Ameriška Domovi ima '/vA/liERIv/lrliH-HOrraE1 AMCRICAN IN SPIRIT ROROGN IN LANGUAGC ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 13, 1959 SLOVCNIAN MORNING NCWSPAPGII ŠTEV. LVIII.—VOL. LVIII. dijaki se veselijo odhoda Adenauerja Varšavi upajo, da se bodo z njegovim naslednikom la2Je pomenili glede stalnosti • • - - Novi grobovi Več delovnih mesi je boljie od več podpor John Yappel V Mary Mount bolnici je preminul1 John Yappel, star 70 let, stanujoč na 14660 Broadway Ave. Tukaj zapušča soprogo . . . Dorothy, otroke Johna ml., Orli-- -ln na Louisa, Agnes Schiberl, Frances an m Nisi. ;Lah) Anthonya, Franka, Wil- ^ARšAyA) p0]j ________ Edina Lama in Rose Wolfe, brata evropska prestolica, ki se vsa do Louisa in Franka, sestro Anno ^ treh mesecih vodstva države ^dnjega veseli Adenauerjevega Strekal ter več drugih sorodni-^ Ohio v poročilu javnosti pou- °dhoda iz aktivne politiki, je kov- p°greb bo v sredo iz Jos- daril da je treba gledati na u- aršava. Adenauer ni užival *n Sinovi pogreb, zavoda na stvaritev novih delovnih mest, |>r* p°ljski nobene simpatije, v <-'as določen, naj odstranijo brezposelnost °m Pogledu je zaostaljal daleč Jacob P. Kolman jv državi, ne pa toliko na samo 2a Eisenhowerjem, Macmilla-1 ^ sobolo popoldne je premi- brezposelnost. ”0m in De Gaullelom. |nul v Euclid Glenville bolnišni- | Guverner je dejali da je Ohio Adenauer je zmeraj na su- oi Jacob p-Kolman v Gtarosti 55 ve2jaj QCj ng^daj ^ot ena naju- Guv. DiSalle je mnenja, da je treba poskrbeti v prvi vrsti za več delovnih mest, potem šele za izboljšanje brezposelne podpore, , COLUMBUS, O. — Guverner Michael DiSalle je po prvih J 4—, * -a A a., j A A AJ v. A 1 J J u» da bo ob prvi ugodni prili- slanujoč na 16901 Pasnow, godnejgih držav za razvoj indu-v' načel vprašanje poljske-nem-, zaP0fden vv rrw!st doma od strije. Skrbeti moramo, da bo to s e meje. časopisje ponavlja,, v‘ Križa. Zapušča soprogo staj tudi v bodoče. Priznal je ^enda prvikrat, z veseljem mo- -ean, rojeno Trček, sina Ronalda,'pqtrebo po d0polnit.vi zakona, o s °vsko razlago Adenauerje-1 ^eraldine> brata Vincenta brezposelni podpori, pa dodal: V senatu niso navdušeni za javno plačilno listo! WASHINGTON, D. C. - Sen. Frank Lausche je sprožil v senatu živahno debato o vprašanju, ali je prav, da javnost ve, kako senatorji plačujejo svoje osobje, seveda na račun senatnega proračuna. Lausche sam je za to, da se podatki o plačah in ostalih prejemkih te skupine uradnikov na nek način objavijo. Večina njegovih tovarišev je bila tekom debate proti. Navajali so že znane razloge: plače so odvisne od sposobnosti in kvalifikacij posameznih uradnikov, ki jih morejo presoditi samo senatorji sami, od dela, ki ga uradniki u-pravljajo, itd. Debate v senatu še niso zaključili. AMERIKA POZIVA SVOJE ZAVEZNIKE K VEČJI SLOGI /z Clevelanda in okolice Podružnica št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo, po seji zabavo s prigrizkom. Asesment bo tajnica pobirala od šestih dalje. Rojenice— Mr. in Mrs. Joseph Mendoza z 693 E. 210. St. se je rodila hčer- ^uraikaTumSnmsTje l“Ja2‘"e maram ^oudaijati brez- JeklaiSkO (lelaVSiVO zavrnilo 'zamrzitev' ker je njegova politika na-, ram vzhodni Evropi doživela ‘ Polom. Mordj Pryatel, Mrs. Lucy Snyder, Mrs. 'poselnosti in ug0dnosti, ki jih la se Poljaki vesele pre- bdaj. y nobenem izmed kan-. v. Vi . OAT„T didatov , -n . . . clan st. 5 SNPJ. s, L0V za nemškega mimstr- . A?§a Predsednika, ki naj sledi n ln.fnaueriu, ne vidi človek po-vltlka, ki bi Pot -----bd Jako zmeren in j;.. Pozljiv, vsaj v ZUnanji po- 1 *• kot je Adenauer. Jean Snyder, Mrs. Sophie Me- nudi> jgz hočem poudariti ugod. Fadden, Pauline Kolman in Rose nosti> ki jih nu,di redna zapo. Kolman, in mater Katherine sptevi» Kolman v starem kraju. Bil jel' Guverner Se tr,udi> da bi mu Pogreb bo ju- drjavna zakonodaja odobrila zjutraj ob 9:15 iz Mary A. nove davščinei s katerimi bi bi-Svetek pogreb, zavoda na 478 E. ]o mogoče kriti izdatke gradnje 152. St. v cerkev Holy Cross ob avtovelecest in dnige narasle desetih potem pa na pokopali- ebe države> pr. tem je nale_l [ te na precejšnjo kritiko tako v industriji kot med organiziranim delavstvom. šče Kalvarija. Ferdinand Wudler Po resni bolezni je v petek umrl na svojem stanovanju, | i 15610 Cardinal Ave. 45 let stari y ■ ■ J | * I Ferdinand Wudler, doma iz Ja- Nfl DOrZah Z3 UBlniCG | retine v Slovenskih goricah, od RC mOie biti V TUdU NEW YORK, N. Y. Cene koder je prišel sem 1. 1951. Zaposlen je bil v Kolcast Indu- stries. Zapustil je ženo Frido, na naših borzah za vrednote, roj. Rubka, in pastorki Helgo in Fosebn? na newyorskih rastejo IVi —*---°------ oskovska propaganda naše nove delav-, ske hiše am °?KVA-: ZSSR- — Glasom .J^ko - sovjetske pogodbe o b Gnj3vanju kulturnih prido-dgev b°do Rusi imeli priliko, Stavi v Moskvi"pravo°'Original-1 Gerdo, v Evropi pa mater Hele- 5:131,10 že ^ lansk.eSa PoletJa; 110 malo delavsko hišo z vso mo-'110 Smidovich, otroke Johna, ^ ne bl bll° nio sla °Sa’ a ° 1 derno opremo strogi r^so'Hedvigo in Ferdinanda, enega cene ne dv,gale takov hltr;' znašajo «nnnn , 'brata štiri sestre in več drugih DviŠ cen ie bil tako mocan’ da t^^ia Inana’njuLška Krma sorodnikov. Pokojni je bil čfan oene niso v nobenern pravem kTac, _ fnana njujonsKa nrma j j razmerju z donosom deln c. Po- št. 172 KSKJ. Pogreb je danes le§ tega -i6 začelo špekulirati na , zjutraj iz Grdinovega pogreb. borzi tudi navadno oboinstvo, k; nima nobenega pojma ne o i ^ za $5,000 ta časopisni agenciji Tass j,. lsa ni všeč, skušajo jo po ra-jziui:raj o v. r>i .in diskraau- .. v ji 'zavoda na Lake Shore Blvd. v , . , , . t W RusfSi nSa ZtvsWMarije Vnebovaete °odo SamlaVi', Tass trdi’ da j® reklamni objket za ameri- b2-a 9:30, nato na Kalvarijo. Bernice Miklich Ljudje jih kupujejo kar na podlagi tega, kar slišijo ali bero. Le redki so, ki si natanko ogle- m0 2aVbno Pod3elje jn za fir- Po dveh tednih mučne bolezni d djetje) ki mislijo kupiti Prod • y in da stvarno ni na- 3° preminula v soboto zjutraj —- Naši fi rnii sta odgovorili Tas- v Cleveland Clinic 32 let stara ...... _ Bernice Miklich, roj. Grden, s d0L^a Rnsi lahko ogledajo po- 493 West Grace St., Bedford, O. me?e, biče v njujorških pred- Pok°jna je bila rojena v New-pi st3ih in da jih lahko naku-, burghu in je obiskovala šolo b.J0’, kolikor hočejo, po ozna-'pri Sv. Lovrencu. Zapušča so-- nih cenah. Tass seveda ne bo proga Johna, hčeri Marlene in °biavii ameriškega odgovora. Bernadette, sina Dannya, starše Louis in Mary Grden, brate , v . Louisa, Williama, Raymonda in ^ .at ^ študiral I Roberta, sestre Mary Resse, An- ^ brezposelnosti ^ b0 jz Louis Ferfolia pogreb, za- Pfed] ^ dlNGTON, D. C. — Na voda jutri zj. ob 8.30 v cerkev dtiik ° j Johnsona, vo- SVi Lovrenca ob devetih, nato tiatua dem°kratske večine v Se-1 na Kalvarijo. ko^°VltGv posebne ’ 3c bil sprejet predlog za j mmjs-. '"v posebne 11-članske šabj V6’ kl naj proučuje vpra- pred^o*rGZ13C)selnosl1 v deželi in :Hitev0z\ukrepe za njeno odstra-Ser,31} Vsa3 ublažitev, da u ' '3obnson je dejal, da upa, Zdr. narodi nočejo priznati šolarčkom svobode do — učenja ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — V Z. N. imajo posebno ko- k *‘**ouu je utrjcii, uct upa, W ° Podoben odbor ustanovil misi3°. ki ze cela leta sestavlja bail, Predstavniški dom, nakar listino 0 človeških pravicah. Pred/!ek0111 2 mesecev Khngres ^ VSakem paragrafu predsedniku Eisen-.se 3® pojavijo različna stališča vprašam SV0;ie poglede v tem.° tej ali.