, ki jih otrok ceni, spodbujati otroke, naj se uveljavljajo skozi znanje, ce-niti pri njih tudi majhne ko-rake, ko je ze dobro, de ne gre na slabSe, in majhne omilit-ve, saj si ni mogode pridako-vati takojSnjih in velikih spre-memb.
HarjetDomik
gledaliSko ustvarjalnost ter po-nudil zanimiv vpogled vanjo. Pokrovitelja festivala sta deze-la Furlanija-Julijska krajina in Evropska unija, saj sodi pobu-da v sodelovanja med Italijo in Slovenijo.
Cena rednega abonmaja znaSa 55 evrov, znizanega pa 45 evrov. Popust imajo tudi abo-nenti SSG, SNG, novogoriSke-ga Kulturnega doma ter gleda-liSda Verdi.
Ob koncu bo morda Se prese-nedenje: izvirna produkcija Komigo pod vodstvom Borisa Devetaka.
PodrobnejSe informacije lahko dobite v goriSkem Kultur-nem domu ali pa se posluzite spletne strani www. kulturni-dom. it.
IK
Obvestila
SiiSi odbor ZSKP se bo sestal vtorek, 22. t.m., ob 20.30 na sedezu v Gorici. Romanje v Medjugorje od 6. do 9. maja. Informacije: Darko Durcek (0481 882395 ali 0481 32121, trgovina Agrosementi na Travniku) ali tel. 040 229166 (g. Markuza). Javite se cimprej, ker odpotuje samo en avtobus. Zadostuje veljavna osebna izkaznica.
Noviglas vabi na potovanje posledeh sv. bratov Cirila in Metoda na Cesko, Moravsko inSlovaskozavtobusom od 17. do 24. maja 2005. Pri vpisu akontacija 200,00 evrov. Na upravi (0481 533177) informacije in programi potovanja. Pohitite! Zvezadovenske katoliske prosvete iz Gorice namerava zaposliti uradnisko moc za stiri ure dnevno. Potrebna sta dobro znanje slovenskega in italijanskega jezika ter uporaba racunalnikov. Zainteresirani naj posljejo pisno prosnjo najkasneje do 14. aprila 2005 na naslov: ZSKP, Drevored 20. septembra 85, Gorica.
Darovi
Za Novi glas ob nabirki za katoliski tisk: zupnije Gabrje-Vrh-Rupa-Pec 415,00; zupnija Mavhinje 90,00 evrov
Za slovenske misijonarje: solske sestre iz Borsta 20,00 evrov.
Za misijone: druz. Pahor iz Rupe v spomin na pok. Franca Kovica 50,00 evrov.
ZaMePZ Rupa-Pec: Anton Korsic v spomin na svakinjo Marijo 50,00 evrov.
Za cerkev v Gabrjah: Ivan Gruden ob krstu hcerkice Eve 50,00 evrov.
Za cerkev na Peci: Ivo Florenin namesto cvetja na grob Franca Kovica 30,00 evrov.
Za cerkev v Rupi: Jozica Ferletic v spomin na sestro Marijo 50,00; Oskar v spomin na mamo Marijo 150,00 evrov.
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaje (od 18.3. do 24.3.2005)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Gorisko 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do etka, od 20. do 21. ure. Spored: etek, 18. mono (v studiu Andrej Baucon): V diskoteki 103 z Andrejem: domace vize, zanimivosti in obvestila. - Iz krscanskega sveta.
Ponedeljek, 21. marca (v studiu Andrej Baucon): Glasbeni listici z Andrejem: moderna glasba, zanimivosti in obvestila.
Torek, 22. marca (v studiu Matjaz Pintar): Ali veste, da... glasbena oddaja z Matjazem.
Sreda, 23. mann (vstudiu Danilo Cotar): Pogled v duso in svet: Jezus v casu. -Izbor melodij.
Cetrtek, 24. marca: zvocni zapis: Posnetki z nasih kulturnih prire-ditev. - Glasba iz studia 2.
SOLA Z VRHA SV. MIHAELA in GORISKA MOHORJEVA DRUZBA
vabita na predstavitev zbirke pravljic Anamarije Volk Zlobec
O SRECNI HISICI
z ilustracijami Magde Starec Tavcar, ki bo v solskih prostorih v torek, 22. t.m., ob 19.30
Veliki teden: spovedovanje v Standrezu
- OljCnipetek: od 7.30 do 9., zupniSde, g. Karlo Bolöna. Isti dan od 17. do 19., cerkev, g. Michele Centomo (ital.).
- Oljüna sobota: od 16. do 19., cerkev, g. Karlo Bolöna.
- OljCna nedelja: od 17.30 do 19., cerkev, g. Bozo Rustja.
- Veliki ponedeljek: od 14. do 15., cerkev, g. Viljem Zerjal; od 17. do 19., zupnisFe, g. Karlo Bolöna; od 20. do 22., zu-pnhce, g. Karlo Bolöna.
- Veliki torek: od 7.30 do 9., zupnisle, g. Karlo Bolöna; od 9. do 11., cerkev, g. Vojko Makuc, od 17. do 19., cerkev, p. franöSkan; od 20.30 do 22. (mladinsko spovedovanje), cerkev, razni duhovniki.
- Velika sreda: od 7.30 do 9., zupniSde, g. Karlo Bolöna; od 9. do 11., cerkev, p. Mirko Pelicon; od 17. do 18., cerkev, g. Viljem Zerjal.
MLADINSKI DOM v sodelovanju s Skupnostjo druzin SONCNICA
pr/re ja vecer na temo
IZZIV VZGOJE SPRASUJE DRUZINO IN SOLO
Predaval bo dr. Bruno Forte, bivsi ravnatelj Dezelnega solskega urada Torek, 22. marca 2005, ob 20.30
Mocnikov dom (Gorica - ul. San Giovanni 9) Predavanje, ki bo potekalo v italijanscini, je namenjeno starsem, solnikom in vzgojiteljem. Vsi vljudno vabljeni!
ZDRUZENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUSTEV ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV ZVEZA SLOVENSKE KATOLI§KE PROSVETE
PRIMORSKA PO JE 2005
SODELUJEJO: Oktet Skofije Idrijski oktet
Mesani pevski zbor dr. Francisek Lampe-Crni Vrh
Mesani pevski zbor Slovenec-Slavec-Fran Venturini, Mladinski pevski zbor Fran Venturini
Mesani pevski zbor F.B. Sedej, Steverjan
Standrez, zupnijska cerkev Petek, 1. aprila 2005, ob 20.30
SOPRIREDITELJ: PROSVETNO DRUSTVO STANDREZ
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ
vablna
jj	simfonicni	koncerf
V5
UNIVERZITETNEGA ORKESTRA IZ ULMA
Nicola Bulfone, klarinet Wolf Burkhard, dirigent
NA SPOREDU F. Paer, W.A. Mozart, L. van Beethoven
Kulturni center Lojze Bratuz Cetrtek, 31. marca 2005, ob 20.30
Vstop prost! Prostovoljni prispevki bodo sli za Karitas.
Kulturni dom
| Komigo
Osem predstav za smeh in dobro voljo
NOVI
GLAS
Nov dokumentarec Martine Repini
"...sansanju,de pride endan..."
Dezelni sedez Rai za Furlanijo-Julijsko krajino in Zveza slovenskih izseljencev za Furlanijo-Julijsko krajino sta vabila na predstavitev filma "san sanju, de pride en dan"("...ho fatto un sogno, verra' il giorno...”), ki je bila 11. marca ob 20.00 v Spetru. Dokumentarni film, ki traja 52', je napisala in zrezirala Martina Repinc.
Material za dokumentarec je bil posnet avgusta in septembra 2004 v Benedji in v Belgiji (vednoma v okolici mest Charleroi in Liege). 12 pricevalcev pripoveduje svojo zivljenjsko izkuSnjo izseljeniStva, na teh pricevanjih sloni tudi zgradba dokumentarca. IzhodiSCna situacija prikaze socialni in ekonomski
polozaj v Italiji ob koncu 2. svetovne vojne: potreba po energetskih virih za nov pogon domace tezke industrije je privedla Italijo do tega, da je podpisala z Belgijo Protokol o sodelovanju . Iz Italije naj bi v zelo kratkem obdobju odSlo na delo v belgijske rudnike 50.000 moSkih, Belgija pa bi Italiji nudila v zameno premog iz svojih premogovnikov po zelo ugodni ceni. Tu se zaCenja pripoved o stotisodh, ki so v
naslednjih letih zapustili domad kraj in se podali v Belgijo za obljubljenim boljSim zivljenjem. V prvem povojnem desetletju se je tudi iz Benedje in Rezije odselilo v Belgijo priblizno 5.000 oseb. V dokumentärem so nekateri izmed njih obujali spomine na tezke in vesele trenutke svojega bivanja na tujem, kjer si je vedna intervjuvancev uredila svoj novi dom. Pricevalci so Maria Blasuttig, Franca Blasuttig, Elio Bergnac, Ivanka-Giovanna
Floreancig, Maria Floreancig, Fausto Gosgnach, Mario Tomasetig, Margherita Gironda, Silverio Oballa,
Gina Gariup, Jurij Kodrun in Sergio -Giovanni Banchig.
Za posnetke v Beneäji sta bila odgovorna Marko Kandut in Niki Filipovid
Pri snemanju dokumentarca so sodelovali dani "BeneSkega gledalisca”.
V montazi, za katero je skrbel Davide Pavanello, je bilo uporabljeno filmsko gradivo iz arhivov RAI iz Rima in Milana, InStituta Luce iz Rima in Cineteca del Friuli. Avtorski glasbi, ki jo je prispeval Aleksander Ipavec, je svoje dodal tudi slovenski kantavtor Vlado Kreslin, ki je napisal tekst za zakljucno temo dokumentarca in jo tudi odpel.
Mestna galerija Nova Gorica 4. - 25. marec 2005
Prostorska postavitev Marca Casentinija
Marco Casentini prvic razstavlja v Novi Go-rici. V Mestni galeriji je pripravil prostorsko postavitev prav za ta ambient. Del stene je prebarval v velike geometridie ploskve pastelnih barv (wall painting) in ustvaril podlago za majhne kvadratne slike na pleksi steklu. Te pa so serija preigravanj raz-liCnih Stirikotnih barvnih form z upo-rabo moCnih in kon-trastnih tonov. Na nasprotni steni visijo velika monokromat-ska platna, na katerih se Stirikotn iki med seboj loCujejo samo zaradi razliCnih od-tenkov in spremem-be smeri CopiCa.
Marco Casentini je nadaljevalec geometridie abstrakeije dvajsetega stoletja, umetniäke smeri, ki se izraza preko uporabe prepro-stih geometriCnih form, po-
stavljenih v neiluzionistidri prostor in kombiniranih v bre-zobjektne kompozieije. To je proces purifikaeije umetnosti,
vzpostavitve eiste likovne real-nosti. Razvila se je iz kubizma in se v 20. letih dvajsetega stoletja razSirila po razlifinih evro-
pskih drzavah s Pietom Mondrianom in gi-banjem DeStijl ter v Ru-siji s Kazimirjem Male-vi&m. Malevi&v sorojak Vladimir Tatlin je s svojim ustvarjalnim de-lom	spodbudil rusko
avantgardislicno gibanje kon-struktivizem, ki se je v Nemdji razSirilo	z ustanovitvijo
Bauhausa v Weimarju. Tu so pouCevali vsi, ki so bili predani ideji o dstosti geometridiih oblik kot najpri-mernejSem nad-nu izrazanja mo-dernistidiih ka-nonov. Ko so na-cisti Solo ukinili, se je gibanje pre-selilo v Ameriko, v New York, ka-mor je emigriralo veliko stevilo umetnikov. MlajSe generaeije ustvarjalcev so prevzele te forme in jih uporabljale v asketskih reSit-vah, iskanju pri-marnega izrazne-ga jezika minima-lizma 60. let, prisotnega Se da-nes.
Casentinijeve slike predstav-ljajo raziskovanje barve in igro
s prostorom. Razliöii geome-triCni plani drsijo eden pod -nad drugim, ustvarjajo napeto-st med dvo- in trodimenzional-nim prostorom. Vedno so po-barvani tudi navpieni robovi platna, da postanejo ravno tako pomembni kakor ploskev. Tako slika odstopa od stene, nastopa kot celovit plasticni objekt, do-bi prostorsko dimenzijo. Slike so subtilne, prefinjene dizajner-ske povrSine oranzne, bele, eine, rdece, modre barve. Premi-Sljeno se prepletajo Stiri do Sest ploskev kot v nekakSni hierar-hiefni postavitvi. Izostren smi-sel za kompozieijo in kombina-cijo razlidrih barv se kaze tudi na ploS&h iz pleksi (ali sinte-tidiega) stekla. Vsaka posebej je vredna pozornosti in pritegne z neskonCnim Stevilom moz-nih kombinaeij.
Umetnik se je rodil leta 1961 v mestu La Spezia, v Carrari je obiskoval umetniSki licej in Akademijo za likovno umetno-st. Zivi in dela v Milanu, pravza-prav med Milanom in ZDA, predvsem v Kaliforniji.
Mestna Galerija je razstavo pri-pravila v sodelovanju z Italijan-skim inStitutom za kulturo v Sloveniji in galerijo Colussa iz Vidma. Na otvoritvi je umet-nika predstavil Maurizio Meda-glia, ne kritik, ampak "sprem-ljevalec” umetnosti drugih.
Katarina BreSan
Prerezati popkovino
Za Rim, za Milan, za druga evropska mesta je Cisto obiCajno, da mlad Clovek zivi sam. Finanüio si Student pomaga s Stevilnimi bolj ali manj napornimi deli, dezurstvi, prevajanjem, varstvom otrok ipd. Na tujem ima sreCo, da za njegovo samostojnost vsaj delno skrbi tudi sama drzava, ki mu dodeljuje Stipendije in posojila. Le-ta bo po Studiju moral vraCati z rednimi odtegljaji od meseCne plaCe.
Pri nas je razliCno; drzava - kot vemo - v nikakrSni meri ne spodbuja odlofltve, da se odtrgaS od rodnega gnezda. VeQc-rat govorimo o druzbi tridesetletnikov, ki se in se bodo Se veliko let greli v starSevskem objemu. Vse do poroke. Kaj misliti? Seveda ni lahko. Ko StudiraS, ko iSCeS zaposlitve, ko ti dodeljujejo hono-rarje takrat, ko je pa£ dovolj denarja v hiSi, ko presediS pozne veCerne ure v mrzli garderobi kakega gledaliSCa, ni vse z rozicami postlano. VeCkrat si kake podnajemniSke garsonjere res ne moreS niti privoSäti. Zelo jasno se zavedam, da se moram priSteti v tisto kategorijo privilegiranih, ki jim je bil omogoCen Studij, ki so lahko izbirali svojo pot, ki so imeli dovolj urejene druzinske raz-mere, da je bila glavna in edina skrb la-stno dozorevanje in ustvarjanje zivljenja. Psihologi pravijo, da je upor najstnika (ki se lahko izraza na razliCne naäne) absolutno potreben, da se mla-dostnik loCi od starSev in si zaCenja gra-diti lastno osebnost in zivljenje. Zavedam se, da je bilo moje prvo obdobje zivljenja na samem predvsem tole: zele-
la sem na tuja tla, v popolnoma novo okolje, biti prezeta z drugim jezikom in kulturo, ker sem se hotela preizkusiti v tem begu, v tem skoku v neznano, ki je po vsej verjetnosti kronal mojo najst-niSko upornost. In takrat sem obrnila samo sebe in svoje zivljenje za 360°.
Vse praktiCne tezave, plaCevanje raCu-nov, organizaeija hiSnih del z drugimi podnajemniki, preStevanje vsakega ko-vanca, enotedensko skorajSnje stra-danje, ker sem potrosila ves denar za rjuhe, oddeje ipd. in je bil nov finanCni doliv v zamudi, vse se je izplaCalo.
V Italiji je bilo seveda veliko tezje. Med univerzitetnim obdobjem si zivljenja na samem nisem mogla privoSCiti. Ob pri-loznosti kakega doma&ga trenja sem kot litanijo ponavljala, da nameravam poiskati sobo v kakem Studentskem sta-novanju. Potem tega nisem storila, Studij a bi v roku ne dokonCala, ker bi bila morala najti kako zaCasno zaposlitev. A vedno, od svojega 15.leta dalje, sem se na vse kriplje trudila za svojo samostojnost. Rediteljica v gledaliSCu, hostesa na kongresih, prevajanje, mladinske ru-brike po radiu, vse to mi je omogoCalo, da sem si vse, kar ni bilo hrana in uni-verzitetne takse, kupila sama. In potem, äm sem lahko stala - pa Ceprav opo-tekajoCe se - na lastnih finanäiih no-gah - sem Sla na samo, pa Ceprav sem med razliänimi naslovi v letih zivela tudi v majeeni podnajemniSki garsonjeri s tuSem...vkuhinji. Danes vem, da sem privilegirana, ker sem v stanovanju sta-rih starSev in ne plaCujem najemnine. Zakaj razpredam o vsem tem? MogoCe
zato, ker Se vedno ne morem razumeti vseh tistih, ki si zaradi lagodnosti doma ne upajo prerezati tiste popkovine in se samega sebe preizkusiti. Spominjam se ugledne mlade intelektualke v radijski oddaji, ki je jasno povedala, da si ne more predstavljati, da bi si - zdelana od napornega dne - sama kuhala ve&rjo, nakupovala, kaj zlikala ali da bi se morala odreCi kakim daljSim poCitnicam v tujini ali uram na Internetu. Pa Ceprav bi lahko zivela v praznem stanovanju starih starSev in bi ji torej kaka najemni-na ne visela na ramenih. In, ko sem jo gledala, sem si mislila, kako diametral-no razliäno je najino miSljenje, kako sem sama prepri&na, da se moraS - Ce ti le uspe - preizkusiti in kako zalostno je, da mlad Clovek, ki je ze prekoraäl tride-seta, izbere nedvomno praktifino udobje, namesto da bi zelel sam sebe preizkusiti. Ker za to gre. ObCutiti tiSino, ko prideS domov, preizkusiti se v organizaeiji lastnega zivljenja in denarja, ustvarjanje svojih ritmov, svojih navad, obCutiti tudi tezave, tudi nega-tivne momente, tudi bojazen, da ti bo zmanjkalo denarja.
In, ko mi je rekla, da si zivljenja na samem ni nikoli zazelela, ker paC ni bilo nikoli veCjih trenj v druzini, se mi je najino razliCno pojmovanje zivljenja Se dodatno podCrtalo. MogoCe so lahko trenja povod, a nikakor niso razlog. Za-se vem, da sem iskala samo sebe, ne pa tega, da bi se oddaljila od starSev. Na-sprotno: kot se skoraj vedno dogaja, fi-ziCna oddaljenost je pomenila drugaC-no zblizanje.
