O to 0 o 1 ÍM O L « 3 ÍO -Q o£ a ra <4 X £ ■f n CN fC JÉ > 4-1 >tn PODNEBJE Februarje bil hladnejši kot običajno VREME V zadnji tretjini februarja je prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami ZIMA Zaznamovala stajo mraz in obilica snega V VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v februarju 2006...........................................................................................................3 Razvoj vremena v februarju 2006 .............................................................................................................22 Podnebne razmere v zimi 2005/2006........................................................................................................28 Meteorološka postaja Remšnik.................................................................................................................40 AGROMETEOROLOGIJA 42 HIDROLOGIJA 46 Pretoki rek v januarju.................................................................................................................................46 Pretoki rek v februarju...............................................................................................................................50 Temperature rek in jezer v februarju.........................................................................................................54 Višine in temperature morja v januarju......................................................................................................56 Višine in temperature morja v februarju....................................................................................................61 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v februarju 2006....................................................................65 ONESNAŽENOST ZRAKA 68 Onesnaženost zraka v februarju 2006......................................................................................................68 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE 77 POTRESI 80 Potresi v Sloveniji - Februar 2006 ............................................................................................................ 80 Svetovni potresi - Februar 2006............................................................................................................... 82 Fotografija z naslovne strani: V drugi polovici februarja je prevladovalo oblačno vreme s pogostimi padavinami (Fotografija: Tanja Cegnar). Cover photo: During the second half of February cloudy weather with frequent precipitation prevailed (Photo: Tanja Cegnar). UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC JOŽE KNEZ JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v februarju 2006 Climate in February 2006 Tanja Cegnar V najkrajšem mesecu leta se dan že opazno podaljša. Čas med sončnim vzhodom in zahodom se februarja podaljša za uro in 22 minut in ob koncu meseca doseže dobrih 11 ur. Tako astronomsko kot tudi meteorološko je februar še povsem zimski mesec, zanj so še značilna zelo hladna obdobja in temperatura zraka se lahko spusti globoko pod ledišče. Na naših najvišjih gorah je februar običajno prav tako mrzel kot januar, včasih celo bolj. Po nižinah pa proti koncu meseca že čutimo, da postajajo sončni žarki močnejši. Severni veter, ki prepiha tudi nižine v notranjosti države, prinese svež zrak, čisto ozračje in odlično vidnost, kar nas poplača za to, da nas zaradi vetra tudi ob sončnem vremenu bolj zebe. S februarjem se je sicer iztekla meteorološka zima 2005/2006, vendar se je zimsko vreme nadaljevalo tudi v marec. Tako kot februar 2005 je bil tudi februar 2006 hladnejši od dolgoletnega povprečja, vendar v mejah običajne spremenljivosti. Daljše zelo mrzlo obdobje je bilo v prvi polovici meseca, izjema je bil le začetek februarja na Primorskem. Pod dolgoletno povprečje se je povprečna dnevna temperatura spet spustila ob koncu meseca. Največ padavin je bilo v Posočju, najmanj pa v Prekmuiju in delu Koroške. Dolgoletno povprečje februarskih padavin je bilo preseženo na jugu države, izjema je bil le obalni pas, kjer so namerili štiri petine običajnih februarskih padavin. Sončnega vremena je bilo več kot običajno na Primorskem in Notranjskem, v delu Štajerske in v Prekmuiju. Na Koroškem je sonce sijalo le tri četrtine toliko časa kot običajno. o 10 LJUBLJANA DDD 1 1 II" 11 13 15 19 21 11 13 15 17 19 21 23 25 27 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka februarja 2006 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, February 2006 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Najhladnejše obdobje s precejšnimi negativnimi odkloni od dolgoletnega povprečja je bilo v prvi polovici meseca, izjema je bila Primorska, kjer je bilo prve tri dni februarja topleje od dolgoletnega povprečja. V začetku druge polovice meseca je sledila otoplitev, proti koncu meseca pa je povprečna dneva temperatura spet zdrsnila pod običajne vrednosti. Na Goriškem in v Ljubljani je bilo 7. februarja 6 do 7 °C hladneje kot običajno, v novomeški pokrajini in v Prekmuiju je bil odmik od običajnih razmer največji 6. februarja, v Murski Soboti je bilo skoraj 10 °C hladneje kot običajno. 