°ni sv°boSčiini’,treba_ie njegove delnice. Tak položaj je očitno nezdrav. Prizadeti krogi in nadzorni organi so že precej časa z nejevoljo gledali tak razvoj cen na borzah, sedaj so pa prišli do prepričanja, da morajo kupce resno posvariti, naj vendar gledajo, kaj kupijo. Taka opozorila je objavila uradna komisija za vrednote, podobno zaskrbljenost sta izrazili upravi cbeh največjih newyorških borz. Tem pozivom k pameti in previdnost so se pridružile še velike borzne firme, ki igrajo vlogo posrednikov« pri borznih kupčijah. Prvikrat po dolgih letih smo doživeli, da borzni agentje in komisijonarji svetujejo klijentom, naj se ne spuščajo v špekulativne nakupe, ker si znajo opeči prste. -----o-----— Kje bodi sestanek na vrhovih? WASHINGTON, D. C. — Začetkom so vsi mislili, da bi bil Jeklarne so predložile uniji jeklarskega delavstva zamrznitev sedanjih plač za eno leto. — Predsednik u-nije je predlog zavrnil. PITTSBURGH Pa. — Dvanajst največjih jeklarn v deželi je predložilo v posebnem pismu predsedniku Unije jeklarskega delavstva “zamrznitev” delavskih plač v jeklarski industriji za dobo enega leta kot sredstvo proti inflaciji, brezposelnosti in tuji konkurenci. Predsednik Unije jeklarskega delavstva McDonald je predlog zavrnil. Zastopniki unije in jeklarn se bodo sestali 18. maja v New Yorku za pogajanja za novo pogodbo. Sedanja poteče s koncem junija. Vodštvo unije se bo sestalo zadnjega aprila v New Yorku da določi pogoje za bodoče razgovore. Predlog jeklarn je le korak v dobi pred začetkom pogajanj, ki naj po možnosti odkrije razpoloženje jeklarskega delavstva in potegne javnost na stran jeklarn. Združene države so odločene doseči med zavezniki Seja— slogo in sporazum za bodoče razgovore s Sovjetsko zvezo. — Pretekli teden je postalo očito, da je med Zah. Nemčijo in Vel. Britanijo precejšnja razlika v pogledu popuščanja Moskvi. WASHINGTON, D. C. — Ta teden se bodo sestali v Londonu predstavniki Združenih držav, Vel. Britanije, Francije in Zah. Nemčije, da pripravijo predloge za posvet klca« 3- otrok. S tem sta postala zunanjih ministrov zahodnih sil in Sovjetske zveze, ki se in Ml^s- Jobn Sluga z Mar-bodo predvidoma začeli 11. maja v švicarski Ženevi. Iz iz- cella Rd- šestič stari oče in sta-jave nemškega kanclerja Adenauerja in iz debate v angle- ra mati- čestitamo! škem parlamentu je razvidno, da je med stališčem, ki ga za- Vaia_ stopa Zah. Nemčija, in med onim, ki ga je razložil predsed-'^ Slovenski oder ima nocoj ob nik angleške vlade Macmillan, precejšnja razlika, če že ne 7-30 v Baragovem domu vajo za v načelu, pa gotovo v “podrobnostih”. .veseloigro “On in njegova se- Zahodne sile so složne v tem,----------------------stra” za 1. in 3. dejanje, jutri ob da se ne smejo pustiti izriniti iz MII IIIAIJC IfCCTI :stem času pa za 2’ in 4' de3anje. Zah. Berlina in ne dovoliti, da ™™wllw!«EUwt H £0 I I Seja— bi dva in pol milijona prebival- NEW DELHI, Ind. — Dalaj la-' Jutri ob običajni uri je seja cev tega mesta sredi komuni- nia, duhovni in svetni voditelj Društva Danica št. 11 SDZ- Pre- stične Vzhodne Nemčije prišlo pod rdečo vlado; prav tako so edine v preceni izgledov na sov- 1 jetski pristanek k nemškemu zedinjenju in na ureditev vprašanja Zah. Berlina, niso pa edine v preceni voljnosti Moskve na sporazum z Zahodom. J Izgleda, da bodo zahodne sile | predložile konferenci zunanjili ministrov postopno združitev, Nemčije in uvedbo novih ukre-' Tibeta, je prišel v Bomdilo v brani bodo trimesečni računi in severovzhodnem kotu Indije, računi društvene večerje, kjer so mu budisti pripravili Vstopnice— velikanski sprejem. Tam ga Vstopnice za opereto “Mež-je pričr-kal tudi zastopnik narjeva Lizka” so naprodaj pri Nehruja P. N. Menon. Dalaj Kollandru, Familiji, Bled in lama bo ostal tam najmanj Erštetu. dva dni, nato pa se ho z jee- Zadušnica pom odpeljal v Mussoorie, le- Jutri ob 6.30 bo v cerkvi sv. tovišče kakih 150 milj severo- Vida sv. maša za pok. Jennie vzhodno od New Dehi, kjer Femec v spomin 1. obletnice se ho sestal z Nehrujem. smrti. pov za varnost Evrope, med WASHINGTON, D. C. — Drža- Žalostno sporočilo— tem ko bodo Sovjeti predložili sklenitev mirovne pogodbe z Z ruskimi medcelinskimi raketami nekaj ni v redu? WASHINGTON, D. C. — Lani so komunisti nagnali veliko govorjenja s svojo izjavo, da se jim je posrečilo izstreliti raketo na daljavo 6,000 milj, kar je približno odgovarjalo resnici. Naši strokovnjaki se takrat radi tega niso preveč razburjali, niso pa hoteli obenem obesiti na veliki zvon, da raketa ni zadela postav- Nemčijo, ki ga naj podpišeta lo- ( čeno obe Nemčiji, Zahodna in j Vzhodna. Pri tem bo prišlo brez^ dvoma do mrtve točke, ker no-, bena stran ne bo mogla in ne hotela popustiti. Drugi del razgovorov zuna-( njih ministrov bo posvečen neposredno berlinski krizi, do ka-1 tere je prišlo vembru, ko je v imenu Sovjetske zveze zahteval od zahodnih sil, naj umaknejo svojo vojaštvo iz Zah. Berlina, ki naj postane “svobodno mesto” pod nekakim varstvom Združenih narodov. Zahodne sile so odločene braniti svobodo Zah. Berlina, niso le edine 'V tem, na kak način naj bo ta svoboda zavarovana. Združene države bodo zahtevale novo ureditev za ves Berlin ne samo za njegov zahodni del. Kaka naj bo nova ureditev Berlina in njegovih odnosov do Zahoda, o tem se bodo v Londonu največ posvetovali, da dosežejo skupne predloge, ki jih bodo nato stavili Sovjetiji. Tudi v tem vprašanju ne računajo, da bi se mogle zahodne sile sporazumeti s Sovjeti na Iz Ljubljane so dobili sporočilo, da je umrl v zavetišču za ostarele na Bokalcih znani clevelandski rojak Joseph šiško-vič,- doma iz Trsta. Tu je pokojnik zapustil hčerko Florence, znano pevko, v San Franciscu in v Argentini po enega brata Dullesovem odstopu in ime- v Ttrstu pa sestro. Pokojni je od-novanju novega državnega šel v domovino in ostal tam. tajnika. | ------O----- v preteklem no- HARTFORD, Conn. — Snežni Nikita Hruščev vihar je spremenil pomlad v vni tajnik John F. Dulles sc je včeraj vrnil iz Floride v prestolnico, kjer je odšel naravnost v Walter Reed bolnišnico na ponovno opazovanje. Trdijo, da obsevanje raka ni hilo tako uspešno, kot so upali. Govore o skorajšnjem zimo včeraj na skoraj vsem področju od Mehiškega zaliva pa na sever Atlantske obale. Snežilo je na jugu v Kansassu, Oklahomi, Missouriju, v gorah Nove Meksikc, v Washing-tonu, D. C., pa vse preko New Yorka na sever do Maine. HAVANA, Kuba. — Vojaško so- Iz slov. naselbin CHICAGO, 111. — Barbara Okleshen, hčerka znanega rojaka Williama Oklešen z W- 107 St. je dobila naslov lepotne kraljice hotelov Srednjega zahoda. Zaposlena je kot tajnica v hotelu Palmer House. Za nagrado je dobila brezplačno d išče je obšodio Roberta Nye Potovanje v New York, Florido iz Whitinga, Ind.. ki je bil ob- in Kalifornijo, kjer bo gost znane hotelske družbe Hilton. SAMSULA, Fla. - Pretekli teden je tu preminul Joseph Sapotnik, ki se je kot eden prvih Slovencev naselil tod že 1. 1913. Dočakal je 79 let. Zapustil je ženo in tri hčerke. Bil je član SNPJ. tožen pripravljanja umora Fidela Castro, še preden je ta prišel na oblast, na smrt, pa ga oprostilo pod pogojem, da v 48 urah zapusti deželo in sc ne vrne nikdar več vanjo. Robert je ponudbo sprejel in se v 12 urah prepeljal z letalom v Združene države. Mesto New York želi postati 51. država!? Najprej ustrelil ženo, nato napravil samomor CLEVELAND, O. — Bivši Eelb '’^ja obla^no in hladno. Naj-35.” '^Peratura precej časa, da strokovnjaki'zopet nekje v Švici. Sedaj je ta najdejo kompromisno besedilo, j misel dobila dosti tekmecev. To se je pokazalo tudi pri,Kanada ponuja Quebec City, obravnavanju vprašanja, ali ob- Anglija misli na San Francisco, vezen pouk ni morda v naspro- v naši prestolici so vneti za Du-tju z načelom svobode. Ako je naj ali Ženevo, Rusi bi pa' radi. dolarček človek, tako so rekli nekateri člani komisije, potem ima tudi pravico do svobode, to je pravico do odločitve, ali naj prišli v New York. Pri vsem tem še ni rešeno vprašanje, ali naj se sestanek vrši v kakem prometnem središču se da poučevati ali ne; drugi I kot je na primer New York, ali so bili proti. Kočno so rešili pa nekje v kakem skritem leto-spor s kompromisom, da ima 45, najnižja (“otrok pravico do brezplačnega . _ ^ ; ; jj- ‘ lf j | in obveznega pouka”. višču, za kar se potegujejo nekateri angleški in ameriški diplo-matje. , ; ‘i, Ijenega cilja. | konferenci zunanjih ministrov, Da so imeli prav, trdijo najno- ki bo predvidoma trajala neka-vejša poročila naše informativne ko en mesec. | NEW YORK, NY. — Taka jc predmestni policaj 42 let stari službe, ki trdijo, da so Rusi iz-1 Sovjeti bi radi vse odločitve vsaj |ejja njujorškega občinske- Norman A. Kennedy je v sobo-strelili sredi marca nekje blizu prihranili za konferenco na ga SVgtai kj je stalno v demo- to popoldne severnega tečaja raketo na dalja-’ vrhu. Zahod je na njo pristal, kratskih' rokah, vo 3,500 milj v smeri proti Kam- toda se jo bo udeležil le, če je]ja n{ od včeraj čatki. Poskus so napravili radi Sovjetija ne bo pred tem izve- 0]3Čjnski upravi tega, ker so hoteli preskusiti dla nobenih sprememb sedanje-“zboljšane instrumente,” ki vo- ga položaja Berlina. V tem dijo raketo do svojega cilja, slučaju je računati s tem, da bo Prejšnji instrumenti torej niso bili dosti dobri. Več časa za volilve! COLUMBBUS, O. — Senat je konferenca na vrhu nekje proti koncu julija. Avstrijski nacisti še niso čisto izumrli DUNAJ, Avstr. — Sodnija je odobril pretekli teden predlog obsodila 26-letnega Konrada za podaljšanje volivnega časa j Windischa na šestmesečni zapor, od 6:30 zvečer na 8 zvečer. Po- ker je objavil v reviji “Der lanska zbornica o predlogu še Tromm'ler” članek, napisan v razpravlja in ga utegne še — za-'nacističnem duhu. ustrelil v Roxy’s Demokratska Gafe na 2120 E- 4 St. svojo ženo Demokratski Judy, ki je bila tam zaposlena v New Yor- kot natakarica, nato pa lokal ku se zdi za malo, da mo- zapustil in napravil na cesti ša- ra. biti odvisna od guver- rnomor. nerja v Albany, ki poleg Zakonca se nista razumela in vseh drugih napak, ki jih žena se je sklenila od moža lo- ima, navadno ni demokrat. De- Žena je imela iz prejšnjegi mokratje v New Yorku bi radi zakona dve hčerki, ki pa sta že videli, da ima New York gu- obe pročeni. vernerja in ne samo navadnega župana, občinski očetje pa naj bi postcli del deželne gospod-ske. Njujorški občinski svet j‘e izbral posebno komisijo, ki naj Cela družina mrtva! GEORGETOWN. O. — V avtomobilski nesreči na Rt. U- S. 50 so našli smrt Mr. in Mrs. Floyd Grrner in njuna dva o-določi načrt za boj za lastno dr- troka, šest drugih oseb pa je bilo ranjenih. vrniti. | Windisch je član mladinske žavo. V komisiji so za samo- Zakonski predlog je bil prvot- organizacije, ki nosi uniforme, j stojno državo glasovali vsi de- ' no določen samo za one volivne zelo podobne oblekam “Hitler- mokratje, proti pa en sam re- je pa pot do 51. države še zelo okoliše, ki volijo z volivnimi jeve mladine”. Organizacija ima publikanec, več republikancev dolga. Kot je danes položaj, stroji, nato pa raztegnjen na vse tudi značilno ime: avstrijska na- namreč v komisiji ni. nas bo le malokdo dočakal no- ckoliše v vsej državi. j rodna mladina. | Vkljub demokratskim željam vo državo, ako pride do nje. ■^lU ^MERlSkA POMOVimi 9117 St. Clair Ave. — HEoderaon 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto ~ SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for S months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. i No. 72 Mon., April 13, 1959 Vprašanje slovenske narodne manjšine v Avstriji je ostalo odprto Doba ponemčevanja Koroške je že dolga; sto let in več. Knjige bi se dalo napisati o njej. Deloma so že tudi napisane. Pa se zdi, da se začenja v tej naši zgodovini prav sedaj novo obdobje, novo poglavje, morda še strašnejše od dosedanjih. Dunajski parlament je 18. odn. 19. marca t. 1. sprejel zakonska predloga, ki naj bi predstavljala pravno ureditev zaščite naše slovenske narodne manjšine v Avstriji, in to v smislu čl. 7. avstrijske mirovne pogodbe. Nova zakona (o šolstvu odnosno o pravici slovenščine v sodstvu) te rešitve nista prinesla. Vprašanje slovenske narodne manjšine v Avstriji je ostalo odprto, in se zdi, postalo veliko bolj pereče, kot je že bilo doslej. Vsa naravnost občudovanja vredna prizadevanja slovenske strani so bila zaman. Prav ob novih zakonih se bo ponemčevanje slovenskih koroških ljudi nadaljevalo s še hujšo silo kot doslej. Šola bo še bolj kot doslej na delu, da ubije naš jezik v mladini. Slo-venski človek bo še huje zapostavljen, kot je že bil. To trpljenje pa, ki gre že skozi rodove, ni moglo doslej ter tudi v prihodnje ne bo moglo ostati brez zlih posledic v moralni sili našega naroda. Kakor vse dosedanje ponemče-valno delo, tako bo tudi novo še veliko bolj pogoršano skušalo zlasti ubiti moralno silo slovenskega odpora. Mnogi, ki premalo pomislijo prav na to dejstvo, tožijo nad slabo narodno zavednostjo slovenskih koroških ljudi. Res pa je, da se vsa slovenska narodna zavest na Koroškem hrani že 5C let in več izključno samo še iz skrajnega idealizma najboljših v narodu. Poroštvo, da je v koroškem slovenstvu še veliko veliko zdravih moralnih sil, nam je v tem usodnem trenutku med drugim tudi uvodnik, ki ga beremo v celovškem Našem tedniku od 3. t. m. Njegov naslov je “Novo poglavje.” Ves je tiskan debelo. Tu Deremo med drugimi: “Nihče od nas na svetu ne more zalhtevati, da pristanemo na zakon, ki s svojim subjektivnim narodnim kriterijem sankcionira greh petdesetletnega ponemčevanja in zapostavljanja slovenskega človeka na Koroškem. Tak pristanek bi bil nemoralen in tudi povsem nenaraven. Avstrijski stranki sta imeli izbiro: ali priznata tradicionalno krivico nad koroškimi Slovenci in ukineta vsakršno nadaljnjo asimilacijo ali pa hodita po poti nekdanjih nemško-nacionalnih strank. Volili sta diugo pot. Za koroške Slovence se s tem pričenja novo poglavje.” _ - “Kar je na Koroškem našega — gimnazija, organizacija, časopisje, knjige, kulturno, gospodarsko in politično živ 1 jen je — vse to je sad izključno naše narodne samopomoči. Sami smo si dali sleherno, kat imenujemo v naši deželi naše, slovensko. Če prisostvuješ kakršni koli kulturni prireditvi, se udeležiš kakega tečaja ali zborovanja, slediš slovenskemu življenju v vaseh in dolinah, tedaj čutiš, da še bije kulturno srce naroda in da se kulturna volja naroda še ni uklonila. Zdi se, kot bi slutili poedinci, da se novo, vigredno življenje ljudstva kljub vsem neurjem obnavlja in sili v razmah. Tudi avstrijske stranke ne bodo zbrisale dejstva, da je med mladimi narodi tud! slovenski narod doprinesel v zadnjih desetletjih jasen dokaz svoje življenjske zmožnosti in svoje kulturnosti. Kljub vsem dnevnim barvam je neizpodbitno dejstvo, da se bo ta mlada življenjska volja ob vseh prilikah in okoliščinah uveljavila in končno žela svojo zmago nad starikavimi nazori nasilnega raznarodovanja in gospodovanja.” “Naše novo poglavje se piše v znamenju naše kulturne samopomoči! Sami si bomo ustvarjali in dajali naprej, gra-di!i in bodrili bomo v zavesti, da pripada bodočnost — mladim narodom!” * * * Koroški Slovenci kažejo torej nenavadno odpornost in žilavost, ki ju pri njih nismo bili vajeni. To so po naravi mirni in ponižni ljudje, ki se le v skrajni sili spuste v borbo. Nemški nacionalizem na Koroškem je premočan, je prebran in nestrpen, slovenska narodna manjšina pa majhna, razdeljena in brez trdne gospodarske osnove. Razmerje sil je torej za Nemce veliko ugodnejše, na njihovi strani sta tudi pokrajinska in državna oblast, največkrat tudi občinska. Slovenska narodna manjšina na Koroškem uživa premalo podpore iz Slovenije, pa še ta je prvenstveno omejena na oni del, ki vsaj na tihem simpatizira s režimom doma. Slovenci na Goriškem in Tržaškem so svoje rojake na Koroškem moralno podprli, da bi jih v borbi okrepili. To moramo storiti rudi Slovenci v izseljenstvu, če nam je še kaj do slovenske stvari, če hočemo bni še zelena veja na slovenskem narodnem drevesu. Pennsy 1 vanski prepihi (Poroča Majk) Pittsburgh, Pa. — Kakih posebno izrednih novic sicer