Krutke
Natecaj
Slovenski kulturni klub in Mladi v odkrivanju skupnih poti podaljsujejo rok za LIKOVNI, FOTOGRAFSKI IN LITERARNI NATECAJ ZA MLADE; tema in tehnika sta prosti (kdor potrebuje navdiha, lahko ustvarja na naslednjo-neobvezno-temo: “Vsako noc spi tujec v meni” Edvard Kocbek); dela morajo biti podpisana le s psevdonimom; ime, datum rojstva in telefonska stevilka avtorja pa naj bodo v prilozeni zaprti kuverti z istim psevdonimom; dela lahko oddaste v uradih Slovenske prosvete (pon. - pet., 9.00 -17.00) ali po posti na naslov ul. Donizetti 3, 34133 Trst, do 1. aprila 2005; literarne prispevke lahko posljete na naslov rast_mladika@hotmail.com; razglasitevzmagovalcev in nagrajevanje bosta 10. aprila 2005 (prve nagrade podeljuje Zadruzna kraska banka, druge Draguljarna Malalan, tretje in nagrade publike pa zalozba Mladika)
Tomazeva proslava na Teoloski fakulteti Univerze v Ljubljani
V ponedeljek, 7. marca 2005 dopoldne, je Teoloska fakulteta praznovala god sv. Tomaza Akvinskega, ki je zavetnik teoloskih znanosti in teoloskih visokih sol. Godovni dan sv. Tomaza Akvinskega v katoliski Cerkvi sicer praznujemo 28. januarja. Praznovanje se je zacelo s sv. maso v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani, kijoje vodil ljubljanski nadskof in metropolitter veliki kancler Teoloske fakultete msgr. Alojz Uran, nadaljevalo pa se je s Tomazevo pro-slavo, vokviru katere je v veliki dvorani Teoloske fakultete na Poljanski cesti 4 potekala slavnostna akademija. Proslava je priloznost za predstavitev oprav-Ijenih nalog in cestitke za dosezene uspehe na razlicnih podroejih znan-stvenega dela.
Navzoce je pozdravil dekan Teoloske fakultete prof. dr.
Bogdan Kolar. Slav-nostno predavanje o molitvah, v katerih tozba preide v cescenje, je imela doc. dr. s. Snezna Vecko 0SU. Na proslavi je sodeloval zbor bogoslovcev iz Ljubljane.
Sledila je podelitev diplom in nagrad. V letosnjem letu je enopredmetni stu-dijski program uspe-sno zakljucilo triin-trideset studentk in studentov, od tega trideset v Ljubljani in trije v Mariboru.
Dvopredmetni stu-dijski program je uspesno zakljucilo sedemnajst studentk in studentov; sedem v Ljubljani in deset v Mariboru. Slednji niso prejeli diplomskih listin, ampak so jih ali jih bodo prejeli na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ali na Pedagoski fakulteti Univerze v Mariboru.
Podiplomski studij je uspesno dokoncalostiriintrideset studentk in studentov. Od tega je osem specialistov pastoralneteologije, petnajst pa specialistov zakonske in druzinske terapije. Magistrski studij teologije je koncalo sedem studentk in studentov. Prejeli so naslov magister znanosti. Doktorski studij so dokoncali stirje studentje, s cimer so postali doktorji znanosti. Listine bodo prejeli na Univerzi v Ljubljani.
Teoloska fakulteta za izjemne diplomske naloge podeljuje Tomazevo nagrado. Senat Teoloske fakultete je na predlog Komisije za nagrade in priznanja podelil tri nagrade, in sicer Martini Kraljic, Matiju Vilfanu in Janezu Jeromnu (na sliki). Nagrade je prejemnikom podelil veliki kancler msgr. Alojz Uran.
Za nas jezik
Vprasati, prositi ali zahtevati?
Pod vplivom italijanskega glagola chiedere tudi v slovenSdni pogosto uporabljamo glagol vpraSati v napaeni zvezi. Tako sliSimo veckrat, da "je mehanik vpraSal 500 evrov za popravilo avta”. V tem primeru bi seveda morali reä, da "je mehanik rafunal (zahteval) 500 evrov za popravilo avta”. Tudi inStruktor lahko rafuna (zahteva) 20 evrov na uro za inStrukcije.
Se en primer je, ko glagola chiedere ne prevajamo z vpraSati, in sicer frazo (besedno zvezo) chiedere l'elemosina, kar je v slovenSäni prositi vbogajme. Isto velja za stavek: chiedere il rinnovo del passaporto, kar je v slovenSd ni prositi za obnovitev potnega lista.
Ali sploh smemo kdaj za chiedere uporabiti glagol vpraäati? Seveda! Stavke, kot je naslednji: chiedere un'informazione prevajamo v slovenSc'ino z vpraäati za informadjo. Ali: chiedere la strada reCemo slovensko vpraäati za pot.
Kot vidite, imamo v slovenSdni kar tri glagole za italijanski glagol chiedere: vpraSati, prositi in zahtevati (ali radmati)!
FotoJMP
NOVI
GLAS
Kratke
Knjiga Ikarjev sen podira prodajne rekorde
Cez dober teden dni bo minilo ze 101 leto od rojstva nasega pesniskega velikana Srecka Kosovela. Zalozba Mladinska knjiga je lani obtem casu izdala njegov “album" z naslovom Ikarjev sen, ki sta ga uredila poznavalca in Ijubitelja Kosovelove poezije Ludwig Hartinger in Ales Berger. Knjiga Ikarjev sen je postala prava pesniska uspesnica. Dobro leto po izidu je dozivela ze peti natis, skupna naklada pa je dosegla ze 9.400 izvodov. Sourednik knjige Ales Berger pravi, da taksne naklade pesniske knjige ne pomni, zanesljivo paje vsamostojniSloveniji ni bilo. Vjubilejnem letu Zalozbe Mladinska knjiga, ki letos praznuje 60-letnico, so knjigo Ikarjev sen uvrstili tudi v jubilejno ponudbo. V marcu knjigo ponujajo po zelo ugodni ceni 2.990 tolarjev (redna cena knjige je sicer 9.990 tolarjev), saj zelijo, da jo prelista kar najvec rok in slisi mnogo src. Ales Berger in Ludwig Hartinger, urednika knjige Ikarjev sen:
“Vesela sva, da se je Ikarjev sen uvrstil med jubilejno ponudbo nase zalozbe: knjiga, v kateri se	pesnikove
nedoumljive energije zrcalijo v labirintih njegove hlastne pisave, je tako dosegljiva tudi tistim, ki se doslej niso odlocili za nakup in se bodo pridruzili vec tisocim, ki so ob njej na nov nacin ze doziveli clovesko in pesnisko podobo Srecka Kosovela.”
Knjiga Ikarjev sen obuja in nam na novo pribliza pesniski in cloveski obraz Srecka Kosovela.Razdeljena je na tri vsebinske dele. V prvem so zajete fotografije pesnika, njegove druzine in prijateljev, pospremljenestakratnimi posnetki Krasa, Trsta in Ljubljane, krajev, ki so Kosovela najbolj zaznamovali. Drugi, osrednji del je namenjen Kosovelovi poeziji. V njem je natisnjenih 150 Kosovelovih pesmi in zapisov v faksmilirani obliki in vzporednem prepisu. Dodana sta dva ducata besedil, ki doslej se niso bila objavljena. V tretjem delu pa so zbrana pricevanja pesnikovih sodobnikov, v katerih je, vsaj delno, ohranjena njegova fizicna in duhovna podoba od otroskih let do zadnjih dni zivljenja.
Knjigo smo imeli cast predstaviti tudi pri nas, tako v Trstu kot v Gorici, saj sta bila nasa gosta urednika Ales Berger in Ludwig Hartinger, ki sta pravzaprav pri nas s svojim poznavanjem in Ijubeznivim odnosom do nasega Srecka “prepricala prepricane”, kajti Primorci imamo Srecka od nekdaj iskreno radi, veseli pa smo, da ga vedno bolj in v celoti ljubi ves slovenski narod. Veceri z urednikoma so bili pri nas doziveti, pravi vrhunci kulturnega dogajanja, ki jih sicer ponavadi pogresamo in bi jih radi imeli vec. Urednikoma in Zalozbi Mladinska knjiga nase iskrene cestitke intopla zahvala!
In seveda bralcem topel nasvet: Kupite knjigo sebi in otrokom, ker taka knjiga, kot je Ikarjev sen, izide enkrat, dvakrat vsako stoletje! Priblizajte nasega Srecka otrokom, da bodo zrasli z njim, da ga bodo ljubili, ker bodo ljubili tako same sebe in svoj jezik, ker bodo vzljubili lepo in nezno, trdno in duhovno bogato zapuscino vecno mladega pesnika s Krasa!
Izsla Mladika st. 1
Konecfebruarja je v Trstu izsla nova stevilka revije Mladika. Na skupnih 48 straneh se zvrstijo clanki na aktualno in zgodovinsko tematikoter izvirni literarni prispevki. Uvodni clanekZapravIjanje casa in kopicenje jeze je razmisljanje o polozaju v slovenski manjsini v Italiji po nedavni ofenzivi desnicarskih krogov ob dnevu spomina in predvajanju tv-nadaljevanke “Srce v breznu” ter ob neuresnicevanju zascitnega zakona s strani italijanske drzave. Nekateri politiki vSloveniji pa izrabljajoto dogajanje za notranje razciscevanje odgovornosti za povojne pokole in se ne menijo za dejstvo, da v Italiji poteka napad ne samo na manjsino, ampak tudi na vse Slovence in Slovenijo. Avtor uvodnika ugotavlja, da vse to ne postavlja pravih pogojev za spravo, ki jo za prihodnje mesece nacrtujejo Ljubljana, Rim in Zagreb. Iskrenih predpostavk za tako dejanje se ni, saj bi to predvidevalo italijansko opravicilo za napad na slovensko ozemlje in njegovo prikljucitev ter za preganjanje Slovencev na Primorskem in za vojne zlocine v Sloveniji; s strani Slovenije kot pravni dedic Jugoslavije pa bi to zahtevalo razkritje krajev, kjer so pokopane in zakopane zrtve povojnega obracunavanja, ter objava njihovih seznamov. “Brez teh dejanj bi sprava bila brezpomembna.”
Pod crtoje zapisanose krajse razmisljanje ofilmu Srce v breznu. Ce je z zgodovinskega vidika film popolnoma nezanesljiv, paje dejansko dosegel nekaj konkretnih ciljev: s filmom so propadli desetletni napori, da bi se Slovenci in italijanski sodrzavljani kolikortoliko zblizali.
V reviji se objavlja drugi del zgodbe o crnih bratih, tajni narodnoobrambni organizaciji, ki je delovala v letu 1930 in so josestavljaligoriskifantjevstarosti od 15 do 18 let.VSpominih na oceta opisuje Peter Merku’ usodo dveh nemskih druzin iz Sudetov na Ceskem, ki sta bili ob koncu druge svetovne vojne izgnani iz rodnih krajev in sta morali na novo zaceti zivljenje v obubozani Nemciji. V rubriki Izarhivov in predalov, ki jo ureja Ivo Jevnikar, se angleski casnikar John Earle spominja lika in dela angleskega zgodovinarja in politika Williama Deakina, ki je umrl konec januarja letos v Franciji. Literaraturo so v tej stevilki prispevali Nadja Kreft z novelo Locitev, ki je bila priporocena na literarnem natecaju revije Mladika za leto 2003, in M. Zitnik z nadaljevanjem romana Carodejke. Mladinsko prilogo Rast sta tokrat uredila Andrej Cernic in Ambroz Peterlin. Z letom 2004 se je namrec dolgoletna urednica priloge Breda Susic poslovila od mesta urednice.
Dokument) Rokophi P»kev*n>j
IKARJEV SEN
" . 7 C' / u^c.	/
<k a* .
\ fr A.
Razstava Ane Kriznic v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu ob Soci
Odslikavanje plemenitosti srea, lepote in soskladja narave
Voznja ob navdihujoCi barvi SoCe, prebujajoCa se narava na njenih bre-govih, vrvez ljudi in avtomobi-lov skozi kraj, jedro starega dela umetnostno zgodovinskih zgradb; pogledi v svet vidne-ga, obdajajoCega, sploSno st-varnega. Za vrati pa svet vpo-gleda v to stvarnost, v naravo in s tem v delCek sveta osebno izpovednega, ki nam ga po-darja umetnica Ana KrizniC. Zdi se, da Clovek 21. stoletja hi-ti, v naglici povrSno zivi, iSCe neko umetno ugodje, ki ga nu-di zasiCena potroSniSka druz-ba, tako pa izgublja stik s sa-mim sabo in naravo. Marsik-do se tega zaveda, saj ima od-prte oCi in druga cutila, moder um, pridobljen skozi Solo zivljenja, globino duha, ki vi-deno, obCuteno preobraza v presezek le-tega. "Ce te narava prevzema, da moraS na spre-hod, potem ti je najbrz znano obCutje kakSnega umetnika", nas je nekega dne v pogovoru presenetila gospa Ana. Seveda so obCutja in dozivljanja rela-tivna, ampak razumeli smo njen stavek, Se posebej takrat, ko smo gledali njen svet na slikah.
Clovek, ki zahaja v naravo, jo predvsem dobro opazuje, ob-Cuduje in narava ga navdihuje. Ima odnos do nje in s tem do sebe, saj pogled izhaja iz njega samega. Prav zato pa to ni po-snemanje, paC pa po-ustvar-janje notranjega bistva. Oseben nafin gledanja in slikanja vidnega, ki je lahko nekakäen trenuten vtis, torej slikarstvo impresionizma, je pri kritikah druge polovice 19. stoletja naletelo na odpor, kajti na stvaritvah so bila odsotna akademska, tradicionalna pra-vila racionalnih kompozieij. Impresionizem je zatorej v zgodovini umetnosti prispeval k preobratu (kot tudi slikarstvo romantike) od temeljnih nacel predstavitve vidne stvarnosti z zvestim posnemanjem narave k predstavitvi njene zaznane in obCutene resnice. Velik poudarek je impresionizem posvecal tehni&im novostim podajanja naravnih pojavov, zlasti svetlobi in njenemu od-sevanju, kar se kaze v izrazitem in prepoznavnem slikarskem slogu, zato lahko reCemo, da so Anina olja na platnih po-stimpresionistifna z motivi
morja, jezera, reke, gozda, ra-stja.
Zaokrozen prostor slik velikih dimenzij v tehniki olja na plat-no nam nudi motive krajine, predvsem vode in gozda. De-beli, pastozni nanosi, pogosto hitrih potez, so znadlni za im-presionistiCno izrazanje.Ven-dar slike niso neme, pogosto niso niti trenuten vtis, paC pa niz trenutkov ali odvijajoä se film v umetnikovem doziv-ljanju, saj spregovarjajo o glo-
binah in stanjih duha. Slika SooCenje - Rapsodija v zele-nem prikazuje odsev na gladi-ni jezera, ki ze samo zaradi barvne neskladnosti in kompozieij e prikuje gledalcev pogled, nanj deluje pa tako mo£-no, da zaculi nekaj veC kot le oblikovno zanimivost, namrec neko Custveno refleksijo, uje-tost veCnega trenutka spomina. Slika Pod Velebitom nas mogoCe hitro napelje na slikarstvo romantike, ki pove-licuje veliüno narave in zrenje malega cloveka v neskonCno-st, saj sredi morskih valov opa-zimo v colnu dve osebi. Jurij Paljk je zapisal, da sta le na tej sliki nakazana dva Cloveka, sicer pa je prisotnost cloveskega bitja zaslediti na vseh njenih delih, saj Car njenega slikanja predstavlja prav prelitje glo-bljih obCutij in stanj duha na platno. Omeni tudi sliko Lu-gansko jezero, ki v odtenkih
modre barve in razgibane slikarske kompozieije razkriva "skorajda zrenje".
Ustavimo se Se pri sliki Kras skozi letni £as, ta vzbuja pozor-nost s samimi barvnimi nanosi: zgornji del slike, prikazujoC nebo, deluje monetovsko pri-sten, nanosi pa so zelo tanki in v svetlih rozamodrih odtenkih. Ko s pogledom prehajamo k spodnjemu delu, se nanosi debelijo in barve postajajo bolj intenzivne. Slikarkino risarsko znanje se kaze v kompozieij ski sk-ladnosti, obvlado-vanju strukture slikarskega polja, kot na primer z vi-sokim horizontom (LoCje, 1997) ali perspektivo tekoCe vode (Beg iz tesno-be, 2000) in vijoCe se poti (Opojnost borovega gozda, 1999).
Ne smemo pa izpu-stiti podobe z naslovom Vhod v kraljestvo Zlatoroga - Tolminska korita. Kot ze marsikatera njena stvaritev nas tudi le-ta ne puSCa ravnoduSne, mar-veC nasprotno, po-stajamo dejavni, si-li nas v raziskovanje navidez skritih po-dob ali, lahko reCemo, simbo-lov. V soteski, skozi katero te£e stalno pretakajoca se reka, se lahko opazijo obrisi obraza (spominjajoC na beneSke ma-ske), morda celo zenskega ele-gantnega telesa, na drugi strani pa lahko opazimo odsev le-tega lika ali morda neke pote-ze Se enega zabrisanega obraza. Vsak si paC sliko razlaga s svojo interpretaeijo, tako da lahko "Spekuliramo" in rece-mo, da se v tej "simbolistieni” upodobitvi skriva neka dvoj-nost bivanja, princip jing jan-ga, princip moSkega in zenske, povezanega s stalnimi spre-membami. MogoCe predstavlja to delo, kot naslov po-ve, vhod v nekaj, v zivljenje, v odkrite sposobnosti, v novi svet.
Slikarkina poetika pogleda preveva slogovno oblikovne okvirje z notranjimi obCutji, izpovedno izraznostjo. Njeno delo se tako dotika tudi poetic-
nega realizma, kar lahko opazimo na nekaterih pastelnih kompozieij ah in akvarelih. Izciscenost akvarelne tehnike preseneCa na upodobitvah cvetlic, izstopa pa delo z naslovom Po neurju, saj oblikovno srediScnost dopolnjuje slogov-ni realizem. GledalCevo oko hitro vzljubi harmonijo jesen-skih barv na podobi Ruj, po-zornost pa pritegne tudi delo Bukovo listje, kjer geometriC-na, simetriCna sestava nape-ljuje na abstraktne sledi. ImpresionistiCne poteze na nekaterih upodobitvah se pre-livajo v vsebine abstraktnega slikarstva. Ustavili bi se ob slikah s kompozieijskimi zani-mivostmi, ki razmejujejo in uravnoveSajo slikarsko polje z doloCenimi oblikovnimi ele-menti. Prebujanje v modrem je kompozieija diagonalnih li-nij v vecini modrih odtenkov, ki jih prekinja nasprotno po-Sevna linija, celota pa se urav-novesi z rumenimi potezami v spodnjem desnem kotu. Prav tako je slika SentviSka planota - pecat Plecnika in Kralja barv-no usklajena v diagonalah, kar daje vtis neke simetriCnosti ce-lote. Oblike na sliki Sied zivljenja se najprej zdijo nekoliko raztresene, toda poglobljen pogled izraza neko "umirje-nost in dovrSenost, skoraj ab-straktno lepoto", kot je zapisal Jurij Paljk. Vendar kljub ab-straktnim teznjam so razpoz-navne oblike narave, saj "narava ostaja osnova njenega ust-varjanja".
Omeniti moramo tudi Sest raz-stavljenih portretov, ki prika-zujejo ljudi z raznih koncev Zemlje. Pri portretih ohranja slikarka impresionistiCne poteze, kar se odraza v senCenju. Morda se pri sliki Crnka neza-vedno razkriva kak simbol, sk-rivnostno pa deluje slika Re-fleksija sanj, ki bi nas, po na-slovu sodeC, lahko napeljala na nadrealizem, a zabrisanost oblik potrjuje Anino slogovno usmerjenost.