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu februarju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in February and the corresponding means of the period 1961-1990 V Ljubljani je bila povprečna februarska temperatura 0,5 °C, kar je 0,9 °C pod dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši februar 1966, takrat je bila povprečna temperatura 6,7 °C, s 5,7 °C sta mu sledila februarja v letih 1974 in 1990, leta 2002 pa je bila povprečna temperatura 5 °C. Daleč najhladnejši je bil februar 1956 z -7,8 °C, z -3,7 °C mu je sledil februar 1954, -3,1 °C je bila povprečna temperature februarja 1963, februarja 1952 pa -2,5 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila -2,7 °C, kar je 0,7 °C pod dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Najhladnejša so bila februarska jutra leta 1956 z -12,2 °C, najtoplejša pa leta 1966 s 3,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 4,3 °C, kar je 1,2 °C pod dolgoletnim povprečjem in še v mejah običajne spremenljivosti. Popoldnevi so bili najbolj topli februarja 1998 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 12,2 °C. Najhladnejši pa že zgoraj omenjenega izjemno mrzlega februarja 1956 z -2,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot drugod po državi je bil februar 2006 tudi v visokogorju hladnejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka -9,6 °C, negativni odklon 1 °C od dolgoletnega povprečja je bil v mejah običajne spremenljivosti. Doslej je bil v visokogorju februar hladnejši v letih 1956 z -17,2 °C, 1965 z -14,4 °C, leta 2005 je bila povprečna temperatura -13,1 °C, sledi mu februar 1986 (-12,4 °C). Najtoplejši je bil februar 1998 s povprečno temperaturo -2,5 °C, le za spoznanje je zaostajal februar 1990 z -2,9 °C; februarja 1966 je bila povprečna temperatura meseca -3,8 °C, leta 1989 pa -4 °C. Na sliki 2 desno sta povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna februarska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se minimalna dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici so bili hladni vsi februarski dnevi, v Ratečah se le en dan ni uvrstil med hladne. V Slovenj Gradcu so zabeležili 25 hladnih dni, v Kočevju in Lescah 24 ter v Murski Soboti 23. Na Celjskem, v Črnomlju in Postojni so zabeležili po 21 dni z minimalno dnevno temperaturo pod lediščem. Najmanj hladnih dni je bilo na Primorskem; na Letališču Portorož 12, v zgornji Vipavski dolini 14, v spodnji Vipavski dolini in na Krasu po 16. V Ljubljani je bilo v letošnjem februarju 19 hladnih dni, kar je dan več od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani najmanj hladnih dni februarja 1966, zabeležili so le 4, februarja 1974 pa 5 takih dni (slika 3). 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Februarja so dnevi s temperaturo ves dan pod lediščem običajno že opazno redkejši kot januarja, takim dnevom pravimo ledeni. V Ljubljani so bili 3, kar je toliko kot v dolgoletnem povprečju. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani enaindvajset februarjev brez ledenega dneva, 21 ledenih dni pa je bilo v izjemno mrzlem februarju 1956. LJ UBLJANA Ti M ■ i III lil I 1 II lili. 1 1 .1.1 1 1 .1 lil 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število hladnih dni v februarju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C in February and the corresponding mean of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 4. Število ledenih dni v februarju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C in February and the corresponding mean of the period 1961-1990 K nizki jutranji temperaturi je prispevala tudi prisotnost snežne odeje. 7. februarja 2006 se je v Ljubljani živo srebro spustilo na -10,8 °C. Na sedanji lokaciji merilne postaje je bila najnižja izmerjena februarska temperatura -23,3 °C iz leta 1956, podobno mraz je bilo z -21,0 °C leta 1948, z -18,0 °C pa leta 1985, z nizko temperaturo izstopa tudi februar 1952 (-17,3 °C). Letošnji februar je bil po najnižji izmerjeni temperaturi povsem običajen. V visokogorju se je v začetku meseca močno ohladilo, najbolj mraz je bilo 5. februarja, na Kredarici so izmerili -18,6 °C. Tudi v visokogorju smo v preteklosti izmerili že precej nižjo temperaturo, na Kredarici je bilo najbolj mraz februarja 1956 z -27,7 °C. V Vipavski dolini in na Obali je bila najnižja temperatura izmerjena 7. februarja, bilo je od -5 do -7 °C. o ra -15 -25 LJUBLJANA . J Ml ™ JiA j m »rj F r 20 O E ■2 5 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) februarska temperatura in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in February and the 1961-1990 normals Tudi na Krasu so tistega dne izmerili najnižjo temperaturo v februarju 2006, v Godnjah je bilo -8,5 °C. Drugod po državi se je temperatura spustila pod -10 °C, v Ratečah je bilo 12. februarja -16 °C, istega dne so v Postojni izmerili -12,8 °C, v Slovenj Gradcu pa -14,4 °C. V večini krajev je bilo najbolj mraz 7. februarja, v Celju -15,8 °C, v Kočevju -16,8 °C. Med najbolj mrzlimi mesti je bila Murska Sobota, bilo je -18,2 °C, kar seveda še zdaleč ni tako mraz, kot je bilo februarja 1956 (-28,6 °C), pod -26 °C se je ohladilo tudi v februarjih 1963 in 1985. Precej bolj mraz kot tokrat pa je bilo tudi februarja pred letom dni (-24,1 °C). Seveda je v Sloveniji še kar nekaj krajev, kjer se temperatura ob jasnih, mirnih nočeh in s snegom prekritih tleh spusti še nižje, kot na naših merilnih postajah. 20 15 10 5 0 25 15 10 0 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V visokogorju, na Krasu, v Vipavski dolini in na Obali je bilo najtopleje prva dva februarska dneva. Na Kredarici so izmerili 2,6 °C, kar močno zaostaja za doslej najvišjo februarsko temperaturo 9,4 °C iz leta 1976. Na letališču v Portorožu so izmerili 19,2 °C, kar je druga najvišja februarska temperatura, samo februarja 1990 se je živo srebro povzpelo višje, izmerili so 19,8 °C. Na Krasu in v Vipavski dolini je bilo od 16 do 17 °C. V Slovenj Gradcu je bilo najtopleje 16. februarja z 9,6 °C. Drugod po državi je bilo najtopleje v dneh od 18. do 21. februarja, v Črnomlju je bilo 15,4 °C, v Postojni in Kočevju so malo zaostali za 12 °C, V Murski Soboti je bilo 13,6 °C, kar je znatno manj od doslej najvišje februarske temperature (21,7 °C iz leta 1998). Na Dolenjskem se je ogrelo na okoli 14 °C. V Ljubljani je temperatura dosegla 12,5 °C, kar je precej manj od 19,7 °C iz februarja 1998. Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka februarja 2006 povprečja 1961-1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, February 2006 -0.5°C -1.0°C -1.5°C Povprečna februarska temperatura zraka je bila povsod po državi pod dolgoletnim povprečjem, z izjemo Obale, kjer je bila povprečna februarska temperatura povsem enaka dolgoletnemu povprečju. Tudi na Krasu je bil odklon od dolgoletnega povprečja zelo majhen, za dolgoletnim povprečjem so zaostajali le 0,2 °C. Med 0,5 in 1 °C hladneje kot običajno je bilo v Ratečah, Vipavski dolini, delu Julijcev, na Postojnskem, v Ljubljani, novomeški pokrajini in na Mariborskem ter v Murski Soboti. Za 1,5 °C in več je za dolgoletnim povprečjem zaostajala povprečna februarska temperatura v Slovenj Gradcu, na Kočevskem (za 1,5 °C) ter v Lescah (za 1,5 °C). Na sliki 6 je prikazan odklon povprečne februarske temperature od dolgoletnega povprečja. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), februar 2006 Figure 7. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), February 2006 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 8. Prikaz porazdelitve padavin februarja 2006 Figure 8. Precipitation amount, February 2006 Slika 9. Višina padavin februarja 2006 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 9. Precipitation amount in February 2006 compared with 1961-1990 normals Višina februarskih padavin je prikazana na sliki 8. Največ jih je bilo v Posočju, kjer je padlo med 130 in 170 mm padavin. Približno 100 mm je padlo v Novi vasi in v zgornji Vipavski dolini. Med 70 in 100 mm so zabeležili na Kredarici, Goriškem, Postojnskem, v Beli krajini in na Kočevskem. Najmanj padavin je padlo v severovzhodni Sloveniji in delu Koroške, pod 25 mm padavin pa v Lendavi, Velikih Dolencih, Murski Soboti in Slovenj Gradcu. Padavine so presegle dolgoletno povprečje na Krasu, Notranjskem, v Beli krajini (tam kar za 21 %) in v zgornji Vipavski dolini za 5 %. Povprečju so se najbolj približali v Postojni in na Kočevskem, kjer je padlo 98 % običajne količine padavin. Manj kot polovica povprečne količine je padla v Kamniški Bistrici, Lendavi in na Koroškem. Logarska dolina Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Jeruzalem Slovenj Gradec Maribor Slov. Konjice Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Doblice Novo mesto Ljubljana Kocevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Slap Bilje Kneške ravne Kobarid Zaga Soca Log pod Mangr. Lesce Rate če Kredarica Jezersko Brnik Kamniška Bistrica 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 I povprečje 1961 - 1990 ■ februar 2006 Slika 10. Mesečna višina padavin v mm februarja 2006 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 10. Monthly precipitation amount in February 2006 and the 1961-1990 normals 0 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 11. Snega je bilo februarja v alpskih dolinah v izobilju Figure 11. Snow cover was abundant in Alpine valleys Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo na Kredarici, našteli so jih 16. Najmanj takih dni je bilo na severovzhodu države in na Koroškem, bilo jih 6 ali 7, še manj pa jih je bilo na skrajnem vzhodu Prekmurja, v Velikih Dolencih 5 in Lendavi samo štirje. 25 20 c T3 > & >w 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 12. Število padavinskih dni v februarju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 12. Number of days in February with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Slika 13. Padavine februarja in povprečje obdobja 1961- 1990 Figure 13. Precipitation in February and the mean value of the period 1961-1990 250 200 c > ra T3 ra Ci ra c > 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Februar je bil v Ljubljani precej suh, padlo je komaj 47 mm, kar je 58 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji sta bila s po 3 mm najbolj suha februarja 1949 in 1998; po 6 mm je padlo v letih 1959 in 1993. Najobilnejše februarske padavine so bile leta 1968 (208 mm), leta 1969 (198 mm), leta 1952 (192 mm), 184 mm je padlo leta 1995, leta 1951 pa 173 mm. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - februar 2006 Table 1. Monthly meteorological data - February 2006 Postaja RR RP Padavine in pojavi SD SSX DT SS Kamniška Bistrica 87,1 73,3 11 32 1 28 Brnik 59,3 77,6 12 20 1 28 Jezersko 78,4 81,2 9 30 1 28 Log pod Mangartom 108,8 75,2 8 73 21 28 Soča 136,1 103,8 8 60 16 28 Zaga 160,1 91,4 9 11 1 28 Kobarid 141,8 87,8 9 9 1 19 Kneške ravne 165,9 92,4 12 10 1 23 Nova vas 102,1 114,7 13 35 9 25 Sevno 45,2 71,1 9 20 27 16 Slovenske Konjice 44,0 84,5 6 13 1 18 Jeruzalem 36,3 71,5 7 21 1 23 Lendava 19,7 47,2 4 0 0 0 Veliki Dolenci 18,2 49,9 5 21 1 23 LEGENDA: RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) DT - dan v mesecu SD - število dni s padavinami > 1.0 mm Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih točk, kjer merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah in snežni odeji za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. Slika 14. Trajanje sončnega obsevanja februarja 2006 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 14. Bright sunshine duration in February 2006 compared with 1961-1990 normals Na sliki 14 je shematsko prikazano februarsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo v delu zahodne Slovenije, jugozahodni, delu vzhodne in v severovzhodni Sloveniji. Najbolj je bilo povprečje preseženo na Celjskem, in sicer za petino, na Goriškem je bilo 13 % več sončnega vremena, v Postojni 9 %, na Obali 8 % in v Prekmuiju 6 %. Obala je bila najbolj sončna, sonce je sijalo 130 ur; v preteklosti je bilo na Obali že precej bolj sončnih februarjev, največ ur je sonce sijalo leta 2003 (232 ur), sledila sta mu februar 1993 (194 ur) in februar 1959 (192 ur). V Slovenj Gradcu so imeli le tri četrtine običajne količine sončnega obsevanja oziroma 77 ur, 87 % običajnega sončnega vremena je bilo v novomeški pokrajini, 88 % na Mariborskem. Povprečju so se najbolj približali v Ratečah in v Ljubljani z 98 % povprečnega sončnega obsevanja, na Kredarici je sonce sijalo 111 ur, kar je 5 % manj kot običajno. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 35 30 . 25 ' 20 r 10 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 10 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 35 n 30 . 25 • 20 15 ■ 10 5 0 10 CELJE OfiA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 10 -- 6 -- 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan r 10 - 8 35 30 25 t- I- 20 <1 > m 15 Ti m 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 • dan 19 21 23 25 27 NOVO MESTO T - — n Jd 1 ji 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 35 n 30 25 • 20 15 ' 10 5 0 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan r 10 -- 4 ^ 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan Slika 15. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) februarja 2006 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 15. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, February 2006 8 6 6 4 4 2 2 0 8 6 4 2 0 8 8 6 6 4 4 2 2 0 0 8 8 6 2 2 0 0 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 15 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. Slika 16. Število ur sončnega obsevanja v februarju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 16. Bright sunshine duration in hours in February and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 V Ljubljani je sonce sijalo 83 ur, kar je 98 % dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena februarja leta 1998 (176 ur), med bolj sončne spadajo še februar 2000 (149 ur), 1990 (145 ur) in 1975 (143 ur). Najbolj siva sta bila februarja 1969 in 1972 s po 23 urami sončnega obsevanja, 34 ur je sonce sijalo leta 1951, 44 ur sončnega vremena je bilo februarja 1986. LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 17. Število jasnih dni v februarju in obdobja 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 povprečje Slika 18. Število oblačnih dni v februarju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 17. Number of clear days in February and the Figure 18. Number of cloudy days in February and the mean value of the period 1961-1990 mean value of the period 1961-1990 15 20 10 c 15 S 10 5 5 0 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Krasu, in sicer 13, v Ratečah jih je bilo 11 in na Goriškem 10. Na Obali in v zgornji Vipavski dolini so zabeležili po 8 jasnih dni. Maribor je bil v letošnjem februarju povsem brez jasnih dni, tako je bilo le v letih 1962 in 1977. Na Celjskem in v novomeški pokrajini je bil le po en jasen, po 2 v Slovenj Gradcu, Murski Soboti in na Bizeljskem. V Ljubljani sta bila dva jasna dneva, kar je dan manj od dolgoletnega povprečja (slika 17); od sredine minulega stoletja je bilo 9 februarjev brez jasnega dneva. Kar devet jasnih februarskih dni je bilo v Ljubljani v letih 1993, 1997, 1998 in 2003. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ, po 14 oblačnih dni, je bilo na Bizeljskem in v novomeški pokrajini. Po 13 oblačnih dni so zabeležili v Postojni, Lescah, na Mariborskem in v Slovenj Gradcu. Tudi v Ljubljani je bilo 13 oblačnih dni (slika 18), kar je le dan manj od dolgoletnega povprečja; v Ljubljani je bilo februarja 1972 24 oblačnih dni, v letih 1969 in 1986 po 23, le 3 oblačne dni so zabeležili februarja 1998. Po 12 oblačnih dni je bilo v Črnomlju, Murski Soboti in na Celjskem, po 11 na Kočevskem, v zgornji Vipavski in Zgornjesavski dolini. Najmanj oblačnih dni je bilo na Krasu in v Julijcih, in sicer 8, po 9 so jih zabeležili na Obali in Goriškem. Približno polovico neba so oblaki v povprečju prekrivali na Goriškem, v Ratečah, na Obali in na Krasu. Največjo povprečno oblačnost so imeli na Bizeljskem, Mariborskem, v Prekmurju in v novomeški pokrajini ter v Ljubljani, kjer je bila povprečna oblačnost med 7 in 7,5 desetinami neba. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - februar 2006 Table 2. Monthly meteorological data - February 2006 Postaja NV TS TOD TX Temperatura TM TAX DT TAM DT SM SX TD Sonce OBS RO Oblačnost PO SO SJ RR RP Padavine in pojavi SD SN SG SS SSX DT Pritisk P PP Lesce 515 -1,9 -1,5 3,3 -5,6 9,5 21 -13,2 7 24 0 613 87 6,3 13 7 61 71 9 1 5 25 27 1 Kredarica 2514 -9,6 -1,0 -6,5 -11,8 2,6 2 -18,6 5 28 0 830 111 95 6,1 8 4 75 76 16 1 17 28 290 27 739,9 2,1 Rateče-Planica 864 -3,2 -0,7 2,9 -7,8 7,8 19 -16,0 12 27 0 650 112 98 4,9 11 11 59 76 6 0 5 28 73 27 911,9 4,0 Bilje pri N. Gorici 55 3,4 -0,8 8,6 -0,8 16,6 2 -7,5 7 16 0 466 138 113 5,2 9 10 80 86 8 2 3 0 0 0 1006,8 5,7 Slap pri Vipavi 137 3,3 -0,8 8,0 -0,2 16,0 2 -5,0 7 14 0 469 5,6 11 8 100 105 9 2 2 0 0 0 Letališče Portorož 2 4,2 0,0 9,5 0,1 19,2 1 -6,9 7 12 0 442 130 108 5,0 9 8 50 80 9 1 4 0 0 0 1013,4 6,0 Godnje 295 2,5 -0,2 8,1 -0,9 16,0 2 -8,5 7 16 0 489 140 4,5 8 13 93 104 9 1 3 0 0 0 Postojna 533 -0,4 -1,0 4,0 -4,2 11,4 19 -12,8 12 21 0 571 114 109 6,5 13 4 86 98 10 0 4 22 16 9 Kočevje 468 -1,5 -1,7 4,2 -6,4 11,9 19 -16,8 7 24 0 602 6,4 11 3 90 98 11 2 7 25 37 9 Ljubljana 299 0,5 -0,9 4,3 -2,7 12,5 19 -10,8 7 19 0 547 83 98 7,0 13 2 47 58 9 2 6 22 12 27 979,4 5,2 Bizeljsko 170 0,4 -1,1 4,8 -3,7 14,6 19 -14,0 7 20 0 549 7,4 14 2 48 87 8 1 6 4 8 27 Novo mesto 220 0,5 -0,6 4,6 -3,1 14,2 19 -12,8 7 20 0 546 79 87 7,1 14 1 51 94 8 1 4 21 21 27 988,1 5,2 Črnomelj 196 0,6 -1,1 5,5 -3,9 15,4 18 -13,5 7 21 0 542 6,8 12 3 89 121 10 1 3 13 24 28 Celje 240 -0,6 -1,3 4,5 -4,9 12,8 19 -15,8 7 21 0 576 97 120 6,8 12 1 43 78 8 2 4 23 14 1 986,4 4,9 Maribor 275 0,1 -1,0 4,1 -3,1 13,0 19 -13,3 7 19 0 557 79 88 7,3 13 0 44 89 7 0 3 22 19 27 981,5 4,9 Slovenj Gradec 452 -2,1 -1,5 3,5 -6,6 9,6 16 -14,4 12 25 0 619 77 74 6,9 13 2 22 43 6 0 7 28 32 1 4,4 Murska Sobota 188 -0,4 -0,9 3,9 -4,5 13,6 20 -18,2 7 23 0 570 91 106 7,2 12 2 23 59 6 0 4 22 15 1 992,8 4,9 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1,0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - februar 2006 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - February 2006 