Posamezna številka 6 vinarjev.
Siev.iu.
Izven Ljubljane 8 vin.
v LjoMjflni, v lerefc 20. mo|oi9i3.
Leto XII.
= Velja po pošti: Ka oelo lato naprej . , K 28'—
sa en meaeo ...... 2-20
sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo , „ 35'—
V	LJubljani na dom: Za sel« leto naprej . . K 24'— sa en mese- „ • • » 2'—
V	uprav! prejeman mesečno „ 1*70
ss. Sobotni. Izdaja: =
sa celo let( ...... 7'—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inosemstro „ 12*—
Enostolpna peUtvrsta (72 ob): za enkrat . . . • po 15 t za dvakrat .... „ 13 .. sa trikrat .... „ 10 u sa večkrat primeren popisi.
Pirjina Kinili, OMnaHtiM.!
enostolpna petitvrsta po 18 vin. Poslano:
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, lzvsemil ne« delje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vosnl red,
gar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranHrana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Rečna poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani
Poloni francoske lope šole.
Francozi prihajajo do dragocenega spoznanja, da jih je njihova preznana lajiška ali svobodna šola, v katero je merodajna javnost stavila toliko upov, popolnoma razočarala. Značilno za današnje razmere na Francoskem jo, da celo veliki svobodomiselni dnevniki in revije objavljajo zelo ostre kritike o sedanjem šolskem sistemu in njegovih »uspehih«, ki ugledu Francoske zelo škodujejo. Veliko pozornost pa je vzbudil članek v glavnem liberalnem listu »Journal desDebats«, ki z redko prosto-dušnostjo podaja sliko popolnega ruina francoske lajiške šole. Članek pravi v glavnem tako-lc:
Šola plemenitim namenom vseh tistih, ki so jo zasnovali kot zavod za pospeševanje nravnosti, omike in patrijo-tizma, ni ustregla. Šc več, njena organizacija, poslovanje in uspehi njenega pouka so narod popolnoma razočarali. Šola jc sicer brezplačna, toda za vse, kar ne spada h predpisanemu učnemu redu, je treba šolnine v denarju (n. pr. za nadzorstvo učiteljevo pri izgotavlja-nju šolskih nalog od strani učencev, za dopolnilne kurze). Zakon določa sicer obligatorični šolski obisk, toda na tisoče učencev ne prestopi šolskega praga, ali pa le za kratko dobo. Statistika je dokazala, da manjka vsako leto dne 1. decembra povprečno 500.000, dne 1. junija pa 1,200.000 do 1,300.000 šolskih otrok. Takih horendnih šolskih zamud celo pred letom 1871, ko jc veljala šc splošna šolnina, nikdar ni bilo. Stariši so plačevali, pa so tudi strogo pazili na šolski obisk otrok. Danes pa se nikdo za to ne meni in je tudi šolska nadzorovalna oblast brez vsake moči. »Baaikerot šolskih komisij« na Francoskem je danes beseda-krilatica.
Lajizacija francoske ljudske šole se je prvotno tikala le učiteljstva, pozneje pa osvojila tudi duh pouka. Prvotni prosti šoli, ki bi vzgojila ljudi plemenitega mišljenja in srca, so vtisnili pečat ozkosrčnosti, ji dali polemični in fanatični značaj. Beseda »svetna vzgoja« jc dobila pomen »protiverske«. Šola je dobila v imenu nevtralitete več ali manj ateistiški značaj. Celo večno-veljavni principi morale so se morali podvreči »evoluciji«, ker si je vse želelo nove svetne, socialne in državljanske morale. Zato se jc tudi iz šolskih
knjig dosledno črtalo vse, kar .spominja na Boga.
Tako omenjeni list.
Še žalostnejša pa jc slika francoske svobodne ljudske šole, čc jo gledamo v luči njenih uspehov. V listu »Eco de Pariš« je pred tedni neki visoki funkcionar zapisal te-le značilne besede: »Mladi učitelji, zlasti tisti, ki so komaj dovršili svoje nauke, nimajo nobenega moralnega prepričanja. Njihovi nravstveni nazori so šc veliko slabši kot njihovo intelektualno življenje. Samo v nečem so na jasnem, da je namreč treba učiteljsko elelo zmanjšati, plače pa zvišati.« Totalne neuspehe Ar intelektualnem oziru pa kažejo sledeča dejstva: »Pri rekrutni izkušnji 1. 1912 se je izkazalo, da jc bilo med 227.068 vojaškimi novinci 50.800 (torej 22 4 odsti) takih, pri katerih se ni mogla konsta-tirati »skoro nikaka izobrazba« in so jih smatrali za analfabete. V depar-tementu Morbolian je bilo med 2135 re-kruti 808 skoro popolnih analfabetov, 274 vojakov pa popolnih ignorantov.
Dejstvo je, da več kot petina lajni potrjenih francoskih vojakov nima. ne samo nobene ljudskošolske izobrazbe, marveč niti najenostavnejšega znanja. Iz opisanih dejstev sledi, da ni niti enega kolesa v našem šolskem aparatu, ki bi ne imel obžalovanja vrednih razpok. P a m e t n i p r e -o k r e t k resničnemu šolskemu pouku bi bil tedaj neobhodno potrebe n. Učiti se pisanja, čitanja in računanja, znati, kal>p postanem pošten državljan, to je vzgojni minimum, ki ga lahko vsak učenec doseže. Stremljenje po tem minimu izobrazbe je sicer uborno, toda če sc to doseže, tedaj Francije ne bo več zadela sramota kot leta 1912, ko je bila skoro četrtina rekrutov ignorantov.«
Tako uničujoče sodbe Francozov o lastnem svobodomiselnem šolstvu še nismo čuli. Duhovi se vzbujajo iz fra-masonske hipnoze.
Optimistično presojanje razmerja
(Izvirno telegrafsko poročilo.)
Belgrad, 19. maja 1913.
O f i c i o z n o se poroča: Srbsko-bulgarski spor se zadnja dva dneva mnogo mirneje presoja in mnogo indi-cij opravičuje optimizem. Pomirjevalni ton merodajnih bulgarskih izjav har-monira sedaj z mirnim razumevanjem,
ki se že nekaj časa uveljavlja v srb- 1 skih merodajnih krogih. Veliko nevoljo vzbujajoJalarmantne vesti, ki se širijo preko Dunaja in ki nimajo nobene stvarne podiage, marveč gre lc za pretiravanje in neopravičeno uvaževanje neodgovornih in nepremišljenih napadov in senzacij gotovega časopisja ali brezvestnih korespondontov. Tudi tukajšnji resnejši listi pišejo jako mirno in izražajo nado v uvidnost bulgarskih državnikov.
Danes so se, kakor se zdi, končala posvetovanja srbskih merodajnih krogov, ki so trajala vse dni minolega tedna. Vojvoda Putnik je danes odpotoval v Skoplje. Spaiajkovič odpotuje nazaj v Sofijo. Pogajanja med vladama sc bodo vršila na prijateljski način na podlagi stvarnih argumentov. Poizkusilo se bo vse, da se izogrneta nc lo komplikacijam, marveč tudi vsakemu razsodišču ali presojanju od strani velesil — vsaj v glavnih temeljnih vprašanjih. Vesti o ultimatih in aneksiji okupiranih teritorijev najodločneje demen-tirajo.
Zdi se, da sc bodo zvezno vlade med sabo tako sporazumele, da se bodo pogajanja o razdelitvi ozemelj vršila skupno kakor en sam kompleks in istodobno ob udeležbi vseh štirih zaveznikov. Samo mod Srbijo in Črnogoro bi utegnila teritorijalna vprašanja. priti kasneje na red in sc bodo rešila skupaj z ostalimi vprašanji o bodočem razmerju med obema srbskima državama. Med Srbijo, Bulgarijo in Grško se bo vsekakor poizkušalo že te dni rešiti vsa razdelilna vprašanja v celotnem kompleksu. Ravno tako se zdi, da se bo tudi mirovna pogodba v Londonu podpisala istodobno od strani vseh zaveznikov, ker je Bulgarija sedaj pristala na to, da se vzemo v pogodbo garancije za rešitev vprašanj, ki interesirajo ostale zaveznike.
Vsekakor sc v poučenih krogih trdi, da za seclaj niso umestne alarmantno vesti in da jc veliko upanja, da se doseže miren sporazum. Na vsak način si vsi oni faktorji, ki jim jc na tem, da se negotovosti čim preje napravi konec, — iz vseh sil prizadevajo, da se zagotovi mir, katerega zavezniki sami najbolj želo. O sklepih in odločbah srbskih državniških posvetovanj, ki so sc vršila v zadnjih dneh, javnost nc izve najmanjše stvari in se varuje o njih največja tajnost, ker niso samo princi-pielnc, nego tudi taktične narave. Gotovo je samo to, da Srbija in Grčija zahtevata medsebojni teritorijalni do-
tik in v glavnem desno stran Vardarja. O kakih najnovejših propozicijah bulgarsko vlade doslej tu še ni ničesar pozitivnega ananega. Verjetno pa je, da se bo tekom tedna posrečilo dobiti pozitivnih obvestil o namerah bulgarske vlade.
NOTRANJE POLITIČNE ZADEVE.
Pred politično razpravo v poslaniški zbornici. — Za nemško pisavo na železnicah. — Nižjeavstrijska deželna krščansko socialna stranka. — Dr. Un-gerjev nasledik.
Z Dunaja so poroča, da jo Stiirgkh sklenil, da v svojem današnjem govoru o zunanjem položaju ne bo govoril, marveč sc bo pečal le z notranjimi zadevami in sc bo zunanjih zadev zgolj dotaknil. Zunanji minister je namreč mnenja, da bi o zunanjih zadevah mogel Stiirgkh le govoriti, če bi zbornica jamčila, da sc debata nc vrši, a zbornica je izjavila ne in ravno v sedanjem trenutku noče molčati; vsled česar je Berchtold umaknil poročilo Stiirgkho-vo o zunanjem položaju in izjavlja, da spadajo zunanje zadeve v delegacije. Prvi govori danes dr. Korošec, za njim govori dr. Gross; zunanja razprava bo trajala do 28. t. m., 27. zboruje zopet konvent senlorjev, tla določi nadaljni spored. Dr. Schiirff vloži danes v zbornici interpelacijo, v kateri sc jezi, ker so po državnih železnicah vedno bolj odstranja kurent na nemška pisava, ker da delajo na to Nemcem sovražni vplivi. — Nižjeavstrijska deželna krščansko socialna stranka je imela dne 19. t. m. svoj strankarski shod, na katerem .so naglašali, da hočejo biti enakovredni soborilei drugih nemških strank. Obsodili so nočuveno postopanje svobodomiselnega dijaštva v Gradcu proti krščanskemu dijaštvu in zahtevali popolno enakopravnost na vseučiliščih. Zahtevali so državno policijo za mesta z vseučilišči in izjavili, da bodo krščanski socialci na deželi brez kompromisu samostojno nastopili in želeli, da bi postal Gcssmann zopet državni poslanec. Obsodili so tudi slabotno postopanje naše diplomacije ob balkanski krizi. — V parlamentarnih krogih se trdi, da državni zbor no bo zboroval čez prvo polovico meseca junija, nakar se prično poletne počitnice. Ž vodilne parlamentarne strani sc pa poroča, da sc konča poletno zasedanje šele koncem junija. — Zasebno se z Dunaja poroča, da postane predsednik državnega sodišča sedanji podpredsednik pl.
LISTEK.
Koilo.
(Bulgarski spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Jaklič.)
(Konec.)
Polnoč je žc minula, ko je zapuščal Mladen vas in sedaj jc hitel k vlaku.
Dosedaj ni naletel na nikogar, nihče ga še ni videl.
Vas jc bila prazna, izumrla; to ga jc veselilo, ker je hotel, da jc njegov prihod in tega vzrok neznan. Šele sedaj sc je spomnil, da sc jc pregrešil proti vojaški disciplini.
Hitel je dalje, ker ni vedel za uro in bal sc je, da se zdani, predno dospe do vlaka.
Močan veter je pričel vleči čez polje in mračno je bučal med drevjem.
Ko jc Mladen tekel žc dober kos po polju, jc naenkrat zapazil visok svit. Ozrl se je. V dalji je ugledal rdeč plamen na razorih. Veter jc plamen razganjal in vne-mali so sc novi razori. In cela okolica jc malikovala svetlemu morju in po polju sc je ogenj čim dalje bolj in bolj širil.
Naenkrat je začul Mladen korake v bližini. PrestraSeno *c jc ozrl in videl je dve Dostavi, ki sta hiteli proti njemu. Dva
kmeta sta bila iz njegove vasi. Urno je skočil v grmovje in hitel dalje. Prepričan je bil, da ga kmeta nista videla.
Pomirjen je tekel dalje in zopet sc je ustavil, da jc opazoval požar.