Pa zakljuämo, kot smo zaceli. VraCamo se po SoSki dolini, pogled skozi okno pa je boga-tejSi, prav zaradi izkuSnje raz-stave, ki nam je oplemenitila pogled na stvarnost z vsebino lepote notranjega sveta, od-slikanega na zunanji, Ce se le malo potrudimo.
Petra Paravan
S 5. strani
Dr. Zvone Strubelj...
Kako sami doZivljate NemCijo in kako odnose med evangeliCani-prote-stanti in katoliCani? Je dosti ekumenskega sodelovanja? Nemäjo dozivljam kot trenut-no Se dovolj moäen izziv, predvsem v intelektualnem smislu, zanimivo je tudi druz-beno dogajanje. Gre za zani-miv model demokraeije, ki se organizirano, paCvnemSkem stilu, "Ordnung muß sein!" -red pa vendarle mora biti! -drzi nekje na sredini med levi-co in desnico, ki vsebi nosi tudi travmo nacizma, loteva se je bojeCe, prej bi rekel, da jo na-merno skuSa Se vedno potiska-ti vpodzavestin na dnevni red uvrSCa trenutno pereöe social-no stanje, ki ga ponazarja deset odstotkov brezposelnih. Za Nemäjo je to boleöe obdobje
tranzieije: slovo od moCne nemSke marke, prenos proiz-vodnje v drzave bivSe vzhodne Evrope in Daljnega vzhoda, kjer je poceni delovna sila, zdruzitev vzhodnega dela Nemäje, ki je drzavo finan£no izüpalo, ponekod, tako tudi v Stuttgartu, moöna, do 50 od-stotna navzoCnost tujcev, vse to zastavlja huda socialna in psiholoSka vpraSanja. Izgledi niso zelo svetli. Prihodnja podoba Evrope je v dobrSni meri odvisna od poteka razmer v Nemäji. PoCakajmo, bomo vi-deli...
Kar zadeva ekumenski dialog med evangeli£ani in katoliü-ni, sem velik Optimist. Konkretno, v vsakdanjem zivljenju posameznikov in verskih sku-pnosti na obeh straneh je ve-liko pripravljenosti in strpno-
sti, tudi konkretnih pozitivnih korakov. Tudi zato sem rad v Nemtiji. Tako izkuSnjo lahko dobiS le v dezeli, ki je versko meSana.
G. Zvone, obSimo ste nam pisali o svetniSkem kandida-tu, velikem Slovencu msgr. Jakobu Ukmarju. Bi v kratki misli lahko stmili njegovo veliCino in tudi to povejte, zakaj je tudi danes Se kako aktualen?
Z Jakobom Ukmarjem sem se sre£al ze prvo leto, ko sem priSel na Opcine. V roke mi je priSla knjiga pisatelja Rebule, Jakob Ukmar, apostol sozitja, ki jo je avtor namenil italijan-skim bralcem v italijanSüni. Takoj me je obSla ideja, da bi prevod te knjige objavljali v openskem zupnijskem listu Zvon. Po nekaj letih, ko sem z OpCin odhajal, leta 2000, smo zaprosili prof. Rebulo, ali jo lahko izdamo v slovenSüni. Res, izSla je v zalozbi Mladike v svetem letu 2000. Jakob Uk-
mar, ze bozji sluzabnik, pre-priCan sem, da bo tudi blazeni in neko? svetnik, mi je bil dan kot dar na moji poti skozi TrzaSko. Ko sem prebral Rebu-lovo knjigo in Ukmarjevgovor "o KrSCanskem sozitju" iz leta 1931, sem zacutil in razumel, da moram tudi sam nekaj sto-riti za promoeijo ene najbolj markantnih osebnosti na TrzaSkem v 20. stoletju. Rad se poglabljam v njegovo zivljenje in delo, ki je bilo enkratno, ne samo strogo urejeno, ampak tudi ustvarjalno in dosledno v zvestobi evangeliju in sloven-skemu narodu. Velik duh, ki bo v prihodnosti svetilnik na razburkanem morju tretjega ti-sodletja. In zakaj ne, svetnik, priproSnjik in zagovornik naSih narodnih manjSin na TrzaSkem, GoriSkem, v Be-neöji, Reziji in Kanalski dolini, na KoroSkem, vPorabju na Madzarskem. Vsem Sloven-cem pa zgled strpnosti, pravi apostol sprave in sozitja.
NOVI
GLAS
Divjqki vdrli v zavod Stefan
Neznanci so prejsnji konec tedna, po vsej verjetnosti v nocnih urah, vdrli v poslopje, kjer ima sedez zavod Joze Stefan. Ce gre za tatove, to se ni znano, gotovo pa je, da so zlocinci pravi
razbojniki, saj so povzrocili og-romno skodo v pritlicnih pro-storih. Znesli so se nad po-histvom (razbili so sipe, omare, vrata) in pred-vsem totalno unicili dragocene racunalnike, ki se jih posluzuje tako ucno in neucno osebje kot tudi dijaki; hodnike in u-cilnice skupno z didakticnim ma-terialom vred so posejali s pra-hom, hranjenim v gasiinih apa-raturah. Poiicija je prve preiskave opravila ze v ponedeijek zju-traj, a za zdaj si se ni upaia ugibati, kdo je morebitni krivec. Naj se povemo, da je pred tednom dni nekdo ze nezakonito stopil v poslopje in s seboj odnesel denar avtomata za razdeljevanje pijac.
Antologija trzaske poezije
Naj knjiga roma iz roke v roko
"...ker meja, ki je bila v naSih krajih desetletja prava zelezna zavesa in ki danes prepuSCa do-tok in pretok blaga, jutri pa konCno ljudi, Se vedno noCe zamreti v Clovekovem srcu." Tako je zapisano v predgovoru knjigi Trieste - European Poetry, ki je pravi 'canzoniere' trzaSkega pesniSkega ustvarjanja. Zamisel za to publikadjo je nastala pri zdruzenju Associazione Iniziati-va Europea (InEuropa), izdala pa jo je zalozba Hammerle. Antologija je dozivela dvojno predstavitev, pred Casom v trzaski kavarni San Marco, pred nedavnim tudi na ljubljanskem Italijanskem inStitutu za kultu-ro v Sloveniji, kjer je bila prisot-na celotna ekipa, ki je nacrt dejansko izpeljala. Edini odsotni je bil ameriSki pesnik Gerald Parks, ki je ze dalj casa bolan. Tudi v njegovem imenu sta bila na
ljubljanski predstavitvi prisotna trzaska pesnica Marina Moretti in zamejski pesnik Aleksij Pre-garc, ki sta s Parksom sestavila izbor avtorjev. Zamisel za to an-tologijo je nastala ze lansko leto, kot nam je povedal ricmanjski pesnik: "Tega dela se je lotil Gerald, ko je v praSki reviji Prague Literary Rewiew objavil v neko-liko skrajSani obliki poezije Ste-vilnih avtorjev, ki bogatijo trzaSko kulturno stvarnost." Takrat je priSlo do zamisli o veCjeziCni knjigi, taki, ki bi na najzlahtnejSi naCin izpriCala raz-vejano jezikovno stvarnost naSega mesta. V antologiji so zbrana dela Stiridesetih trzaSkih pesnikov, ki so tako ali drugaCe vezani na naSe mesto in ki so v Trstu soustvarjali literarno oblicje. Ti avtorji se na straneh knjige predstavijo v originalu -slovenskem, italijanskem in nemSkem izvirniku - hkrati pa se tujim oCem pokazejo tudi v angleSkem prevodu. To namrec predvsem zato, ker je knjiga za-
snovana po naCelu book-cros-sing, kar velja, da ne sme pu-blikacija oblezati le na policah posameznikovih domaCih knjiz-nic, temveC romati iz roke v roko obiskovalcev kavarn in Citalnic, tako da se ustvari mreza bralcev, predvsem tujega porekla, ki bo-do s seboj odnesli najzlahtnejSo podobo Trsta kot mesta, ki ima v veCjeziCnosti in bogatem kul-
turnem backgroundu svojo naj-pristnejSo podobo, kljub mo-ram, ki so zaznamovale "evro-psko 20. stoletje ideologij". "Namen zbornika je pragmatiC-na zasnova oziroma projekt, ki trenutno pri vseh sporih, kate-rim smo priCa, zene pogled v bo-docnost", se je izrazil Pregarc. "Ravno zato se nam je zdelo -predvsem mojemu zelo bolne-mu prijatelju Geraldu Parksu -, da so te etnije v Trstu zbrane ok-rog necesa, kar zadovoljuje oziroma zapolnjuje doloCeno praz-nino", nam je povedal zamejski avtor, ki je na ljubljanski predstavitvi ponudil zbranemu obCinstvu, pretezno slovenskim Studentom in preuCevalcem ita-lijanske knjizevnosti, nagovorv slovenskem in italijanskem je-ziku, obenem pa Se interpreta-cijo v izvirniku nekaterih poezij antologije. VeCer, na katerem sta bila prisotna tudi prof. Tomaz SusiC in prevajalka Katarina Mi-natti, je obCinstvo sklenilo s pre-priCanim odobravanjem, ki se je udejanjil v dozivetem aplavzu. Srecanje v slovenski prestolnici je potekalo v sodelovanju s slovenskim PEN Klubom, katerega je zastopal PerSak.
IG
Kratke
Posegi v skladu z naravo
Dezelni svetnik SSk Mirko Spacapan je prejel pisni odgovor z dezelnega nadzornistva za gozdove v zvezi z deli, ki jih civilna zascita opravlja na Krasu. Spacapan je pritozbe in pomisleke domacinov skupaj s svojimi stalisci posredoval pristojnim uradom. V razclenjenem odgovoru mu pomozni direktor oddelcnega nadzornistva za gozdove, dr. Aldo Cavani, razjasnjuje in opisuje nacrtovanje ter potek del. Dezelni funkcionar najprej razlaga, da za omenjeni poseg ni bila potrebna studija o vplivu na okolje, ker se dela ticejo ze obstojecih poti. Posegi predvidevajo ciscenje spontanega rastlinja in delnega izravnavanja gozdnih poti. Razen v nekaterih kriticnih tockah torej ostajajo gozdne poti v originalni sirini, saj so skoraj povsod obdanestipicnimi kraskimi zidovi za katere-pisevnadaljevanju Cavani - upostevajo posegi ne samo maksimalno pozornost, temvec celo vzdrzevalni namen, saj jih je v mnogokaterih predelih ze nacel zob casa. Pri vzravnavanju cestisc uporabljajo grusc, ki ga pridobivajo na kraju samem prav zato, da ne bi z uporabo tujega gramoza vnesli morebitno nesnago ali ne avtohtone in motece vrste plevelov, ki bi lahko spreminjali ekosistem kraskegmajne. Najvecja pozornost je tudi namenjena kraskim jamam, ki so popisane in sejih dela ne dotikajo. Cavani tudi odlocno zavraca ocitke, po katerih bo omenjeno ciscenje poti dopuscalo lazji dostop “nedeljskim turistom", ki se podajajo v gozd z raznoraznimi motornimi sredstvi; slednji je namrec prepovedan oz. urejen s posebnim dezelnim zakonom (15/1991). Dela, ki jih Dezela izvaja na Krasu, so nujno potrebna, saj so poti postale popolnoma nedostopne za resevalna vozila, ki morajo posegati v primeru pozarov. Ti so zadnja leta vedno pogostejsi, so kaznivo dejanje in to zahteva, da se na vsak nacin omejuje moznost nastanka pozarov oz. preprecuje hitro sirjenje. Gotovo je vsako poseganje v naravi neprijetno za vsakogar, ki naravo spostuje, a premisljena in dobro opravljena dela pustijo za seboj minimalne sledi, ki jih narava kmalu izbrise, preprecujejo pa veliko vecjo skodo.
EH Ponedeljkovo predavanje
Psihosomatika: globalni vidik cloveka
Foto Kroma
Ob izidu knjige dr. An-dreja Zagheta Bolezni in motnje - zrcalo naSe duSe, Pogled v psihosomatiko in grafologijo je DruStvo slo-venskih izobrazencev priredilo veCer o psihosomatiki in je po-leg avtorja gostilo Se psihologa dr. Danila Sedmaka, ki je knjigi prispeval spremno besedo, in psihiatra dr. Borisa Carisa. Delo je izSlo pri trzaSki Mladiki, ve&r pa je vodila urednica za-lozbe Nadia Roncelli. "Psihosomatika, ki je del glo-binske psihologije, je v stroki takoj naSla plodna tla, s tezavo pa si je utrla pot v zdravstvu," je uvodoma dejal Sedmak. Cloveka niso namrec* jemali kot ce-loto, pa£ pa so po zahodni vsak-danji praksi zdravili le obolele dele telesa in iskali vzrok bolezni v le-teh. "Psihosomatika poudarja z vso mocjo globalni vidik Cloveka," je dejal Sedmak: "V zadnjih letih pa si je tezko zamisliti medicinsko stroko brez vpliva psihosomatike. Kljub Se danes veliki skepsi je
to neizpodbitno. Odprto pa ostaja vpraSanje mehanizmov obolenja, Se vedno iSCemo vz-roke." Sedmak je poseg sklenil z besedo o grafologiji, ki jo je oznaCil za predznanstveno ve-do, ker ima do nje doloCene dvome. Obenem pa je cestital Zaghetu, ki je v edinstveni pu-blikaciji na originalen in strokoven nacin zdruzil obe ve-di.
Caris je izpostavil razlike pri dojemanju Cloveka v zahodni in vzhodni kulturi, ki sledi kli-cu narave, medtem ko je naSa
kultura podvrzena freneziji in kalupom o najboljSem videzu v druzbi. Cloveka sestavlja torej veC dimenzij, ki se pogojujejo med seboj, neskladnost pa pripelje do napetosti v telesu.
"Zamisel se je rodila po sodelovanju z urednico radijskih oddaj Loredano Gec, ker sem zelel posredovati SirSi pu-bliki psihosomatiko in grafologijo," je uvodoma dejal Za-ghet. Knjiga je raz-deljena na tri dele: najprej seze bralec po temeljih psihosomatike in grafolo-gije, v drugem delu so opisane bolezni in motnje na nekaterih telesnih predelih (Crevesne, srC-ne in zelodCne patologije, ast-ma, glavobol, pleSavost), v zadnjem delu knjige pa Zaghet predstavlja nekatere bolezni in motnje, ki so neodvisne od do-loCenega telesnega predela (ne-speCnost, krvni pritisk, rak, anksioznost, depresija). Struk-tura besedila je zelo pregledna, saj ga sestavljajo vpraSanja in odgovori. Ob koncu vsakega poglavja je Se pregled grafolo-Skih znakov, ki so vezani na ko-maj obravnavano bolezen ali
motnjo. Iz pisave prihajajo na-mreC na dan psihosomatska struktura Cloveka, njegova za-vest in podzavest. Grafologija je torej v veliko pomoC strokov-njaku, ki ima bolnika v psihote-rapiji.
Zaghet je nato opisal tri temelje psihosomatike. PrviC: psiha in telo sta eno, drugiC, stiska, ki jo Clovek obCuti, se izraza na du-Sevnem in telesnem nivoju, in tretjiC, niC ni sluCajnega, vse je vzrok neCesa. "VeCkrat je doje-manje teh temeljev tezavno, ker gledamo svet skozi oCi razu-ma," je poudaril Zaghet in do-dal, da "razum potuje v Casu, telo pa zivi v sedanjosti." Tezave se torej veCkrat pojavljajo, Ce ne zivimo v skladu s Casom in Ce ne ohranjamo stika s telesom. Poleg tega so motnje po-gostejSe, ko si ustvarimo nava-de: "Navade morijo telo, odpre-ti se moramo novostim!"
V diskusiji je bil predvsem go-vor o vlogi sugestije in placeba, o CloveSkem spominu in mne-motehniki, o pozitivnih in ne-gativnih mislih, ki ustvarjajo nenaravno kopiCenje energije, o (ne)uspehih pri grafologiji in Se o marsiCem, predvsem pa o preveCkrat zanemarjenem dej-stvu, da moramo prisluhniti govorici telesa.
MR
Gregorciceva dvorana
Seja vodstev SKGZ o zgocih vprasanjih
Neizvajanje zaSCitnega zakona, poslabäanje oz-raCja zaradi polemik ob dnevu spomina na fojbe in ek-sodus v Italiji in zaskrbljenost zaradi novega naCina financi-ranja manjSine s strani Slove-nije so bila glavna vpraSanja, o katerih je bil v ponedeijek, 8. marca, v GregorCiCevi dvorani govor na seji dezelnega in pok-rajinskih svetov (za TrzaSko, GoriSko in Videmsko pokraji-no) Slovenske kulturno-gospo-darske zveze.
Po besedah PavSiCa sta prazno-vanje 50-letnice ponovne prikljuCitve Trsta Italiji in praz-novanje dneva spomina na fojbe in eksodus ustvarila negativ-no ozraCje tako do manjSine kot do SirSega slovenskega pro-stora, poroCa STA. Za PavSiCa predstavlja izhodiSCe skupno poroCilo meSane slovensko-ita-
lijanske komisije zgodovinarjev o odnosih med Slovenci in Ita-lijani, ki ga je treba posredovati javnosti, predvsem mlajSim generacijam, kar je skupna na-loga SKGZ in SSO. Predsednik SKGZ se je tudi zaustavil pri naCrtih o spravnem dejanju med predsedniki Italije, Slove-nije in HrvaSke. Glede tega SKGZ ne odstopa od zahteve, da je med simbolne kraje spomina treba vkljuCiti tudi spo-menik bazoviSkim junakom. Italijanskemu predsedniku re-publike Ciampiju so pisali, da bodo uresniCili te spravne po-bude, ko bo sam podpisal od-lok, ki doloCa seznam obCin, kjer se bodo izvajala doloCila zaSCitnega zakona. Krovni orga-nizaciji sta pisali tudi italijanskemu zunanjemu ministru Gianfrancu Finiju v luCi njego-vega napovedanega obiska v
Ljubljani. SKGZ in SSO priCakujeta, da bo Fini tudi v Ljubljani ponovil tisto, kar je svojCas dejal v Izraelu, namreC da je faSizem absolutno zlo, ter da se bo opraviCil slovenskemu narodu za 20-letno faSistiCno diktaturo. Poleg tega je predsednik SKGZ pozdravil nedav-no sreCanje s Klubom primor-skih poslancev. Ravno tako je pozitivno ocenil dosedanje so-delovanje z italijansko manj-Sino v Sloveniji. Predsednik SKGZ je glede neizvajanja zaSCitnega zakona za slovensko manjSino v Italiji ugotovil, da gre za izkljuCno politiCno od-loCitev italijanske vlade. Problem po PavSiCevih besedah tiCi v Trstu oziroma v vkljuCitvi obCine Trst v seznam krajev, ki ga je sestavil t.i. institucionalni paritetni odbor. Zato morata krovni organizaciji skupaj s strankami, ki so glasovale za vkljuCitev Trsta v obmoCje zaSCite, oblikovati podroben
predlog o tem, kako si pred-stavljajo izvajanje zaSCitnega zakona v obCini Trst, in to pred-staviti italijanski vladi. Hkrati bi morala F-Jk zamenjati nekatere tiste predstavnike v paritet-nem odboru, ki bojkotirajo nje-govo delovanje. Pomembno toCko ponedeljkove seje so predstavljali odnosi s Slovenijo. PavSiC je pozitivno ocenil po-glavje v sklopu programa slovenske vlade, kjer je govor o slovenski manjSini v Italiji, ravno tako dejstvo, da je urad za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu preSel iz okvira zu-nanjega ministrstva v okvir vlade. Vendar, je dejal PavSiC, je med besedami in dejanji tudi malo razlike, saj prvega konk-retnega dejanja vlade manjSina ni sprejela ravno z odobravanjem. Razpis o financiranju manjSinskih organizacij je po njegovih besedah spremenjen do te mere, da ne upoSteva veC vloge krovnih organizacij. V teh letih sta SKGZ in SSO zno-traj manjSine ustvarili doloCen socialni mir. Z novim razpisom je vloga krovnih organizacij precej bolj Sibka, vloga tistih
krovnih organizacij, ki delujejo na teritoriju (npr. na podroCju kulture, Sporta idr.), pa bo po PavSiCevem mnenju izniCena. Predsednik SKGZ misli, da je mogoCe ohraniti tako nadzor nad sredstvi kot tudi vlogo krovnih organizacij na primer na naCin, ki ze deluje v Italiji, kjer drzava daje sredstva za manjSino dezeli F-Jk. 8-Clanska komisija predstavnikov manjSine izdela celoten naCrt oziroma predlog, ki ga dezelna vlada F-Jk praviloma vedno sprejme. Na koncu se je PavSiC vpraSal, ali v zamejstvu vsi enako gle-dajo na vlogo krovnih organizacij oziroma na to, ali je sode-lovanje krovnih organizacij po-zitiven ali moteC element. To se predsednik SKGZ spraSuje ob branju medijskih poroCil o obi-sku nekaterih strank v Sloveniji (miSljena je tu stranka Sloven-ska skupnost, ki je skupaj s ko-roSko Enotno listo bila pred nedavnim na obisku pri slovenskem premieru Janezu JanSi). Ce se bo ta trend delegitimacije krovnih organizacij nadaljeval, se PavSiC boji za usodo sodelo-vanja krovnih organizacij;
slednji se utegneta loCiti in tako bo vsak iskal "svoje botre", je zakljuCil. Pokrajinski predsednik SKGZ za TrzaSko Igor Ga-brovec se je zavzel, da bi skupno poroCilo meSane sloven-sko-italijanske komisije zgodovinarjev postalo obvezno uCno gradivo v vseh Solah v Italiji in Sloveniji.