Postaja .dekada II . dekada III .dekada T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 2,7 9,5 19,2 -1,9 -6,9 -3,7 -9,2 4,7 9,8 14,9 0,0 -5,0 -1,0 -6,1 5,6 9,1 12,5 2,9 -1,2 2,3 -5,0 Bilje 1,9 9,1 16,6 -3,4 -7,5 -5,5 -10,0 3,4 8,4 13,5 -1,0 -7,0 -2,7 -9,5 5,1 8,4 12,4 2,8 -0,7 1,8 -1,9 Slap pri Vipavi 2,1 8,6 16,0 -2,0 -5,0 -2,6 -5,5 3,7 8,2 13,4 -0,3 -4,5 -1,9 -8,0 4,1 7,0 12,0 2,2 -2,0 1,8 -2,0 Postojna -2,3 3,0 7,4 -6,2 -11,0 -7,8 -12,4 1,3 6,0 11,4 -4,2 -12,8 -6,0 -15,2 -0,1 2,7 10,0 -1,8 -6,4 -2,4 -8,0 Kočevje -4,4 2,4 7,7 -9,7 -16,8 -9,9 -17,6 0,9 7,5 11,9 -5,6 -13,7 -6,4 -14,7 -0,8 2,4 9,5 -3,1 -11,8 -3,7 -13,8 Rateče -5,2 3,0 6,4 -11,6 -14,8 -16,2 -18,1 -2,3 3,7 7,8 -7,1 -16,0 -9,5 -20,7 -1,8 1,5 7,3 -4,0 -14,0 -5,4 -18,2 Lesce -4,3 2,2 6,4 -9,1 -13,2 -10,4 -14,5 -0,5 5,0 9,0 -4,8 -11,0 -5,7 -12,4 -0,6 2,5 9,5 -2,3 -12,5 -2,8 -15,0 Slovenj Gradec -5,1 2,1 6,8 -10,2 -14,2 -13,7 -17,0 -0,1 6,2 9,6 -5,7 -14,4 -8,3 -18,4 -0,9 2,0 4,0 -3,3 -13,4 -4,1 -20,0 Brnik -5,2 0,5 4,5 -9,9 -16,2 -0,4 5,9 10,6 -5,7 -12,8 -0,2 2,9 9,7 -2,7 -14,5 Ljubljana -2,1 1,9 5,0 -5,2 -10,8 -8,3 -14,4 2,2 7,2 12,5 -2,3 -7,2 -5,6 -12,8 1,5 3,8 9,8 -0,2 -7,8 -1,8 -16,5 Sevno -2,5 1,9 6,0 -6,1 -11,0 -7,2 -13,3 2,5 6,2 12,0 -0,7 -5,0 -2,5 -7,4 -0,5 2,7 11,3 -2,3 -8,5 -3,0 -13,1 Novo mesto -2,4 1,3 8,1 -5,8 -12,8 -7,4 -16,1 3,1 8,7 14,2 -1,8 -6,4 -4,2 -9,3 0,9 3,5 11,4 -1,2 -9,2 -2,0 -12,6 Črnomelj -2,2 2,1 10,8 -6,4 -13,5 -7,8 -15,0 3,3 10,2 15,4 -2,9 -7,5 -4,7 -9,0 0,8 4,0 12,4 -2,0 -12,5 -2,4 -15,0 Bizeljsko -2,6 1,4 8,0 -6,6 -14,0 -7,4 -14,6 2,7 8,5 14,6 -2,8 -7,8 -4,5 -9,0 1,3 4,2 12,4 -1,1 -8,0 -2,6 -9,2 Celje -3,6 1,9 8,7 -8,1 -15,8 -9,1 -17,5 1,3 7,6 12,8 -4,2 -11,5 -5,7 -13,1 0,8 4,0 12,7 -1,7 -11,5 -2,5 -13,6 Starše -3,5 1,2 7,1 -7,4 -15,1 -7,9 -16,3 2,6 8,0 13,1 -2,2 -7,6 -4,2 -10,0 0,5 3,8 13,1 -2,0 -10,9 -2,2 -13,3 Maribor -3,0 0,9 7,2 -6,4 -13,3 2,9 7,8 13,0 -1,1 -5,2 0,6 3,4 12,0 -1,3 -8,2 Jeruzalem -3,0 -0,2 7,0 -5,4 -10,0 -7,0 -13,5 3,6 7,2 13,0 0,5 -3,5 -3,3 -7,5 -0,4 2,2 12,0 -1,8 -8,0 -2,5 -10,0 Murska Sobota -4,0 0,2 7,7 -8,1 -18,2 -10,3 -23,0 2,4 7,6 13,6 -3,3 -8,9 -6,7 -13,9 0,8 3,8 12,0 -1,5 -8,2 -3,2 -13,1 Veliki Dolenci -3,1 -0,1 8,0 -6,4 -10,2 -8,4 -15,0 3,0 6,6 11,9 -0,9 -4,6 -4,2 -8,8 0,0 3,0 11,0 -2,3 -8,1 -3,7 -11,6 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - februar 2006 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - February 2006 Postaja I. Padavine II. in število padavi III. nskih dni M od 1. 1. 2006 I. j Snežna odeja in š II. tevilo dni s snegc III. m M RR p.d. RR M. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 5,0 1 34,3 5 10,6 6 49,9 12 50 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 2,7 1 39,9 5 37,6 4 80,2 10 80 0 0 0 0 0 0 0 0 Slap pri Vipavi 6,5 1 70,5 5 23,3 6 100,3 12 100 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 6,7 1 52,7 5 27,1 8 86,5 14 87 16 10 10 7 10 5 16 22 Kočevje 11,9 2 13,2 4 64,4 7 89,5 13 90 37 10 28 10 30 5 37 25 Rateče 0,8 2 36,8 6 21,4 8 59,0 16 59 71 10 71 10 73 8 73 28 Lesce 0,0 0 26,8 5 34,0 7 60,8 12 61 27 10 19 10 12 5 27 25 Slovenj Gradec 0,2 1 9,9 3 11,7 7 21,8 11 22 32 10 29 10 13 8 32 28 Brnik 0,3 2 22,5 5 36,5 7 59,3 14 59 20 10 16 10 11 8 20 28 Ljubljana 0,0 0 23,5 5 23,1 7 46,6 12 93 11 10 8 9 12 3 12 22 Sevno 0,0 0 7,3 4 37,9 7 45,2 11 45 14 10 7 1 20 5 20 16 Novo mesto 1,0 3 4,3 3 45,9 7 51,2 13 51 6 10 4 6 21 5 21 21 Črnomelj 8,0 2 9,9 4 70,9 7 88,8 13 89 4 8 0 0 24 5 24 13 Bizeljsko 0,0 0 10,5 3 37,9 7 48,4 10 48 0 0 0 0 8 4 8 4 Celje 0,3 1 10,8 4 31,5 8 42,6 13 43 14 10 14 9 8 4 14 23 Starše 0,0 0 7,3 3 38,1 7 45,4 10 45 10 10 7 6 12 5 12 21 Maribor 0,1 1 8,2 3 35,6 7 43,9 11 44 15 10 10 7 19 5 19 22 Jeruzalem 0,0 0 9,3 4 27,0 5 36,3 9 36 21 10 18 8 19 5 21 23 Murska Sobota 0,5 2 4,7 4 17,4 5 22,6 11 23 15 10 14 8 10 4 15 22 Veliki Dolenci 0,0 0 2,2 2 16,0 4 18,2 6 18 21 10 18 9 11 4 21 23 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2006 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2006 Dmax s.d. ■ dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0,1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - višina snežne odeje (cm) - število dni s snežno odejo ob 7.uri - decade and month - precipitation (mm) - number of days with precipitation 0,1 mm or more - total precipitation from the beginning of this year (mm) - snow cover (cm) - number of days with snow cover Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 28. februarja 2006 100 75 ■8 50 25 L JUBl JAN JA /■ r / r r -/— 0 l.jan 11.jan 21.jan 31.jan 10.feb 20.feb 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož - letališče Bilje » 3 % N 0 8 m/s 4 2 % N 15 m/s 34 % N 3 1 m/s 6 6 % NNW o 6 m/s 10 5 % NNW 6 3 m/s 2 8 % NNE 3 6 m/s 4 5 % NNW i 5 m/s 2 8 % NNE 14 m/s NNE .„...25 3 % NW 5 8 m/s MC 23 % NE 2 9 m/s . ,...20 / % NW i 4 m/s MD 3 ' % NE i 3 m/s NW 2 2 % WNW i 1 m/s 10 6 % WNW 1 7 m/s ENE ENE 8 8 % E 17 m/s 2 9 % E 3 0 m/s 3 4 % E 0 9 m/s W W 6 2 m/s W PQP 50 % ESE 1 2 m/s 0 3 % WSW 2 3 m/s PQP 123 % ESE 5 1 m/s WSW 1 4 m/s WSW ESE «... 3 8 % SW 1 3 m/s 43 % SE 1 5 m/s 0 0 % SW 0 0 m/s 12 9 % SE 5 2 m/s . 2 5 % SW 0 9 m/s SE 86 % SE 1 5 m/s 3 6 % SSW 1 0 m/s 2 5 % SSE 1 0 m/s 0 2 % SSW 0 4 m/s «P 09 % SSE 1 4 m/s SSW 12 %/s SSE 5 6 % S 12 m/s 0 3 % S 2 6 m/s S 2 4 % N 0 7 m/s 0 7 % N 10 m/s N 0 9 % NNW 0 9 m/s 0 7 % NNE 0 8 m/s NNE 1 0 m/s NNW NNE NNW MC 14 7 % NE 1.9 m/s MC 8 7 % NE 4 5 m/s NW NW NW NE 0 9 m/s Slika 19. Vetrovne rože, februar 2006 Figure 19. Wind roses, February 2006 16 3 2 % WNW 1 2 %/s 13.0 % ENE 2.1 m/s 4 8 % WNW 1 8 %/s CMC 4 3 % ENE 2.8 m/s 6 5 % WNW 2 1 m/s 7.7 % ENE 3 9 m/s .. » 7 5 % W 12 m/s 6 2 % E 15 m/s »a/ 2 9 % W 1.4 m/s 22.3 % E 3 4 m/s 2.5 % W 14 m/s E pep 27 % ESE 0.9 m/s 4.0 % WSW 1 0 %/s 39 5 % ESE 2.9 m/s ESE 2 4 m/s WSW WSW 12.4 % SW 1 6 m/s 3.2 % SE 0.8 m/s 4.2 % SW 1.2 m/s 3.8 % SE 0.9 m/s 1.4 % SW 1.4 m/s 10 7 % SE 2.6 m/s 6.9 % SSW 1 6 m/s «P 48 % SSE 1.2 m/s 2.2 % SSW 0.5 m/s «P 28 % SSE 1 8 m/s SSW SSE 8.6 % S 12 m/s S 0 3 m/s S Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 19) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta vzhodjugovzhodni in jugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 48 % vseh terminov, burji je pripadlo 16 % vseh primerov. Najmočnejši sunek vetra je 18. februarja dosegel 16,9 m/s, bilo je 8 dni z vetrom nad 10 m/s. V Kopru je bilo 11 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je bil 19,6 m/s. V Biljah sta vzhodjugovzhodnik in vzhodnik skupno pihala v 62 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 5. februarja dosegel 20,5 m/s in le omenjen dan je veter presegel hitrost 20 m/s. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, pihal je v 16 % vseh primerov, skupaj s sosednjima smerema pa mu je pripadlo 41 % vseh primerov. Najmočnejši sunek je bil 18. februarja 12,9 m/s; tri dni je veter presegel 10 m/s. Na Kredarici je veter v osmih dneh presegel 20 m/s, od tega dva dni tudi hitrost 30 m/s, v sunku je 18. februarja dosegel hitrost 32,4 m/s. Severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo dobrih 53 % vseh terminov, jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku pa 25 %. V Mariboru je severozahodniku in zahodseverozahodniku pripadlo 31 % vseh primerov, jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pa skupno 33 % terminov. Sunek vetra je 18. februarja dosegel 13,1 m/s; bili so trije dnevi z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu je prevladoval severovzhodnik (15 %), skupaj s vzhodseverovzhodnikom jima je pripadlo 28 % vseh terminov; pogosto so pihali tudi zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 46 % vseh primerov. Največja izmerjena hitrost je bila 23,5 m/s 19. februarja in le omenjen dan je hitrost vetra presegla 20 m/s, nad 10 m/s pa so zabeležili tudi prejšnji dan. Na Rogli je najmočnejši sunek dosegel hitrost 22,7 m/s, bili so štirje dnevi z vetrom nad 20 m/s. V Parku Škocjanske jame so bili trije dnevi z vetrom nad 20 m/s, najmočnejši sunek je dosegel 26,3 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, februar 2006 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, February 2006 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož -1,3 0,7 1,0 0,0 28 118 70 80 185 115 40 108 Bilje -2,0 -0,7 0,5 -0,8 9 101 162 86 188 93 64 113 Slap pri Vipavi -1,9 -0,2 -0,4 -0,8 21 178 94 105 Postojna -3,0 1,0 -1,0 -1,0 23 145 117 98 170 104 53 109 Kočevje -4,7 0,9 -1,4 -1,7 43 31 313 98 Rateče -2,7 0,5 0,5 -0,7 4 108 99 76 144 113 37 98 Lesce -3,8 0,1 -0,5 -1,5 0 73 136 71 Slovenj Gradec -4,2 0,6 -0,8 -1,5 1 44 82 43 99 102 20 74 Brnik -4,7 0,0 -0,4 -1,8 1 66 182 78 Ljubljana -2,1 2,2 1,5 0,5 0 65 128 58 123 157 19 98 Sevno -3,4 2,1 -1,5 -0,9 0 24 265 71 Novo mesto -3,4 2,3 -0,6 -0,6 6 16 386 94 96 151 19 87 Črnomelj -3,9 2,0 -1,3 -1,1 37 27 489 121 Bizeljsko -3,8 1,4 -0,6 -1,1 0 40 303 87 Celje -4,2 0,9 -0,4 -1,3 2 43 233 78 146 169 46 120 Starše -4,4 1,7 -1,0 -1,3 0 30 385 95 Maribor -3,9 1,9 -1,0 -1,0 1 34 302 89 85 133 44 88 Jeruzalem -4,4 2,7 -2,1 -1,2 0 39 220 71 Murska Sobota -4,0 2,4 -0,1 -0,9 5 26 183 59 95 152 72 106 Veliki Dolenci -3,8 2,5 -1,2 -0,8 0 13 186 50 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - dekade in mesec 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Prva tretjina februarja je bila povsod občutno hladnejša od dolgoletnega povprečja, povprečna temperatura je bila v pretežnem delu države 3 do 5 °C nižja kot običajno. Najmanjši je bil odklon na Obali (za dolgoletnim povprečjem so zaostajali za 1,3 °C), v zgornji Vipavski dolini (odklon -1,8 °C), na Goriškem (odklon -2 °C), v Ljubljani (odklon -2,1 °C) in v Ratečah (odklon -2,7 °C). Največji odklon je bil na Brniku in v Kočevju, hladneje je bilo za 4,7 °C. Padavine so bile skromne, ponekod jih sploh ni bilo (Lesce, Ljubljana, Sevno, Bizeljsko, Starše, Jeruzalem). Manj kot desetino običajnih padavin so zabeležili na Goriškem, Brniku, v Ratečah, Novem mestu, na Štajerskem in v Prekmuiju. Le nekoliko bolje je bilo na Kočevskem in v Beli krajini, kjer je padlo od 35 do 45 % običajnih padavin. Na Goriškem in Obali so dolgoletno povprečje sončnega vremena presegli za 80 do 90 %. Za slabo polovico več sončnega vremena kot običajno je bilo na Celjskem in v Ratečah, za slabo četrtino pa v Ljubljani. Druga tretjina je bila v večjem delu Slovenije toplejša od dolgoletnega povprečja, z izjemo Vipavske doline, ki je bila nekoliko hladnejša. Za 2 in 3 °C so dolgoletno povprečje presegli v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in Ljubljani. Drugod po državi je bil odklon od dolgoletnega povprečja manjši. Padavin je bilo več kot običajno na Primorskem in v Postojni, drugod dolgoletno povprečje ni bilo doseženo, v Novem mestu in na Goriškem ni padla niti petina običajnih padavin. Na Goriškem je bilo nekaj manj sončnega vremena kot običajno, drugod je bilo dolgoletno povprečje preseženo; v osrednji Sloveniji, na Dolenjskem, Celjskem in v Prekmurju je bil presežek med 50 in 70 %. Temperaturno je bila zadnja tretjina februarja blizu dolgoletnega povprečja, odkloni navzgor in navzdol niso bili pomembno veliki. Na Obali je padlo 70 % običajnih padavin, dolgoletnega povprečja niso dosegli tudi v zgornji Vipavski dolini in na Koroškem, v Ratečah je bilo dolgoletno povprečje izenačeno. Drugod po državi so dolgoletno povprečje močno presegli, v Beli krajini je padlo skoraj petkrat toliko padavin kot običajno, pa tudi Dolenjska in Štajerska ter Kočevje so dobili več kot trikrat toliko padavin kot običajno. V zadnji tretjini februarja je prevladovalo nadpovprečno oblačno vreme, le v Prekmurju je sonce sijalo sedem desetin toliko časa kot običajno, na Goriškem so bile tri petine običajnega sončnega vremena, na Notranjskem polovica. Dolenjska, osrednja Slovenija in Koroška so imele le petino običajnega sončnega vremena. Na Kredarici februarja tla vedno prekriva snežna odeja. 