Pogled ga je zabodel. Koliko človeškega dela je bilo uničenega.
Jasno jc bilo, da je zažgala polje iz hudobije zločna roka! Mladen jc v tem videl zase slabo znamenje. Tekel jc naglo, a zlokobni ognjen svit mu je neprestano sledil. Ko se je skril za gričem, sc jc oddahnil Mladen.
Njegovi tovariši so vsi trdno spali. Mladen jc padel na zemljo in zaspal v onem hipu, ko se je prikazala zarja na nebu.
Most je bil kmalu popravljen in vlak jc lahko nadaljeval svojo pot.
Popoldne so došli v svoje določeno mesto.
Drugi dan zvečer jc bil Mladen poklican k predstojniku. Zelo sc je začudil, zakaj jc bil poklican. In njegovo začudenje se jc izpremenilo v grozo, prebledel jc, ko jc zagledal pri predstojniku Miloša, Ccnki-nega očeta.
> Ali me jc kdo videl?« si je mislil.
»Ne, o tem nc ve nihče. Miloš me gotovo hoče obdolžiti tega, kar sem dejal ob odhodu. To mi vendar nc bo škodovalo.«
Častnjkov obraz je bil strog.
Mladcu je stal pred njim kol kamenit steber.
»Mladen Rajčev, ali si se kam odstranil, ko ste se ustavili pri poškodovanem mostu?<; ga jc vprašal častnik.
Mladen je takoj spoznal, da vedo za njegov izlet v domačo vas. Gotovo sta ga kmeta spoznala in naznanila. Trdno jc bil odločen ne lagati, povedati golo resnico in tudi kazen pretrpeti. Samo nekaj ni hotel povedati, da jc videl Ccnko. Rajše umre, kakor da bi to povedal. In vedel je tudi, da bo držal svoj sklep. Njegova odločnost jc bila jeklena.
Mladen jc bil eden onih strogih kmetov. Teh je pri nas mnogo, ki imajo trd, neupogljiv značaj. V zadnji vojski so sc pokazali v svoji brezmejni potrpežljivosti in redki brezčutnosti, ki jc podobna popolni brezbrižnosti, in to so kazali šc celo ranjenci pod zdravnikovim nožem.
Mladen je izgovoril, da jc bil v domači
vasi,
-Kaj si tamkaj počel?«
Mladen je molčal.
>Lažeš! Ti nisi bil v naši vasi, temveč na naših poljih!« jc kričal Miloš.
To jc bilo za Mladcna veliko presenečenje.
Gotovo ni vedel nihče za obisk, To ga je veselilo, ali zakaj sc jc Miloš tako jezil. Po čemu jc prišel semkaj? Vsega tega ni Mladen umcl.
Kaj si delal na Miloševem polju?' jc vprašal častnik, ker zdelo sc mu ni vredno
vprašali, kaj jc delal v vasi, ker bil jc prepričan, da tamkaj ni bil Mladen.
Šele sedaj je uvidel Mladen, česa ga dolže. Zažgano polje jc bilo Miloševo in ta ga sumi požiga, tako groznega zločina! Ta misel ga jc razjezila, a je dejal mirno:
»Bil sem v vasi. Na Miloševem polju nisem bil in tudi nimam tamkaj ničesar iskati.«
Pred njegove oči sta stopila ona dva kmeta.
Častnikovo čelo jc potcmnclo.
»In zakaj si zadnjič pretil Milošu!« je vprašal in pokazal častnik na Miloša.
Začudeno je pogledal Mladen Miloša.
»Zakaj sc delaš sedaj neumnega!« je kričal Miloš. »Gospod častnik, vprašaj ga, ali mi ni grozil, da me požene s petelinom v zrak?«
»Odgovori!« jc velel častnik.
»Grozil sem mu!« jc odgovoril Mladen.
Ta odkriti odgovor jc začudil častnika in ugajal mu jc zelo. Mladen si jc pridobil pomilovanje, a k nesreči so vse okoliščine govorile proti njemu. Častnik ni prav nič dvomil, da ima pred seboj pravega po-žigalca.
»Odpelji ga na stražo,« je ukazal stražniku.
Ko so Mladcna odpeljali, se jc obrnil častnik k Milošu:
Čudo, fant ni prav nič podoben.*
»E, prefrigan lump je. gospod stotnik*.
17498014
Grabmayr, podpredsednik pa grof Adal-b*rt Schdnborn.
NOVI BOJI LAHOV V TRIPOLISU.
»Agenzia Štefani« poroča iz Ben-gazija o rekognosciranju generala Mambrettija v Sidi Gavbi in v Ras-Elainu 16. majnika. Prvi del operacij je izpadel za Lahe sijajno. Lahi so osvojili močno utrjene sovražnikove postojanke,'levo krilo so pa sovražniki napadali, ko so Lahi počivali. Lahi so v teh bojih izgubili mrtvih 7 častnikov in 72 mož, ranjenih je pa bilo 29 častnikov in 250 mož.
VELIKI VOJAŠKI NEMIRI NA FRANCOSKEM.
Nemški listi poročajo: V Toulu so Vojaki 77. brigade, pešpolkov št. 146 in 153 zopet priredili javno proklamacijo, ker so pod orožjem pridržali letnik 1910. Zbralo se je do 100 vojakov, ki so hoteli skupno v mesto korakati. Krajni poveljnik polkovnik Beuchon je poizkusil vojake pomiriti, a ker se mu to ni posrečilo, je poslal nad upornike pehotno patruljo, orožnike in dragonce. Manifestanti so pobegnili. Neki desetnik, ki mu je bilo ukazano voditi patruljo proti manifestantom, se je branil ukaz izvesti. Ko je neki major na vežbališču vojake demonstrante miril in jih pozival, da naj ne demonstrirajo, so vojaki klicali: »Rajši gremo na vojsko, kakor da tri leta služimo!« Enega poročnika so vojaki pretepli. Francoski zbornici je 19. t. m. poročal vojni minister, da bodo znašali stroški, ker se je pod orožjem pridržal letnik 1910, 400 milijonov frankov.
Pariz, 19. maja. .V vojnem ministrstvu izjavljajo, da ni bilo v Toulu nobenega upora. Nekatere politične stranke so priredile demonstracijske izjave proti pridržavanju letnika 1910. Mestni poveljnik je dal trobiti alarm, zato da se je vojaštvo pridržalo v vojašnico, ker je hotelo poveljništvo preprečiti, da bi se vojaki udeležili demonstracije.
Balkanski zapleillali.
NAŠE VOJAŠTVO.
Dnnaj, 19. maja. »Militarische Rundschau« poroča: Pri četah v Bosni, Hercegovini in v Dalmaciji se sme 8 odstotkom vojakov dovoljevati dopust do Štirinajst dni.
POLOŽAJ V SKADRU.
Skadar, 19. maja. General Bečir je moral mesto popolnoma zapustiti. Storil je to v petek. Le malo Črnogorcev jc še v mestu ostalo. Črnogorski častniki smejo hoditi po Skadru s sabljami, črpogorski vojaki pa ne. Taraboš, Brdico, Bardanjol in ostale utrjene postojanke so Črnogorci popolnoma zapustili. Topove so Črnogorci prepeljali v Rjeko in Virpazar. 5000 Albancev sme ta mesec v Skadar, da bodo neoboro-ženi navzoči ob zahvalni službi božji v katedrali. Mesto je mirno, a brez ski*bi še niso. Z gora dohajajo vznemirljiva
Kaj se ni zvijal kot pri spovedi? Komitov sin ali more biti drugačen?« ga je prekinil živahno Miloš.
Častnik ga je samo ostfo pogledal in odšel iz sobe.
Mladena so izročili sodišču,
Mladen je bil obsojen na tri leta ječe. • • *
Že nad pet mesecev je sedel Mladen V ječi.
Nekega dne se je mladi vjetnik silno razburil. Za orožnikom je videl stopati v njegovo celico Miloša, Cenkinega očeta.
»Moj sin!« je zaklical Miloš ves iz sebe, »Le korajžo! Izpuščen boš iz ječe! Nedolžen si! Prokleti Stano je zažgal moja polja. Sam je priznal. No, pridi no k meni!«
Mladen ni verjel besedam. Žandar je potrdil Miloševe besede in prebral mu je razglas, glasom katerega je bil Mladen oproščen vsake kazni.
»Sinko, ali mi moreš odpustiti, ker sem ti storil toliko krivico,« ga je prosil Miloš skoro solzan. »Zakaj nisi takrat govoril resnice. Sedaj vidiš, kaj si si napravil.«
"Saj sem vendar dejal, Miloš, da tvojega polja še videl nisem.«
»Seveda, sedaj verujem. Ali ko so te sodniki vprašali, zakaj nisi takrat govoril, kje si bil in kdo te je videl v vasi?«
Mladen je pomislil. »Zakaj nisem povedal, radi Cenke.«
»Kako to? Radi Cenke?«
»Poslovit sem se bil šel k njej. Takrat »va si prisegla, da se poročiva.
Gledal je Milošu v oči in tega ni obšla feza, temveč drugo čustvo.
»Tako je bilo torej. Torej se resnično ljubita, Ti in Cenka? Zato ie tako ža-
poročila. Pred dnevi je hotelo več rodov iz Tirane, ki so vsi Essad paši udani, priti v Skadar pod pretvezo, da slave osvoboditev Skadra, dejansko pa zato, da provzroče nemire. Rodova Hoti in Grudi, ki sta po poslaniški konferenci Črnigori pridejana, nočeta o črnogorski nadvladi ničesar čuti. Podpirajo jih vsi Malisori. Deputacija duhovnikov in menihov je prijezdila v Skadar in prosila nadškofa, naj velesile obvesti, da ne pripuste, da pride del njih bratov pod Črnogoro, predvsem pa ne rodova H6ti in Grudi, ki se že stoletja za svojo svobodo borita.
MED ZAVEZNIKI.
Dunaj, 19. maja. »Jugosl. koresp.« poroča iz Sofije: Ministrski predsednik Gešov je nekaterim poslancem podal z ozirom na bulgarsko-srbskt spor pomirjevalne izjave. Zatrjeval je, da delujeta obe vladi na to, da se spor mirno reši. Bulgarski kabinet je dobil pomirjevalne izjave iz Belgrada, po katerih se lahko sklepa, da žele na Srbskem kakor na Bulgarskem rešitev v vzajemnem sporazumu. Razume se, da ne more sprejeti Bulgarska za podlago pogajanja nič druzega kakor sklonjeno pogodbo. Ne more se govoriti o tem, da bi bila padla ta pogodba in da bi se bili žrtvovali bulgarski interesi. Gešov je izjavil, da so vse vesti o umikanju Bulgarske v teritorijalnem vprašanju ne« osnovane. Besede ministrskega predsednika so napravile na poslance ugoden vtisk.
Belgrad, 19. maja. Srbski poslanik v Atenah, BoskOvič, je došel v Belgrad. Kralj ga je v avdienci zaslišal. Bivanje srbskega atenskega poslanika v Belgradu je provzročilo neutemeljene govorice o sklenjeni posebni pogodbi med Srbi in Grki. ,
Dunaj, 19. maja. »Sudslawische Korrespondenz« poroča iz Aten: Če tudi se oficiozno izjavlja, da Srbija in Grška nista sklenili vojaško pogodbo, vojaški krogi vztrajno trde, da se taka pogodba sklene. Neki politik je izjavil, da take pogodbe niti ni potrebno skleniti. ker bi v slučaju potrebe obe državi brez pogodbe skupno nastopili.
Belgrad, 19. maja. (Uradno.) Izmišljeno je poročilo nekega angleškega li* sta, češ, da sta sklenili Grška in Srbska pogodbo in da sta formalno anek« tirali okupirana ozemlja.
Solun, 19. maja. Včeraj so se blizu postaje Salmanli ob progi Solun—Doi« ran zopet spopadli grški in bulgarski vojaki; Tu pa spopadu ne pripisujejo večje važnosti. Bulgari so po poročilih iz Serresa izkušali zbrati več četaških čet, oblasti so pa rekvirirale živino za armado.
Belgrad, 19. maja. (Izvirno.) Za po-iasnitev srbskega stališča glede razdelitve teritorijev so jako važni naslednji približni podatki iz tabele, ki se je danes. objavila: Bulgarska je osvojila 59.000 km-, Srbija 60.000 km3, Čr,nogora 5000 km", Grška brez otokov 30.000 km*. Od teh teritorijev bi po bulgarskih aspiračijah imelo pripadati: Bulgariji
lostna! In niti besede ni izpregovorila. In prosi me sedaj za Cenko, dam ti jo. Vsi se bodo veselili.«
»Storiš tudi prav, Miloš, ker drugače bi jo vzel z silo, kakor se to spodobi za vojaka,« je zaklical veselo Mladen.