Pokrajinski predsednik SKGZ za GoriSko je glede polemik o pol-pretekli zgodovini dejal, da SKGZ v vseh povojnih letih ni uspela govoriti o doloCenih tra-gedijah in pri tem upoStevati tudi trpljenja drugih.
Teh in drugih vpraSanj so se Ste-vilni udelezenci dotaknili tudi med razpravo. Predsednik Za-druge Primorski dnevnik Ace Mermolja je izrazil grenak obCutek, da so v novi Evropi manjSine odveCne in da jih Evropska unija ne SCiti. Spregovoril je tudi predsednik paritetnega odbora Rado Race, ki je dejal, da si manjSina zaradi polemik o fojbah ne sme preveC greniti zivljenja, saj je to le iskanje poceni konsenza s strani italijanske politike, ki je danes na zelo nizki ravni.
NOVI
Pomorska postaja
34. izvedba
Pesem mladih: praznik otroskega petja
Revija otroSkih in mladin-skih pevskih zborov Pesem mladih je trzaSka tradicija, ki se od leta 1971 ne-prekinjeno obnavlja s spod-budnim odzivom zborov in zborovodij iz celotne pokraji-ne. LetoSnja 34. izvedba je z visoko udelez-bo postala pravi zbo-rovski maraton, saj je na odru Pomorske po-staje nastopilo 17 zborov in skupin. Zveza cerkvenih pevskih zborov je tokrat ideal-no posvetila praznik otroSkega in mladin-skega petja spominu na dva izredna ust-varjalca, ki sta s svojim delom izrazito pripomogla k razvoju zborovske kulture in predvsem zakladnice otroSkih pesmi na Slovenskem, to sta Ja-nez Bitenc in Pavle Kalan.
Reviji so kot obicajno sledili razni gostje. Prisotna je bila tudi tridlanska komisija, ki so jo sestavljale priznana slo-venska zborovodkinja Majda Hauptman, predstavnica Zve-ze italijanskih zborovskih dru-Stev USCI Luisa Antoni in zna-na domada kulturna delavka Ljuba Smotlak. Izvedenke so iz-brale dva reprezentancna zbora, ki bosta spomladi nastopila na gala vederu otroSke dezelne revije Pomlad glasov-Primave-
ra di voci, to sta otroSki zbor KraSki cvet iz Trebc, ki ga vodi s. Karmen Koren, in zbor ce-lodnevne osnovne Sole Albin Bubnit: iz Milj, ki ga vodi Neda Sancin.
Zelo dobro se je kot obicajno
zultati iz leta v leto utirajo pot v svet otroSkega zborovstva: med temi je prizadevna Mira Fabjan, ki je pri openskem druStvu Vesela pomlad prevze-la vodstvo kar dveh skupin, otroSkega zbora in mlajSe mla-
< . '	7	0	U	5
Foto IG
odrezal tudi zbor Fran Ventu-rini od Domja (vodi Suzana Zerjal). NavduSene male pevce zbora Glasbene matice je vodi-la Irena Pahor, duhovnik Anton Bedendid je nastopil z zbo-rom Zvondek z Repentabra, s. Angelina Sterbenc pa skrbi za kriSki pevski naraSdaj z vodst-vom otroSkega zbora in mla-dinskega cerkvenega pevskega zbora F.I. Baraga. Tudi mlade zborovodkinje si z dobrimi re-
dinske skupine. Tudi Zdenka Krizmandid je nastopila z dve-ma starostnima skupinama zbora SlomSek iz Bazovice, Ro-sanda Kralj pa vzgaja k ljubez-ni do petja dijake nizjih srednjih Sol od Svetega Jakoba in Svetega Ivana v Trstu. V Barkovljah skrbita za pevsko vzgojo predSolskih otrok in osnovnoSolcev Sole F.S. Finz-gar Magda Pertot in Aleksandra Pertot, ki se je na reviji predsta-
vila tudi kot skladateljica. Elek-tridne orle, Orff instrumentarji in diatonidna harmonika so spremljali petje udencev Sole Prezihov Voranc iz Doline in Madkolj, s katerimi deluje vz-gojiteljica Alessandra Mignac-ca. OsnovnoSolsko stvarnost je zastopal Se zbor Sole A. Sirk iz Svetega Kriza, ki ga vodi Olga Tavcar. Slednja je vodila tudi pevce dolgoletnega gosta revije, zbora Ladjica iz Devina. Bogat spored revije sta povezo-vala Rossana Paliaga in Tomaz Susic Tudi letos je Sloven-ska prosvetna matica mecensko podprla re-vijo s prispevkom k delovanju vsakega posameznega zbora. Njen predsednik Marko Udovid je v svojem spremnem pi-smu izrazil upanje v stalno izboljSevanje kvalitete otroSkih in mladinskih zborov, predvsem ob vredno-tenju slovenske litera-ture. Dobra kvaliteta vseh nastopajodih na letoSnji reviji je prav gotovo ze izpolnila to zeljo na bogatem in raznolikem prazniku otroSkega in mladinskega petja, kateremu je prisluhnilo res veliko Stevilo posluSalcev. Odsotni pa bodo lahko sledili celotni reviji na televizijskih ekranih, saj bo slovenski program dezelnega sedeza RAI predvajal koncert v dveh delih, 28. in 31.marca, po vedernih porocilih. Od konca aprila pa bodo posamezni zbori na spo-redu vsako soboto v kotidku pred porociJi.
Norodni dom
|Predstavitevknjige
Pravica na oni strani
meje
Vsredo minulega tedna so v veliki dvorani Na-rodnega doma predsta-vili knjigo Na oni strani meje s podnaslovom Slovenska manj-Sina v Italiji in njen pravni pre-gled 1866-2004. Knjiga je izSla pri zalozbi Annales in je nasta-la v okviru delovanja Znanstve-noraziskovalnega sredisca Uni-verze na Primorskem.
Dokaj zgovorna naslovnica ta-
je Studijo tudi uredil.
Knjiga je obenem neposredno vezana na Studijsko raziskovalni nadrt in na posvet, ki je pred tremi leti potekal v Kopru, na katerem so sodelovali izveden-ci italijanske zakonodaje, zgo-dovinarji in pravniki. Posamez-ne posege so nato zbrali in jih povezali v SirSo zasnovano ce-loto, v kateri imajo znaten delez ravno kopije najpomembnejSih pravnih dokumentov.
Na sredini predstavitvi so o
Ob letosnji izvedbi Primorska poje
Revija, ob kateri se velja zamisliti
Primorska poje, ta najbolj mnozidna zborovska revija, je tudi letos s prvimi mardnimi dnevi zadela svojo 36. izvedbo. Doslej so se ze zvr-stili nastopi na Dobrovem, v Braniku, vBiljah, vBoljuncu, v Kopru in Pivki ter vMarijineni domu v ulici Risorta v Trstu. V nedeljo, 13. t.m., sta bila Se koncerta v Knezaku in v Kul-turnem centru Lojze Bratuz v Gorici. Pred nami je Se 19 kon-certov. Vsakomur ze ta poda-tek pove, za kakSen velik pod-viggre in kako ta pobuda pove-zuje pevske zbore, komorne skupine in majhne sestave, ki delujejo na Primorskem na obeh straneh meje. Za Zvezo pevskih zborov Primorske, Zvezo slovenskih kulturnih druStev - Trst, Gorica, Videm, za Zvezo slovenske katoliSke prosvete iz Gorice in Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Tr-sta, ki so glavni organizatorji Primorske poje, pomeni orga-nizacija koncertov gotovo velik napor. Zmorejo ga ob po-modi soorganizatojev iz krajev, vkaterih se pad vrstijo koncer-ti, in ob finandnipomodi gene-ralnega pokrovitelja, druzbe Istrabenz, Javnega sklada repu-blike Slovenije za kulturne dejavnosti ter drugih spon-zorjev.
V soboto, 12. t.m., ko smo za-puSdali Marijin dom vul. Risorta v Trstu po lepem koncertu, ki so ga oblikovali Vokalna skupina iz Rodin ja, DPZ KraSki slavdek iz Nabrezine, MoPZSla-vina, MoPZ Lijak 1883 z Vogr-skega, ZPZZnamenje iz Voldin Se Vokalna skupina DornberSki
fantje, nam je bilo lepo pri sr-cu, saj smo z odra sliSali lepo petje, v kletnih prostorih pa zaznali ono pozitivno vzduSje, ki nastane ob pesmi in druzab-nosti.
Pojav Primorska poje je torej treba obravnavati SirSe in ne le spevskega vidika.
Ce pomislimo, da se je letos prijavilo neverjetno Stevilo zborov in skupin, kar 184, pomeni, da se s petjem na Primorskem ukvarja ved kot 4000 lju-di vseh starosti. Prijavljeni zbori so seveda zelo razlidni, saj na reviji nastopajo zbori, ki se udelezujejo zborovskih tekmo-vanj v Mariboru in celo v tuji-ni, a tudi zbori, ki delujejo v majhnih krajih in v tezkih raz-merah, a vendar po svojih modeh vztrajajoin nastopajo. S tem opravljajo izredno po-membno delo. Vprvi vrsti zase, saj pevci sami najprej sebi nu-dijo uzitek in veselje, ki ga zadutimo, ko pojemo v zboru. Zbor je torej marsikje vazen ali za marsikoga edini povezoval-ni dejavnik, ki zbira ljudi in jim mogode tudi osmiSlja dan. S svojim delovanjem pa je vsak zbor tudi usmerjen navzven, v okolje, vkaterem deluje, izka-terega izhajajo njegovi pevci, saj pojemo tudi zato, da nas lahko kdo posluSa. Sporodilo pesmi pa nagovarja posluSalce, jih vzpodbuja, zabava, tolazi ali jim povzdihuje duha, da se za-vejo ali vsaj zaslutijo drugih duhovnih razseznosti in vse-bin, ki presegajo sam pomen besed in glasbe. Pri nas v za-mejstvu pa zbori marsikje jav-no potrjujejo tudi slovensko prisotnost.
Vf
Obvestila
Postni govori v Trstu. Potekali bodo v cerkvi s v. Jakoba: ob 16. uri krizev pot, ob 16.30 postni govor. 6. cvetna nedelja: Pot in kruh. “Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!” (Mt 21, 9b) (p. Mirko Versic). Vabljeni! Hospice Adria Onlus sklicuje Obcni zbor volilnega znacaja v torek, 22. marca 2005, ob 10. uri v prvem sklicu in ob 17. uri v drugem sklicu na sedezu drustva v Trstu, ul. Mazzini 46. Novi glas vabi na potovanje po sledeh sv. bratov Cirila in Metoda na Cesko, Moravsko in Slovasko z avtobusom od 17. do 24. maja 2005. Pri vpisu akon-tacija 200,00 evrov. Na upravi (0481 533177) informacije in programi potovanja. Pohitite!
Darovi
V spomin na pokojnega pro-fesorja Janka Jeza daruje Jelka Tercon Sah 50,00 evrov za cer-kev v Mavhinjah.
Marija in Marko Udovic da-rujeta 100,00 evrov za Slovensko Vincencijevo konferenco v Trstu.
Cestitke
6. marca je rojstvo Jana Dok-torica osrecilo mamico Eriko in ocka Alesa, pa nono Ano in nonota Ivana. Drustvo Rojanski Marijin dom izsrca cestita vsem, Janu pa zeli v zivljenju veliko srece in ljubezni!
DruStvo Rojanski Marijin dom se veseli z vso druzino Dolhar in cestita Poljanki ob odlicno opravljeni diplomi izslovenistike na trzaski filozofski fakulteti.
Z 2. strani
Prof. Janko Jez
Sprofesorjem Jan-kom Jezem sem nato imel zelo te-sne stike predvsem leta 1956, ko smo se v de-vinsko-nabrezinski obdini, kamor se je bil medtem preselil, pri-pravljali na obCinske volitve. Prvic je tedaj postal veljaven veCinski volilni sistem, po katerem so v obdinski svet izvoljeni le kandidati dveh list: vedinske in manjSinske. V tem pri-meru so glasovi za osta-le liste dejansko izgu-bljeni. Grozila je torej nevarnost, da bi uprava obüne preSla v povsem italijanske roke, kar bi lahko p rep re eil le enoten na-stop sloveskih voliveev in vo-livk. Nastale pa so velike teza-ve, ker vodstvo SDZ nikakor ni hotelo svojih kandidatov vkljubiti na skupni seznam, v katerem bi imela vedino levi-ca, povrhu Se skrajna. Za skupni nastop pa so se opredelili pristaSi SKSZ in SNS (Slovenske krSdansko socialne zveze in Skupine neodvisnih Slo-vencev). Tedaj smo se pred-stavniki slednjih obrnili tudi na prof. Jeza, ki je takoj sprejel kandidaturo na skupni listi in bil tudi izvoljen v obCinski svet ter zatem postal tudi ob-cinski odbornik za kulturo in Solstvo. Zupan je tedaj bil Du-San Furlan. Prof. Jez je svoje dolznosti opravljal zelo vestno do konca svojega mandata leta 1960. Tedaj ni ved kandidi-ral, a je zadel opravljati zelo naporno delo. Na sejah obein-skega sveta je skrbel za pre-vajanje iz slovenädine v ita-lijanSCino in obratno ter hkra-ti prevajal v slovenScino zapi-snike s sej obeinskega sveta, ki jih je v italijanskem jeziku pri-pravljal obdinski tajnik. Ni treba posebej poudarjati, da je bilo to delo kot nalaäd pisano na njegovo kozo! Koliko let je pri tem vztrajal, ne vem natand-no, vsekakor lahko trdim, da je prevajal do konca mojega zupanovanja, to je do srede av-gusta leta 1975. Naj v tej zvezi tudi omenim, da je bil prof. Jez ved let tudi spravni sodnik
r*5-
v svoji obdini in svoje naloge opravljal zelo vestno in na-tandno.
V slovenski zamejski javnosti je prof. Janko Jez znan predvsem kot Solnik, zlasti pa Se kot dolgoletni ravnatelj slovenske-ga uditeljiSda v Trstu. Zelo aktiven je bil tudi v Sindikatu slovenske Sole, da ne omenja-mo njegovega zelo plodovite-ga publicistidnega dela. Tako je bil urednik tednika Demok-raeija in revije Stvarnost ter marljiv in zanesljiv sodelavec Radia Trst A in tednikov Novi list in Novi glas ter drugih slovenskih dasnikov. Pri GoriSki Mohorjevi druzbi je pred nekaj leti izSla knjiga z naslo-vom Zivljenje moje; ne more-mo kondno molde mimo njegovega italijanskega prevoda Brizinskih spomenikov, ki je izSla v zalozbi trzaSke Mladike in ki je med drugim po svoji obliki tudi zelo reprezentativ-na knjiga.
O rajnem profesorju lahko povsem upravideno redemo, da se je med svojim dolgim ziv-ljenjem ravnal po znani mak-simi: "Ne kar mora, kar more, je dlovek storiti dolzan!" Hvala, gospod profesor, za vse, kar ste naredili za svoje ljudst-vo. Naj Vam bo Bog bogat pladnik. Kdor Vas je poznal, pa na Vas ne bo nikdar pozabil! Zeni gospe Normi in sorod-nikom izrekam globoko obdu-teno sozalje, ki se mu pri-druzuje tudi naS list.
t
Zapustil nas je nas dragi
prof. JANKO JEZ
Zalostno vest sporocajo zena Norma, necak Drago z druzino in svak Herman z druzino.
Sesljan, 10. marca 2005
Foto Kroma
koj popelje bralca v srz argumenta, to je konkretna formal-no-pravna in zgodovinska ana-liza statusov slovenske manj Sine od daljnega leta 1866, ko so Benedani postali prvi Slovenci italijanske drzave, tja do spre-jetja zaSditnega zakona St. 38/2001. "Studija posebej ob-ravnava ta najnovejSi zakon, ki je nastal v okviru aktualnega razvoja italijanske notranje po-litike in je kljudnega pomena za razumevanje polozaja slovenske manjSine v Italiji danes", piSe zgodovinar Gorazd Bajc, ki
zborniku spregovorili tudi nekateri raziskovalci, v glav-nem mladi pravniki, ki so bili soudelezeni pri sestavljanju le-tega, se pravi Janez Berdon, Walter Koren in Mitja Ozbid. Zakljudna misel je bila prepu-Sdena predsedniku paritetnega odbora Radu Racetu, ki je opo-zoril na pozitivne udinke more-bitne sinergije med naSo manj-Sino in ostalimi skupnostimi, ki v Trstu zivijo in ki bodo v pri-hodnjih letih zahtevale pravid-nost odnosa tudi do svoje speci-fike.
NOVI
GLAS
IBM Bojan Wakounig
Sirija med sijajno preteklostjo in neznano prihodnostjo
Ob 40-letnici umetniskega snovanja igralke Mirande Caharija
Premiera Ursiceve Deja Husu
Sirija je drzavazbogato in zanimivo preteklostjo, si-cer pa se je ta drzava v sve-tovnih medijih javnega obveSdanja pojavila zlasti v zadnjih tednih, ko so ji ameriSke oblasti indirektno grozile z vojaSkim napadom, saj naj bi bila Sirija med drzavami, ki podpirajo mednarodni tero-rizem, Se zlasti tistega islamske-ga kova.
