Stalni okrajni šolski nadzorniki. Ji več dolgo do tega, da se bo izvršila v našem ljudskem šolstvu j|> izprememba, ki utegne na naše narodno šolstvo, osobito pa na razmerje raed učiteljstvom in nadzorništvom, tako korenito uplivati, da bi se še sanjalo ne vsakerau, ki ne pozna vseh skrivnih kotičev v tem delu naše ustave in ki more le skozi motna okenca opazovati ukvarjanje duševnih žrecev in njih višjih tvoriteljev ob ognjišči prosvete. Poskus v Gališki se je baje obnesel in visoko rai- nisterstvo je spoznalo za dobro, da se po vseh kronovinah nadomestijo, dosedanji začasni šolski nadzorniki s stalnimi. Mnogo dobrega bode prinesla ta izprememba, in marsikateremu učitelju, ki je moral doslej, ko karaeleon svojo barvo, izpreminjati svoje delovanje, da ustreže vedno menjajočim se nazorom svojih nadzornikov, odleglo bo na stare dni. Zares, bilo je gotovo težavno obračati vso pozornost sedaj na pouk v slovnici, sedaj v racunstvu, sedaj v nemščini, liki raislim, ki so se križale v glavah nadzorujočih oseb, ne glede na to, da ima vsak posameznik tudi svoje nazore in izkušnje. V bodočnosti se bo obrnilo v tera na boljše. Dozdaj so se izbirali za nadzornike večkrat raožje iz kroga ljudskih učiteljev, kar je tudi popolnoma prav, ker le učitelj more pogledati učitelju na dno duše, le tisti, ki je sam poučeval, zarnore tudi pouk presojati; toda pri izbiranji so gledale oblasti v prvi vrsti, da dotičnik ni čutil in simpatizoval z narodorn, kojega bi naj pomagal povzdigniti na višjo stopinjo omike. Saj zavednega narodnega učitelja ne potrdijo niti za zastopnika v okrajni šolski svet, kaj li še za kaj višjega! Med učiteljstvom pa ne nahaja se dosti svetlih zvezd, ki bi naj s svojo duševno vzvišenostjo razsvetljevali um in ogrevali srce svojim tovarišem v njih težavnem poklicu. Ni čuda tedaj, da so večkrat bili nadzornikora imenovani možje srednje vrste, kojih duševni nivo ni segal ravno visoko in ki bi se mogli še raarsikaj koristnega in prepotrebnega naučiti od učitelja novinca, pehajočega in hrepenečega po vsestranski izobrazbi, možje, ki so bili najbolj srečni, ako je njih ljubljena neraščina procvitala in šla v klasje, možje, ki niso bili senca drugih učiteljev — pedagogov — narodnjakov, a katerim so bili vsekakor odločeni za duševne varuhe, — z jedno besedo: izbirali so se možje, ki so ugajali c. kr. okr. glavarjem. Takim nadzornikom bo odklenkalo z novo prenaredbo za vedno in dvomimo, da bi se le jednemu učitelju, ki mu je vzgoja in omika naroda zares na srcu, porosilo za njimi oko. Izpraznjena mesta v krogu narodne prosvete bodo zasedli gotovo možje večje duševne izobrazbe, praktični in izkušeni učitelji ljudskih in meščanskih šol, saj inače bi jih naša štedljiva uprava gotovo ne uvrstila med uradnike VIII. činovnega razreda, a poiskala jih bo gotovo tudi nekaj med profesorji na srednjih šolah, osobito učiteljiščih in vadnicah, ki se bodo pa raorali odsihdob posvetiti popolnoraa svojerau poklicu, ne pa ga izvrševati ko doslej, hote ali nehote, kot kako postransko reč. Ge se bode vlada ozirala na ljudske in meščanske učitelje, bi se tudi raed učiteljstvom začelo intenzivnejše duševno kretanje in nadepolni duhovi bi se po sposobnostnem izpitu ne zakrknili — seve častnih izjem je že tudi sedaj — in ne dali slovesa nadaljnemu izobraževanju. Z novim šolskim nadzorništvom se borao približali tudi za jeden korak popolnemu podržavljenju vsega šolstva, kar bi bilo prekoristno za njegov razvoj. Podržavljenja pa si ne mislimo, kot kako skrajno centralizujočo naredbo, ki bi se ne ozirala na razlicne krajevne potrebe, ampak tako, da bi deželni šolski sveti — ki so itak predaleč, da bi spoznali krajevne in osebne razmere, a dosti blizu, da so vrata protekcije na stežaj odprta — izgubili svoje velike pravice, a okrajni šolski Sveti naj bi pridobili na svoji veljavi. V marsikaterem oziru bodo se torej naše šolske razraere zboljšale pod stalnim nadzorništvom, toda le, ako bode vlada nastavljala na ta velevažna mesta za svoj poklic in za duševen razvoj narodov plarateče raože, ki bodo sraatrali nemščino le kot malenkosten del učnega smotra, ki imej svoje težišče v temeljiti izobrazbi na podlagi materinščine, ne pa može, ki bi se pod krinko napredka utihotapili v to osebno stražo duševne prosvete, a koji bi cenili napredek le po večjem ali raanjšem znanji nemščine. Mi ne storimo le svoje časnikarske dolžnosti, ako pravočasno opozarjamo vse vplivne rodoljube, osobito naše državne poslance, naj pazijo, kako se bodo izvršila imenovanja stalnih nadzornikov po naših slovenskih pokrajinah, ampak nam narekuje že čut golega človekoljubja, da opomnimo širše kroge na ta znaraenit korak, ki ga namerava vlada, kajti smili se nam učiteljstvo, ki itak nima ničesar dobrega, da bi raoralo po 20, 30 let zdihovati pod kakim svojevoljnim nadzornikom, kojega dejanje in nazori bi bili v obraz iz dnu srca izvirajočim prepričanjem, srnili se nam generacija, ki bi morala zaradi jednega njej nenaklonjenega moža trpeti v tretje koleno, in odločno povdarjamo: boljše, da sede po vseh sodnijah in davkarijah po Slovenskem nam neprijazni ljudje, kakor pa da zasedejo trije, štirje nadzorniki mesta, raz katerih lahko bičajo naših sinov sinove. WD."