»In če bi jo dal komu drugemu, ali bi mi zažgal?«
»No, no, Miloš. Saj me poznaš.«
»Od sedaj sem tvoj oče, ali razumeš?1 Oče, ne zmoti se, komita,« je zaklical navidez smehljaje Miloš in odpeljal Mladena domov.
Na željo srečnega Miloša sc je vršila zaroka Mladena s Cenko še isti večer, Poroka pa osem dni kasn&je.
Na poročni dan se je raznesla vest, da je izbruhnila srbsko-bulgarska vojna.
Drugi dan je odrinil Mladen na bojno polje.
Nič niso pomagale prošnje in solze mlade, obupajoče žene. Mladen se ni dal omečiti. Na Milošovo prošnjo je dobil teden dopusta, a Mladen ga je zavrnil z besedami:
»Moja žena, moja družina, moje vse je moja domovina, dokler se v njej nahaja sovražnik.«
In šel je od enega ženitovanja do drugega — krvavega.
Ni se več vrnil. Svoje hrabro življenje je izdihnil na gričih pri Caribrodu,
Za spomin jc imela Cenka od njega edinega sinka, lepega, modrookega angelčka. Vpil je na vse grlo in bil je svoje-glaven
Večkrat, kadar jc vnuk vlekel starega očeta za ušesa, je govoril Miloš ter poljubil sinčka:
>Kut oče. Pravi komita!«
87.000 km3, Srbiji 26.000 krtv, črnigori 7O0O ln Grški 11.000 knr' — vse to pa z izključitvijo Albanije v izmeri 26.000 knv. Po srbsko-grškem stališču bi imela dobiti Bulgarija 61.000 knr, Srbija 36.000, Grška 27.000 in Črnagora 7000 km8. Po bulgarski razdelitvi bi po vojni merila celokupna Bulgarija 183.000, Srbija 75.000, Črnagora 16.000, Grška 76.000 knv'; po srbsko-grški raz-lazdelitvi pa: Bu\arija 157.000, Srbija 85.000, Grška 92,u00, črnw?Oi"a 16.000 km". Prebivalstva pa štejejo: Bulgarija 6,600.000, Srbija 4,100.000, Črnagora 500.000, Grška 3,500.000 duš. Pred vojno je znašalo razmerje po velikosti teritorija nasproti Bulgariji: Srbija 50 : 100, Črnagora 9 : 100, Grška 67 : 100. Po bulgarski razdelitvi pa ba znašalo isto razmerje nasproti Bulgariji zdaj: Srbija samo 41 : 100, Črnagora 9 : 100, Grška 40 : 100. Razmerje prebivalstva, ki je bilo prej 70 : 100, 7 : 100 in 60 : 100, bi bilo po vojni po srbski razdelitvi naslednje: Srbija 68 : 100, Črnagora 7 : 100 in Grška 53 : 100. Pred vojno je teritorij ostalih treh zaveznikov znašal nasproti Bulgariji 1266 : 100, po vojni pa naj bi po bulgarski razdelitvi vladalo razmerje 90 : 100, to je vse ostale zvezne, države naj bi merile 10% manj nego Bulgarija sama. Srbija za-hetva teritorialno razmerje 124 : 100; razmerje prebivalstva, ki je preje znašalo 126 : 100, bi bilo sedaj 128 : 100. Po srbski razdelitvi bi dobila Bulgarija 10.000 km3 manj teritorija, katerega dobi Srbija, toda zato pa dobi 17.000 km3 več v Trakiji, ki ni bila v pogodbo sprejeta, dočim jc bila za Srbijo v pogodbi predvidjena Albanija. Po srbski razdelitvi bi ostalo razmerje isto kakor sedaj, tako da bi se ravnotežje ne izpremenilo in bi bila Bulgarija še vedno skoro dvakrat tako velika kakor Srbija. Mobilizirale pa so borcev in neborcev ter trena: Bulgarija 450.000, Srbija 402.000, Črnagora 45.000, Grška 150.000; vojna je stala, ako se računa na vojaka skozi 200 dni po 5 frankov na dan in za vsakega padlega ali nesposobnega, ki jih je imela Bulgarija, 40.000, Srbija 21.000, Črnagora 8000 in Grška 6000, — po 15.000 frankov: Bulgarijo 1050 milijonov, Srbijo 717 milijonov., Črnogoro 165 milijonov in Grško 340 milijonov. Po bulr garski razdelitvi bi stal vsak kvadratni kilometer dobljenega ozemlja: Bulgarijo 12.000 fr. in 46% «aega človeškega življenja, Srbijo 27.000 frankov in 80%. Črnogoro 23000 frankov in 10%, Grško 50.000 frankov in 55% enega človeškega življenja; po srbskem stališču bi bila razdelitev pravičnejša in bi stal vsak pridobljeni kvadratni kilometer ozemlja: Bulgarijo 17.000, ozir. 65%, Srbijo 20.000, ozir. 60%, Črtnogoro 25.600, ozir. 11% in Grško 14.000 frankov, ozir. 22%. V vsakem slučaju plačata Srbija in Črnagora pridobljeno ozemlje najdražje; vendar pa se po srbski razdelitvi razmerje nekako izenači, dasi bi bila Bulgarija še vedno na boljšem, — po bulgarski razdelitvi pa bi Bulgarija dobila svoje teritorialne pridobitve več nego dvakrat cenejše nego ostali zavezniki.
ODTRANSPORTIRANJE TURŠKIH VOJAKOV.
Carigrad, 19. maja. Odpošiljatev turških vojakov iz Albanije v Turčijo je zadelo na težave. Upirati so se pričeli Grki, ki so prvotno dovolili, da se smejo turški vojaki iz Albanije vrniti v Turčijo. Dve velesili sta tozadevno v Atenah posredovali. Vse turške vojake izkrcajo v Beirutu, bolnike pa v Izmi-du. Podoben načrt, da se del vojakov izkrca v pristaniščih črnega morja, se jc na ugovor Bulgarije opustil.
CARIGRAD PRED USODNIMI DOGODKI.
London, 19. maja. ;>Daily Chroni-cle« porota iz Carigrada: Enver beg jc bil, ker se jc bavil s politiko, kaznovan od poveljnika armade pri Čataldži Abuk paše s iOdnevnim zaporom. Veliki vezir je brzojavil, naj puste Enver bega na svobodi. Poveljnik pa. je odgovoril, da sprejema ukaze samo od vrhovnega poveljnika Izet paše, sicer pa od nikogar nc.
Carigrad, 19. maja. Boje se, da izbruhne novo vojaško gibanje, ki bi uvedlo vojaško diktaturo. Branilec Odrina, ijukri paša, bi postal diktator.
izpred sodišča.
KOČEVSKI VELEIZDAJNIŠKI PROCES.
Obtožen je finančne straže paznik Jože Česnik, rojen na Planini. Pri prvi obravnavi je hil oproščen, nakar se je državni pravdnik pritožil. K včerajšnji novi obravnavi obtoženec ni prišpl — zagovarja ga
dr. Žitek. Obtožnica ga dolži, da jc govoril v gostilniški kuhinji v pričo gostilničarke Honigman med drugim pogovorom o vojski na Balkanu tudi sledeče: »Če nas dajo dol', bomo prec robce na bajonete nasadili in šli na drugo stran«.
Prva priča Natalija Honigman, 23 let stara gostilničarka v Kočevju, je med drugim izpovedala, da je Česnik neki večer v kuhinji dejal: »Ja, le naj nas dol' dajo, mi bomo prec naše : šnajctihelne« na bajonete dali in rekli, na, tukaj nas imate.« — Ko je ona rekla: »Če pridejo Srbi sem, bodo .nosove in ušesa rezali,« je on dejal: »Tako daleč ne sme priti, bomo prej puške na tla postavili.« Izpove, da so vrata od kuhinje poleg stranišča in mora vsak mimo teh vrat. Izpove tudi, da je bil Česnik njen stalni gost.
Druga priča, 15lctna služkinja Honifj-manove, Jožefa Pelko, je izpovedala, da je Česnik prišel na kavo v kuhinjo in je na opazko gospe Honigman, če misli Česnik, da nas ne bodo, dejal: »Do tega ne bo prišlo, ker bomo mi puške prej na tla postavili in šli na drugo stran.« Pove tudi, da so bila vrata od kuhinje odprta.
Tretja priča Basilmo Pregel, tajnik poljedelske šole v Kočevju, je izpovedal, da mu je gospa Honigman pravila, da je Česnik rekel: »Če bo s Srbom kaj, bomo mi robce na bajonete dsli in k njim šli.« On da je nato odgovoril, da to ne bode tako hitro šlo, ker jih bodo pomešali z raznimi narodnostmi. Med tem pogovorom je prišel Česnik. Pripoveduje dalje, da je v kavarni Fridl bilo tudi o tem govorjeno in da so se gostje jezili in rekli, da Česnik zasluži, da ga takoj zaprejo.
Po zaključitvi dokazovanja jc državni pravdnik dr. Kremžar predrugačil obtožbo, in sicer, da se je izrazil: »Če nas dajo dol' bomo prec robce na bajonete nasadili in rekli: tu nas imajo« — da se naj radi tega kaznuje po § 305. k. z. Zagovornik dr. Žitek je v tričetrturnem zagovoru dokazoval, da se to dejanje ne more kvalificirati po § 305. k. z.
Sodni dvor je Česnika krivim spoznal po § 305. k. z. in ga obH>dil v tritedenski zapor, vračunajoč Mdnevni in 18uri preiskovalni zapor.
SODNA RAZPRAVA PROTI PAVLU KUNSCHAKU
se jc včeraj pričela. Policija je poskrbela^ da niso ljudje mogli vlomiti v porotno dvorano, v katero so dovolili vstop le poslancem, svojcem porotnikov in časnikarskim poročevalcem. Povabljenih je do 40 prič, med njimi tudi poslanca Domes in David. Kunschak je vstopil v porotno dvorano krepko, oblečen je priprosto, lica so rdeča< navidezno miren si je ogledoval občinstvo, Obtožbo zastopa I. državni pravnik dr. pl, Langer, obtoženca zastopa dr. V. Raben-lechner. Ko se prečita obtožnica, ki jo je Kunschak mirno poslušal, odgovori Kunschak na vprašanje predsednika, če je krivj »Res je, da sem Schuhmeierja ustrelil, a obtožnica se ne vjema z dejstvi.« Obtoženec nato prizna, da je načelno nameraval Schuhmeierja usmrtiti. Izpove, da je obiskoval šestrazredno ljudsko šolo in da se je naučil knjigovodstva v nižjeavstrijskem obrtnem društvu. Do 22. leta je stanoval doma. Izučil se je livarstva v Uebelhorovi tvornici, kjer je služil tudi tri leta kot pomočnik. Ko je služil pri tvrdki Uebelhor, je bil član socialnodemokraškega izobraževalnega društva. Kunschak izpove, da ni nameraval usmrtiti Schuhmeierja, marveč ga je hotel le močno raniti. Kaki politični stranki ni nikdar pripadal, pač je pa bil član socialnodemokraške kovinarske zveze. V Solnogradu je pristopil katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov, a je izstopil, ker je bil predsednik prehud in ker se ni ples trpel, nakar je zopet pristopil socialnodemokraški organizaciji. Kunschak je potoval nato v južno Ameriko, v Argen-tiniji je ostal dva. mesca, nato je odpotoval v južno Afriko, iz južne Afrike je šel nazaj v Argentinijo, nato pa v London. Kunschak se je nato vrnil v Avstrijo, a rdeči strokov-ni zvezi ni hotel več pristopiti, vsled česar je izgubil na zahtevo rdečkarjev delo pri tvrdki Schuckert. Zaupnika socialne demokracije sta bila zaradi tega obsojena. Socialna demokracija ga je nato pregnala od dela pri tvrdki Graf & Stift. Izpove, da je na Schuhmeierja streljal, ker je smatraj, da je Schuhmeier brezznačajen. Kunschak je tudi izpovedal, da je bil oče z njim zelo strog in da je bil eden njegovih bratov v norišnici.
Olvorilev prve hrvaške umetniške razstave v Pazlnii.
P a z i n, 18. maja 1913.
Ko smo pripravljali današnjo umetniško razstavo, nas je navdajala neka bojazen, kako sc nam bo vsa stvar iztekla, vsaj je bil to prvi tak kulturni poizkus v Pa-zinu.
Danes pa nam srce igra v veselem iz« nenadenju. Uspeh je nadvse krasen, tako da je bilo radostno presenečeno ne samo
občiustvo, ki je iz mesta in okolice v obilnem številu prihitelo k otvoritvi razstave, nego tudi sam »Odbor za prosvjelu«. Vsem je na licu odsevalo notranje zadovoljstvo nad dejstvom, da se morejo danes v tem nekdanjem najhujšem gnezdu naših narodnih nasprotnikov in grobokopov vršiti tako veličastne kulturne prireditve. Tem-pora mutantur — in tudi naši hrvaški Pa-zin, to srce hrvaške Istre, se vedno bolj kaže v svoji lepoti in pravi luči. Z našimi kaže v svoji lepoti in pavi luči. Z našimi istrskimi Hrvati so se častno zavzeli in bratsko sodelovali tudi naši bratje Slovenci, na prvem mestu profesor hrvaške gimnazije Saša Šantel, ki je bil duša cele prireditve.