Sama geografska lega te drzave jo postavlja prav sredi kriznih zariSd Bliznjega vzhoda, od Li-banona, ki je bil v preteklih de-setletjih zaradi drzavljanske voj-ne v ospredju medijskega po-rodanja, vse do zal bolj aktual-nega polozaja v Iraku, od koder naj bi se poleg Stevilnih begun-cev v Sirijo preselili tudi vidni predstavniki bivSega iraSkega rezima.
Zaradi napetosti v drzavi je si-rijski predsednik prav minuli teden odpovedal svoj obisk v Avstriji.
V Siriji pa se je prav v tednu, ko so v Libanonu umorili bivSega ministrskega predsednika, mu-dila skupina koroSkih Sloven-cev.
Med njimi je bil tudi koroSki da-snikar Bojan Wakounig, ki se je v tej drzavi mudil ze drugid kot turist.
O razlogih, ki turista privabijo v Sirijo, je dejal naslednje:
"Ze zgolj kratek pogled na raz-predelnico zgodovinskih mej-nikov Sirije je zadosten razlog za obisk te drzave: na tem ob-mocju, v osrdju rodovitnega polmeseca in na robu Mezopo-tamije, se je rodila naSa civili-zija in je vzklila naSa kultura, nad temi kraji so vladali neSte-ti rodovi in narodi ter zapustili bogato dediSdino - od Asircev do Rimljanov, od Hetitov do Arabcev, in tudi v tistih stepah, oazah in puSdavah so vzniknili temelji vseh treh verstev knjige - judovstva, krSdanstva in isla-ma. Sirija je zato lahko destina-cija za klasicno izobrazevalno potovanje, ki ne bi smelo manjkati 'v zbirki' poleg Rima, Grdije ali pa Izraela (le da za vstop v Sirijo izraelskega ziga nikakor ne sme biti v potnem listu), Sirija je Se kako primerna
za romarska potovanja, saj je prav tarn mogode neposredno sredati in spoznati izvore krSdanstva, po Siriji pa je seveda mogode potovati tudi povsem individualno, mestoma peSde-na obala ob Sredozemskem morju pa vabi tudi Se na mokre uzitke - kot protiutez stepni in puSdavski naravi. Skratka, civili-zacijska, verska in kulturna de-diSdina te izjemno raznolike in pestre drzave je ved ko ute-meljen razlog za potovanje po
Siriji."
Kako se politidna napetost, ki vlada v regiji, odseva na vsakodnevno 2ivljenje v Siriji?
Na prvi videz napetosti ni opa-ziti. Zivljenje je hrupno in zi-vahno, kakorse padspodobiza Orient; pri ljudeh je opaziti tako napetost kot sproSdenost, kakor pad drugod tudi. Seveda pa je prisotnost vojaSdine mod-nejSa kakor vnaSih krajih, pre-bivalstvo pa se tudi dobro zave-da moznosti, da je nevidno navzod tudi kak agent tajne sluzbe. Politidno napetost je takojmogodezaznati tudi vpo-govorih s Sirci - nihde si ne drz-ne kritizirati vlado ali drzavo, neprijetnim vpraSanjem seraje spretno izogibajo. Kajti detudi so svindeni dasi oditno ze mini-li, jeljudem dobro ostalo vspo-minu, da je marsikdo vdasih iz-
ginil kar tako - ne samo zaradi oditnega nasprotovanja, kdaj pa kdaj je zadostoval tudi ze sum kritidnih misli. A turist napetosti praktidno ne duti, pri-pomniti pa je treba tudi, da je Sirija nedvomno ena najbolj varnih drzav dalednaokoli. Tu-ristu se torej ni treba bati ne za denar ali fotoaparat ne za tele-sno zdravje - razen de bi se ga prevednalezel z arakom, izvrst-nim sirskim zganjem z ved ko 50 odstotki alkohola.
Kako ljudje, kljub dejstvu, da jim grozi napad s strani Zahoda, sprejemajo zahodne turiste?
Zares dobro, da ne redem izvrst-no. Sirci so izjemno gostolju-ben narod, odprti, prijazni, ustrezljivi, skratka, v tem oziru so nam Evropejcem pravi zgled. Seposebej so zahodnih turistov veseli v suku, v bazarju torej, kjer obvladajo osnovne besede v domala vseh svetovnih je-zikih in kjer vdasih zahodnjaku Se kako radi postrezejo z dovrSenim znanjem navijanja cen in opeharjenja. Nasploh pa velja, da se je tudi v Siriji treba drzati lokalnih obidajev: do-madini torej ne vidijo radi, de kakSen zavaljen turistpriraca v moSejo vkratkih hladah, pravi-loma pa ga vseeno ne bodo na-gnali.
Sirijo si obiskal Ze drugid. Kako se je ta drlava spreme-nilavtemdasu?
Zdi se mi, da druzba danes diha z bolj sproSdenimi pljudi. Poli-tidni sistem sicer naprej ostaja nesimpatiden, za evropska me-rila celo oduren. Pohod inter-neta pa se tudi pred sirskimi vrati ni ustavil, in detudi so do-lodene strani blokirane, je sve-tovni spiet oditno vseeno prev-zel vlogo okna v svet. Tako mi je vsaj zatrdil neki sogovornik. Po drugi strani pa je Sirija mo-rala posodobiti tudi svoj gospo-darski sistem, saj ji je z bivSo so-cialistidno naravnanostjo gro-zil soliden ekonomski zlom. Sirija se mi je tokrat zdela kot drzava na prehodu - nekako se vedini zdi, da bo treba kaj pre-makniti, ni pa Se jasno, kaj in kam je treba ubrati smer.
PeterRustja
Praznidno vzduSje, ki naj bi vpetek, 11. t.m., spremljalo krstno izvedbo izvirne ljudske igre Maria UrSida Deja Husu ali Medeja s Krasa, sestavljene kot poklon avtorja priljubljeni igralki Mirandi Caharija ob 40-letnici njene plodovite umetniSke poti, se je razblinilo oz. zameglilo ze pred zadetkom predstave. Na oder Kulturnega doma vTrstu je namred stopila Nikla PetruSka Panizon, mlada dlanica zelo okrnjenega igralskega jedra SSG, in tokrat kar dobro zasedeni dvorani v imenu kolegov in gledaliSkega osebja prebrala protestno noto SSG o nevzdrznem stanju edinega poklicnega slovenskega gledaliSda v Italiji zaradi neizpolnjenih finandnih obljub dezele F-Jk in obdine Trst.
Grenek odmev tega uvoda je spremljal celotno predstavo, katere odrsko postavitev sta omogodila le, kot je bilo zapisano v sindikalnem sporodilu SSG za javnost - prejeli so ga v roke vsi gledalci -, "velika ljubezen do lastnega poklica in gromozanski dut odgovornosti vseh zaposlenih". Ob gledanju uprizoritve, ki naj bi bila odraz naSe stvarnosti z ozkogledanjem in predsodki, pa se je resno vsiljevala misel, da je tezka finandna kriza, v katero je zabredlo SSG, pogoltnila Se radozivo umetniSko ustvarjalnost naSega gledaliSda, ki je nekod slovelo po svoji mediteranski Sirini in svezini. Igralka Miranda Caharija, bogato obdarjena z zivahnim, temperamentnim kraSko obmorskim znadajem in ovendana z dolgim seznanom najrazlidnejSih posredenih vlog, bi si za svoj 40. umetniSki jubilej res zasluzila
tako predstavo, v kateri bi lahko zazivela vsa njena polnokrvna ustvarjalna mod, ki je neStetokrat prevzela in odarala zveste spremljevalce njenega umetniSkega vzpona. Predloga naslovne vloge, Deje Husu, trdozive Sestdesetletne kraSke zene, porodene z Italijanom, povezanim z mafijci, ki se po tridesetih letih, prezivelih v zaporu na
jugu Italije zaradi domnevnega umora sinov, vrada v domade kraje, ji ni dopustila, da bi se razzivela vsa njena barvita igralska izpovednost. Ohlapna in neprepridljiva je "celota” te kraSke drame, nedosledne tudi v uporabi naredja, razcefrane v mnozico fragmentarnih prizorov, povezanih celo s pripovedovalci dogajanja. Iz nekakSne "ditalniSke" zasnove dela, v katerem je dramskemu loku - de ga je sploh kaj - zmanjkalo napetosti in notranjega naboja, ki bi ju zahtevala obravnavana tematika, se luSdijo utrinki iz Dejine preteklosti v domadi vasi, njen beg na jug zaradi
igre
ljubezni, in prizori iz sedanjosti, hladen, sovrazen sprejem vaSdanov, ki se zaradi njenih ranocelniSkih vrlin spremeni v obdudovanje, potem pa spet v prezir in sovraStvo ob njenem ljubezenskem razmerju z mladim kosovskim delavcem. Tragiden konec slednjega in njegovega brata botruje ponovnemu odhodu neznano kam samozavestne in neuklonljive Deje.
V avtorjevi rezijski in scenografski obdelavi igre, prezete tudi z nostalgidnimi, patetidnimi primesmi, se zrcali odsev ze videnega. Replike se prepletajo v italijanskem, slovenskem in srbskem jeziku. Veliko je petja ob nastopih vaSkega zbora, tudi v prikazih verskega bogosluzja, v katerih je slutiti zafrkljiv prizvok. Vrstijo se slovenske, srbske in napolitanske melodije, razlidna glasba, ki naj bi uvajala kljudne dogodke, in ples (koreografija Jane Radovid) ob zvokih harmonike Igor ja Zobina.
Poleg Mirande Caharije, ki je, kolikor ji je vsebina dopuSdala, nedvomno dahnila svojemu liku pristna dustva, pokondnost in upornost do ustaljenih norm, so v predstavi nastopili Livij Bogatec (Bruno), Gorazd Jakomini (Jovo), gost iz SNG Nova Gorica, v razlidnih vlogah pa AleS Kolar, Maja Blagovid, Nikla PetruSka Panizon-mlada Deja in, z duhovito poanto, kot novinarka, Gregor Ged, Janko Petrovec, Vladimir Jure in Stojan Colja, ki jim ni bilo dano razviti upodobljenih dramskih oseb.
Ni treba posebej poudariti, da je pristnost kraSkega naredja izzvenela le v govorici slavljenke Caharije, Bogatca in Colje.
Iva KorSid
Presernova proslava
Dane Zajc v Naborjetu
Vpetek zveder v polni dvorani BeneSke palade v Naborjetu je Slovensko kulturno srediSde Planika prire-dilo Dan slovenske kulture.
Ze v napovedi o proslavi je bilo jasno, da se bodo na srediSdu primerno potrudili za njen uspeh, vse to pa je dobilo primerno potrditev ob ogledu pro-grama.
Veder je bil namenjen poeziji Daneta Zajca, pesnika, drama-tika in pisca priljubljenih del za otroke in mladino, enega ve-likih slovenskih knjizevnih ust-varjalcevdruge polovice 20. sto-letja. Dane Zajc je znan po pe-sniSkih zbirkah, Jezik iz zemlje, Ubijalci kad, Rozengruntar, Si vedel, Kepa pepela, Zarotitve, Dol dol in Dva, poetidne drame Potohodec, Otroka reke, Voranc in Grmade; pesniSke zbirke za otroke - Bela madica, zivali na dvoriSdu, Abecedarija, Na papir-natih letalih; izbor pesmi Ta roza je zate, lutkovne igre Kralj Matjaz in Alendica, Petelin se se-stavi ter Zakaj in vpraSaj;
domiSljijske pravljice Mlada Breda, Leteda hiSica, Bridka Lud-vikova bitka ter eseje. Bil je de-lezen tudi PreSernove nagrade. Otroci, ki v letoSnjem Solskem letu pridno obiskujejo tedaje slovenskega jezika pri Slovenskem kulturnem srediSdu Planika, so pod mentorstvom mag. NataSe Komac in Tanje Sturm deklamirali njegove pesmi; Mirko, Federico in Astrid so priklicali Stiri drke, Elisabetta, Marko, Elisa pa so pripovedova-li o zivalih, Niki, Miriam in Ma-rilena pa o pesnikovi prvi pesmi, piveih tiSine in vratih, ki pogledu odkrivajo nova pro-stranstva.
Za veliki finale sta Dane Zajc ter imenitni slovenski igralec Janez Skof popeljala publiko v svet slovenske besede z recitalom Ogenj v ustih.
Ker so Zajdeva dela dozivela Ste-vilne prevode, v knjizni obliki pa so njegove pesmi izSle v srbSdini, makedonSdini, angleSdini, nemSdini, SvedSdini in francoSdini, je srediSde pova-
bilo na proslavo posebno go-stjo; pesem Vrata je na izviren nadin in ob spremljavi tradicio-nalnega instrumenta koto v ja-ponSdini predstavila mag. Nagi-sa Moritoki.
Za dodatno glasbeno spremlja-vo je poskrbela s kitaro Gianno-la Cimenti, gojenka Glasbene matice, glasbena Sola Tomaza Holmarja v Kanalski dolini, ki deluje v okviru Planike. Med uglednimi gosti naj omenimo gospoda Jozeta SuSmelja, gene-ralnega konzula Republike Slo-venije v Trstu, zupana obdine Naborjet - Ovdja vas Aleksandra Omana, ki je pozdravil prisotne tudi v imenu Gorske skupnosti in v domadem slovenskem na-redju, Nadio Campana, odbor-nico za kulturo obdine Trbiz ter Franca Baritussia trbiSkega zupana. V nagovoru zbrani pu-bliki je predsednik Planike poddrtal vlogo srediSda v dolini, predvsem kot ustvarjalca in spodbujevalca kulture in sozitja, zgledno sodelovanje z obdinski-mi upravami, uveljavljanje zakona 482/99 predvsem s strani obdine Trbiz, obzaloval pa je dejstvo, da se zakon 38/01 ne iz-vaja.
RB
Mesani pevski zbor Podqora
sta zastopala dezelni svetnik dr. Mirko Spacapan in Damjan Paulin za Zvezo slovenske katoliSke prosvete. Uvodni nagovor je imel predsednik KrSdanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer, ki je pove-dal, da je letoSnja revija v zna-menju pomembnih jubilejev.
Pred Sestdese-timi leti je bil konec druge svetovne voj-ne, ki je zahtevala 60 milijo-nov dloveSkih zrtev in je bila usodna tudi za naSo na-rodno skup-nost. Nad ti-sodnedolznih rojakovjemo-ralo v preg-nanstvo, pre-veliko je Stevi-lo tistih, ki so bili umorjeni, mnogo se jih je v gozdovih pridruzilo od-poru proti na-silju, naSa beseda je bila prepo-vedana, naSa narodna skupnost je bila obsojena na etnidno smrt.
/stran 15
Yelika zborovska manifestaeija
Koroska je zapela
Velika dvorana Doma gla- j o ze ved let organizira KrSdanska sbe v Celovcu je bila v ne- kulturna zveza iz Celovca. Stevil-deljo, 13. marca, polna na je bila tudi prisotnost pred-
ljubiteljev slovenske zborovske pesmi. Potekala je namred tradi-cionalna revija KoroSka poje, ki
stavnikov oblasti, cerkvenih do-stojanstvenikov in kulturnikov iz Slovenije in KoroSke. Primorsko
NOVI
GLAS
Vlada delezna podpore okoli dveh tretjin Slovencev, opozicija pa jo kritizira in napada
Sistematicna skrb za narodne manjsine v sosednjih drzavah
Prva predstavitev zalozbe Melior Educa v Novi Gorici
Specializirane knjige koristne tudi za slovenske sole v Italiji
VNovi Gorici so pred dnevi prviC predstavili sredstvom javnega ob-veäCanja zalozbo Melior Educa. Deluje sicer ze Stirinajst let, a o njej je bilo doslej zelo malo zna-nega. Kot je na sreCanju s Ca-snikarji povedal glavni in odgo-vorni urednik zalozbe Stefan Krapäe, je slednja v omenjenem obdobju izdala okoli 150 del, poleg nekaterih knjig pretezno specializirane revije in druge
publikacije, namenjene zlasti äolstvu in izobrazevanju. Letos je zalozba Melior Educa razäiri-la poslovanje in uspeäno ure-sniCuje svoj program in usmeri-tev. Stevilo izdanih del bo po-vecala od prejsnjib sest do se-dem, na 17 naslovov v letu 2005. Zalozba sicer izdaja pretezno specializirana dela z raz-nih podroCij, vendar se ni odrekla tudi leposlovju. Vsako leto naj bi tako izdala dva do tri
romane.
Zalozba ima v Sloveniji okoli 200 sodelavcev, med katerimi so tudi izvedenci z raznih podroCij, ki so pogosto tudi avtorji knjig. Njen program delno fi-nancirajo tudi razna ministrst-va. Redno izdaja pedagoSko re-vijo za pred Sol sko vzgojo in raz-redni pouk, izhaja äestkrat let-no v 750 izvodih, ter specializi-rano strokovno pedagoäko re-vijo z naslovom Preverjanje in
ocenjevanje. Le-ta izhaja trikrat letno v ätirih ätevilkah (dve enojni in ena dvojna). Predstavnik zalozbe ter njen glavni in odgovorni urednik Stefan Krapäe je v pogovoru za naä Casnik poudaril, da se njihova ustanova zelo zavzema za sodelovanje s slovenskimi äolami na Trzaäkem, na Goriäkem in v Beneäki Sloveniji. Mnoga vpraäanja s podroCij äolstva in izobrazevanja, ki jih obravnavajo v specializi-ranih revijah in v drugih delih zalozbe Melior Educa, bi bila po mnenju Krapäeta lahko korist-na kot pripomoCek pri peda-goäkem delu drzavnih äol s slo-venskim uCnim jezikom v so-sednjem zamejstvu v Italiji.
Kratke
Na Sabotinu spet napis Nas Tito
Prebivalci Nove Gorice in morda tudi Gorice so se ze navadili obcasnih izmenjav napisov na Sabotinu, sestavljenih iz skal na omenjenem hribu oz. gori. V nedeljo, 6. t.m., se je spet pojavil napis Nas Tito, ki ga je oblikovala skupina privrzencev nekdanjega marsala in predsednika jugoslovanske drzave. S premiki skal so odstranili prejsnji napis SL0, ki je kratica slovenske drzave.
Neodvisni svetnik v mestnem svetu obcine Nova Gorica, Ivo Hvalica, je na komercialni televiziji POP TV napovedal, da bodo kmalu odstranili tudi omenjeni ponovni napis Nas Tito na Sabotinu in ga zamenjali z drugim. Igra na Sabotinu se torej nadaljuje in ni videti, da bi se kdo zaradi tega vznemirjal oz. ukrepal. Zadeva pa se zdi preprosta in nujna, ceprav ocitno nihce noce primera uradno obravnavati. Zaradi sprenevedanja pristojnih organov krsijo tudi predpise o posegih v prostor.