nimam za poročati. V Penrasylva-niji vozimo približno kakor drugje. Ne gre vse gladko, toda kje pa gre vse gladko? Imamo težave s tem in onem, a vozimo naprej in upam, da ne ravno preslabo, niti ne najbolj slabo. V industrijskih krogih nam obetajo, da bomo imeli letos višji in večji promet, kakor lani. To upanje postavljajo največ na to, da bo letos veliko več javnega dela, kakor ga je bilo par zadnjih let. Javna dela so dela, ki jih vrši in naroča država. To je gradnja cest, kanalov in drugih raznih načrtov, ki jih zahtevajo ljudske potrebe. Jeklarska industrija obeta višjo zaposlitev v tem letu. Navaja se, da so že zdaj višje zahteve po jeklu in železu, kakor lani. Seveda zidamo največ vse na lastno domačo uporabo, to je zalaganje z jeklom in železom domače zahteve, potem zahteve obrambnih programov doma. Vse to pravijo, da zahteva okrog 78% naše jeklarske proizvodnje. Če tako, potem vsaj jeklarski delavci me bodo imeli preveč časa za pohajkovanje in postopanje. Da bi le bilo tako, pa bo kruha in dela. * BODOČNOST SVETOVNEGA GOSPODARSTVA sicer nima tako zadovoljivega obraza, kakor ga ima naše domače ameriško gospodarstvo. Zato so seveda mnogi razlogi. Povsod po zunanjem svetu manjka denarja, manjka kreditov. Narodi bi sicer radi trgovali in kupovali. Toda, is čim naj trgujejo in kupujejo? Za gole knofe se nič ne dobi — treba'je novaca in to dobrega novaca, potem se kaj kupi, drugače ne. Vse od časov pred prvo svetovno vojno ima svet he male težave z valutami. Večina gospodarsko urejenih držav je do tedaj imela neko določeno količino zlata podlage, na kateri je stala vrednost njihovih valut. Velikanske zahteve prve in druge svetovne vojne so vse zlate zaklade raznih držav večinoma izčrpale in izničile. Vojni mo-loh je požrl vse — vse je šlo za purfel in kanone. Domalega vsem evropskim državam ni ostalo drugega, kakor raztrgane hlače, prazne blagajne in prazne kašče. Tako stanje se pa ne da popraviti in urediti kar čez noč. Treba je začeti na novo orati, sejati in trdo delati, da je čez čas kaj žeti. Nič tu — nič tam, na čem naj potem stojijo veljave valut takih dežel? V prazen zrak ne moreš obesiti ne postaviti nič. Treba je nekaj stene — ali kakega stebra kamor zabiješ kak žebelj, ali pribiješ kako kljuko in še le tedaj imaš nekaj, nakar lahko obesiš svoje hlače. Ako so zraven pa še hlače prazne, je pa treba zopet dela in truda, da pride v hlače kaj cvenka, potem še le moreš stopiti na svetlo in na trg ter poprašati; “po čem so hruške?” Urejevanje gospodarstva ni tako lahko in enostavno. Ne boli zastonj glava tiste, ki ga skušajo urediti. Seveda, vsakdo ga urejuje tako, da bi si zraven sam najprvo pomagal. To posamezniki in celi narodi. Tu pa pridejo nove nastanejo in sledijo le težave in zmešnjave, revolucije in premno-gokrat spopadi s sosedi. K takim slučajem, razmeram in težavam vsi ljudje nekaj prispevamo. Kako in kedaj največkrat sami ne vemo in se ne zavedamo. Zato v takih slučajih krivimo le druge, same sebe pa nič! Sami znamo dajati le nasvete, kako bi se moralo delati, da bi bilo vse prav. To je že stara ljudska navada, ki je tako stara, kakor je star človeški rod sam. Drugi so vsega krivi, jaz ne. Seveda! Kje se pa ta krivda začne? Najbrže prav tam kjer se taka večja vojna konča. Zmagovalci se ne zadovoljijo samo z zmago, marveč zahteva tudi odškodnino in to tako, katera naj vsaj za več časa tlači in tišči k tlom (za pokoro menda) premaganca. To se pravi, zmagovalec hoče pokazati, da je on zmagovalec in gospodar položaja in da on lahko odloča kako bo, kje bo premaganec stal in kje on! Zmagovalec se vsede na prvo mesto za mizo, premaganca pa postavi z diktiranimi pogoji pod zadnja klop. Zmagovalec hoče vso smetano, ves Špeh in prate zase, premagancu pa še suhih drobtin s svoje mize ne privošči. Well, to gre nekaj časa. Dolgo pa ne! Zmagovalec pospravi, kar je prišlo na njegovo mizo z zmago in nekako lahkoživno živi. Se poleni in ni več produktiven — na mizi pa je vedno manj. Premaganec mu tudi ne more polniti mize in kmalu sta v neki gospodarski težavi oba. Med tem zrastejo novi rodovi, v katerih srcih ni več toliko tiste stare prejšnje jeze in sovraštva. A nove težave in sitnosti začno ustvarjati nove težave in Sitnosti. Obe stranki si hočeta in želita gospodarsko pomagati. Redki so slučaji in zgodovina veliko takih slučajev ne pozna, de bi se nekdanji zmagovalci in premaganci toliko poboljšali, da bi drug drugemu pomagali. Pač pa obe stranki gledata v prvi vrsti zase — vsaka, kje bo svoje “pipce” (imam v mislih izdelke) prodala in izvedla in tako dvignila svojo trgovino, katera ji naj prinese gospodarske koristi. Nekaj časa morda gre tako naprej, ali prej ali slej se interesi začno križati. Nastane ljubosumnost, ta rodi svoraštvo, to pa sovražno napoved: ti ali jaz! Tu pa prepustijo navadno take države in narodi odločitev — bajonetom, puškam in topovom. . Žalostno, a nekak tak je večni križev pot držav in narodov. Boš rekel: Lahko bi bilo drugače! Ti rad pritrdim! Ampak ni! Vsaj doslej ni bilo drugače. Morda bo, kadar bo človek več človeka, kakor pa je danes. * KJE SMO ZDAJ z našim gospodarstvom? Zdi se, da naša gospodarska letina (imam v mislih USA), ki je trajala nadvse sijajno zadnjih petnajst let, je večinoma dozorela. Ni še vsa pospravljena. Pridelki in sadovi so še na poljih, še žanjemo in to še dobro žanjemo! Nikjer na svetu še ni take žetve, kakor je pri nas. Bodimo pravični. Da je naša letina take rodila zadnja leta je kajpada pomagala in prispevala vojna in veliko razdejanje velikega dela sveta. Vojna je uničila gospo- težave. Prvi in spretnejši (zra- 'darstvo domalega vsem vodilnim ven jim pomagajo še ugodnosti, deežlam v Evropi in Aziji. Vsi ki jih v velikih slučajih drugi ni- se se morali po vojni obrniti za majo), požanjejo preveč, ali pa vse, poznejšim in zadnjim ne ostane nič. Z “ničem” pa ni nihče zadovoljen, ker z “ničem” ne potolažiš ne ust, ne oči, še pomoč na Ameriko. Ta je pomagala. Veliko je dala zastonj in še daje in veliko je posodila in veliko prodala zadnja leta. To je ustvarjalo business. Po- manj pa želodca — da praznega sebno še radi tega, ker mi smo žepa niti ne omenjam. | imeli, kar so drugi rabili in po- V takem slučaju nimaš za .trebovali. zgubiti nič ... In če se tako go- j Rezultat vsega tega, ker smo di mnogim, tisočem, morda sto-,veliko dali, veliko pomagali, ve-tisočem in milijonom, nastanejo liko posodili in veliko prodali je, stiske, nezadovoljnost tako viso- da po gotovih kanalih veliko pri-ke, da ni moč več preko njih in haja nazaj. Prihaja denar za blago, prihajajo obresti od posojenega kapitala in tudi nekaj kapitala nazaj. In ker smo mi (to je naša dežela USA) pri tisti linici, ki sprejemamo nazaj, gre nam dobro, business je velik in ta nam prinaša denarja kakor dobra letina solate. Tako nam gre že nekaj let. Le nič se ne pritožujmo! Vozimo se v Cadi-lacih, Buickih, Lincolnih, Pon-tiacih, kakor se niso vozili niti cesarji in kralji, vojvode, knezi in grofje preje v najboljših časih. Yes, dobro nam gre, kakor še nikoli, če se spomnimo, kako se je nam godilo pred dobrimi petindvajsetimi leti in malo bolj, ko smo bredli in tavali skozi puščave “Hooverjeve pro-speritete.” Ne trdim pa, da je ustreženo vsem in vsem po volji, kakor si vsak posameznik želi. Da bo pa tako, da bo na svetu vsakemu prav, kakor si vsak prav sam želi moramo pa počakati še tistih časov, ko pride na svetu do “an-geljskih držav” — potem pa pridejo časi, ko bodo leteli pečeni golobje sami v usta, seveda tistim, ki bodo usta odpirali — v zaprta usta pa tudi ne. Postavimo' šalo in šaljivo razlago na stran. Bolj na mestu je, da pogledamo bodočnosti resno v obraz! Kje smo, kje stojimo in kaj ima bodočnost za nas? To je važno! Pota vsake dobe vodijo po rav. ninah, preko gora in hribov in skozi doline. Zelo malo potov je gladkih in ravnih! Kaj se nam obeta