Ob 10. dopoldne je bil prostrani vrt »Narodnega doma« nabito poln občinstva. Med zastopniki oblasti in odličnjaki smo opazili: Preblag. gosp. namestništvenega svetnika okrajnega glavarja Šorlija, okrajnega sodnika viteza pl. Schrotta, mestnega načelnika dr. Kureliča, odvetnika dr. Trinajstiča, viteza pl. Lunda, ravnatelja hrvaške gimnazije šolskega svetnika J. Kosa, kateheta hrvaške gimnazije prof. Frankola, več profesorjev, učiteljev, uradnikov itd. Poseben kras so pa dajale slavnosti odlične gospe in gospodične.
Po prvi točki hrvaške godbe je nastopil predsednik prosvetnega odbora prof. Novljan in v navdušenih besedah podal te-le misli:
Odkar je bila zgrajena ta dvorana našega Narodnega doma, so v njej večkrat govorili ljudstvu naši narodni prvaki Spin-čič, Mandič in Laginja. Ob raznih prilikah so tu govorili naši deželni poslanci in drugi rodoljubi. V tej dvorani so se vršili mnogi znameniti ljudski shodi. V njej se je govorilo in razpravljalo o mnogih stvareh, ki so narodu na ta ali oni način koristile. V njej je govoril tudi prvoboritelj hrvaško-slovenske sloge dr. Fran Ilešič.
V tej dvorani se je uprizorilo mnogo lepih hrvaških gledaliških komadov, V njej se je rodila naša narodna pesem, njene stene so odzvanjale ob zvokih hrvaške glasbe.
Končno pa smo, hvala Bogu, doživeli, da so se v tej dvorani zbrali tudi umetniki.
To razstavo slik smo si bili zamislili skromno in revno, kakor je skromen in reven naš narod v Istri, Toda vsled dobrote plemenitih ljudi v Pazinu nam je uspelo sestaviti mnogo lepšo razstavo. Za to smo posebno hvalo dolžni gosp. prof, šantlu, sodnemu svetniku vitezu Schrottu, g. vitezu Lundu, samostanu čč. oo. franjev-cev v Pazinu in mnogim drugim vrlim našim ljudem, ki so radi dali umetnine iz svojih stanovanj, da nam tu skupno govore v svojem jeziku, .Vsem se najtopleje zahvaljujem.
Tu so se tedaj zbrali umetniki, da nam govore, — ne osebno, nego po svojih delih. Ne govore nam z besedo, nego s slikami — z linijami, barvami, svetlobo in senco. Govore nam o lepoti narave in človeškega telesa; govore o delu in trpljenju človekovem v tej solzni dolini; govore nam o nežni materini ljubezni, o ljubezni do naroda, domovine in vladarja; govore o naših narodnih junakih in narodnih prvakih, govore nam o prošlosti, sedanjosti in bodočnosti; govore nam o naših narodnih idealih in težnjah in govore končno o najvišjih idejah človeštva: o verskih resnicah, o Bogu in svetnikih. Mnogo nam govore in mnogočesa nas uče, treba je samo, da odpremo oči, da njihov nauk razumemo, da dvignemo srce in dušo! S tem otvarjam to prvo razstavo, ki jo prirejujejo Hrvati in Slovenci v Pazinu.«
Nato je godba zaigrala našo narodno himno; Liepa naša .... Občinstvo pa je začelo polniti razstavno dvorano v tolikem številu, da je imel ves odbor polne roke posla z izdajanjem vstopnic.
Za danes zadovoljni sklepamo to poročilo, prihodnjič pa kaj več o razstavi
sami.
Dnevne novice.
4- Zanimive podrobnosti o naši zunanji politiki priobčuje mariborski »Slovenski Gospodar« od gotovo zelo dobro poučene strani. Posnemamo sledeče: »Naš zunanji minister grof Berchtold namerava odstopiti. Njegova politika zadnjih dni, ko bi bili skoraj prišli do vojske s Črno goro, ni ugajala na najvišjih mestih. Prestolonaslednik nadvojvoda F r a n c F e r d i n a n d je odločno obsojal Berehtoldovo politiko, ki bi nas bila skoro spravila v krvavo vojsko s Črnogoro in nas na ta način za desetletja in desetletja osovražila pri balkanskih Jugoslovanih. Možje, ki poznajo vse tajne niti naše zunanje politike, pravijo, da je sploh vsa ona dejanja, iz katerih jc odsevala naklonjenost do balkanskih zaveznikov, pripisovati na račun našega prestolonaslednika. Zli duhovi, kateri so od vsega po-četka hujskali na vojsko proti slovanskim državam na jugu, prej proti Srbi-ii, sedaj proti Črnimi, so baje nekateri
nemški in mažarski uradniki našega zunanjega ministrstva, kateri so pritiskali na Berchtolda, da je včasi zavozil precej hudo proti slovanskim državam na jugu. V srcu je grof Berchtold tudi S 1 o v a n, kajti na Morav-skeni, kjer ima svoja posestva, je vpisan v češki v o 1 i 1 n i kataster in voli s katoliško • narodno s t r a n ko. Bazen nekaterih, Slovanom sovražnih nemških in mažarskih uradnikov zunanjega ministrstva nosijo krivdo, da smo parkrat prišli prav blizu vojske, tudi zastopniki naše države pri balkanskih zaveznikih, ltazen poslanika na Črnigori so baje sami za to službo nezmožni ljudje. Naš zastopnik v Sofiji je izvedel za vojsko šele, ko je že izbruhnila. Bulgarski vojaki so že korakali proti Turkom, a naš zastopnik na Bulgarskem je brzojavil na Dunaj, da je v Bulgariji še miri Zastopnik naše države v Belgradu je Mažar, ki še dosedaj ni smatral za vredno, da bi se naučil jezika srbskega naroda, pri katerem nas zastopa. Zato tudi malo izve, ali pa kar izve, je nezanesljivo. To se jc pokazalo pri njegovih poročilih o konzulu Prochaski. Ravnanje Srbov s konzulom Prrochasko je risal tako, da bi bila res vojska potrebna. Toda izkazalo se je, da so mu njegovi zaupniki dajali kriva poročila, in cela naša zunanja politika je bila osmešena. Sedaj je begraj-sko poslaništvo postalo previdnejše, ž njim tudi uradništvo zunanjega ministrstva. Bodoča naša, zunanja politika se bo morala naslanjati na. jug in na vzhod, na balkansko zvezo in na Rusijo. Zato pa je treba, da z jugoslovanskimi državami ne pridemo sedaj predaleč vsaksebi in da se jim kar najhitreje približamo kot odkritosrčni prijatelji. V tem smislu je vplival ves zadnji čas že naš prestolonaslednik Franc Ferdinand to- si za ohranitev miru dobil ne-venljivih zaslug. Njemu in cesarju, ki je sploh znan kot. velik zaščitnik in prijatelj miru, se imamo zahvaliti, da naša država ni prišla v tir, v katerem bi jo radi videli vsi nepi-ijatelji avstrijskih in izvenavstrijskih Jugoslovanov.« — Podobne informacije smo tudi mi dobili.
-f Kaj se za denar avstrijskih davkoplačevalcev godi v Albaniji. Iz Skadra nam poročajo, da je župnik Peter Giura v Pulaju od samega veselja, cla se je ob Bojani izkrcala laška sanitetna ekspedicija za .Skader, dal v čast Italiji streljati in je nato na lastno iniciativo krstil nekega otroka na ime Italije. Vse to se je zgodilo med navdušenimi manifestacijami za laško kraljestvo. — Prav nič ne dvomimo, da ta albanski župnik, kakor vsi v Severni Albaniji, dobiva svojo redno plačo od Avstro-Ogrske in da je najbrže tudi cerkev z našim denarjem zgrajena. S kakšno hvaležnostjo pa nam Albanci vračajo, se iz tega majhnega dogodka dobro razvidi. Tako se za težko zaslužene groše avstrijskih državljanov podpira in neguje ljudstvo, ki je že danes popolnoma zrelo za združitev z Italijo, dočim se na drugi strani v Avstro-Ogr-ski zatirajo zvesti podaniki države samo zato, ker niso slučajno rojeni od nemške ali mažarske matere, oziroma nc marajo postati renegati. O, Avstrija!
—	Blagoslovljenje društvene zastave v Sostrem. V nedeljo so blagoslovili v Sostrem novo društveno zastavo. Ob 2. popoldne se jc začel pomikati slavnostni sprevod od znamenja Sv. Jožefa v cerkev. V sprevodu so našteli nad 100 Orlov v krojih. Skoro polnoštevil-no se je udeležilo slovesnosti šentpeter-sko in nekaj odsekov D. M. Poljskega okrožja. Zastav je bilo 0. med drugimi iz Ljubljane (Iv. S. Z. in šentpeterska) in iz D. M. Polja. V cerkvi je imel slavnostni govor gospod profesor dr. Mer-har, nakar je domači župnik gospod J. Molj blagoslovil zastavo. Krasno vreme je pripomoglo, da je tudi veselica po cerkveni slavnosti lepo uspela. Sodelovala sta pri veselici orlovska godba iz D. M. v Polju in domači pevski zbor.
—	Most čez Savo pri Sv, Jakobu je
danes sodnija zaprla.
—	Požar v Ribnici. Iz Ribnice nam poročajo: V ponedeljek popoldne ob 1. uri sc je vnelo na Bregu na skednju h. št. 12. Ker je bil močan veter, je bil del vasi takoj v ognju. Pogorelfj so štirim gospodarjem hiše z vsem, ker so bili ljudje na polju, skednji in en kozolec. Najncsrečnejša je vdova, kjer se je vnelo, zgorele so ji vse tri krave in ob prašiča. Zažgali so najbrže otroci.
—	Iz Bohinja. Zgradbo novega mostu pri Sv. Janezu ob bohinjskem jezeru je deželni odbor kranjski ocldal podjetniški tvrdki Ivan Ogrin v Ljubljani za 11.465 kron, izvršitev regulacije deželne ceste Studor — Srednja vas pa domačinu Ivanu Markežu za 12.190 K.
—	Preprečena avtomobilna nesreča.
Na binkoštni ponedeljek ponoči so neznani storilci na Trati pri Škofji Loki čez cesto položili 7 metrov dolgo hlod in tako zaprli celo cesto. Po U. uri je od škofjeloškega kolodvora privozil avtomobilni omnibus s 7 potniki. V daljavi 20 metrov je šofer k sreči opazil hlod in mogel šc o pravem času ustaviti vozilo; drugače bi se bila pripetila ušodepolna nesreča.
—	Nepošten trgovski pomočnik. 15. t. m. jc prišel k branjevki Mariji Škrbinc Podutikom neki trgovski pomočnik, češ, da ga pošilja gospodar po denar za prejeto blago. Škrbinc je pa slučajno vedela, da je bil dotični trgovski pomočnik iz službe odpuščen ter je natihoma poslala po orožnike. Poštenjakovič jc njeno prijazno namero izvohal in pobegnil peš, kolo pa pustil.
—	Z nožem. 27. aprila jc v gostilni v Schalkendorfu pri Kočevju med železniškimi delavci nastal prepir in kasneje zunaj na polju prelep. 23letni Srb Anton Ilič je z nožem osuval delavca Panjaka in Metelka in oba težko poškodoval. Iliča so zaprli in prepeljali v Novo mesto, kjer pride pred poroto.
—	Gad pičil psa. Bcrgmannovega psa je te dni pičil gad v vinogradu na Trški gori, kjer jc letos zelo veliko te nevarne golazni.
—	Radi veleizdaje ovaden. Posestnika Antona Gustin v Metliki je nekdo ovadil radi nekih klicev proti avstrijski državi. Metliško sodišče je že uvedlo preiskavo.
—	Prepir med delavci in vojakom. Minulo nedeljo je prišel v županovo gostilno v Novem mestu neki vojak na dopustu in se vsedcl med delavce. Prepir sc jc kmalu začel; eden delavcev je potegnil nož in grozil vojaku, nakar je nekdo hitel po orožnike. Predno so le-ti prišli je »mož z nožem« pobegnil skozi okno in odnesel pete.
—	401etnica poroke. Včeraj je slavil gospod Gregor Zor, mnogoletni uslužbenec Pollakove tovarne, sedaj zasebnik v Štepanji vasi in zvest pristaš naše stranke, s svojo soprogo Marijo iOletnico svoje poroke. Dal Bog, da doživita slavljenca tudi svoj oOletni jubilej !