Kar precej Novogoricanov je mnenja, da naj napis na Sabotinu ostane za zmeraj in naj bi ga zato razglasili za kulturni spomenik. Toda nihce ni pripravljen, da bi zacel ustrezni postopek, ki je predpisan za razglasitev nekega objekta ali napisa, v nasem primeru tistega na Sabotinu, za kulturni spomenik. Zaradi tega so vsi dosedanji napisi in tudi ta zadnji pomenili nezakonit poseg v prostor. Toda policija in inspekcije v Novi Gorici ne posredujejo ne iscejo krivcev ter se skupaj z drugimi pristojnimi organi v upravi mestne obcine zavijajo v molk. Tudi zupan mestne obcine Nova Gorica Mirko Brulc se do primera ne opredeljuje, morda pa bostalisce in odgovor zahteval kateri od svetnikov na naslednjem zasedanju mestnega sveta mestne obcine Nova Gorica.
Letosnje leto jubilejno za slovenski turizem
Leto 2005 bojubilejno za slovenski turizem, ki mu napovedujejo cedalje hitrejsi razvoj in gospodarski pomen. 24. junija bo minilo sto let, odkarje bila na pobudotakratnega ljubljanskega zupana
Ivana Hribarja v Ljubljani ustanovljena Dezelna zveza za pospesevanje tujskega prometa na Kranjskem. S tem so turisticna drustva, prvo je bilo ustanovljeno leta 1871 v Celju, dobila svojo krovno organizacijo. 2005 je tudi leto desete obletnice ustanovitve nacionalneturisticne organizacije, ki zdaj nosi ime Slovenska turisticna organizacija.
V pocastitev omenjenih jubilejevslovenskih turisticnih organizacij pripravljajo vec slovesnosti in prireditev, na katerih bodo obravnavali tudi sedanje stanje in gibanja v slovenskem turisticnem gospodarstvu.
Blagoslovitev pokopaliske cerkve
V soboto, 19. marca 2005, bo ob 15. uri v Kromberku skof dr. Jurij Bizjak blagoslovil temeljito obnovljeno pokopalisko cerkev Sv. Trojice ter posvetil oba zvonova. Vabljeni posebno tisti, ki imate tarn grob. Sodelovali bodo tudi pravoslavni verniki, ki imajo v tej cerkvi obrede.
Popravek in opravicilo
Bralcem, predvsem pa vsemu osebju in prodajalcem tovarna obutve Alpina iz Zirov na Gorenjskem se iskreno opravicujemo za neljub spodrsljaj, saj smo v zadnji stevilki porocali, da Alpina zapira svoje prodajalne, kar je seveda napacno, saj je to storila Planika. Alpina pa redno deluje in njene prodajalne uspesno obratujejo./Urednistvo
Studentska zalozba izdala knjigo z eseji Cirila Zlobca
O zapletenosti sodobnega zivljenja, slovenskega pa se posebej
Studentska zalozba v Ljubljani je izdala novo delo Cirila Zlobca, knjigo esejev, razmiäljanj, predavanj, razprav in drugih posegov v javnosti, ki jim je tezko doloCi-ti zvrst, z naslovom Med uto-pijo in skepso. V njej se avtor sooCa z vpraäanji slovenske sa-mobitnosti, demokracije, je-zika in seveda njegove zivljenj-ske izbire, pesniätva. Delo je izälo v poCastitev osemdesete-ga rojstnega dne pesnika in tudi plodovitega prevajalca, zlasti iz italijanScine in hrvaäCine v slovenski jezik, in obratno: rojen je bil 4. julija v Ponikvah na Krasu.
Knjiga zajema ZlobCeva pre-
miäljevanja v obdobju po osa-mosvojitvi Slovenije, zaradi Cesar ima poleg kulturnih in umetnostnih tudi aktualne politiCne razseznosti. Zlobec ostaja zavezan svoj im osrednjim in stalnim temam: slovenskemu narodu, drzavi, kulturi, jeziku, poeziji in hu-manizmu, seveda z vidika hi-trega razvoj a in sprememb, ki jih povzroCa zlasti t.i. global-na druzba. Novo delo Student-ske zalozbe, ki jo je finanCno podprla tudi Slovenska akade-mija znanosti in umetnosti (pesnik je njen Clan), ni le poklon pisateljevi osemdese-tletnici, ampak predvsem izziv za vse tiste, ki jih zivo zanima
usoda slovenskega Cloveka v danaSnjem Casu.
Ko avtor v uvodu knjige razla-ga, zakaj ji je dal naslov Med utopijo in skepso, je tudi zapi-sal, "da sociologi in psihologi zaman iäCejo odgovor na uganko, zakaj je med Slovenci vse manj zadovoljnih ljudi, tudi med tistimi, ki vsak dan bolje zivijo. V razvitem svetu, kamor nedvomno sodi tudi naä narod, je sodobni Clovek v svojem naravnem, primarnem bioloäkem gonu, da si v okvi-ru svojega socialnega kontek-sta z zeljo po notranji skladno-sti s samim sabo skuäa urediti svoje zivljenje, vse pogosteje razoCaran, marsikdo celo ne-
bi me zivljenje reäilo moje ske-pse, ki mi priäepetava, da tudi EU, celo ob iskrenem prizade-vanju vseh svojih Clanic, ne more postati, Se manj pa ob-stati kot identiteta, kot zemelj-ski raj na tem koäCku naäega izmuCenega in v marsiCem frustriranega planeta. Upam torej na nekaj vmesnega, kar naj bi bilo skromnejSe od naSih prifakovanj, vendar ve-liko vec kot karkoli doslej". Branje razmiSljanj o dogodkih in gibanjih v razvoju slovenske druzbe in drzave v obdobju po osamosvojitvi, kot jih je zaznaval in razclenjeval pesnik, prevajalec in Clan Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ciril Zlobec, je za-gotovo lahko koristno in zani-mivo. Vsak pa jih seveda lahko sooCi s svojimi mnenji, izkuSnjami in spoznanji o te-mah, ki so obravnavane v novi knjigi Studentske zalozbe.
M
V nedeljo, 13. marca, je nova slovenska vlada Ja-nezajanse "praznovala" sto dni, odkar je bila potrjena v drzavnem zboru in je lahko zaCela z delom. SodeC po opravljenih javnomnenjskih raziskavah v raznih medijih, vlado, ki je zamenjala prejsnjo vladajoco skupino, ki je dva-najst let upravljala drzavo, podpira okoli 66% Slovencev, priblizno 35% vpraSanih pa meni, da je vlada v prvih stotih dneh delovala slabo.
Nekaj rezultatov je ocitnib in javnost jih je sprejela z za-dovoljstvom. Vlada je oblikovala svoj program in delovni naCrt za letoänje leto, ki so ga ministri obraz-lozili na casnikarskib konfe-rencah, upoätevaje svoje pri-stojnosti in obveznosti. Naj-vecjo skrb bo nova koalicija sredinsko-desnih strank na-menila izpolnitvi pogojev za prevzem evropske valute, evra, v zaCetku leta 2007, spodbujanju rodnosti, in seveda gospodarskemu razvoju. Doslej sicer ni sporocila, kako in s kakSnimi ukrepi bo po-speäevala podjetniätvo, po-drocje, ki mu je v koalicijski po-godbi med politicnimi stranka-mi dan velik poudarek. Vladni program obsega 203 vsebinske cilje. Sicer vlada deluje s tezava-mi, ki jih povzroCata obe naj-vecji opozicijski stranki, LDS in ZLSD. BivSi premier Anton Rop je sestavil t.i. vlado v senci, ki se odzove skoraj na vsak ukrep ali stalisce nove izvrSilne obla-sti. Na sprejem novele k zako-
projektov bo vlada popravila (opravila t.i. rebalans) proracun za leto 2005, kar bo sicer zahte-valo Se vecje varcevanje v Sloveniji.
Predsednik LDS in bivSi premier Anton Rop je ocenil, "da je bilo obdobje stotih dni sedanje vlade cas izgubljenih prilozno-
sti, velikih obljub in razoCa-ranj." Vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrc, sicer pogost in zelo oster kritik nove oblasti v Sloveniji, pa je zatrdil, "da se je vlada v prvih sto dneh uk-varjala predvsem s kadrovskimi zadevami, in ne z izpolnje-vanjem predvolilnih obljub." Zlasti premier Janez JanSa in zu-nanji minister dr. Dimitrij Rüpel sta se morala v zadnjih ted-nih odzivati na delitve in spore glede polpretekle zgodovine Slovenije. Nastali so po pro-slavljanju 10. februarja, novega
praznika v Italiji, ki spominja na zrtve v kraSkih breznih (foj-bah) in na tiste Italijane, ki so po vojni zapustili svoje domove v Istri, na Reki in v Dalmaciji. Predsednik vlade zatrjuje, da se odnosi med Slovenijo in Italijo, kljub omenjenim dogodkom, niso spremenili ter ostajajo tra-dicionalno dobri. Pa£ pa bo vlada namenila vso skrb slovenskim narodnim sku-pnostim (manjäinam) v Ita-liji, na KoroSkem v Avstriji, na Madzarskem in na Hr-vaSkem. ZaCel se je postopek za sprejem strategije Slovenije do manjSin, ki jo bo pariament dopolnil s si-stemskim zakonom o od-nosih med Slovenijo in naSimi manjSinami v omenjenih §tirih drzavah. Janez Janäa je v pogovoru za slovenski drzavni radio dejal, "da bo Slovenija od Italije vedno zahtevala, da spoStuje in izvaja zakon o zaSäti slovenske manjsine. Komentiral je tudi obnovi-tev napisa Naä Tito na gori Sabotin nad Novo Gorico in Gorico, kjer poteka slovensko-italijanska meja. Dejal je, "da tisti, ki s takSnimi ali drugaäiimi motivi obnavljajo obelezja to-talitarne preteklosti, delajo slabo uslugo predvsem slovenski manjSini. Eden od argumentov desnicarskih krogov v Italiji za to, da se ni uzakonila manjSin-ska zaSCita, je bil, da so bili Slovenci v Italiji peta kolona jugo-slovanskega nedemokraticnega rezima. Simbol tega rezima pa je bil Tito."
Marijan Diobei
nu o javnih usluzbencih, ki omogoca zamenjavo visokih drzavnih uradnikov, s katerimi ministri iz politiCnih ali Ci sto osebnostnih razlogov ne bi mo-gli sodelovati, je opozicija reagi-rala tako, da je omenjeno do-polnitev zakona predlozila v presojo ustavnemu sodiäCu.
Dokler ustavno sodi See o zade-vi ne bo razsodilo, naj bi spre-menjenega zakona o javnih usluzbencih ne smeli izvajati. Po sporoCilu Janeza JanSe v od-daji nacionalnega radia, da je biväa vlada v prora Cu nu za letoänje leto povzroCila 70 mi-lijard tolarjev primanjkljaja, so nekdanji ministri primanjkljaj ogorCeno zanikali, javnost pa prepriCevali, da predsednik vla-de in novi ministri ne znajo upravljati z javnimi sredstvi. SpriCo pomanjkanja denarja za izvedbo ze dogovorjenih
cer vsi ustvarja-mo, vsak na svojem po-droCj u in s tem, kar vsak med nami je hkrati in skupaj z drugimi, nas zme-rom bolj bega, ker nas oCitno prehiteva in presega". Upoätevaje omenjena izho-diäCa in mnenja, je pesnik tudi zelo konkreten, denimo pri ocenjevanju Evropske zveze. Meni, "da je evropska pove-zava kot ideja in praksa demok-varno frustriran. Vse bolj nas	ratiCnega sobivanja in upoäte-
doloCa in pogojuje nasprotje	vanja razlik ter drugaCnosti ze
med moznim in uresniCljivim.	kar epohalen civilizacijski
Sodobna civilizacija, ki jo si-	poizkus, bil pa bi presreCen, Ce
14 17. marca 2005 	Primorska	/	Gospodarstvo
NOVI
GLAS
Srecanje s predstavniki severno primorskega gospodarstva in z zupani
Prometni minister Janez Bozic v Novi Gorici
Slovenski minister za pro-met Janez BoziC je minu-li torek obiskal Novo Go-rico, kjer se je na sedezu GZS Obmocne zbornice za severno Primorsko sreCal s predstavniki severno primorskega gospodarstva in z zupani s tega ob-moCja. Namen ministrovega obiska je bil predvsem pogo-vor o aktualnih vpraSanjih na podroCju prometne infra-strukture na severnem Primor-skem in izmenjava mnenj o doloCenih investicijah v tem prostoru. Na sreCanju je zbrane seznanil tudi z organizirano-
da bo tezko dokonCana pred le-tom 2007, pa Ceprav si v lokal-ni skupnosti tega moCno ze-lijo, ker bo v Solkanu leta 2006 Svetovno mladinsko prvenstvo v kajaku na divjih vodah. Dotaknil se je tudi problema-tike plaCevanja taks za avtopre-voznike pri prehodu meje z Ita-lijo. Povedal je, da se s tem ze ukvarja posebna medresorska komisija, ki pripravlja celovito reSitev. V zvezi z gradnjo cest-ninske postaje Vogrsko, ki ji na GoriSkem mo&o naspro-tujejo, pa je povedal, da so vse dejavnosti v tej smeri do na-
stjo ministrstva, ki ga, kot je povedal, po njegovem prihodu niso bistveno spreminjali. Izra-zil je tudi prepricanje, da v sti-riletnem mandatu Se ne bo mogoCe zakljuCiti vseh za-stavljenih projektov na podroCju slovenske prometne in-frastrukture, zato pa se zelo trudijo, da bi v tej smeri nare-dili pomembne korake.
V zvezi s projekti, ki potekajo na severno primorskem koncu je Bozic; povedal, da bo zaklj uC-ni krak hitre ceste Vipava - Raz-drto zakljuCen v letu 2007, Se vedno pa obstaja tudi mozno-st, da bi promet Cez Rebrnice v eni smeri stekel ze v letu 2006. Na podroCju drzavnega cestne-ga omrezja je izpostavil obvoz-nico Solkan, za katero je dejal,
daljnjega ustavljene, saj mora svoje mnenje o tem najprej po-dati vlada.
O prometnih razmerah na na-cionalni ravni je povedal, da je s potekom avtocestnega pro-grama, ki naj bi bil v celoti zakljucen do leta 2008 in za ka-terega bo potrebno odSteti Se okrog 5,5 milijard evrov, kar zadovoljen, drzavno cestno omrezje pa je ocenil kot zelo slabo. "Za normalizacijo raz-mer na tem podroCju bi potre-bovali od Sest do osem let in kar 200 milijard tolarjev, kar je ogromen obseg sredstev, ki jih ni mogoCe zagotoviti samo iz drzavnega proraCuna, " je povedal in dodal, da je kljuCno vpraSanje predvsem v tem, kako financirati in realizirati
omenjene naCrte.
Po ministrovih besedah bi bilo treba precej denarja vloziti tudi v posodobitev zelezniSkega prometa. Zbranim je tudi pojasnil, da so v Bruslju veliko bolj zainteresirani za razvoj ze-lezniSkih povezav kot za cestno infrastrukturo. V zvezi s tem je omenil gradnjo drugega tira Divaca - Köper, za katerega bo potrebno zbrati 800 milijo-nov evrov.
V razpravi, ki je sledila, je zu-pan Obcine Sempeter-Vrtojba Dragan V'alencic ministra opo-zoril, da se zaradi nedokonca-ne hitre ceste skozi Vipavsko dolino transport-ni tokovi ze obra-Cajo z Mednarod-nega mejnega prehoda Vrtojba na FernetiCe, iz-razil pa je tudi bojazen, da bodo v letu 2007 za-kljuCena dela na odseku Vipava -Razdrto, ne pa tudi odsek Gori-ca - Vilesse na ita-lijanski strani meje, zato je mi-nistru predlagal, naj se o tem po-govori z italijan-skimi kolegi.
Tudi ostali severno primorski zupani niso sko-parili s kritikami in pripomba-mi na raCun prometne infra-strukture na severnem Primorskem. Drug za drugim so izra-zili prepricanje, da je regija, ki je v minulem desetletju v dr-zavni proraCun prispevala 25 odstotkov vseh sredstev, na po-drocj u vlaganja v prometno infrastrukturo v primerjavi z nekaterimi drugimi slovenski-mi regijami v podrejenem po-lozaju. Minister je kritike za-nikal s trditvijo, da si na mini-strstvu zelo prizadevajo za enakomeren razvoj prometne infrastrukture na celotnem slovenskem obmoCju, kar pa zbranih na sreCanju ni pre-priCalo.
Nace Novak
Novi gospodarski izzivi leto po vstopu Slovenije v EU
SDGZ: pomemben posvet o prakticnih posledicah za podjetja
Po skoraj letu dni od vsto-pa Slovenije v Evropsko unijo je Cas prvih obracu-nov. Problemi ostajajo, ostaja-jo pa tudi veliki, Se neizkoriSCe-ni izzivi, za vse: od najmanj-Sega trgovca do upravitelja naj-veCje delniSke druzbe. Katere so te moznosti in priloznosti? Po lanskem bazoviSkem sreCa-nju, posveCenem tej problema-tiki, napovedujeta Slovensko dezelno gospodarsko zdruze-nje in podjetje SERVIS posvet, ki bo z novimi analizami in praktiCnimi primeri ponazoril sedanje stanje, tako z italijan-skega kot s slovenskega zorne-ga kota.
Posvet bo v ponedeljek, 21. marca, ob 15.uri v veliki dvo-rani Trgovinske zbornice v Tr-stu in gre povedati, da je za srecanje dala svoje pokrovitelj-stvo sama zbornica. Na spore-du je napovedan niz zelo zani-mivih tem in vpraSanj, ki "maltrajo" krajevne operaterje
z enega ali drugega konca, ki zelijo poslovati, odpreti ali razSiriti svojo dejavnost v so-sednji drzavi.
Po uvodnih posegih predsed-nika SDGZ Edija Krausa in di-rektorja podjetja Servisa Nadje PraSelj, ki bosta predstavila in utemeljila smotre posveta, bodo nastopili strokovnjaki in so-delavci omenjenega podjetja in koprske podruznice Servis Köper.
Strokovni posegi bodo Sli od dvojnega obdavCenja - kar predvidevajo italijanska no-tranja davCna zakonodaja in mednarodne konvencije (Ste-vo KosmaC) do mednarodne-ga dvojnega obdavCenja - kako se izogniti dvojni obdavCitvi (Ana Luin). Ugo TomsiC bo orisal predvidena pravila za nerezidente pri ustanavljanju podjetij v Italiji, Denis Salvi pa isto problematiko za odpiranje podjetij v Sloveniji. Lorenzo Devetak bo obravnaval pred-
pise DDV - IVA za slovenska podjetja, ki opravljajo dela v Italiji, Robert Jakac pa davCne predpise za italijanska podjetja, ki opravljajo dela v Sloveniji. KonCno bo Dionisio Gherbassi predaval o mobil-nosti samostojne in odvisne delovne sile v Italiji, Jakac o zaposlovanju tujcev v Sloveniji.
Omeniti gre, da je realizacijo posveta, pripravo zadevnih Stu-dij in tisk zbornika omogoCilo financiranje Dezele F-Jk po dezelnem zakonu 14/2003 za projekte slovenske manjSine. SDGZ poziva vse Clane in kliente Servisa ter druge zain-teresirane podjetnike, naj Cim-prej potrdijo svojo udelezbo na tajniStvu v ul. Cicerone 8 (tel. 040 6724828, faks 040 6724850, martina.canziani@servis.it), da si lahko zajamäjo prisot-nost na posvetu in tudi izvod publikacije, ki bo ob tem reali-zirana.