na novih potih? Srečanje z drugimi. Kakšna bodo ta srečanja? Moremo kaj presoditi? Nekaj lahko. Ako vzamemo v upoštev obnašanje življenja narodov v preteklostih v podobnih slučajih, kolikor si jih da primerjati sedanjosti. Potem razne okoliščine in nekoliko predvideno bodočnost, potem moremo napraviti vsaj nekaj .zaključkov. In ti bi bili: a) Naš povojni business in povojna prosperiteta je dospela do nekega končnega viška. b) Na tem višku se še vedno dobro izhaja. Vsaj še zdaj. c) Potov, ki bi vodili še višje naprej, pa ni na vidiku. Najbrže jih ni in jih ne bo. č) Kako dolgo bomo ostali na tem višku je vprašanje, kako se bodo razvijale gospodarske razmere in možnosti drugim, drugod po drugih delih sveta. d) Naša skrb je in bo, da si ta višek ohranimo. To je mogoče le z dobro uspevajočo trgovino, kakoršno imamo zdaj. To bo pa zahtevalo gotovega truda, žrtev in dela.' e) Oni, ki so bili po drugih delih sveta dosedaj od vojnih žrtev prisiljeni biti na dnu, vstajajo, se krepijo, hočejo živeti, gospodarsko napredovati. Skušali bodo trgovati, prodajati in uspevati. To pomeni, manj trga za druge, kolikor bodo v stanu sami osvojiti trg za svojo trgovino. Skušali bodo manj kupiti od drugih, a drugim več prodati. Tisti “drugi” smo v gotovi meri mi. Kaj to pomeni za nas? f) To pomeni, manj bomo prodali, manj bo za nas businessa. Več konkurence na trgih. To ne pomeni za nas novega “viška,” ampak ravno nasprotno. Te zaključke je treba proučiti, pa stopijo pred nas novi zaključki, da pota našega gospodarstva, ki so zdaj na višku, ne bodo vodila vsaj precej.časa več višje. Treba bo silne borbe in prizadevanj, da se ta višek ohrani, da ne bodo pota začela voditi navzdol. To bo morala biti odslej glavna politika vlade in vsega naroda. Vsaka zamujena prilika in vsaka napaka v teh prizadevanjih bo v škodo. Vsem nam pa je za priporočati: Varčnost in zmerno potroše-vanje denarja. Eisenhower in Dulles oba svarita in priporočata, da je tu čas, ko je na mestu, da naj rajši zategujemo pasove, to je, da naj bomo bolj previdni pri potrošnji, ker gospodarska vremena niso vedno tako svetla, kakor so bila za nas zadnja leta. Ne pozabimo na možnost: danes je jasno — jutri zna biti oblačno in temno nad poljem našega gospodarstva. Danes še imamo pridelke in sadove, spravi si jih vsak kolikor moreš v svojo kaščo, kajti ni hujšega, kakor če koga zaloti slaba letina — njegova kašča pa je prazna. Takega mnenja je vaš, Stari Majk. Malo kulturne bilance Slovensko zavetišče za ostarele Cleveland, O. — Zopet je p°' tekel mesec, odkar sem dal p°' ročilo o prispevkih za Slovensk' dom za stare in osamljene ljudi-Od zadnjega poročila so prisp6' vali Arbor Ave., Euclid, O., $20, Albert Adamich, Dr. Robert A-damich in Mr. in Mrs. Jos. U1, bančič Wickliffe, O., vsak P6 $10.00, Društvo Lunder-Ada«ilC št. 20 SNPJ $50, Clevelandska Federacija SNPJ $500. MrS' Mary Penko je prispevala $ namesto oglasa v spomin obl nice njenega pokoj. sopr°^ Jos. Penko. . V zadnjem mesecu so bili P spevki $891.48. Z veseljem d»' jemo vsem našim društvam, P.° sameznikom in posebno Clevr Federaciji SNPJ priznanje, ke^ se zanimajo za veliko in plerI16 nito idejo za Slovensko za've 1 šče. Zahvaljujem se vsem, kate imena so navedena v tem sez«a mu, za njih prispevke v skla« zaželjeno ustanovo Slov. do za naše stare ljudi. Vljudno bi prosil še dru£ ’ kateri še niso prispevali za ustanovo, da se odzovejo, ker nar, katerega boste prispeVa _ ne bo vržen stran. Rojaki i« 10 jakinje velikega mesta Cle landa in okolice toplo ap6^3^ na vse Vas, imejte v mislih ustanovo, da bi se naše ze vresničile, kar bo v velik P01^, in korist naših starih in °sa Ijenih ljudi. V tem smislu Vas iskreno P zdravlja , John Tavčar, to de' Cerkev Marije Kralj‘cS sveta v Port-Saidu Leta 1937 je bila v Port-S^ blagoslovljena Marijina cer^1a Dela so se potem nadaljeVa ^ Sedaj pa so cerkev jposve*’1' čast Mariji Kraljici sveta brede je opravil škof Ivan • ^ stran Cayer, apostolski vikal' Aleksandriji. tih 0' Kapi' Helikopter v Vatika11^ Na vatikanske vrtove se pri' spustil ameriški helikopter. 1 šoten je bil tudi sv. oče. ^erl 0 vaden ptič je spravil v zaC*fefa kardinale intudi svetega °ceki ker je povzročil silen veter, je dvigal talarje in odnašal k buke. Pilot je povabil svet«^ očeta, naj poleti odide na P°Cl nice v Castelgandolfo s helik°P terjem. — Povprečna parna lokom . va ima v svojem kotlu za 0 pol milje cevi. FRANC JAKLIČ: Od hiše do hiše LJUDSKA POVEST “Vi ste j, - matci!” jim zabrusi ^^Vajec m se obrne k mizi, Je1, se mu pai tudi ni nihče umaknil, in je zato zavpil: “Vi ste matci!” r ^aJetel se je k peči, kjer so genske kmalu zamašile usta. ^°hne se odhrka, pa začne: g “m, saj sem jaz vedel! — ^ So moj stari oče rekli, da ° tako. In vaš oče, boter, so tu-dl r<*li tako ” :°ter Lazar pritrdi: . »n ecda 80 rekli.” . a m tega Barbiča nikoli nič ne bo ... Pa res nič ni vj °’ Se(laj ga imamo vsi na gla-Va ' ^ je to treba? ... Da P°vem, kako je bilo, kaj u moj rajni oče, ki so že sta •’v^og •’im da'j dobro- Rajni p ri °ee so rekli: — fant, le za- ro7i Larbič ne bo imel na sta-gt .^aj jesti. — Pa res nima. tak^ °^e 80 reLli: — Človek, ki itn ° ^e^a’ ta Barbič, ki ijp5 \Sako leto nov klobuk, ki Vn 91 ^evlje na škripec, ki iz sa-p&e ail:iarije tobak v nos tlači, pu gre vsako nedeljo z drugo tU(j.C0.Po vasi, ni nič prida, pa slat! n'^dar ne b0 in se mu bo še mo ° godii°- tn vidite možje, klj.i st;at'i oče so prav imeli, ker Hiq1 S° m°der mož- Sedaj ima-So Barbiča na glavi. Kam ga pripravili čevlji na g I^s> Pa te nesrečne punce! rav°c je, pa še manj nego be-“L^ii ni res tako?” (( rav tako je!” tr , edite, tega bi ne bilo nič met9’ k° bi bil imel Barbič pa‘ k. bil v mladih letih, kavi b^ iaz Ste žje!”°^er’ bl dru§i pošteni mo-I; kako pak!” ^rj a Barbič. pa zmerom — u “Ta Za babami! dokler so ga pjv'- - noge nositi. Nikoli ni bil magle «yreden in tudi sedaj ni!” Pov i nam nimaš nič drugega „ edati?” ga ustavi Lovrečka. p0 revežih udrihaš?” Hi v °^m. baba! — Saj mu nisi v jro'du”, jo ustavi Lazar, ee. Cek Pa sune Kepca in re- “g , kar e- ura! — Sedaj Povej' gre, onim le mogočne- K S0(;o.epGc osrčen odrine nekaj ed°v in k. -** stopi korak naprej. Pas g vSm° zato sem prišli, da Srnp 08 zasramoval? — Čeprav le!» reveži, pravico imamo pa "Pr Ko* avica je naša!” zagrme «^.erePci. žih; 1 Pa samo — udri po reve" togot.ako ^e skupaj pridemo,'1 Četei8e dalje Kepec. “Kaj ho-“j£ arbiču, vas jaz vprašam?” taj» ai boiš ti izpraševal, kro-pre(j^.0^asi Rohnečka in stopi Usi01? ti, ki nič ne veš!” ga Lazar. dokie^ pravim, da naj bo mir, goti u ^az govorim!” se razto- je luv°kne in udari po mizi, da “Alj C b°d kropom zatrepetala. sra° Snao prišli pomoževat ali ta p- r^8b posanjat, kakor misli Kepec?„ serig* Zga§a, ti! . . . Ti seriga, ti jo v a' • • • Kar mo!