—	Pouk za kuhanjs in gospodinjstvo. Kuratorij obrtnopospeševalnih tečajev gostilničarske zadruge naznanja, da se prične pouk za kuhanje in gospodinjstvo 18. septembra 1913 in traja dve šolski leti po 10 mesecev. Skupni honorar znrtša za vsak tečaj 1080 K, poleg tega pa še za učenke, ki so internirane, za. hrano, perilo, stanovanje i. dr. po 500 K. Šola ima pravico javnosti. Ozira vredne frekventantinjc dobe tudi od ministrstva pod gotovimi pogoji štipendije. Glavni pogoji za vsprejetje v to šolo so: prekoračeno 18. leto, avstrijsko državljanstvo, ab-solviranje kake meščanske šole ali ti enake šole. absolviranje kake kuhar-ske-gospodinjske šole s pravico javnosti, zdravniško izpričevalo in znanje nemščine v toliko, da se more pouku slediti. Natančnejša, pojasnila se dobe pri ravnateljstvu na Dunaju I., Kur-rentgasse št. 5.
—	Požar v Srednjih Gameljtoih. Dne 17. t. m. ob 9. uri zvečer je pogorel pod g. Juvana v Srednjih Gameljnih in sosedna koča Primarjeva. Podtaknila je ogenj zlobna roka, ki je zopet ob obletnici lanskih požarov tod jela opravljati zlobno svoje delo. Čudimo se, da ji gosposka ne more blizu in da se zavarovalnice ne ganejo, ko morajo izplačevati ogromne vsote. Pogorela objekta sta bila zavarovana za male vsote v Gradcu. G. Juvan je bil odsoten na trgovskem potovanju. Sosed Primar se je pa hudo ožgal.
—	Občinski lovi. Potom javne dražbe se bodo oddali v zakup dne 2. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne pri okrajnem glavarstvu v Radovljici za dobo petih let lovi krajevnih občin: Jesenice, Kropa, Lesce, Ljubno, Mošnje, Ovsiše, Radovljica, Bled, Begunje, Pred trg in Bela Peč. Zakupni in dražbeni pogoji so na razpolago v pisarni okrajnega glavarstva v Radovljici. — Dne 7. junija ob devetih dopoldne pa sc bo na uradnem dnevu okrajnega glavarstva Kranj v občinski pisarni v Tržiču oddal v zakup lov občine Tržič na javni dražbi za dobo petih let. Zakupni in dražbeni pogoji se lahko upogiedajo v pisarni okrajnega glavarstva v Kranju.
—	Opustitev odprtega predora. Iz Kratoja nam pišejo: Ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Trstu je projekt uprave c. kr. državnih železnic za opustitev odprtega predora v km 86 0.1 železnična proga Trbiž—Ljubljana raz strokovno stališče pregledalo, po organizacijskih določilih v imenu c. kr. že-lezničnega mistrstva načrtoma odobrilo. Vsled tega je. deželna vlada odredila političen obhod na torek dne 27. majnika 1913 ob 3/410. uro dopoldne s pristavkom, da se komisija snide na kolodvoru v škofji Loki. Uuovorc zo-
per projekt je vložiti pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju ali pa naj-kesneje pri političnem , obhodu.
—	Poprava državne ceste lz Kra« nja v Kokro, lz Kranjske okolice se nam piše: V seji deželnega zbox*a kranjskega z dne 25. januarja 1912 je deželni poslanec g. Ivan Zabret inter« peliral radi zanemarjen j a državne ce- . ste iz Kranja v Kokro. Skoro leto dni je bila cesta v škandaloznem stanju in se na vse prošnje in pritožbe ni nič oziralo. V zadnjem času, odkar je prišel novi cestar Ivan Tavčar, izgleda ta cesta, kakor bi jo vzel iz škatljice. Do km 30, to je do deželne meje je cesta ob robeh lepo iztrebljena tako da je sedaj skoro meter širša, v sredi primerno izravnana in zadostna nasuta. Ta cesta je sedaj res vzor drugih cest. Ker delo krasi mojstra, treba to javno pribiti.
—	Na plesu. V gostilni Mihe Re-povška v Prelogah je bil 18. t. m. ples. Anton Kopina in Anton Šribar z Bre-govskega sta bila na nekatere fante in posebno na Janeza Tisot jezna. Pod-stavljala sta jima nogo in tako se je začel prepir. Kopina jih je dobil po grbi in tudi Šribar bi jih bil dobil, ako bi ne bil zbežal. Kopina mu jo kmalu sledil; čez malo časa pa se vrneta, Šribar oborožen s samokresom. Ko je bilo vrvenje v sobi najhuje, se je Šribar pokazal na vratih in sprožil strel na Tisota. Tisot sc je v glavo zadet zgrudil. Kopina fti Šribarja so prijeli in odvedli v zapor. Tisot je težko ra-njen.
—	Obesil se je dne 10. majnika pO' poldne 50 let stari, oženjeni kočar Jožef Srcbrnjak v Šenčurju, ki zapušča 12 let staro hčerko. Srcbcrnjak jc bil duševno zmeden.
IZGREDI NA DUNAJSKEM VSEUČILIŠČU.
Dne 19. t. m. opoldne so se nemški nacionalci na dunajskem vseučilišču zopet stepli z. judovskimi vseučilišč-niki. Dijaki so bili oboroženi z volov-skimi žilami, palicami in z drugim pre-tepalnim orodjem. V klobuke so natla-Čili cunje in bombaž. Nad eno uro sta si stala nasproti sovražna tabora. Ob 1. uri popoldne so pričeli metati prva gnjila jajca, zmočene cunje itd., ob 2. se je pa pričel splošen pretep. Jude so nemški nacionalci vrgli iz avle. Nemški nacionalci so zbrali klobuke in palice, ki so jih judom iztrgali in jih pred vseučiliščem zažgali, gromado je pa policija. pogasila. Policija je elevet pretepa-čev aretirala.
Primorske vesli.
p Še o tatvini na »Gablonzu«. V
soboto smo poročali, cla je bilo ukradeno perzijskemu trgovcu z dragulji in biseri Išmailu Mirzi Khanu — zanimivo je, da jc mož tudi ministerijalni tajnik v Teherainu — med vožnjo v Trst 30.000 kron v denarju in za 5000 kron dragocenosti. Dosedaj pa policija in sodišče šc nista ničesar izvedela od njega, ker mož govori samo perzijsko, dočim v celem Trstu ni dobiti človeka, ki bi ga razumel. Šc perzijski konzul, ki jc rodom Tržačan, ne pozna tega idi-jorna. Res, da govori Ismailov sin nekoliko angleško in francosko, a oblast bi se rada sporazumela naravnost z očetom. In to se mora posrečiti, kajti policija se je spomnila, da je v Trstu neki dr. Micheli, ki uči in tolmači razne jezike in ki jc absolviral na Dunaju akademijo za orientske jezike. Ismail je izgubil vse svoje premoženje razen 43 šterlingov, ki jih je poveljnik parni-ka »Gablonz« našel na ladji skrite. Sicer si je pa skopi Perz vse nesreče sam kriv. Čemu pa ni dal svojih dragocenosti poveljniku v shrambo? Kako je ta ministerijalni tajnik skop, se vidi iz dejstva, da s sinom nista imela kabin« in da sta ves čas iz Bombaya do Trsta jedla le kruh in sir!
p Sledovi cerkvenega ropa. Oli neki stezici, ki vede v tržaški Bošket, sta, našla dva fantiča zavoj in v njem 12 predmetov iz žlahtne kbvine, ki so jih spoznali za cerkvene potrebščine. Fantiča sta si najprej vzela vsak po eden komad, drugo sta pa zopet skrila med kamenje. Doma pa so seveda takoj vedeli, zakaj se gre in oče je šel s svojima sinovoma — bila sta brata — na lice mesta. Policija je dognala, da so najdene reči deli monstrance.
p Cukrarji v Trstu. V ponedeljek' so se zbrali v Trstu avstro-ogrski cukrarji. da se pogovore o strokovnih zadevah in kaj ukrenejo, kako bi se dale otvoriti avstro-ogrskemu sladkorju še kako novo tržišče. Baš radi tega so si tudi izbrali za zbirališče Trst. ki je trgovsko križišče in izvozni pristan. Omenjeni industrialci šc ostanejo v Trstu v. torek in sredo.
p Konec Istrskih solin. Posebnost istrske dežele so bile soline, ki so dobrih sto let prinašale svojim lastnikom povoljne dohodke. Morske soline so bile vkljub temu, da je v Avstriji sol državni monopol, privatna last in so tako ostale do pred desetimi leti. Kakor vse panoge domačega, starodavnega gospodarstva pa so začele tudi te početkom • tega stoletja pešati in če se gospodarjem ni obetala izguba, pa vsaj dobička niso imeli skoro nobenega. Sčasom je prevzela soline pri Piranu in Portorose država, ki je imela prej samo nadzoro-valno oblast, za one v Milju in Žavljah pa je lastnike, ki so jih opustili, denarno inckoliko odškodovala. V podržavljenih solinah je sedaj uveden italijanski način dobivanja soli in ta se še precej dobro obnaša. Zadnja zasebna solina je bila v Kopru. Pa i to so letos opustili. Delavske sile so se namreč tako podražile, tla bi bila izguba gotova, če bi se izdatki lc neznatno povišali. V jeseni ne bo torej več »žetve«. Zato opuste tudi solinski urad v Kopru.
p Nezgoda na dirkališču. Na tržaškem dirkališču na Montebcllu bi se bila v nedeljo — šesti dan dirke — lahko zgodila velika, nesreča. V divjem diru je namreč padla kobila »Lady Hc-sperus«, za njo pa sta popadala tudi konja »Fonyod« in »Sashalom« in njih voditelji. Na mah je bilo videti velik klobčič konjev in ljudi, ki se je pa kmalu razvozljlal. Prej razburjenja trepetajoče občinstvo je izražalo svoje zadoščenje, ko je videlo, da se ni pripetila kaka resna nezgoda. No, malo potolkli pa so se vendar konji in ljudje.
LjifflljoDSke novice.
lj Spored procesije presv. Rešnjega telesa v stolnici. Ob 8. uri slovesna pontifikalna sv. maša. Okoli pol 9. ure se prične pomikati procesija, ki gre: Pred škofijo skozi Stritarjevo ulico pred frančiškanski samostan. 1. blagoslov. Skozi Wolfovo ulico, mimo Zvezde (blagoslov c. in kr. vojaštvu) in Gosposko ulico pred Križevniško cerkev. II. blagoslov. Skozi Križevniško ulico, čez šentjakobski most pred šentjakobsko znamenje. III. blagoslov. Po Starem in Mestnem trju pred mestno hišo. IV. blagoslov. — Udcležniki proccsije naj skrbe, da sc procesija nc trga in da se po danem blagoslovu kar naj* preje uredc in jamejo dalje premikati. — Takt in pieteta zahtevata, da so vsi, ki procesijo ob strani gledajo, odkriti, zlasti še pri blagoslovih, im da se vedejo povsem dostojno in spoštljivo.
lj Mestni proračun za leto 1913. Znano je, da je liberalna večina enega glasu na ljubljanskem mestnem magistratu hotela naprtiti ljubljanskim davkoplačevalcem zvišanje doklad in bi to tudi storila, da sc ni opozicija odločno uprla. Sedaj zvišanja doklad ne bo, kakor poizvemo iz včerajšnje seje finančnega odseka, ki se je sredi maja bavila s proračunom za leto 1913. Izdatki se nc bodo zvišali niti za najbolj potrebne stvari, ker večina enega glasu ne bi mogla najti nobenih drugih novih virov, kakor zvišanje doklad. Pri policiji občina letos nič ne prihrani, ker je država prevzela od občine samo enega policijskega uradnika, devet jih je pa pustila, ter je občini pustila tudi 32 stražnikov. Tako jc občina pri tej postojanka še za 3600 K na slabšem kot lani. Šolski slugo bodo morali vsled zvišanja svojih plač plačevati na leto po 240 K za stanovanje, ker tudi magi-slratni sluge nimajo brezplačnih stanovanj. Poročevalejr finančnega odseka občinski svetnik Milohnoja je pri nekaterih točkah predlagal znižanje izdatkov, nekatere točke med izdatki je pa črtal, tako 11. pr. napravo pralnega valjarja z razdrobilnikom (25.000 K), hodnik ob Marije Terezije cesti (2000 K), naprava hodnika v Ravniharjevi ulici (550 K) itd. Za polletno zvišanje delavskih plač je določeno 5000 Iv. Med novimi dohodki je 20.000 K od davka na prirastek vrednosti. Odsek je sprejel načelo, da o prošnjah raznih društev in korporacij za podpore občinski svet ne razpravlja,'ampak občinski svet vse to v rešitev izroči magistratnemu gre-miju. Po prvotno predloženem proračunu je znašala redna potrebščina 1,068.763 K, izredna potrebščina pa 505.160 K, redno pokritje 1,206.055 K, izredno pokritje pa 102.000 K. Po odse-kovem proračunu pa znaša redna potrebščina 1,094.606 K, izrodna potrebščina ■466.235 K, redno pokritje 1,2^4.920 K, izredno pokritje pa 150.000 K. Napram prvotno proračunanemu deficitu od 225.868 K bi znašal primanjkljaj po odsekovem predlogu okrog 114.000 K. Da se pokrije, naj vzame občina posojilo od elektrarne in vodovoda, ki ima. ta 106.000 K rezerve, proti povračilu v dveh letih. Nekaj pokritja upa referent,
dobiti še z reduciranjem nekaterih postavk, za katere si je izprosil odsekovo dovoljenje; tako mislijo, da se skrči faktični deficit na 3000 do 4000 kron. — O stališču našega zastopstva napram temu proračunu ne bomo tu pisali. Stališče zastopstva S. L. S. izve večina pri proračunski debati v občinskem svetu.