Vsakdanja draginja nas vse bolj nacenja - tudi s posojili
V Italiji se potrosniki vedno pogosteje posluzujejo potrosnega kredita
PotroSni kredit je posoji-lo, ki ga kupec - potroä-nik prejme ob nakupu neke potroäne dobrine. Ker je dobrina precej draga ali ker ima kupec na razpolago manj-so vsoto denarja, kot je prodaj-na cena izdelka, se lahko s prodajalcem dogovori, da bo platti 1 na obroke. V Italiji je bilo obroCno plaCevanje naku-pov do pred kratkim zelo ma-lo razSirjeno, v zadnjih letih pa italijanski potroSniki ku-pujejo na obroke marsikaj, od avtomobila do bele tehnike in glasbenega stolpa pa rafunal-nikov, oblek in celo zdravstve-nih storitev. Pred BoziCem pa so ugotovili, da se marsikdo posluzuje potroSnega kredita tudi za plaCilo poCitnic. Dejstvo, da se potroSniki vedno pogosteje odloCajo za na-jem potrosnega kredita ravno v tem obdobju, ko je sploäna gospodarska kriza, ni nujno vezano na vedno vecj o revSCi-no med potroSniki. PotroSni kredit je zelo razSirjen po ce-lem svetu. AmeriCani npr. ku-pujejo veliko dobrin na tak nacin in placujejo samo za o-bresti priblizno 20% dohodka. Podobno, pa ceprav manj raz-Sirjeno, je poseganje po potro-Snem kreditu v Evropi. Tudi v Sloveniji je najemanje potroä-nih kreditov zelo razSirjeno, v Italiji pa je bilo obroCno plaCe-vanje do pred kratkim skoraj nekaj sramotnega. Poseganje po potrosnem kreditu je torej bolj ali manj sprejemanje ve-denjskih vzorcev, ki so zelo razsirjeni po svetu. Istocasno pa lahko ta podatek beremo tudi drugaCe, in sicer kot znak revSCine in manjäih razpo-lozljivih denarnih vrednosti. Osebe, ki se odloCijo za obroC-no plaCevanje, navadno ni-majo dovolj denarja za ta nakup. Ce ne bi imeli moznosti za najem potroänega kredita, bi se verjetno nakupu od-povedali.
Pred leti so po vaseh Stevilne gospodinje kupovale na knji-zico. To pomeni, da je trgovec dnevno zapisal v knjizico vrednost nakupa, ob koncu meseca pa je gospodinja po-ravnala meseCni znesek. Casi,
ko je prodajalec imel posebno knjizico, v katero je zapisoval dolgove posameznih kupcev, so ze zdavnaj mimo. Danes se navadno prodajalec poveze s kako financno druzbo, ki v bi-stvu kupcu anticipira kupni-no, kupec pa bo meseCne obroke neposredno plaCeval finanCni druzbi. To pomeni, da prodajalec takoj prejme ku-pnino, potroäni kredit pa v bi-stvu poteka med fi-nanCno druzbo in kupcem.
Pri najetju potroSne-ga kredita moramo biti pozorni na veC dejavnikov. Najprej moramo pomisliti, koliko nas bo tako posojilo stalo. Poza-nimati se moramo, koliko znaSajo obre-stna mera in stroäki, ki so z najemom po-troSnega kredita po-vezani. Kot obicajno je primerno, Ce kupec pogleda veC raz-liCnih ponudb in jih primerja. Pri tem pa ni dovolj, da primerja nomi-nalni obrestni meri, saj so lahko dejanski stroäki zelo raz-liCni in lahko zelo razliCno vplivajo na dejanski stroSek posojila. VeCkrat sam prodajalec predlaga finanCno druzbo, na katero naj se kupec obrne. Ker prodajalec in finanCna druzba redno sodelujeta, bi se lahko zgodilo, da bi kupec v tem primeru imel boljSe po-goje, ni pa nujno, zato je prav, da se kupec sam pozanima in poiSCe najboljSo reSitev. Na-dalje je zelo primerno, Ce kupec pred podpisom temeljito prebere pogodbo. Pri tem ima äe pred podpisom pravico do kopije pogodbe, da jo lahko doma v miru prebere in poiSCe razlago za vse, kar mu ni jasno. Vse potroäne kredite pa bremeni davek, ki znaSa 11 evrov, Ce pogodba traja najveC 18 mesecev ali 0,25% vrednosti kredita, Ce pogodba traja veC kot 18 mesecev.
VCasih se zgodi, da se kupec znajde v zaCasnih ali trajnih tezavah in da zaradi tega ne more plaCati enega ali veC
obrokov. Ugotovili so, da enega do dveh obrokov ne plaCa priblizno 2% kupcev, treh do petih obrokov ni plaCal 1% kupcev, zal pa so zabelezili tudi priblizno 4% kupcev, ki niso plaCali Sestih ali veC obrokov. Navadno skusa finanCna druzba dobiti primeren dogo-vor s kupcem, saj je ta oblika za oba najbolj ugodna: za fi-nanCno druzbo, ki bo prej ali
slej dobila denar, ki ga je anti-cipirala, in za kupca, ki bo lahko v miru poravnal svoj dolg. VCasih pa tak dogovor ni mozen. V tem primeru mora kupec plaCati zamudnino, ki znaSa priblizno 1% Se dolzne-ga zneska. Poleg tega pa kupec tvega, da bo vpisan na seznam oseb, ki plaCilno niso zaneslji-ve, zaradi Cesar bi lahko imel tezave pri najemanju bodoCih posojil, Ce mu bodo kdaj rabi-la. Po pravilniku o zakonu o zasebnosti pa finanCna druzba ne sme vpisati na seznam plaCilno nezanesljivih oseb ti-stih oseb, ki niso plaCale samo enega obroka. Vpis pa je mozen v vseh drugih hujSih primerih. Vpis traja od 12 do 36 mesecev. Ce pa kupec skle-ne, da ne bo plaCal dolga, bo ostal vpisan na seznamu Se 36 mesecev po predvidenem za-kljuCku pogodbe. FinanCne druzbe vsekakor ugotavljajo, da se odstotek neplaCanih dol-gov iz leta v leto zmanjSuje in da so kupci pri poravnavi precej redni in vestni.
Maia Petaros
Nasveti varcevalcem
Perspektive obvezniskih trgov v letu 2005
Donosnost obveznice je odvisna od eene vred-nostnega papirja, ki jo doloCa finanCni trg, ter od obre-sti, ki jih ponuja izdajatelj. Pov-preCno so slednje dosegle naj-nizjo vrednost iz zadnjih 40 let. Trenutno donos nemSkih ob-veznic (Bund z 10-letno zapad-lostjo) znaSa 3,56 %, arneriskih pa (Treasury z 10-letno zapadlo-stjo 4,18 %). Zadnja izdaja ita-lijanskih BTP (15-letna zapad-lost) kaze na negativen trend, saj bruto donosnost iz prejSnjih 4,76 % zdrknila na 4,00 % letno. Ko monetarna politika osred-njih bank postaja manj ekspan-zivna (viSanje kljuCne obrestne mere), se poslediCno nizajo eene obveznic, kar se negativno odraza na donos vrednostnega papirja. Po strahu, da bo svetovno gospodarstvo zajelo obdobje deflacije, sedanja monetarna politika nekaterih centralnih bank gre prav v to smer. Osred-
nja obrestna mera se ze nekaj Casa namreC dviguje predvsem v ZDA. Zaradi nizke gospodar-ske rasti prevladuje v Evropski uniji in na Japonskem velika previdnost osrednjih bank. Ra-zumljivo so upravitelji investi-cijskih skladovpesimistiCno raz-polozeni predvsem do obvez-niSkega trga v ZDA. Kar 76 % anketirancev je namreC pre-priCanih, da se bodo vrednosti ameriSkih obveznic v prihod-njih meseeih Se dodatno poce-nile (manjSi donos). Za Evropsko unijo so mnenja deljena. Isti odstotek upraviteljev skla-dov (40 %) namreC meni, da se bodo eene na evropskem ob-vezniSkem trgu pocenile, oziro-ma ostale stabilne. Prevladuje torej prepriCanje, da bo evro-pska kljuCna obrestna mera Se dalj Casa ostala nespremenjena. V tem duhu naj varCevalec ku-puje vrednostne papirje s krat-koroCno zapadlostjo. Slednji namreC v zelo omejeni obliki
obCutijo nihanje cen na obvez-niSkem finanCnem trziSCu. Vla-gatelj se lahko posluzuje tudi monetarnih skladov (it. fondi monetari), pri katerih upravi-telj-delniSka druzba vlaga pre-mozenje varCevalcevv obveznice, predvsem drzavne (BOT, BTP, CCT), z zapadlostjo do 1 leta. V tej finanCni konjunkturi predstavljajo nasprotno obvez-niSki skladi (it. fondi obbliga-zionari) viSjo stopnjo tveganja. Premozenjska masa slednjih namreC vsebuje obveznice s srednjeroCno zapadlosotjo (3-5 let). Vsekakor izgube kapitalske glavnice pri obveznicah niso absolutno primerljive s tistimi pri delnicah. Na podlagi stati-stiCnih podatkov iz prejSnjih let se vrednost nalozbe lahko zniza do najveC 3 %.
Bralci lahko sodelujejo pri naSi rubriki z vpraSanji in pripom-bami. Elektronska poSta: s.pahor@tin.it.
Stojan Pahor
glas	Äktualno	17.	marca	2005	15
Äktualno razmisljanje
Znanost ali neznanost?
Mediji, posebno pa TV oddaje nam skoraj vsak dan kazejo protestne mnozice s transparenti, ki odklanjajo posege v genetiko, daljnovode, nuklearne centrale, centrale na premog itd. Ce prisluhnemo zahtevam protestnikov, opazimo, da odklanjajo tehnologijo, ki je v bistvu ne poznajo. Shodom sledijo na vsako temo posebej okrogle mize, kjer skuSajo politiki s sebi lastno dialektiko poseCi v problem, a zelo taktno, da ne bi izgubili volilcev. Le redki pa so v takih debatah posegi znanstvenikov, ki jim ne uspe priti pogosto do besede, ker so vajeni misliti bolj kot govoriti. Tezak je dialog, ko prevladujejo v glavnem politiCni argumenti.
Zgleda, da to ni pravi nacin, s katerim se mediji lotevajo tako vaznih tem. Teh
problemov bi se morali lotiti z resnostjo, poStenostjo in, kjer je treba, strogostjo, kjer bi glavno besedo imeli znanstveniki. Medij, ki ima gotovo najveCji vpliv na mnozice, je seveda TV. Prav tu je oddaj, posveCenih znanstvenim dosezkom, premalo in Se te so tako zelo okrnjene ali ob nepravem Ca su. Te bi morale razloziti ljudem vse nevarnosti in prednosti doloCenih posegov, in to jasno in na zanimiv naCin. Vidimo pa, da se TV posveCa predvsem lahkim programom, ki posluSalce bolj zanimajo in med te ne sodijo ravno znanstvene oddaje.
Tako tudi radio, ceprav tu vcasili naletimo na zelo kvalitetne znanstvene programe, ki pa, zaradi neustreznega Casa oddaj, pritegnejo le redke poznavalce. Tudi v dnevnem
Casopisju dobimo lahko izvrstne flanke, ki pa ne prodrejo med mnozice. Naj ne govorimo o
poljudnoznanstvenih revijah, kaj Sele o znanstvenih, ki jih bere peSCica ljudi.
Odkod ta nezazelenost znanosti? Mislim, da moramo glavni vzrok iskati v Solskem sistemu. Dobro se spomnim, da celo na slovenski viSji realni gimnaziji (poznejSi znanstveni licej), ki sem ga v TS obiskovala v 50. letih, je bila znanost porinjena v tretjo vrsto in najveC uCnih ur so zavzele literarne vede. V sedanjem Solskem sistemu se ni veliko spremenilo, le tezavna stopnja se je znizala. Ker je stanje podobno tudi na it. Solah, je Stevilo Studentov, ki se odloCajo za univerzitetni Studij znanstvenih ved, pri nas zelo nizko. V zadnjih desetletjih tako opazimo vedno vec nezaupanja mladih
do znanosti, kar izhaja iz skromnega znanstvenega pristopa. Mladi seveda se z leti tudi starajo in znanost jim v poznejSih letih navadno ne vzbuja veCjega zanimanja kot prej.
ZaskrbljujoCe je, da se to nezanimanje ljudi do znanosti vleCe in stopnjuje. Kot posledica in temu trendu
primerno, drzava namenja vedno manj denarnih sredstev v podporo raziskovalnemu delu, ki je temelj tehnoloSkega napredka. Polemika proti znanosti naj bi se zaCela kot reakcija na Solsko reformo v NemCiji, ki jo je izvedel Humboldt v zaCetku 19. stol. Reforma je zelela ovrednotiti znanstveno kulturo, kar se je popolnoma ujemalo s takratnim izrednim tehnoloSkim napredkom nemSke drzave. Nasprotno od priCakovanja je reforma sprozila nezazeleno reakcijo, ki je pogojevala nadaljnje nezaupanje znanstvenemu svetu. Ta ukoreninjena miselnost se je obrestovala tudi pozneje. Privedla je celo do tega, da je Heidegger skoval stavek: "Znanost ni
znanje". To je bilo globoko dognanje slavnega filozofa in posebneza, ki je v humanistiCnih krogih zelo cenjen.
Tudi v Italiji ni bilo niC boljSe. Krozi anekdota, da sta se v letih '30 sreCala Fermi (na sliki) in Croce. Na tem sreCanju je znanstvenik razlozil filozofu, kaj tako vneto raziskuje rimska grupa. Po Fermijevem odhodu je bila prva Crocejeva pripomba: "Tehnika". To lahko razumemo podobno kot "Znanost ni znanje”. Prevladuje torej miselnost, ki ne daje velikih spodbud znanstvenikom: nasprotovanje nuklearnim centralam, elektrosmogu, genetski terapiji so izraz trajanja protiznanstvenih tezenj ljudi. Napaka bi bila, Ce bi podcenjevali te teznje, kot tudi, Ce bi znanstveniki odgovorili z napadom na napad. Treba je nadaljevati in vztrajati z dialogom, da bi se v skupnem razmiSljanju nekaj spremenilo. Ce bo potem priSlo do protesta, bo ta vsaj utemeljen.
Marija Söuka KerZe
Sedma stevilka Pastircka
Dih pomladi in veselje vstajenjskega zmagoslavja
Z12. strani
Koroska je zapela
Na straneh marCne, sed-me Stevilke lepe in vz-gojne revije PastirCek je zavel pomladni piS in prine-sel polno najrazliCnejSih rozic in rastlin, ki bodo s svojimi zdravilnimi lastnostmi in vita-mini pregnale zimske prehla-de, precistile kri in sploh okre-pile naSe zdravje. Mednje sodi tudi regrat, v katerega se je tok-rat zagledal PastirCek in z ilu-stracijo in besedilom zvestih sodelavk Danile Komjanc in Ane Rupil opisal njegove znaCilnosti in uporabo v kuhinji, pa se veselje otrok ob pihanju regratovih luCk. Priho-da pomladi se radujeta tudi vi-la Cirila in Skrat Kosmat, ki sta pred svojo hiSico opazila prve pomladne cvetke in prosita otroke, naj jih poimenujejo in tako reSijo pomladansko krizanko. Z modrimi spo-minCicami je v pravljici Marize Perat fantiCek Tomazek reSil uroka vilo Jasmino, ki mu je
pomagala priti domov iz kraljestva vil, ko je vanj zaSel na svojem potepu po plani-nah. Tisti vilinski vrt je gotovo bil Cudovit kot raj, v katerem sta prebivala Adam in Eva, dokler nista utrgala in jedla prepovedanega sadeza, kot opisuje svetopisemska pobar-vanka. Vonj po pomladi je zva-bil kuza Pazija v sadovnjak pod marelico, ki je doma iz Kitaj-ske in bo kmalu zacvetela in nato obrodila svoje mesnate aromatiCne sadeze. Naravo in njene lepote je zelo ljubil tudi pogumni pastirCek Kekec, ki je z zvijaCo ugnal teto Pehto. O Kekcu in Pehti pripoveduje knjiga Josipa Vandota, ki jo je izbrala Barbara Rustja za prid-ne bralce rubrike Moja naj... in pristavila Se krizanko, ki jo bodo otroci reSili le po pazljivem branju razburljivih KekCevih prigod. Pomlad ze preseva tudi risbice, ki so jih izdelali mladi slikarji, Ceprav so v njih Se do-
bro zasidrani zimski in pustni motivi. Toda v njih je prisoten tudi resni postni Cas, ki je sicer v nekaj izdelkih ze preSel v radostno veselje Velike noCi. O postnem Casu razmiSlja in spraSuje svetopi-semski kviz, dopolnjevanka Je-zus nas Caka v nebesih pa se dotika tudi skrivnosti smrti. Na post se navezuje Packo, ki nagovarja, naj v tem Casu iSCe-mo v srcu kaj dobrega, na kar smo pozabili med letom.
V zapisu Zanimivosti od tu... in tam... V. T. Arharja pa ze prazniCno pozvanjajo veliko-noCni zvonovi in naznanjajo zmagoslavje naSega OdreSe-nika, Cigar vstajenje praznuje tudi fantiC iz Arharjeve pesmi-ce, ki nese pirhe k velikonoC-nemu blagoslovu. Blagoslov-ljene velikonoCne praznike voSCi bralcem glavni urednik PastirCka g. Marjan MarkeziC, ki obenem opozarja, da je me-seca marca tudi materinski dan. Otroci se morajo starSem zahvaliti za vso skrb in ljube-zen, ki jo od njih prejemajo, in jim jo izkazati, kot je to naredil
sinCek v pesmici Zlate VolariC VoSCilo. O zlati mamici pojejo tudi stihi Berte Golob.
Stric Maks je ob izteku zime popeljal svoja neCaka na zgo-dovinski sprehod do Kostanje-vice pri Novi Gorici na ogled cerkve in kripte, v kateri so pokopani nekateri Clani kralje-ve druzine Burbonov, in skoraj 400 let starega franCiSkanske-ga samostana, ki poleg drugih redkih knjig hrani tudi slovni-co Adama BohoriCa.
V marCni Stevilki bodo mali bralci ob pomoCi ilustracije Paole Bertolini Grudina ugo-tavljali, kaj bo Medo, ko bo odrasel; zaigrali pa bodo lahko tudi na bobenCek. VeCji bodo izvedeli vse o kotalkanju in ko-talkarjih druStev Polet in Vipa-va. Iz hudomuSne pesmice bodo spoznali slovniCni vezaj, se pozabavali ob zankah in pre-brali prispevek Dan spomina, s katerim si je Tadej Pahor, pe-toSolec OS O. ZupanCiC iz Go-rice, prisluzil naslov Casnikar meseca, ki mu bo za spodbu-do, da bi sledil stopinjam svojega deda, priznanega pri-morskega pisatelja Borisa Pahorja.