čil” vpije-“M^k botri. dar t eC’ ks,i Pa govoriš, ka-2aPoch b°ter nie ne vprašajo?” Pahn Se Van.i iCravajec in ga nazaj v kot. Prer,, ^ Pravica?” sikne Kepec p 7gan. itohnp ^ Tak- ’Pa nadaljuJe: “S tem Barbičem je ravno tako ... Ko je bil mlad, mu ni1 smel nihče nobene reči, precej se je zapodil v človeka, sedaj naj ga pa redimo” . . . “Nikoli! . . . I-jov . . . I-kaj-paik! ... Še tega se manjka!” “Čakajte no, da vam povem . . . Delati ne more več, in občina ga mora sedaj rediti.” “Pa naj bi bil varčeval!” “Župan me je povabil in mi naročil: Povej, povej ljudem, da pojde sedaj Barbič od hiše do hiše, pa naj mu dajo jesti. Kmetje naj ga imajo po tri dni, bajtarji pa po en dan. Zato je bilo nocoj ‘ukazano,’ da sem vam to povedal. Ali ste zadovoljni?” “Kaj? — Mi ga bomo sedaj pasli?” se upro kmetje. “Tako, to je pravica!” se zažene zopet na sredb hiše Kepec. “Jaz ga bom redil en dan, Lazar, ki premore vsaj desetkrat toliko kakor jaz, in gotovo več, kakor ves Kozji rep, ga bo pa redil tri dni? Ali je to pravica?” “Bomo videli, če bo res taka pravica!” mu pomagajo tovariši. “Ravno taka!” jih zavrne Rohne. Lazar pa vzame pipo iz ust in se oglasi: “Iz tega, kar sta uganila župan in pa vi, boter, ne bo enkrat nič. Pa prav nič, tako vam povem. Kajžarji naj svoje ljudi sami rede! Lepa je ta! Kmetje naj jih redimo pa jim dajemo s tem potuho, tem lenuhom, ki bodo potlej še rajši postavali kakor sedaj, ko bodo vedeli, da jih bomo na starost mi redili, Ali pride kdo delat, ko ga prosim?” ' t ■ “Saj ni noben tako neumen, da bi hodil k tebi, ki ne daš delavcem drugega kakor prosenega močnika in krompirja v ob licah,” ga zavrne Kepec- “Mar grem rajši drugam; delat, kjer dbbim kaj napotvičenega pa še kaj drugega, in mi nihče žlic ne šteje, kadar sedim pri skledi.” “O, kako ti še pojde v viher krompir v oblicah in proseni močnik! Kar sapa se bo delala snedež snedeni!” mu vrne Lazar. — “Kmetje, jaz pravim, tri dni bo za nas preveč. Jaz pravim, ne podajmo se! . . . Ako se danes podamo, nam bodo drugič še več naložili” . . . (Dalje prihodnjič.) ------o------- A?m 1959 % ir- 1 ' t M l W T ( S 12 3 4 5 6 7 8 9 10 II ^12 13 14 15 16 17 18 ^ , 19 20 21 22 23 24 25 <'A 26 27 28 29 30 KOLEDAR društvenih prireditev APRIL 19. — Slovenski oder bo ob treh popoldne podal v SND na St. Clair Ave. burko v štirih deja,-njih “On in njegova sestra.” Po predstavi zabava. 19. — Pevski zbor Slovan priredi v AJC na, Rechfer Ave. svoj pomladanski koncert. Začetek ob štirih popoldne. 25. — Podružnica št. 47 SŽZ prireja v SDD na 10814 Prince Ave. večerjo s pečenimi piška-mi. Začetek ob šestih. 26. — “Združeni igralci” bodo podali v Avditoriju pri Sv. Vidu opereto “Mežnar] eva Lizka.” MAJ 2. — Gospodinjski klub na Ju-trovem priredi zvečer ob šestih v SDD na 10814 Prince Ave. “Roast Beef” večerjo. 3. _ Pevski zbor TRIGLAV priredi letni koncert in poda pevski prizor v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison. Začetek ob štirih pop. Po sporedu domača zabava v SND na 6818 Denison Ave. 17. — Pevsko društvo Slavček poda koncert narodnih pesmi v novi šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob štirih popoldne. 17. — Koncert pevskega zbora “PLANINA” pod pokroviteljstvom Društva Mir Št. 10 Požuriti se mora A: “Kam pa tako hitiš s to škatlo?” B: “Klobuk za svojo ženo nesem in če se ne požurim, se utegne moda izpremeniti. . .” CHICAGO, ILL. FEMALE HELP WANTED SDZ v SND na E. 80 St. Začetek ob štirih popoldne! JUNIJ 14. — Dramaitsko društvo LILIJA priredi na farmi sv. Jožefa piknik., 20. — Društvo Naš dom št. 50 slavi z banketom v SND na E. *80 St. 30-letnico obstoja. Začetek ob šestih zvečer. 28. — Letni Ohio KSKJ dan v St. Joseph’s KSKJ Park na White Rd. JULIJ 4. — Ohijskc podružnice Slovenske ženske zveze imajo skupni piknik v St. Joseph Park na White Rd. AVGUST 2. — Dramatsko društvo LILIJA priredi “Slovenski dan” na farmi sv. Jožefa. OKTOBER 4. — Slovenski dom na Holmes Ave. slavi 40-letnico obstoja. 'Sodelovala bodo vsa društva. 17. — oOOltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “Card pahrty”. NOVEMBER 22. — AJC na Recher Ave. proslavi svojo 40-letnico z banketom. Začetek ob petih popoldne. DECEMBER 6. — Pevski zbor Slovan priredi v AJC na Recher Ave. ob štirih popoldne koncert. VESTI Mesta irr mestna naselja v Sloveniji Izvršni svet LR Slovenije je sprejel odlok, s katerim je določil kraje, ki se štejejo po zakonu o nacionalizaciji stavb in stavbnih zemljišč za mesta in mestna naselja. To so: 1. V okraju Celje V občni Celje: mesto Celje ter naselji Dobrna in Store; v občini Laško: mesto Laško in naselje Rimske Toplice; v ob- . čini Mozirje: naselji Gornji grad in Mozirje; v občini Slovenske konjiče: mesto Slovenske Konjice ter naselji Spodnje zreče in Zgornje zreče; v občni Šentjur pri Celju naselje Šentjur pri Celju; v občini Šmarje škim naseljem Strunjan ter naselje Portorož z okoliškimi naselji Seča, Sečovlje in Lucija; v občini Postojna: mesto Postojna ter naselji Pivka in Prestranek; v občini Sežana: mesto Sežana in naselje Divača. 4. V okraju Kranj V občini Bled: mesto Bled; v občini Bohinj; naselje Bohinjska Bistrica; v občini Jesenice: mesto Jesenice z okoliškim naseljem Hrušica ter naselji Kranjska gora in Mojstrana; v občini Kranj: mesto Kranj; v občini Radovljica: mesto Radovljica; v občini Škofja Loka: mesto Škofja Loka z okoliškima naseljima Stari dvor in Suha; v občini Tržič: mesto Tržič z o-koliškima naseljima Pristava in Križe; v občini Železniki: naselji Železniki in Češnjica; v občini Žiri: naselje Žiri. 5. V okraju Ljubljana V občini Borovnica: naselje Borovnica; v občini Cerknica: naselji Cerknica in Rakek; v občini Dobrova pri Ljubljani: naselje Dobrova; v občini Domžale: mesto Domžale z okoliškimi naselji Dob, Količevo, Podbečje, Rodica, Spodnje Jarše, Srednje Jarše, Zgornje Jarše in Vir ter naselji Mengeš in Radomlje; v občini Grosuplje: naselje Grosuplje; v občini Hrastnik: mesto Hrastnik z o-koliškim naseljem Dol pri Hrastniku, mesto Radeče in naselje Zidani most; v občini I-vančna gorica: mesto Višnja gora ter naselji Ivančna gorica in Šentvid pri Stični; v občini Kamnik: mesto Kamnik z okoliškima, naseljima Duplica in Šmarca; v občini Kočevje: mesto Kočevje z okoliškimi naseljem Šalka vas; v občini Lašče: naselje Velike Lašče; v občini Litija: mesto Litija z okoliškima naseljema Breg pri Litiji in Šmartno pri Litiji; v občinah na območju mesta Ljubljane: mesto Ljubljana z okoliškimi naselji Daljna vas, Gunclje, Medno, Podgorica pri Črnučah, Rudnik, Stanežiče, Škofljica, in Ta- 2-V okraju Gorica |cen; v občini Logatec: naselja V občini Ajdovščina: mesto, Brod-Logatec, Dolenji Logatec Ajdovličina; v občini Bovec: jn Gorenji Logatec; v občini Pekre, Spodnje in Zgornje Ho- lavcev po učinku opravljenega če; v občini Ormož: mesto Or-[dela. mož; v občini Ptuj: mesto Ptuj z okoliškim naseljem Hajdina ter naselji Kidričevo in Majšperk; v bočini Radije ob Dravi: naselja Muta, Radije ob Dravi Zenske dobijo delo • Delo za žensko Išče se ženska za splošno hi-in Vuzenica; v občini Ravne na šno delo, do 45 let stara. Ni tre-Koroškem: mesto Ravne na Ko- ba znati dosti angleško. Kličite roškem ter naselja Črna, Meži- LO 1-0126. Na 18028 Van Aken ca in Prevalje; v občini Ruše:|Blvd. naselja Ruše, Bistrica pri Limbušu in Bistrica pri Rušah; v občini Slovenj Gradec: mesto Slovenj Gradec; v občini Slovenska Bistrica: mesto Slovenska Bistrica. MALI OGLAS! POZOR! Mladi par, ki si je ogledal tri sobe 9. aprila na 1068 E. 68 St., ,je prošen da se zopet oglasi. V okraiu ^ur.sk‘a Pridite bo vse dobro ali pokli- V občini Beltinci: naselje Bel-1 tinci; v občini Gornja Radgona: mesto Gornja Radgona in nase- Opremljene sobe oddajo Ije Radenci; v .občini Lendava: Tri opremljene sobe zgoraj mesto Lendava z okoliškim na- dajo v najem na 7004 Hpcker seljem Dolga vas in naselje Pe-1 Ave. Kličite EN 1-0036. (73) tišivci; v občini Ljutomer: me- sto Ljutomer; v občini Murska Sobota: mesto Murska Sobota 8- V okraju Novo mesto V občini Brežice: mesto Brežice in naselje Dobova; v obči ni Črnomelj: mesto Črnomelj; v občini Metlika: mesto Metika; v Naprodaj 5-sobna hiša za eno družino, na novo barvano, blizu šole in cerkve sv. Vida. Cena $9800. Kličite po 5. uri UT 1-2226. (72) mesto Bovec; v občini Idrija: mesto Idrija; v obč. Kanal: na- Ložka dolina: naselje Lož; v občini Medvode: naselje Med- selja Anhovo, Deskle in Kanal;'vode z okoliškimi naselji Gori-v občini Kobarid: naselje Kc-1 gane) Preska pri Medvodah in barid; v občini Nova Gorica: Svetje; v občini Ribnica: nase-mesto Novai Gorica; v občini Ribnica; v občini Sodražica: Šempeter pri Novi Gorici: na-^nase]je Sodražica; v občini Tr-selji Miren in Šempeter pri Go- J bovlje: mesto Trbovlje; v občini ' ' v občini Tolmin: mesto .Vrhnika: mesto Vrhnika z oko- Pohištvo naprodaj Pohitšvo z? stanovanjsko so-občini Novo mesto: mesto No-|bo, jedilnico in kuhinjo je na-vo mesto ter