lj Sestanek pevk in pevcev »Ljubljane« jutri ob 8. zvečer v društvenih prostorih, hotel »Union«. Prosimo polnoštevilne udeležbe! — Odbor.
lj Pod vlak je hotela skočiti sinoči 361etna Marija Pibernikova iz Mokronoga, a so namen šc pravočasno preprečili. Zdravnik je konštatiral, da je umobolna ter odredil, da so jo z rešilnim vozom prepeljali na opazovalni oddelek dežefcie bolnišnice.
lj V opazovalni oddelek deželne bolnišnice so prepeljali vpokojenega železničarja Kovačič a.
lj Kap je zadela včeraj na magistratu neko neznano, približno 70 let staro ženo. Jecljala je le nerazumljive besede in ni mogla povedati svojega imena. Zdravnik je odredil, da sc je z rešilnim vozom prepeljala v deželno bolnišnico.
lj Smrtna nesreča na južni železnici. Včeraj popoldne ob 3. se je zgodila na južnem kolodvoru strašna nesreča. Prižigalcc svetilk, Alojzij Marolt, rojen 20. septembra 1883 v Korenitku, jc hotel čez tir, kjer se odcepi proga Dolenjske železnice z južnega kolodvora. Stekel je čezenj, da prehiti prihajajoči vlak, a ob polzkih tleh mu je izpodrsnilo ter je padel. Kolesa so mu šla čez prsi in mu zdrobila levo roko. Bil je takoj mrtev. Prihitela je na lice mesta rajnikova žena, ki je milo plakala, ko ie zagledala mrtvega moža, s katerim je bila omožena šele dva meseca. Ljudje so prihiteli na kraj nesreče. Nadstražnik Večerin ni pustil ljudi k ponesrečencu. Kmalu sta došla na kraj nesreče c. kr. policijski nadkomisar dr. Skubelj in železniški zdravnik dr. Geiger, ki sta odredila, da so rajnika prepeljali v mrtvašnico k sv, Krištofu.
lj Samoumor starčka. Včeraj zjutraj ob 7. uri je videl neki pečar, ko je šel na delo na Vič skozi Mestni log, v vodi na Pasjem brodu utopljenca. Preiskava je dognala, da je utopljenec Janez Rožič, rojen leta 1851. v Tuštanju, pristojen v Ljubljano, stanujoč na Cesti na loko. Na bregu je ležal ulopljenčev klobuk in suknjič, ki ju je odločil preden je skočil v vodo. Rožiča so pogrešali že v nedeljo. Zadnja leta je prosjačil, včasih je žagal tudi drva in delal, kolikor so mu pripuščale pač njegove moči. Prej je bil kovač. Na stara leta ni mogel opravljati več napornega kovaškega dela. Vjegov sin sc jc lansko leto utopil prav na tem kraju. — Samoumor 62letnega starčka je zopet nova ilustracija starostne oskrbe lj Strel na gradu. Včeraj ob pol petih popoldne je strel z zgrada naznanil, da nekje gori. Ognja pa ni bilo nikjer, temveč jc nek gospod, ki se je izprehajal pod stolpom, le dregnil z odprtim dežnikom v žico in top se je nato sprožil. Čuvaj na grajskem stolpu je s stolpa oznanil, da nikjer ne gori.
lj Aretacija na Glincah. Na Glincah je gostilna »Pri burskem taboru«, kjer stanuje tudi tam dobro znani čevljar Franc Šusteršič. Včeraj je z gosti na dvorišču balinal in ker je napravil premalo »šišk«, je prišel domov nekaj zlovoljen in začel tudi doma balinati s pohištvom in kuhinjsko posodo. Napravil je toliko »šišk«, da sedaj doma v stanovanju vse navskriž leži ter da je prišla ponj policija. V kuhinji je razbil vso kuhinjsko posodo, v sobi se je znesel pa z opravo. Ta aretacija je napravila na Glincah pravo senzacijo in še danes hodijo ljudje gledat te razvaline.
— Preprečen beg. Hrvat G j uro Čal-ko sc je zmenil z omoženo Terezijo Li-trič. Litričeva je soprogu ukradla 140 kron — in odšla sta proti Ljubljani. V Ljubljani pa so ju na brzojavno poročilo prijeli in kakor tudi nerada bo šla Litričeva v zakonski dom naza.
lj Prijeti izseljenci. Na kolodvoru so bili aretovaniMakso Čubrida, Gjuro Gajič, Janko Čubrida, Nikola Mande-kič, Mile Pavlic, Mile MišreviČ in Jure Krampotač, ki so se hoteli izseliti v Ameriko. Ker pa še niso zadostili vojaški dolžnosti, jih je stražnik aretoval. Vrniti sc bodo morali z neprostovoljnim spremstvom domov na Hrvaško. Vse aretacije jc izvršil nadstražnik Večerin.
lj Za kolesarje. V zadnjem času se zopet pogosteje opaža, da imajo kolesarji mesto predpisanega zvonila tako-zvane »hupe«, katere smejo rabiti samo avtomobilisti in lastniki motornih koles. Krivci bodo kaznovani v zmislu tozadevnih veljavnih predpisov.
lj Izvenredni občni zbor zadruge za stavbe in stanovanja v Ljubljani sc vrši v petek 23. majnika 1913 ob 8. uri zvečer v zgornjih prostorih restavracije pri »Roži«.
lj Umrli so v Ljubljani: Sofija Čižek, hči vrtiljakarja, 13 mesecev. — Frančiška Urbančič, žena opekarskega delavca, 44 let.
Zadnje vesli.-
HRVATSKO-SLOVENSKI KLUB.
Dunaj, 20. maja. Danes se je hrvat* sko-slovenski klub zopet konstituiral. Za načelnika je Izvoljen dr. šusteršič, za podnačelnike dr. Korošec, Dullbič in Spinčič, za zapisnikarja dr. Sesar* dič in dr. Jankovič.
DRŽAVNI ZBOR.
Grof Stiirgkh.
Dunaj, 20. maja. Grof Stiirgkh je podal danes v zbornici izjavo o zunanjem položaju, ki ne pove absolutno nič novega in je bila jako splošnega značaja. Bistveno je poudarjal:
Smer politike avstro-ogrske monarhije tekom balkanske krize je bila podana po načelu, kolikormogoče pospeševati samostojni razvoj balkanskih narodov. Princip Balkan Balkancem! se je imel uveljaviti tudi glede Albanije. Monarhija si je postavila za cilj ustvarjenje samostojne Albanije, glede česar so obstojali že diplomatični dogovori glede Italije. Tako so se zavarovali življenski interesi monarhije na neizpremenjenem stanju moči ob Adriji. Ker je stala monarhija na stališču, da naj se vojaške operacije zaveznikov ne motijo, ni protestirala, ko so Srbi, Črna gora in Grčije zasedle Albanijo. — Grof Stiirgkh slika nato popolnoma pravi razvoj stvari po sklepih londonske konference, odpor Črne gore, zavzetje Skadra in energični nastop Avstrije. — Ministrski predsednik pravi, da je monarhija, podprta od patriotičnega čustvovanja najširših krogov prebivalstva in požrtvovalnega vedenja armade kljub vsem težavam mednarodnega položaja dosegla svojo voljo. — Stiirgkh govori nato o miru in izraža upanje, da bodo balkanske države pri ureditvi drugih vprašanj vedele vpoštevati prijateljstvo, katero jim je monarhija tekom vojske izkazovala. — Nato preide na interpelacije glede Kanije in izjavlja, da je literarni biro postopal po navodilih ministra za zunanje zadeve. (Poslanec Hummer: Potem se ima Berchtold sam zagovarjati!) Stiirgkh: Minister za zunanje zadeve krije vsak svoj departma. Nadalje izjavlja, da se trditev, da so pri Kaniji sodelovali dobičkarski motivi (borza), ne more niti resno vpoštevati. Grof Bcrchtold te očitke odločno zavrača. (Posl. Hummer: Berchtold nima tu ničesar zavračati!) Stiirgkh apelira na poslance, naj si naložijo pri debati o zunanjem položaju »pa-triotično samozatajevanje«, ker se njihove besede smatrajo kot sodba onih, ki so poklicani pri uveljavljanju »državne volje sodelovati«. Dostojanstveno in uspešno naglašanje naše trdne volje nam je ohranilo časten mir.
Dr Korošec.
Med pozornostjo cele zbornice govori nato dr. Korošec. Izvaja:
Ministrski predsednik se je danes uvodoma dotaknil gališkega in češkega vprašanja, najaktualnejše, jugoslovansko, pa ni niti z besedico omenil, (Ogorčenje pri Jugoslovanih.)	.
Čestokrat se krivda na neuspehih monarhije javno pripisuje našim diplomatom. Je pa vprašanje, če ne nosijp krivde v prvi vrsti naše notranjepolitične razmere. (Splošno pritrjevanje.)
Najnotrajnejše jedro države je nezdravo! Mnogi narodi države so nezadovoljni, vsled česar vzbuja nazunaj vtis, kakor da ni enote in močne volje. Leta 1866 bi bili morali svojo nalogo videti v tem, da bi se bili nastanili na Balkanu in ob Adriji. Mesto tega se je ustvaril dualizem, s kojega pomočjo niso hoteli pustiti Jugoslovanov do razvoja.
Zunanja politika z ozirom na Balkan sc je preložila v Budimpešto.
Jugoslovani ne vidijo svojega bla-gra in bodočnosti izven meja monarhije, zahtevajo pa z vso odločnostjo v mejah monarhije iste pravice, kakor jih imajo drugi narodi in možnost, da kulturno in gospodarsko napredujejo.
Nočemo mažarske Avstrije! Mi moramo biti vstanu, da tvorimo za vse Jugoslovane močan privlačevalni centrum!
Od vlade in od strank pa nimamo Slovenci ničesar pričakovati! (Veliko pritrjevanje pri Hrvatsko-slovenskem klubu.) Krščanski socialci so cel6 že razobesili črno-rdeče-zlato zastavo. Naše zadnje upanje je ostala edinole dinastija!
Ona more, oprta na močno armado, storiti konec dualizmu.
Na razvalinah dualizma naj se dvigne nova, vsem narodom enako pravična federalna monarhija! (Živahno ploskanje. — Govorniku čestitajo.)
Nato jame govoriti dr. Grofi.
NOVI ŠKOF POREŠKO-PULJSKI.
Dunaj, 20. maja. Danes je bil zaprisežen pri cesarju novi škof poreško-puljski monsignor dr. Trifon Pederzolli. Potem je bil sprejet v privatni avdienci. Slovesna konsekracija novega škofa se ima vršiti na praznik sv. apostolov Petra in Pavla v stolnici sv, Justa v Trstu,
RAZKOL V STRANKI PRAVA.
Zagreb, 20. maja. Včeraj sta dobila urednika »Hrvatske«, šegvič in Peršič, od dr. Pazmana kot načelnika »Katoliškega tiskovnega društva« odpoved in pismo, v katerem se jima naznanja, da sta odpuščena, ker sta 1. hotela list prenesti iz »Katoliške tiskarne« v »Hrvatsko tiskarno« (tiskarna nadškofa Bauerja), dasi je vrhovna uprava stranke prava list za deset let prepustila »Katoliškemu tiskovnemu društvu«, 2. ker je Šegvič vzel s seboj seznam naročnikov, 3. ker sta baje delala razpore v stranki. Nato so došli v uredništvo lista dr. Horvat, dr. Ivica Frank, dr. Fattori, dr. Bošnjak in Volani, list prevzeli in to sporočili dr. Mile Starčeviču na Dunaj. Vrhovna uprava stranke bo, kakor se čuje, proti temu postopanju »Katol. tiskovnega društva« protestirala, ker vidi dr. Mileva frakcija v tem casus belli. Dr. Mile Star-čevič ja danes že došel v Zagreb. Milobar, Horvat in Sachs že pišejo članke v »Hrvatski«, dasi jim je bilo to dosedaj zabranjeno in sta Horvat in Sachs bila sploh od aktivnega sodelovanja v stranki radi afere »Balkana« izključena, dočim je dr. Milobar že dolgo irondiral. Nekateri trdijo, da za tem stoji Rauch, ki je podkuril irankovce, da se lista izlepa ali izgrda polastijo, da mu pomagajo, ko bo začel Hrvatsko »reševati«. Presenečenje vzbuja, da je udeleženo tudi Tiskovno društvo. Frankovci da nameravajo nov kurz pod gesli »čistega hrvatstva« in absolutnega antisrbstva po intencijah Raucha.