Iva KoiSiC
Republika Avstrija ni imela za naSo skupnost tistega razumevanja, ki bi bilo potrebno za neoviran razvoj. Drzavna pogodba, podpisana pred petdesetimi leti, nam je dala nekaj upanja, vendar je sledilo veliko ra-zoCaranje. Avstrija ni bila pri-pravljena izpolniti doloCil v taki obliki, da bi bili kot skupnost zadovoljni. Le postopo-ma smo dobili to ali ono, Se danes pa Cakamo zadovoljive uresniCitve. KoroSka poje se je spomnila tudi dveh pomemb-nih kulturnikov. Pred sto leti sta se rodila duhovnika To-maz Holmar in Silvo MiheliC, ki sta na svojstven naCin obo-gatila koroSko duhovno in kulturno zivljenje. Bila sta prepriCana Slovenca, glasbe-na organizatorja in pedagoga ter skladatelja. Oba sta vodila seminarje za vode cerkvenih in posvetnih zborov.
Program KoroSka poje so bo-gatili zbori, ki so vezani na zivljenje in delo zgoraj nave-denih kulturnih delavcev. Pri-
morsko je lepo zastopal Me-Sani pevski zbor Podgora pod vodstvom Mirka Spacapana, ki je prepriCano odpel Stiri pe-smi primorskih skladateljev. Na koncertu so nastopili Se MePZ RadiSe, MoPZ Valentin PolanSek z Obirskega, MePZ Gallus iz Celovca, Vokalna skupina Lipa iz Velikovca, Cerkveni zbor z Obirskega in MePZ Sele. Slavnostni govor-nik je bil dr. Erhard Busek, po-sebni koordinator Pakta sta-bilnosti za Jugovzhodno Ev-ropo, ki je poudaril pomemb-no vlogo Evropske unije ob 10-letnici Clanstva Avstrije v njej. Po govoru dr. Buseka je nastopila tudi nemSka pevska skupina Stimmen aus Kärnten s slovenskimi, italijanski-mi in nemSkimi pesmimi. Triurni program so sklenili zdruzeni zbori, ki so izvajali skladbe Tomaza Holmarja in Silva MiheliCa ob instrumen-talni in vokalni spremljavi. Program sta povezovala Alek-sanderTolmaier in dr. Ludvik KarniCar.
NOVI
GLAS
Glavni urednik Andrej Bratuz - Odgovorni urednik Jurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriska Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodiscu v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno stevilko 5
Urednistvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Urednistvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it www.noviglas.it
Tisk: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l.,
Viale della Navigazione Interna, 40 - 35129 Padova PD, tel. 049 8073263 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it
Letna narocnina: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Postni tekoci racun 10647493
Oglasevanje: Oglasevalska agencija Tmedia, Korzo Verdi 51 - Gorica, ul. Montecchi 6-Trst. Brezplacna tel. st. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it
(fiSÖ) ^ov' 9^as ie ^an Zdruzenja periodicnega tiska r^~N' v Italiji USPI in Zveze katoliskih tednikov v italiji FISC
Jamcenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka st. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamcimo najvecjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplacno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
To stevilko smo poslali v tisk v torek, 15. marca, ob 14. uri.
Clovek Je Pristal Na Luni? Da, Da, Nedvomno...
Dickensovo zadovoljstvo ob partiji briskole
Nakupovanje... trgovinska nakupovalna srediSCa... to so prave stvari! Tam lahko na (skoraj) istem mestu kupiä tri glave solate in Armanijevo spodnje perilo s Cipkami. Pre-hrana in osebna higiena, dve temelj ni zivljenjski potrebi Cloveka, hkrati: a ni to enkrat-no? Sploh ko gre za osebno higieno, ki je podpisana Armani. In je prepletena s Cipkami.
In v takih trenutkih brez od-pora podlezemo sli po po-troSnji. Prav zabavno je pre-mikati se od izlozbe do izloz-be. In na blagajni z lahkoto usluzbencem podajati kredit-ne kartice in bankomate. Kot bi z njimi igrali briSkolo v vaSki gostilni. Se v otroSkih letih, ko je bil naS edini stik z denarjem igranje Monopo-lija, smo pri nakupovanju Ste-li vsak bankovec.
Ampak, briSkola z bankoma-ti je le nekaj bolj zanimive-ga. Z danaSnjim tempom bi lahko uvedli novo panogo na olimpijske igre: kupi in teci. Oz. koliko blaga nam uspe nabaviti v najmanjäem
moznem Casu. Nekaj takega so si prejSnji teden domislili na televiziji (ja, kje pa drugje???). Prezivela z Otoka slavnih Ana Laura Ribas, tista, ki se je tepla z ostalimi predstavnicami zen-ske posadke, je namreC zaCela z novo oddaj o, v kateri lovi mi-moidoCe po ulicah in jim po-nuja 2000 evrov pod pogojem, da jih porabijo v samih 40 mi-nutah. V vsaki trgovini lahko tekmovalci potrosijo najveC 200 evrov. OdliCen program, kaj menite? Predvsem za tiste, ki si morajo prenoviti gardero-bo. Ampak, Ce vzamemo v ro-ke kalkulator: 2000 evrov de-ljeno 200 je enako 10. V 40 mi-nutah 10 nakupov, t.j. vsake Stiri minute je treba trositi de-nar v razliCni trgovini. Torej, si lahko predstavljate, da so na-kupi zelo smotrni in nadvse premiSljeni. Priblizno tako kot
Sestica na superenalottu.
No, v medijih se je ravno te dni pojavila Se ena novica, ki je bila delezna priblizno tolikSne pozornosti (natanCneje: mimo nas je Sla neopazno), kolikor je bil nov reality Sov. Govorila je o tem, da 16,6% otrok v Italiji zi-vi v revSCini in da je Italija "evropski prvak" na podroCju revnih otrok. No, in da ne bo pomote, statistiko niso naroCili pri oddaj i Porta a porta, ampak pri organizaciji svetovnega ko-va, kakrSna je Unicef. Stevilke in delezi so torej verodostojni. Toda Se dobro, da obstaja program, ki podarja 2000 evrov za-to, da jih mimoidoCi sreCnez porabi v 40 minutah. In naj Se kdo reCe, da je oddaja brezvez-na. Ce je v Italiji revnih otrok kar 16,6%, lahko s statistiCno gotovostjo napovemo, da bodo med sreCnimi dobitniki po-
troSnega Ceka 2000 evrov v eni izmed oddaj tudi starSi kakega od revnih malCkov. Saj vemo, da je Italija drzava blaginje. In da so producenti oddaje na socialno proble-matiko v drzavi zelo pozorni. Navsezadnje, zagotovljeno je bilo, da bo blago tekmoval-cev, ki niso mogli uspeSno porabiti vsega denarja, Slo v dobrodelne namene. Res smo lahko veseli, da so na ita-lijanski televiziji tako blago-hotni.
Dickensov Oliver Twist je bil v Angliji 19. stoletja reven deCek, ki je trpel zaradi kru-tosti tedanje druzbe. Dickens si je to druzbo drznil obsoja-ti. A ko je pisal Oliverja Twi-sta si verjetno ni mislil, da bo druzba nekoC postala tako SirokosrCna in se posveti-la danaSnjim Oliverjem Twi-stom celo v televizijskih oddaj ah.
Dickens bi bil nekoliko bolj zadovoljen: mi pa smo po-mirjeni, ker lahko Se naprej v veleblagovnicah igramo briSkolo.
Andrej Öemic
NOVI
GLAS
Slovenska zamejska skavtska organizacija se je ustanovitelja B. Powella spomnila z izletom vec kot sto trzaskih in goriskih skavtov k Cerkniskemu jezeru
"Nemogoce ne obstaja. Potrebna je le dobra volja!"
Robert Stevenson Baden Powell je bil ob koncu 19. in na zacetku 20. sto-letja ena izmed vidnejSih oseb-nosti v angleSkem vojaSkem si-stemu. Svojo kariero je kronal z zavidljivim naslovom "Sir", ki mu ga je podelila angleSka kraljica. Baden Powell je v svojem zivljenju, ob vojaSkih, imel tudi druge civilne zasluge. Sam si je namrec zamislil skav-tizem in mu leta 1907 postavil stvarne temelje; gibanje je v sa-mo nekaj letih obkrozilo ves svet. Skavtske organizacije po vsem svetu so tako sklenile, da se bodo svojega ustanovitelja spominjale vsako leto na dan njegovega rojstnega dne, 22. fe-bruarja.
Slovenska zamejska skavtska
organizacija se je Badna Powella ravno tako spomnila s sku-pnim izletom trzaSkega in go-riSkega dela organizacije k CerkniSkemu jezeru in njegovi okolici. Skupno zbiraliSCe in uvod v dogodivSCin poln dan je bila cerkniSka farna cerkev. Tarn so naCelniki in voditelji uradno pozdravili vse vo leihe in volkuljice, izvidnike in vod-nice ter roverje in popotnice, ki so se izleta udelezili. Tako so se sreCali vsi clani organizacije na dezelni ravni. Zanimivega in pouCnega sreCanja se je ude-lezilo preko sto skavtov in skav-tinj z GoriSkega in TrzaSkega. Program se je po skupnem zacetku loCil po starostnih vejah.
NajmlajSi Clani, volCiCi in
volkuljice, so se odpravili do Dolenjega jezera. Spoznavali so skrivnosti tamkajSnje znameni-tosti, CerkniSkega presihajoCe-ga jezera. Ogledali so si namrec zelo domiselno mehaniCno maketo, ki je prikazovala, kako v posameznih letnih Casih vo-da v jezeru z dezevjem naraSCa in se nato v suSnih obdobjih za-radi poziralnikov spuSCa v ze-meljske globine. Jezero naenk-rat skoraj popolnoma izgine. Nenavadno Cudo so si volCiCi in volkuljice ogledali tudi v zi-vo. Se vec, naleteli so na zalede-neli predel jezera ter se tarn lahko igrali in drsali po mili volji. Ob tem je bilo seveda naj-pomembnejSi del socializiranje in spoznavanje goriSkih in trzaskih otrok. Skupni trenutki
so se nadaljevali z igrami in bansi vse do popoldanske maSe.
Najstniki od 11. do 16. leta sta-rosti, ki spadajo v vejo izvid-nikov in vodnic, so se v pok-rajinsko meSanih skupinah po-dali na bliznji vrh, Slivnico. Pestrost pohoda so clolocale po-samezne postojanke, ki so jih udelezenci sreCevali po poti. Tarn so se preizkuSali v orien-taciji (izmeriti so morali azi-mut), pionieristiki (sestaviti so morali stol), prvi pomoCi (ob-vezati so morali namiSljenega ranjenca) in poznavanju Badna Powella (na sporedu je bil kviz o ustanovitelju skavtizma). KonCna nagrada za zmagovito skupino je bil zaklad, skrit v Co-prniSki jami pod vrhom Slivni-
ce: zmagovalci so se z 2 kg Cokolade poSteno posladkali. NajstarejSi Clani skavtske organizacije, roverji in popotnice, so se najprej, podobno kot veja IV, povzpeli na Slivnico in se nato spustili v Cerknico. Tarn so pripravili krajgi zabavni program za ostale veje. S prizorCki, pesmimi in zabavnimi skeCi so predstavili zivljenje ustanovitelja skavtskega gibanja, katere-mu je bilo posveCeno celotno sreCanje.
Sklepno dejanje celodnevnega izleta je bila maSa, pri kateri so se udelezenci zahvalili Bogu za skupno sreCanje, pa tudi za ce-loletne dejavnosti. MaSo je v cerkniSki farni cerkvi daroval p. Mirko Pelicon, cerkveni asi-stent skavtske organizacije. Vo-
dilna misel obreda je bila Baden Powellova ugotovitev, da nemogoCe ne obstaja. Potreb-no je le pokazati zadostno me-ro dobre volje. Posredno se je v svoji homiliji na to misel obrnil tudi p. Pelicon. Dejal je, da je za uspeh skavtskih dejavnosti in skavtske vzgoje, ki se vCasih zdi nemogoC, potrebno pozrt-vovalno delo, pri katerem smo pripravljeni bliznjemu res sluziti, Skodljive pa so pretira-ne samopodobe.
Po maSi so se v zasnezeni cerk-niSki pokrajini, ki so jo beli ko-smiCi okrasili v poznem po-poldnevu, skavti iz Gorice in Trsta Se zadnjiC pozdravili in se odpravili na pot proti Primor-ski.
Navihani tiger
Porocilo urada za varstvo mladoletnih y dezeli Furlaniji-Julijski krajini
Za ucinkovito resevan je tezav mladoletnikov
Vsklopu dezelnega sveta Furlanije-Julijske krajine deluje tudi poseben or-gan - urad javnega varuha za mladoletne (Ufficio del Pubbli-co Tutore dei Minori). Prvenst-vena vloga varuha je povezo-vanje razliCnih dejavnikov jav-ne uprave na socio-skrbstve-nem podroCju v prid mladolet-nim. Poleg tega skrbi za indivi-dualne in druzbene problematike, ki se tiCejo pra-vic in dolznosti mladoletnih; opravka ima s Solstvom, sve-tom zaposlovanja, s civilnimi in politiCnimi pravicami, s pra-vicami otrok do druzine, izo-brazevanja, informacije in zdravstva.
V sredo, 9. marca, je na sedezu dezelnega sveta v Trstu varuh za mladoletne, dr. Francesco Milanese (na sliki desno), pred-stavil javnosti poroCilo o dejavnosti urada v letu 2004. Iz tega izhaja, da so so na omenjeni urad v prejSnjem letu obrnili v glavnem ljudje, ki na nobeni drugi ravni niso naSli reSitve za doloCena vpraSanja in tezave otrok in mladih. NajveC je bilo tezav v zvezi z razliCnimi stiska-mi v druzinah, saj se zdi, da krajevni poverjeni uradi v vseh Stirih pokrajinah - zaradi neza-dostne pravne ali specifiCno strokovne usposobljenosti ali pa tudi zaradi birokratskih za-pletov - ne zmorejo vedno ugo-
diti vsem zahtevam na uCinkovit naCin.
Omembe vredna je tudi vse veCja pri-sotnost zadev, na-naäajoCih se na mladoletnike, otroke priseljencev.
Kar nekaj je bilo tudi primerov, veza-nih na krSitev za-sebnosti, zdravstve-nih tezav mladoletnih v Solah ipd. Varuh je poudaril, da v naSem javnem si-stemu Se ni dovolj cenjena vrednost preventivnega po-seganja, ki bi mora-
10 biti strateSko bolj usmerjeno in tudi finanCno podprto.
V letu 2004 je urad uresniCil nekaj formativnih projektovza Solske operaterje. Posebno po-membni so bili teCaji pravne narave o naCelu odgovornosti, ki se ga je udelezilo nad 500 operaterjev, nato projekt infor-matskega svetovanja, projekt senzibilizacije o druzinskem posredovanju idr. Varuh je iz-vajal tudi svojo jamstveno vlo-go s posvetovanjem pri zakon-skih osnutkih, ko gre za mladoletnike, oz. pred oblastmi ali pred sodstvom. V letu 2005 ze-
11 urad javnega urada varuha za mladoletne odpreti Solo za va-
ruhe in skrbnike, prirejati for-mativne teCaje za operaterje, upravitelje in vodje javnih ura-dov na krajevni ravni, spod-bujati projekte mednarodnega sodelovanja za okrepitev soli-darnosti in stikov med t.i. druzinskimi prostovljnimi de-lavci, izdajati publikacije v pod-poro formativnim dejavnostim na teritoriju in v sodelovanju s Solami.
PodrobnejSe informacije dobite na internetnem naslovu: www.regione.fvg.it/tutoremi-nori.
DD
GoriSki vrtiljak
| Abonmaj a Veliki in Mali polzek
Igrivi Pedenjped in basen Storklja in lisjak
Letos je paC tako, da so, iz raznih vzrokov, vskoCile nadomestne predstave v jeseni napovedan program GoriSkega vrtiljaka za Male polzke, malCke iz vrtcev in pr-voSolCke, ter Velike polzke, os-novnoSolce od drugega do pe-tega razreda. Tako se je Veliki polzek poslovil od svojih osnovnoSolskih gledalcev v ponedeljek, 7. t.m., vgoriSkem Kulturnem domu s Cetrto abonmaj sko ponudbo, nena-povedano glasbeno igro Dogo-divSCine Pedenjpeda v izvedbi mladih igralcev Amaterskega mladinskega odra Nova Gorica in dramske skupine GledaliSCe na vrvici, ki deluje v sklopu ZKD Nova Gorica. Njihov mentor in reziser Emil AberSek je dognano izbral nekaj zelo povednih pesmic Nika Grafe-nauerja o zvedavem fantiCku Pedenjpedu in jih strnil v celo-to, ki sta jo z zivahno glasbo odela mlada glasbenika Luka ManojloviC in Matej Doljak, plesne korake pa je na raznolik ritem ubrala koreografinja Anja Robida. Prav igriva gla-sbena podlaga in ples sta naj-bolj pritegnila in navduSila Solarje, ki so verjetno, vsaj mlajSi, bolj tezko spremljali iz-redno lepe Grafenauerjeve pe-smice, tudi zato, ker so se son-gi zvrSCali v hitrem tempu. Ko bodo pesnika obravnavali v
Solskih klopeh, jim bo Se besedi-lo te posreCene uprizoritve po-stalo bolj do-maCe.
Mali polzki so za letoSnjo sezono vzeli slovo od pravljiCnih igric GoriSkega vrtiljaka v torek, 8. t.m., ko jim je GledaliSCe za otroke in mlade (GOML), kakor se je preimenovalo Moje gledaliSCe iz Ljubljane, odigra-lo basen Storklja in lisjak, ki jo je po znani Ezopovi basni dra-matizirala hrvaSka reziserka, gledaliSka pedagoginja in pisa-teljica Zvjezdana Ladika (1921-2004), rezijsko pa obdelala Branka Bezeljak Glazer. Pred-stava je bila pravzaprav igra v igri, v kateri so igralci Maja Gal Stromar, Primoz Forte in To-mo TomSiC najprej prikazali, sicer malce preveC razvleCeno, svoj gledaliSki zakulisni vsak-dan z zamujanji vaj, zeljo po odrskem prednjaCenju, izbiro tekstov... Ko so se zedinili, so odigrali basen. V njej so uCinkovito podCrtali znaCilno-sti nastopajoCih zivali, ki jih je v posreCene kostume oblekel Andrej Gabron. Dobro so osve-tlili tudi njihove CloveSke, znaCajske hibe in seveda na-glasili nauk basni "ne stori drugim tega, Cesar noCeS, da bi tebi drugi storili”. Za malCke iz
vrtcev je bila igrica vsebinsko prezahtevna, vendar so uziva-ii in se smejali ob kar nekaj smeSnih utrinkih, ki so jih igralci nasuli v svoje izvajanje. GoriSki vrtiljak, ki ga je osmiC priredil Kulturni center Lojze Bratuz ob pomoCi SNG Nova Gorica in sodelovanju goriSke-ga Kulturnega doma ter SSG, je s svojimi predstavami skuSal priblizati uCencem gledaliSki svet, da bi ga vzljubili in se na-vezali nanj ter postali v pri-hodnje zvesti obiskovalci naSih gledaliSkih dvoran. Obe-nem jim je dal moznost pri-sluhniti lepi slovenski govori-ci, pa tudi jim priCaral tre-nutke zblizevanja v druzbi vr-stnikov.
Organizatorji upajo, da je le-toSnja sezona, kljub raznim spremembam v sporedu, vsaj delno izpolnila priCakovanja otrok, uCiteljic in starSev. Rade volje bodo tudi upoStevali do-bronamerne pripombe in na-svete za prihodnjo izvedbo.
IK