naselje Dolenja prodaj na 1101 Norwood Road. Straža, Dolenjske Toplice in Vprašajte po 4:30 pop. v čev-Šentjernej; v občini Senovo: na- |ljarski popravljalnim. —(72) sel ji Brestanica, in Senovo; v ob- Colonial naprodaj čini Sevnica: mesto Sevnica; v g SOnčna soba, razvedril- občini Trebnje: naselja Mirna, na soka, južno-vzhodna okolica, Mokronog in Trebnje; v občini (jvojna garaža, “over- Videm-Krško: mesto Kostanje- head„ vrata Kli5ite ^1 1-5523 vica na Krki in mesto Videm- jj oje 1-5717 (73) Kriško; v občini Žužemberk: na-------------------------- sedje Žužemberk. Hiše naprodaj Objava zakona o nacionaliza- Naprodaj blizu Chardon Rd ciji stavb in stavbnih zemljišč hiša “ranch” ^ 3 vellke spal-je morala doma med ljudstvom nice- zel° veljka kuhinja, z zi-silovito odjekniti. Iz raznih iz- dan™ ognjiščem in pečico, pojav komunističnih funkcionar- bivalnik posode, razvedrilna jev je namreč razvidno, da se j predsednika Izvršnega sveta LR kare. Lot 80 x 150. Slovenije Borisa Kraigherja, ki KOVAČ REALTY je dejal: “Zakon o nacionaliza- E 185 gt KE 1-5030 ciji strogo loči zemljišča, ki služijo sedaj in bodo služila v---------------------------- bodoče za izgradnje mest in Stanovanje se odda krajev mestnega značaja. Po- Lepo stanovanje se odda sta-polnoma jasno je, da so kmetij- rejšim ljudem, gorka voda, gorske površine v principu izvzete, kota, kopalnica. Na 6113 St-Zaradi tega so zlonamerne in Clair Ave. (10,13,17.apr) neumestne govorice o kaki na- --------------—--------;--- cionalizaciji kmetijskih povr- Hiša v najem šin.” Končno Kraigher nagla-1 5-sobna opremljena hiša se Tolmin; v občini Vipava: naselje Vipaja. 3. V okraju Koper V občini Herpelje: naselji Hjerpelje in Kozina; v občini Ilirska Bistrica: mesto Ilirska liškima naseljema Stara Vrhnika in Verd; v občini Zagorje ob Savi: mesto Zagorje ob Savi z okoliškimi naselji Izlake, Ko-tredež in Loke pri Zagorju. 6. V okraju Maribor V občini Dravograd: naselje Dravograd; v občini Lenart: pri Jelšah: naselja Rogalška Sla-1 Bistrica; v občini Izola: mesto tina, Rogatec in Šmarje pri Jel- Izola z okoliškimi naselji Pol.ie; , slovenskih Go- šah-v občini Šoštanj: mesti Šo- Jagodje in Dobrava; v obemi | naselje Lenart v Slovenskih Go štaiii in Velenje ter naselje To- Koper: mesto Koper z okoliški-(ncah; v občinah na, obmc*J polščica; v občini Žalec: naselja' ma naseljima Semedela in Ško- (me^ ^n ^ s^Terni-IFoizela Prebold Šempeter v cijan ternaselje Ankaran; v ob- z okolii:ik mi naselji Bies Polze-a, Preooia, p I piran; mesto Piran z okoli-1 ca, Brezje Kamnica, Limbus, Savinjski idolini in Žalec. ..... DRESS DESIGNER .............. Misses’ one- and two-piece Dresses. Our Salesman line comprises only 12 styles per season. Price Range from SI0.75 to $14.75. We are 20 years in business. Own and operate our brand new air-conditioned building. Outstanding opportunity for right person. Permanent. Our former designer retiring after 11 years.- Ability to make first pattern necessary. Beautiful new designer’s room with full time pattern maker and sample maker. All replies held in strict confidence. QUALITY HILL DRESS CO. Manufacturers of Better Dresses 1808 Broadway KANSAS CITY, MISSOURI Call or wire. HArrison 1-4432 (72) TaW". "auaiJuJc- . , NURSES (Reg.) 116 Slhe r,6 e' ^'^ovek 86 resrdcc ! Immediate openings in modern 300-Pa o,. P°vedati. Komai zinem, ’ bed general hospital. Starting salary i _ * ... o u/ith rpcnilar inrrftflses. KadarZap0cle vame kakor sršeni. fatti skrv!ma kaj -iesti’ pa le mo’ ^arbi£ „ * zanj, kakor sedaj za “0ha'K nabssel>> Ve’ koliko si lih ze ’ S(2 oglasi neka zboro- Mka v.r. -..........— ^°ktietc 1 Pe^’ kar pa n* m°tilfi gleda] a’ ki i° je samo ostro po- $280 a month with regular increases, 40 hour week. Diff. for afternoon and night duty. Liberal personnel policies. Private rooms available in nu'rses’ residence. Write: Director of Nursing WILMINGTON GENERAL HOSPITAL §a, d9 se bodo nacionalizacije odda v najem v bližini E. 93 St., stavbišč izvajale samo v krajih, jin Reno Ave. Kličite BR 1-6204. ki so proglašeni za mesta odnos-_______________________(73) no mesta naselja drugod pa ne. Hiša naprodaj Istočastno z gornjo odredbo o E 72 hlizu St. Clair Ave., 3 določitvi mest in mestnih na- 50^ preproge od stene do stene, selij je bila tudi imenovana re- Bene|:iki zastori, plinski furnez, publiška komisija za- nacionali- avtoirMični ta)ak, IV2 garaža, zacijo stavb in stavbnih zem- Na n55 E 72 St. (74) Ijišč. Za predsednika komisije ----------—---------- je imenovan Matija Dolničar, Hviša "aprodaj sodnik Vrhovnega sodišča LRS. za 2 družim 5-5, v Euclid. Vse Njegov namestnik je Karel Me- udobnosti Kličite od 10 zj. do jak, sodnik istegal sodišča. Čla- °Poldne KE 1-7419. (i ) ni pa so Mirko Hočevar, pom- y najem sekretarja v Sekretariatu Jz- odda se opremljena spalnica vršnega sveta za splošne gospo- in kuhinja moškemu, privatni darske zadeve. Njegov namest- vhod vpra§a se na 1153 E. 6L nik je ing. Marijan Prezelj, pom. j st —(74) sekretarja v Sekretar!jStu iz- Wilmington, Del. or call OLympia 6-2551 KDO BI BIL TAKO NATANČEN? — Pr: nas p Združenih državah morajo imeti v vseh trgovinah natančne tehtnice, pa se še k upet tu in tam pritožijo nad nepoštenimi prodajalci, ki se ne zavedajo, da “dobra mera ih vde/a v nebesa pomaga.” V Ekvadorju v Južni Ameriki niso tako natančni. Mesar uporablja na preprosti tehtnici mesto uteži kar kamne, pa ni pritožb, ker je meso tam pač tako — poceni! vršnega sveta za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve, za člana Janko Dekleva, drž. podsekretar v Drž. sekretariatu za finance LRS, za njegovega namestnika dr. Leopold Grošelj, načelnik v Drž. sekretariatu za finance LRS. Petrolejska ležiščp na Krasu Geologi se že dalj časa bavi-jo s študijem kraškega sveta. Po njihovem mnenju ns-j bi Kras skrival v sebi ležišča petroleja. Največja možnost teh ležišč naj bi bila na področju okrog Škocjana v globini 3000 metrov. Taka, ležišča naj bi bila tudi v postojnski in ljubljanski okolici. Na plenarnem zasedanju o-krajnega sindikalnega sveta Ljubljane so sklenili, da niti o-krajni nti občinski sindikalni sveti ne bodo potrjevali nobenih tarifnih pravilnikov, ki ne bi predvidevali nagrajevanje de- PAPIRANJE IN PLESKANJE ZNOTRAJ KLIČITE IV 6-0803 (76) AKO IMATE NADUHO se oglasite pri nas! Imamo garantiran preparat, ki vam bo pomagal 100% , MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies Vocal St. Clair Ave in E- 68 St CE HOČETE . . . prodati ali kupiti poseatvo ali trgovino) obrnita ce do naa m. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-8S0T Pegam in Lambergar (pisal dr. Fr. Detela In ko se je ponudil la po dobrih prijateljih kneginji za zastopnika, ga je ona nakrat-ko zavrnila in pooblastila svojega tajnika, doktorja Lenarta, potem priorja Gregorja iz Gorko bi se to popravilo? S kako prav veliko uslugo. Znana mu je bila onemogla- častihlepnost kneginje vdove, in na to je oprl naklep. Priskočil bod'e na pomoč kneginji, šibkejši stranki, sam od sebe, da se zravnajo sile. Kneginja mu bode odpustila, in on bode zopet odločeval, pritiskal zdaj na eno, zdaj na drugo stran in varoval svojo korist. Kakor rekel, tako storil. Porožljal je gospod Vitcrvec z mečem in se jel potezati za kneginjo, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo med njima. A dokler je postopal le zasebno, so se jezili cesarski svetovalci na tihem; ko pa se je začel mešati v obravnave in zavlačevati dogovore, so sklenili, da se iznebe sitnega mešetarja; in kar ni šlo izlepa, je moralo iti izgrda. Nekega dne, ko so se bili se-šli zopet odposlanci cesarjevi, dva: brata Ungnada in Ureh, škof krški, s pooblaščenci celjskimi, je prirožljal meni nič, tebi nič tudi gospod Vitovec. Po prijaznih pozdravih otvori škof Ureh zborovanje s tem, da pozove pooblaščence, da naj prebere vsak svoje pooblastilo. Vitovec