MIR SE BO ZAVLEKEL.
London, 20. maja. Velesile so nastopile proti temu, da bi Bulgarija sama podpisala mirovne preliminarije s Turčijo, ker bi se potem neporazum-Ijenja med zavezniki samimi povečala. Ker pa ni misliti, da bi Srbija in Grčija preliminarije v ocl velesil predloženi obliki hoteli sploh podpisati, tudi ni pričakovati, da srbski in grški poslanik dobita tozadevne instrukcije. Delegati balkanskih držav se bodo morali sami med seboj sestati, tla se glede tega posvetujejo.
SENZACIJA.
Pariz, 20. maja. »Echo de Pariš« poroča iz Geneve, da jc kralj Peter sporočil nekim svojim prijateljem, da se bo po miru prestolu odpovedal. (Jako neverjetna vest, ki potrebuje potrdila.)
SRBSKO-GRŠKA KONVENCIJA.
Carigrad, 20. maja. Tu trdijo, da sta Srbija in Grčija sklenili konvencijo, glasom katere podpira Srbija zahtevo Grčije po Solunu, Grčija pa zahtevo Srbije po ozemlju desno od Var-darja. Južno Makedonijo si Grčija in Srbija med seboj razdelita. Konvencija obsega tudi vojaške točke.
NEZGODA NOVAKOVIČA.
London, 20. maja. Srbski delegat Novakovič je raz stopnjice padel in si močno živce pretresel.
ČRNOGORCI VJELI AVSTRIJSKO
PATRULJO.
Dunaj, 20. maja. »Militarisch« Ruf.idschau« poroča: Dne 15. t. m. ob b. uri zjutraj je bil iz Gorkovaca odposlana na rekognpsciranje patrulja, obstoječa iz rezervnega poročnika Knolla, rezervnega kadeta Mainza in šestih mož ocl trdnjavskega topničar-skega polka št. 5. Patrulja je šla na goro Berčina severovzhodno od Gorkovaca. Na doslej neznan način, skoro gotovo vslecl megle in dežja je patrulja zašla na črnogorsko ozemlje ter so jo pri Jadinovem dolu severno od Lisko-vice prijele črnogorske čete. Vsled odredbe črnogorskega ministrstva je bila patrulja izpuščena in jc 16. t. m. zopet prišla v Gorkovac.
VELIK POŽAR.
Belgrad, 20. maja. V savskem prista« nišču je izbruhnil požar in je zgorelo za 100,000 dinarjev blaga ogrske paroplovne družbe.
UNIVERZA.
Dunaj, 20. maja. Univerza je dane* zaprta in je rektor dijakom prepovedal barve.
SAMOUMOR.
Budimpešta, 20. maja. 281etni grot Ladislav Iveglevich se je ustrelil.
ŽENA V GRADCU ZGORELA.
Gradec, 20. maja. 761etna oficinska sirota Ana Radanek je pri počaru v svoji sobi zgorela.
Društva.
— Društvo za otroško varstvo ftift mladinsko skrb v sodnem okraju Kanu
nik priredi dne 4. junija t. 1. popoldne ob 4. uri v sodni dvorani št. 2 svoj občni zbor z dnevnim redom: 1. Poročilo društvenega odbora, 2. Različnosti, 3. P. 11. društvc\iki sc.opozorijo na § 13* pravil.
naso mejo
v nedeljo na
Merske novice.
š Kako hočejo liberalci reševati? To smo zvedeli shodu narodne stranke v Mariboru. Kako se ubija Sudmarka, kako se uniči Schul-verein, kako sc poženejo vsi Nemci iz naše domovine, kako se zmaga pri vseh volitvah meji proti narodnim nasprotnikom,
na
kako se osreči obmejni ljubljeni slovenski rod? To vedo najboljše najboljši mariborski narodnjak g. Kejžar. Umetnost, kako se naj reši jezikovna meja, so izdali gosp. Kejžar v par stavkih: Na klerikalne Slovenske domove« se morajo napraviti večji, debelejši napisi. »Slovenska Straža«, čemu še ves tvoj trud, čemu tvoje zbiranje narodnega davka? Vse je za nič! Napis na šentiljskem Slovenskem domu se naj napravi v večjih črkah, pa bo zbežal Švab, odkoder je prišel, kakor da bi ga sam vrag podil!
š Žakelj si bo odslej dal napraviti celjski dr. Janko Srnec na svojo napisno tablo.
V	Mariboru je na slovitem shodu narodne stranke govoril in propagiral misel o žaklju, ki je še edina rešilna vejica za narodno stranko in njeno glasilo. V Maribor je prišel pravit dr. Rosini, dr. Fermevcu, dr. Go-rišeku in drugovom, naj vendar za božjo voljo segajo globokejše v svoj žakelj. sicer se bo liberalna ladja potopila na dnu klerikalnega morja. Usmilite se nas! Usmilite se nas! — je poudarjal. Škoda za liberalni »Titanic«, če bi se pogreznil. Živio žakelj!
š Ubilo je v Subletu Wyo v Ameriki rojaka Martina Furaka iz Poljčan. Zapušča ženo in pet otrok.
š Sv. Miklavž pri Ormožu. Veteransko društvo grof Wurmbrand-Stuppach je imelo preteklo nedeljo tukaj večjo slavnost, spojeno obenem z blagoslovljenjem društvene zastave. Kumica jc bila ormoška grofica ter so njej v čast že v soboto zvečer priredili po ormoškem mestu ba-kljado in podoknico. Prava prireditev pa se je vršila v nedeljo pri Sv. Miklavžu. Že ob pol 9. uri so se začela zbirati sosedna društva, katera so se slavnosti udeležila z zastavami. »Komando-špraha« jc seveda bila »tajč« ter je tudi poveljnik te skupne armade ob prihodu ormoškega grofa v grozno spačeni nemščini pokorno javil, koliko mož da se je udeležilo, oziroma je navzočih. Nato se jc vršil vhod v cerkev.
V	prvi vrsti so korakali godci, zatem so šla društva, svetinjsko vsaj s slovensko zastavo, veržejski strelci z zastavo in hrastovim listjem za klobuki (Heil!), ljutomerski veteranci s slovensko zastavo, vetc-ranci od Sv, Jurija na Ščavnici z nemško zastavo, na kateri pa je posebno pozornost vzbujal velikansk šop hrastovega listja (Heil!), humski veteranci, deputacija iz Ptuja, zatem pa domači, 33 po številu, pa seveda tudi s hrastovim listjem. Po običajnih ceremonijah v cerkvi sc je vršilo zabijanje žrebljev. Pridigoval je vlč. gosp. župnik Bratušek od Svetinj ter je temu dnevu primerna krasna pridiga poslušalce res zelo vnela. — Samo veteranci bi nam Sv. Miklavž ta dan skoro ponemčili! Najbolj čudno pa je to, da so nekateri vodji te
Erireditve celo člani ljutomerskega So-ola! Res, sokolsko-narodna (!) vzgoja! Spominski traki in drugo je bilo seveda
tudi v%e nemško! — Naša društva pa pri Sv. Miklavžu spe. To na uho merodajnim faktorjem!
š Razpust okrajnega zastopa. Okrajni zastop Slovenska Bistrica je z odlokom c. kr. namestnije v Gradcu št. Z. 9 588'13 razpuščen in kot komisar določen g. dr. Štefan baron Neugebauer pl. Codan.
1569
Potrtim srcenuavljaino, da je naš ljubljeni brat in stric, gospod
J®sip Jeglič
c. kr. davkar v pokoju
preminul v 77. letu svoje starosti.
Pogreb bo v četrtek, 22. t. m. iz hiše žalosti na pokopališče sv. Jakoba v Podbrczjah.
Ljubljenega ranjkega priporočamo v blag spomin in molitev. Podbrezje, 20. vel. travna 1913.
Žalujoči ostali.
1566
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, stari oče, brat in tast, gospod
Anton Kastellc
posestnik in trgovec
včeraj ob 10. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni, previden s sy. zakramenti za umirajoče, v starosti 58 let mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši jutri v torek, dne 20. maja ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Dolnjem Logatcu
Sv. maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi.
Dolenji Lugatec, dne 19. maja 1913.
žalujoči ostali.
Vi
i l
Proda se po nizki ceni malo rabljen
čevljarski stroj
dobro ohranjen, v škofji Loki štev. li (»Društveni Dom").	F- 1568
Tvrdka Ivan Jelačfn v Ljubljani sprejme takoj I	"S	V
špecerijske stroke. Ponudijo naj se le oni, ki so prosti vojaščine oziroma so približno 24 let stari.	1564
Meteorologično poročilo.	,t
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
....--TOaJ&TTr _

Gostilna In trgovina
na Spodnjem Štajarskem, okraj Celje, na najboljšem mestu,' na križišču treh cesta, dobro podjetje, enonadstropna hiša, z
gostilniško sobo, prodajalno, stranskimi sobami, kuhinjo, stranska poslopja krita z opeko, hlev, okolu 1 oral njiv, lep ve-
lik vrt, mnogo drevja. Y0(hia moč na razpolago. Proda se z opravo vred za 13.000 K. Plačilni pogoji po dogovoru. Kupcem daje pojasnila „Verwaltung des RsalitSten-Markt", Gradec, Hamerlinggassa štev. 6. (2931)	1563

16
Oas opazovanja
9. zveč.
Stauje :Tempe-baro- ratura metra 1 po^ v mm 1 Celziju
Vetrovi
732-2! 12-9
Tsl. svzh.
>"ebo
dež

30-2
7. zjutr. 737-4! 5-3 sl. jzah.; dež 2. pop. 737-31 9-3 sl. jug j „ Srednja včerajšnja temp. 13-6°, norm. 14-5°.
i. >
Trezen, miren in zanesljiv
MLEKAR
popolnoma vešč v tem poklicu, kakor tudi v izdelovanju surov, masla in vseh vrst sira, želi premeniti službo. Nastop čoz en mesec, najrajši pa od 15. septembra do 1. oktobra t. 1. Spričevala na razpolago. — Blagohotne ponudbe do 28. t. m. na upravo „Slovenca" pod znamko: „Mlekar 1567",	1567
Fran Pogačnik Anica Pogačnik, roj. Zorman
poročena
Ljubljana
Spodnja Šiška
Ljubljani, dne 20. maja 1913.
IBfi."
Sestavila profesorja dr. Vinko 6 ar ah on in Anton Sušnik.
Cena za elegantno vezan I. del lv 7'20.
To delo je gotovo najlepša in najbogateje opremljena slovenska knjiga, ki obsega zanimiv in vsestransko zanesljiv popis krvave vojske, ki so jo izvojevali naši balkanski bratje s tisočletnim zatiralcem, krutim Turčinom, in ki ne najde para v svetovni zgodovini. Knjiga ima nebroj krasnih slik in bogato zunanjo opremo. Na to krasno delo, ki vsebuje najzanimivejši del slovanske zgodovine, bo lahko ponosen vsak posameznik, pa tudi vsaka javna knjižnica.
II. del, ki bo manjšega obsega, izide v kratkem.
Magdalene Pleiweisove. Šesti natis priredila S. M. Felicita Kal in še k. To je najboljša in najpopolnejša slovenska kuhinjska knjiga, ki pomeni za naše ženstvo velik napredek v gospodinjstvu. Ta zlata knjiga slovenskega ženstva je izšla v dveh izdajah:
Velika izdaja, ki obsega 598 strani, ima 18 krasnih, večbarvnih tabel in mnogo slik med besedilom, elegantno vezana K 6-— (po pošti 30 vin. več).
Okrajšana izdaja, brez slik in prikrojena za vsakdanje potrebe, stane K 3-—, vezana K 3'60 (po pošti 30 vin. več).
Spisal Urbanus. Cena K 3-—, elegantno vezana Iv —. — Ta knjiga nudi vsa pravila za omikano vedenje in polaga prvo važnost na oliko in plemenitost srca. Knjiga jc namenjena vsem stanovom; kdor se bo ravnal po njenih navodilih bo povsod čislan, priljubljen in spoštovan.
dvajsetega stoletja (1901—2000). K 1*30, vezana
........................ „.-.—....... K 2'— (po pošti 20 vin. več). — To je knjiga,
ki nas uči vsega, kar je potrebno vedeti o časoslovju. Knjiga obsega tudi koristna gospodarska pravila, najvažnejša zdravstvena navodila ter mnogo drugih za praktično življenje potrebnih podrobnosti.