je obsedel, ko je prišla vrsta nanj. “In čigav pooblaščenec ste Vi. gospod baron?” je vprašal škof. Vitovec je molčal, v ruadi, da se oglasi zanj kdo izmed celjskih zastopnikov, katerim je bil že pomagal o mnogih prilikah; a prior je gledal v svoje listine in doktor Lenart je zmignil zlo-rad z rameni. “Čigav pooblaščenec ste, gospod baron?” je ponovil škof. “Čigav!” je vzkliknil Vitovec in kri mu je zalila lica. “Sam svoj, za Boga!” in udaril je z mečem ob tla. A na- noge je skočil Janez Ungnad in za njim njegov brat, dn tudi škofu je silila kri v lice. “Mi, gospod Vitovec,” je dejal odločno, “se pogajamo s kneginjo vdovo; njeni pooblaščenci so gospod prior, gospod jajnik in gospod komornik. Z Vami smo se pogodili in se nimamo več pogajati.” “A boste se če pogajali, boste!” je zagrozil razvneti mož in zaloputnil vrata za seboj. Kaj bi ne bil hud! Pred mesecem še najvažnejša oseba v grofiji, ko se je polnopravno dogovarjal s cesarjem samim, in zdaj? Peto kolo! Niti kneginja ne mara za njegovo pomoč. Zasedel je konja, da se umiri nekoliko in zbere svoje misli, in dirjal iz mesta ob Savinji doli. Ozrl se je na celjski grad nad seboj, ki je bil že v tujih rokah, in zaškripal z zobmi. Zdelo se mu je, da ga vojaki, ki ga srečujejo, ne pozdravljajo več tako spoštljivo, da se mu ta in oni celo roga, in lomila ga je neizmerna jeza. Jokal bi se bil, da ni pozabil že zdavnaj. Pot mu je prestregel Janez Ostrovrhar, zvesti njegov tovariš. “Kaj ti je, zarjaveli husit?” je vpil nad njim. “Ali se že bojiš večnega miru in pokoja? Morebiti se bodemo pa v nebesih tudi rvali in borili.” Zamolklo je vzdihnil Vitovec in pogledal stran, da mu oni ni videl v oči; a Ostrovrhar ga je razumel. “Kaj ne, brate?” ga je tolažil. “Zavrgli so te kakor brezzobemu psu. Kaj se hoče, starec moj! Vse prejde. Nič več ne bodeva hrumelai po Ogrskem in Hrvaškem, čepela bodeva mirno vsak na svojem gradu, kekor dva oskubena petelina, preštevala bodeva desetino svojih kmetov in na večer se opi-vala s cvičkom. Semtertja bodeva še podrla kakega srnjaka, potlej se nama bodo pa začela tresti kolena in treba bo misliti nai oni svet. Zakaj, Vitovec, jaz se bojim, da bodeva morala tudi midva umreti.” “Oh!” je vzdihnil zopet Vitovec. “Bes te lopi, Vitovec! Ko sem tako brez dela, mi prihaja zopet nevesta na misel, Lambergari-ca. Aj, ni bila napačna deklica;1 in če presodim po pravici samega sebe, je nisem vreden. A dal sem ji slovo zaradi tebe, Vitovec! Vate sem se zaljubil in pa v božjo kapljico; a, bogme! ne smeta se mi držati kislo! Povej, kaj te teži!” In Ostrovrhar mu ni dal miru, dokler ga ni pregovoril- S pripovedovanjem si je olajšal Vitovec srce, in dobro so mu delai preprosta tolažila zvestega prijatelja. “Moj brat te je tudi zapodil?” se je čudil Ostrovrhar. “Kaj more tvoj brat!” je odgovarjal oni. “A tadva Ungna-da! Tadva moram še plačati! Ti, vem, da bi bil planil kar z mečem nad njiju.” “Jaz?” se je smejal Ostrovrhar. “Tega ne vem; a to vem: če bi se bilo prigodilo meni kaj takega, bi se jaz napil tako, da bi ležal dva dni in dve noči. — Oj, bratec, stori tudi ti tako!” Vitovec se je branil. “Ni ga boljšega pomočka, Vitovec. Mene je učila izkušnja!” Vitovec je odkimaval. “Samb za poskušnjo!” je silil Ostrovrhar. .“Če se ti ne obnese, pusti drugič. A samo enkrat me poslušaj! Moj svet je dober. Kadar te kdo razjezi, zarobanti, da se strese hiša., in udari, da se pokaže ogenj, potlej se pa napi j in pozabi! To je zdravo za dušo in telo. Jezo kuhati pa in premišljevati, kaj bi čez tri leta storil komu žalega, to pa ni krščansko, in vidi se ti, da si še vedno trdoglav husit.” Se priporočamo 7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO SlROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahtro pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 I i 4 Z a vaš pomembni dan! Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA * * I. I I I k ^ fill? St. Clair Ave. / Cleveland 3, Ohio ^ IIE 1-0628 Kaj da mislijo častiti bralci o načelih junaškega Ostrovrhar-ja, to nam ni znano, tudi se ne maramo prepirati o moralni vrednosti njegovega sveta, dasi bi se dalo mnogo povedati pro et contra: a istina je, da bi bila za Vitovca in za kneginjo in za cesarja in za mnogo tisoč miroljubnih ljudi velika sreča, ako bi bil poslušal Vitovec izkušenega prijateljai. A taki smo: naj si tudi sami nakopljemo nesrečo, da le iztresemo jezo nad krivcem. Vitovec je bil zbral svoje misli,. se nasmehnil in zahvalil O: strovrharja za njegov svet; a ko ga je hotel ta ves vesel vleči s seboj k “črnemu volu,” se mu je ustavil prijatelj. “Pojdi ti sam, Janez,” mu je rekel, “in pij še zame; a to mi povej: če bi jaz že razvil zastavo, potegneš li z menoj?” “Takoj, brate, in proti komur-sibodi,” je vzkliknil oni in se izgubil v gostilno “pri črnem volu.” Črno oblečena je sedela kneginja pri oknu, gledala za obla- ki in Se spominjala minljivosti pozemeljske sreče. Pred pol letom še družica kraljicam, se bode morala skoraj umekniti na kak samoten gradič in zapuščena in pozabljena preživeti še mlada leta. Kako odpadajo prijatelji, na katere se je bila za,-našalai naj trdneje! Kako gleda vsak, da se ne zameri cesarju, njo pa žalijo brez kazni! Kako brezobzirno se baranta s tem, kar je bilo doslej njena last! Spomnila se je bila baš zopet so-vražnegai Vitovca, ko ga napove sluga. Ostrmela je, a slutila takoj, kaj da ga je privedlo; zakaj vedela je dobro, kaj se je bilo dogodilo med njim in Ungnadq- ma. Izpreletelo jo je prijetno čuv-stvo zadoščenja, in zlorada ga je sprejela, da mu oponese čudno ravnanje. A ko ga je videla pred seboj potrtega in ponižanega, ji ni šla več ostra beseda |Z jezika; vprašala ga je prijaz-Jno, česa da želi. On pa jo je prosil odpuščenja, in taka prepri-, čevalna skesanost je vela iz nje-I govih besed, da mu je ona ga-i njena podala roko, ki jo je Vito-|vec goreče poljubil. Takoj je pokazal kneginji bistri um, koliko bi ji utegnil koristiti skesani vojak; a za ves svet bi ne bila hotela razodeti, da ga le količkaj potrebuje, in ponosno iti. A Vi- de- svet, je pomignila, da sme tovec se je obotavljal-“Milostiva kneginja,” je jal, “ako Vam ne mrzi moj ^ I Vas prosim, ne prenaglit6 se pogodbami. Stavite zahteV ’ ! kakršne se spodobijo kneginj1^ j vdovi mojega dobrotnika, 111J (jih podprem v dveh dneh z v ma tisočema konjikov.” (Dalje prihodnjič-l DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK ■131 R». Clair Ava.. vhod na K- *Z " Uradne ure: *1. do 7 I',■ PrHave nepotrebne M,H Nr,r*h A merlnnn h«"*«. Art*! !irt- 0M(fV:n' V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA. OČETA, SINA IN BRATA Joseph J. Lužar ki je v Gospodu zaspal dne 11. aprila 1958 K,-ko smo srčno Te ljubili, * bil si največji naš zflklad. Prezgodaj smo Te izgubili, bilo je konec lep'h nad. V srcih naših vedno živel boš, čeprav je že eno leto minilo, odkar srce se Tvoje zlato poslovilo, na grob Tvoj nosimo Ti svežih rož. Tvoji žalujoči ostali: MARY LUŽAR, soproga CELESTA, hči JAMES JOSEPH, sin ANTON in JENNIE LUŽAR, oče in mati ANTHONY, JOHN in FRANK, bratje JENNIE PAJK, JOSEPHINE BRODNIK. ANNA DOLES, VERONIKA GERJEVIC in MARY ECKART, sestre Cleveland, Ohio, 13, aprila 1959. NAROČITE Sl DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI SLOVENSKI TISKOVINE PRI ........ ja-V SfCStOOG* ost'*’' I AVE- AFELY ŠOTORI IZ PAPIRJA — William Moss je izdelal nove papirnate šotore, ki so poceni in dovolj trdni, da zdrže za eno sezono. Na sliki ga vidipw, ko postavlja svoj papirnati šotor. Novi papirnati šotori in druga oprava za taborjenje bodo na ogled pri prodajalcih Ford avtomobilov. ' • EACH ACCOUNT INSURED TO $10,000 BY AN AGENCY OF THE FEDERAL GOVERNMENT ASK FOR A SAVE-BY-MAIL KIT YOUR SAVINGS WILL GROW FASTER AT 3%% BE A SYSTEMATIC SAVER CLAIR AVINGS THREE LOCATIONS: 813 East 185th Street 25000 Euclid Avenue 6235 St* Clair Avenue