1:10.000 zelo natančno izvršen. Cena načrtu v š dveh barvah 30 vin., v petih barvah 50 vin. —
Načrt jc vsled svoje natančnosti zelo pripraven ter priporočljiv za tujca in domačina, pa tudi za šolsko mladino, ki se mora seznaniti s poznavanjem in čitanjem zemljevidov. Dobi se tudi v nemškem jeziku po istih cenah.
S pomočjo sledečih knjig se bo vsak Slovenec lahko sam in v kratkem času naučil ne le ustmene temveč tudi pismene nemščine:
Sestavil Pavel Novak. Obsega dva dela:
I.	del „Slovensko-nemška slovnica za samouke". Cena 1 K 20 v.
II.	del »Slovensko - nemški razgovori" v vsakdanjem življenju. Cena 1 K 20 v.
Oba dela skupno vezana v platno veljata samo 2 K 80 vin.
Prvi del, ki obsega slovnico, je za temeljito priučenje nemščine nujno potreben, drugi del ga pa izpopolnjuje in jc za praktično in hitro rabo nad vse primeren; obsega namreč razgovore za najrazličnejše slučaje in prilike, v katerih more priti nemščine neuk Slovenec v neposredno dotiko z Nemcem.
Poleg „Nemščine brez učitelja" je za samouka tudi nujno potreben
Sestavil profesor dr. Janko Šlebinger.
Cena* K 1*20, v platnu K 180, po pošti 20 vin. več.
Slovarček je prirejen s posebnim ozirom za samouke, ker navaja pri nemških besedah vse nepravilne oblike, tako da si bo samouk v tem slovarčku nemške besede ne samo poiskal, temveč se jih bo naučil v praktični govorici prav rabiti. Za šolsko mladino in dijaštvo, dalje za samouka in sploh za vsakega, ki se bori s težavami nemškega jezika, je dr. Šlebingerjev Slovarček nenadomestljiv pripomoček.
(Kranjska v podobah.) Cena K 1'20. Ta .album nudi zbirko večbarvnih pokrajinskih slik, ki kažejo naravno krasoto in druge znamenitosti kranjske dežele. K vsaki sliki je pridejan kratek opis.
Lepa nm domovin -.
Pod svobodnim šotam.
(F. S. Finžgar.) Povest daVnih dedov. .2 zvezka K 6'80, vezano K 8-80.

Mjg g jjf^pjj Povest iz Neronove dobe. — Cena K 220, vezano ................. ■Ln —1 Iv J'20.
Zadnja kmečka vojska.	Ieta 1573'Cena
/arinii dnpul Ipru^aJpina (Lucij l lav ) zgodovinski roman.
fcflUlim mIIKViMl M&gjffJispilluiann.) 2 zvez. K 3 80, vez. K 5--10.
Katoliško lini u LMani
K
#
Harden o mednarodni situaciji.
Harden, politični pesnik, ki sc smatra za propagatorja Bismarckovih misli, se je mudil te dni v Pragi, kjer je na političnem shodu ob mnogoštevilni udeležbi Nemcev in nekaj Čehov imel predavanje: >0 balkanski vojni«. Seveda kakor avstrijski gost ni hotel kritizirati politike naše diplomacije, ali jasno je govoril o politiki Nemčije. V več nego dveurnem, zlasti v prvi polovici interesantno pointiranem predavanju, je podal Harden sliko o mednarodni situaciji po zgodovinskih dogodkih na Balkanu. Govoril je spoštljivo o slovanskih zmagovalcih, dasi si je dovolil tudi nekaj bodečih opazk, kakor je to že nemški na-turi prirojeno. — Leto 1912. je bilo po Hardenovem mnenju za Nemčijo nesrečno leto. Balkanska vojna bo v svojih posledicah važnejša kakor nemško-francoska vojna 1. 1870. Tri velike dogodke jc prineslo preteklo leto, vsevprek nesrečne z nemškega stališča. Turčija, s katero je Nemčija računala v slučaju konflikta z Anglijo, je razbita in je izginila iz evropske mape. Angleške naselbine so sklenile dejansko podpirati oroženje ladij matere-dežele. Anglija se ravna po revalskem dogovoru. Približala sc je Rusiji in ni proti razširjenju balkanskih držav. Na ta način se hoče okrepiti proti Nemčiji. London je dosegel, kar je hotel, tako v političnem, kakor v gospodarskem oziru. Dočim je bilo minulo leto za Avstrijo in Nemčijo slabo, kaže Anglija v svoji bilanci ugodnejše številke ka-darsibodi poprej. Lahko se ponaša tudi Rusija z nenavadno ugodnimi uspehi. S poraženo Turčijo je izgubila Nemčija v političnem oziru svoj glavni trumf. Tripelententa je bila ojačena. Stališče trozveze oslabljeno. Ob avstrijski meji se je vzdignila slovanska moč (vsled tega vojaška predloga v Nemčiji); deluje se na to, da se Rumunija odtrga od trozveze, češ da se ru-munska država mora poživeti le na stroške Ovstro-Ogrske. Tako ima Avstrija v svojem obližju vsega vkup pet držav, ki se nameravajo razširiti na njen račun, in sicer: Rusijo, Rumunijo, Srbsko, Črnogoro in pa dvomljivo zaveznico Italijo. (Nemčije govornik ni hotel v misel vzeti.) Nemčija si ni koristila s svojim zagotavljanjem, da je predvsem za mir. Rajše naj bi bila takoj jeseni mobilizirala osem armadnih zborov v obrambo življenjskih koristi nemštva, zakaj koristi nemštva morata braniti obe cesarstvi brez ozira na državopravne svoje meje. — ln v interesu Nemčije je, da za-brani zedinjenje slovanskega sveta od Belega čez Črno morje k Adriji. Mnogo sc je izgubilo. Situacija je zlasti v Avstriji mučna, ampak za Nemčijo še ni prepozno. Pozdravili bi z radostjo vest, da so zastopniki obeh nemških cesarstev zapustili londonsko konferenco, kjer se dela le za koristi tripelentente ter se vzdržuje svetovni mir samo za ceno, da dosegajo nasprotniki nemštvo to, kar si žele. — Naposled je berolinski publicist govoril o razni možnosti avstro-ogrske politike v sedanji situaciji ter je kazal na problematičnost (negotovost) in odioznost kazenske ekspedicije proti Črnigori, ki bi zedinila ves slovanski svet proti Avstro-Ogrski. Kazalo bi marveč zopet zasesti Novi Pazar notri do Mitrovice in tako onemogočiti združitev obeh srbskih držav. — Najhuje pa bi bilo vsekako za Avstro-Ogrsko, ko bi si po Turčiji namesto kakšnega ozemlja nakopala samo sovraštvo narodov bivše raje. Če že ni mogoče neprijateljev uničiti, je citiral Harden Macchiavellija, potem je potrebno narediti si jih za prijatelje. Nikdar pa ni prepozno za močnega, kateri ve, kaj hoče in kateri hoče, kar mora hoteti v prid svojega napredka in bodočnosti svoje.
Prvoobhajancem se vtisne dan prvega svetega obhajila, ki je najsrečnejši dan celega življenja, najbolj v spomin, če jih na ta dan spominja kak dar v obliki lepe podobe. Tak spominek prvega sv. obhajila, umetniško izvršen s primernim napisom v velikosti 28 1/2 X 19 1/2 cm, ki stane samo 15 vinarjev, jc na razpolago v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Slika predstavlja Jezusa s sveto hostijo; puščen je tudi prostor za obhajančevo in darite-Ijevo ime. Ista slika sc dobi tudi pod celuloidom za ceno 80 vin.
Za darila prvoobhajancem priporočamo istočasno tudi knjižice:
»Obiskovanje presv. Rešnjega Telesa.« Otrokom, ki se pripravljajo za prvo sv. obhajilo — po 6 vin.
»Spominek I. sv. obhajila«, 12 vin., vez. 24 vin.
»Podobica sv. Alojzija ali njegova pot v nebesa«, 10 vin., v platnu 20 vin.
■■ J boljše znamke, s šti-HlIlR rimi sedeži, poraben MBiftaMliJ' tudi za potnike, v dobrem stanju in 1555 ------- IihIib s sedežem
moior - KOIO (Beiwagen),
popolnoma prenovljen, proda za zelo nizko ceno Dragotln Hribar, Ljubljana.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
TAMBURAŠKE SKLADBE:
Danici (serenada), za brač I. in II. s spremljevanjem tamb. zbora, part. 1 krona 20 vin.
Dolenjska (koračnica), part. 1 K 20 vin.
Vibniče nad morem (primorska pesem za tamburaški zbor), part. 2 K 40 vin.
Na vasi (koračnica), part. 1 K 20 v. Križpolka. Part. 2 K 40 vin.
Dobijo sc v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Franca Jožefa cesta 3
se priporoča cenj. p. n. občinstvu v nakup
narejenih oblek.
Spreiemaio se naročita po meri. ter se izvrše točno 5n solidno.
Založniki c. kr. prlv. juž. železnice. Solidna postrežba. — Najnižje cene.
nm
Moderno zidana, solnčno ležeča
ki je še 16 let davka prosta, na najlepšem kraju v Ljubljani, z velikim, krasno zasejanim vrtom, z dvemi lepimi stanovanji po 4 sobe s kopelji itd., se jako ugodno proda.
Več se poizve v upravništvu tega lista pod št. 1254. (Znamka za odgovor.)
Proda se dobro idoča
z veliko trgovino posode, s 4—5 pomočniki, 60—100.000 K letnega prometa, velikim številom odjemalcev, tudi na Kranjskem. Cena 3000 K. — Zaloga posebej le proti gotovini, v Celovcu v bližini »Narodnega Doma«. — Vprašanja sprejema uprava lista pod št. 795.
1 Odkar zaitrkuiem in lužnam 1
slatini čaj
ne maram za noben drug zajtrk in so čutim zdravega, močnega in prihranim polovico denarja v gospodinjstvu tudi na mleku in sladkorju. Za dojenčke ni boljšega redilnega sredstva. Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih Trnkoczy-jevega sladnega čaja, znamke SLAD IN pri izdelovatelju, lekarnarju Trnkdczy v Ljubljani zraven rotovža, kateri je vzgojil s sladnim čajem svojih 8 zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavitkov K 4-—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 10 — franko. Zavitek >/« kg po 60 vin. tudi pri trgovcih. Glavno zaloge na Dunaju: v lekarnah Trnkoczy, SchBnbrunner-strnflc 109, Rndeckyplatz 4, JoselstHdter-strafie 25. V Gradcu: SackstraOc i. 109
jRli ste že odposlali položnico »Slovenski Straži"?
j psraa m iieriei
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. S
priporoča pohištvo vsake vrste v solidni izvršitvi in po nizki ceni.
Kavarna „Avstrf|a"
sprejme
Ct©ITl©0L
Zaslužek dober.
1549
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli, Lastnik In šet-zdravnlk: Dr, Fr. Derganc, prlmar. I, klr. odd. dež. boln
SARJL
Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj nc kupite in ne naročite nikjer koles ali kolesarskih potrebščin, dokler ne poznafle naših cen za lelo 1913.
najboljši in najcenejši nakup =
v	pri tvrdki
Karel Camernik & Ko. Ljubljana,
Dunajska cesta 9—12.
Špecijalna trgovina s Kolesi, motorji, automobiliin posamezni deli. - Mehanična delavnica in garaža.
lfflHfflSMBiB®iflHilHllMB«g«HBBM«B8l
Konfekcijska trgovina in zavod za izdelovanje oblek po meri
KunC, LJubljana
priporoča svo|e Izborne Izdelke vsakovrstnih
poletnih oblačil.
Strogo solidna postražba. Najnižje, stalne cene.
Ilostrovasl eenUct na razpolago.
847 1
sne obleke
površniki, pelerine za moške in dečke, fine vrhne jopice, cele obleke,
kakor tudi posamezna krila za ženske. — Velika izbira v prvem nad-
stropjn. — Nizke stalne cene v manufakturni in konfekcijski trgovini v
§pecijalna modna in športna
trgovina za gospode in dečke
LKETTE
Cilindri Klobuki Slamniki
v
Cepiče
Kravate Rokavice Nogavice
Naramnice
y
Žepne
robce Srajce itd.
Vse potrebščine za tenis, lov, turistiko i. t. d. v lepi izbiri in
Franc Jožef, cesta št, 3
zmernih cenah.
Tisk: »Katoliško Tiskarne*.
Odgovoru1' urednik: Miha MoSVoit