27. februarja je bila snežna odeja debela 290 cm, kar je nekaj cm manj od dolgoletnega povprečja. Slika 20. Največja višina snega v februarju Figure 20. Maximum snow cover depth February in 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Februarja 1977 so namerili kar 521 cm, med bolj zasnežene spadajo še februarji 1978 (440 cm), 2001 (420 cm) in 1960 ter 1984 s 410 cm. Malo snega je bilo v februarjih 2002 (75 cm), 1989 (80 cm), 1964 (124 cm) in v letih 1992 ter 2000 s 140 cm. V Ljubljani je 27. februarja snežna odeja dosegla 12 cm, kar je manj od dolgoletnega povprečja najvišje snežne odeje v februarju. Od sredine minulega stoletja je bilo pet februarjev brez snežne odeje; le en cm so namerili v letih 1990, 1995 in 2001, 2 cm v februarjih 1949, 1974 in 1994. Debela je bila snežna odeja v februarjih 1952 (rekordnih 146 cm), 1969 (95 cm), 1983 (67 cm) in 1999 (56 cm). 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 21. Največja višina snega v februarju Figure 21. Maximum snow cover depth in February 160 140 120 SE 100 t^ ro 80 C >w > 60 40 20 0 ljubljana i 1 lili ■ i i J 1 .1.1 lllll ,..1.1, i i J. J. ji li 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Če je snežna odeja v notranjosti države februarja povsem običajna, je ob morju dokaj redka, februarja 1963 so namerili 21 cm, lani 7 cm, februarja 1954 pa 5 cm. Letos februarja na Obali, Krasu in v Vipavski dolini niso zabeležili snežne odeje. V Ratečah je bila snežna odeja 27. februarja debela 73 cm, v Slovenj Gradcu so 1. februarja namerili 32 cm, v Kočevju 9. februarja 37 cm. V Murski Soboti je bilo največ snega februarja 1986, namerili so 61 cm, leta 1952 je bilo 59 cm snega, leta 1963 53 cm, leta 1969 pa 50 cm. Letošnjih 15 cm, ki so jih dosegli 1. februarja, torej ne predstavlja posebno debele snežne odeje 35 ! 30 25 20 _o I 15 iS 10 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 35 30 25 20 _o 5 15 iS 10 5 0 NOVO MESTO 1 1 1 ll 1 m 35 30 25 V 20 o > o 15 > 10 5 0 1 35 30 25 C -o 20 o > 0 15 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 MURSKA SOBOTA 1 1 lili 1. 1 .1 1. 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 22. Število dni s snežno odejo v februarju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 22. Number of days with snow cover in February and the mean value of the period 1960-1990 Na sliki 22 je število dni s snežno odejo v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti; februarja je sneg prekrival tla ves mesec v gorah in v Zgornjesavski dolini ter na Koroškem. Drugod po nižinah je število dni s snežno odejo preseglo dolgoletno povprečje, čeprav snežna odeja ni bila posebej debela. V Lescah in Kočevju je bilo 25 dni s snežno odejo, 23 v Celju, 22 pa v Murski Soboti, Mariboru, Postojni in Ljubljani. Od sredine minulega stoletja so bili v Ljubljani štirje februarji (1971, 1980, 1989 in 1998) povsem brez snežne odeje. Na Kredarici so zabeležili 17 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Slovenj Gradcu in na Kočevskem je bilo 7 dni z meglo, na Bizeljskem in v Ljubljani po 6. Tri meglene dni so imeli na Krasu, Goriškem, v Beli krajini in Mariboru, dan več na Obali, v Postojni, Celju, novomeški pokrajini in Prekmurju. 5 0 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo D 15 LJUBLJANA 1 3 5 7 9 1 1 13 15 17 19 21 23 25 27 E 15 MURSKA SOBOTA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 NOVO MESTO 1 3 5 7 9 1 1 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 23. Dnevna višina snežne odeje v februarju 2006 Figure 23. Daily snow depth in February 2006 RATEČE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 30 25 Slika 24. Število dni z meglo v februarju in povprečje obdobja 1961-1990 ._ 20 Figure 24. Number of foggy days in dn February and the mean value of the ilo15 period 1961-1990 > >1,0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 21 Razvoj vremena v februarju 2006 Weather development in February 2006 Janez Markošek 1.-4. februar Pretežno jasno, po nekaterih nižinah večji del dneva megla ali nizka oblačnost Nad zahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je segalo tudi nad Alpe in zahodni Balkan (slike 1-3). V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal razmeroma topel in suh zrak. Nad nami je bila temperaturna inverzija. Prevladovalo je pretežno jasno vreme. Prvi dan je bila po nižinah zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost do nadmorske višine 700 metrov. Drugi in tretji dan se je po nekaterih nižinah nizka oblačnost zadržala ves dan. Zadnji dan pa je bilo pretežno jasno le v višjih legah, na Primorskem, v Posočju in v Zgornjesavski dolini. Najtopleje je bilo na Primorskem, prva dva dni so bile tam ob šibki burji najvišje dnevne temperature od 15 do 19 °C. 5.-7. februar Delno jasno, občasno ponekod pretežno oblačno, burja Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je zadnji dan nad srednjo Evropo oslabelo. Oslabljena vremenska fronta se je v noči na 5. februar pomikala prek Slovenije, druga pa 7. februarja čez dan. V noči na 5. februar je bilo zmerno do pretežno oblačno, ponekod je rahlo snežilo. Čez dan je bilo pretežno jasno, na Primorskem je pihala zmerna do močna burja. 6. in 7. februarja je bilo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Sprva je na Primorskem še pihala burja. Najvišje dnevne temperature so bile od -3 do 1 °C, na Primorskem od 4 do 7 °C. 8.-9. februar Zmerno do pretežno oblačno, ponoči rahle padavine Nad južno Skandinavijo in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa tam jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 4-6). Oslabljena vremenska fronta se je v noči na 9. februar ob severozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije. 8. februarja je bilo zmerno do pretežno oblačno, zvečer je na Primorskem rahlo rosilo. Ponoči je bilo oblačno, ponekod je rahlo deževalo ali rahlo snežilo. Čez dan se je oblačnost spreminjala od pretežno jasnega vremena do skoraj popolno oblačnega vremena. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 9 °C. 10.-11. februar Delno jasno z zmerno oblačnostjo, drugi dan vetrovno Vzhodno od nas je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad srednjo in zahodno Evropo pa območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bilo nad srednjo Evropo jedro hladnega in vlažnega zraka, ki se je pomikalo proti Črnemu morju. Nad nami je pihal severni veter. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Drugi dan je ponekod v severovzhodni Sloveniji in pod Karavankami pihal severni do severozahodni veter, na Primorskem burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 8 °C, na Primorskem do 11 °C. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12. februar Jasno, zjutraj mrzlo Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je nad naše kraje s severozahodnimi vetrovi pritekal hladen in suh zrak. Jasno je bilo. Jutro je bilo mrzlo, najnižje jutranje temperature so bile od -16 do -7 °C, na Primorskem od -8 do -4 °C. 13.-14. februar Delno jasno, občasno pretežno oblačno Naši kraji so bili v območju visokega zračnega pritiska. V višinah je s severnimi do severozahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak (slike 7-9). V noči na 13. februar se je pooblačilo, čez dan je bilo zmerno do pretežno oblačno, popoldne se je v zahodni Sloveniji delno razjasnilo. Drugi dan je bilo delno jasno, v severovzhodni Sloveniji pa zmerno do pretežno oblačno. Prvi dan je bilo še razmeroma hladno, drugi dan pa so bile najvišje dnevne temperature od 3 do 8 °C. 15.-17. februar Pretežno oblačno z občasnimi padavinami Nad severovzhodnim Atlantikom in severozahodno Evropo je bilo obsežno in globoko območje nizkega zračnega pritiska, ki je segalo tudi nad zahodno in osrednje Sredozemlje ter Balkan. V višinah je z zahodnimi do jugozahodnimi vetrovi pritekal razmeroma topel in vlažen zrak (slike 10-12). Prvi dan je bilo zmerno do pretežno oblačno. Proti večeru je v zahodni in osrednji Sloveniji pričelo deževati. Pihal je jugozahodni veter. Drugi dan je bilo oblačno z občasnimi padavinami. Po nižinah je deževalo. Največ dežja je padlo v jugozahodni Sloveniji, najmanj v Posavju. Še je pihal jugozahodnik. Zadnji dan obdobja pa je bilo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno so bile še padavine, deloma plohe in posamezne nevihte. Popoldne se je delno razjasnilo. V celotnem obdobju je največ dežja, od 20 do 40 mm, padlo na Notranjskem in Primorskem. 18. februar Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno padavine, deloma plohe in nevihte, jugozahodnik, jugo V območju nizkega zračnega pritiska je z jugozahodnimi vetrovi pritekal vlažen zrak. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo. Ponekod v zahodni in osrednji Sloveniji je občasno rahlo deževalo ali snežilo. Pozno zvečer so bile krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 °C v Ratečah do 15 °C v Črnomlju in na Obali. 19. februar Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne posamezne plohe Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, z jugozahodnimi vetrovi je pritekal topel in postopno vse bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Čez dan je pihal jugozahodni veter. Popoldne so bile posamezne plohe. Proti večeru je oblačnost naraščala. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 16 °C. 20. februar Oblačno s padavinami, po nižinah dež, jugozahodnik V območju nizkega zračnega pritiska se je prek naših krajev ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala hladna fronta (slike 13-15). Oblačno je bilo s padavinami, v severovzhodni Sloveniji je 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo pričelo deževati šele popoldne. Meja sneženja je bila med 500 in 900 metrov nadmorske višine. Pihal je jugozahodni veter. Najtopleje je bilo v Prekmurju, kjer se je ogrelo do 14 °C. 21. februar Delno jasno, popoldne naraščajoča oblačnost, krajevne plohe Naši kraji so bili še vedno v območju nizkega zračnega pritiska in jugozahodnega vetra. V severovzhodni Sloveniji je bilo delno jasno, predvsem tam je pihal južni do jugozahodni veter. Drugod je bilo zmerno do pretežno oblačno s krajevnimi plohami. Popoldne in zvečer je oblačnost od zahoda spet naraščala. Najvišje dnevne temperature so bile v večjem delu Slovenije od 7 do 13 °C. 22. februar Oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji občasno padavine V območju nizkega zračnega pritiska je z jugozahodnimi vetrovi pritekal vlažen zrak. Oblačno je bilo. V zahodni in osrednji Sloveniji je občasno rahlo deževalo. Meja sneženja je bila na okoli 700 metrov nadmorske višine. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 6 °C, na Primorskem do 11 °C. 23. februar Na Primorskem delno jasno, burja, drugod oblačno z občasnimi padavinami Iznad severozahodne Evrope je proti Alpam segalo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je še pihal jugozahodni veter, v nižjih plasteh ozračja pa je zapihal vzhodnik. Na Primorskem je bilo delno jasno, pihala je zmerna do močna burja. Drugod je bilo oblačno, občasno je ponekod rahlo deževalo ali rahlo snežilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 4 °C, na Primorskem od 8 do 13 °C. 24.-27. februar Oblačno, na Primorskem povečini suho, drugod občasno rahle padavine, burja Nad zahodnim ter osrednjim Sredozemljem ter Balkanom je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bilo sprva nad jugozahodno in južno Evropo obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 16-18), v drugi polovici obdobja pa je bila nad večjim delom Evrope dolina s hladnim zrakom. Prevladovalo je oblačno vreme. Na Primorskem je bilo povečini suho vreme, pihala burja, ki je bila najmočnejša v Vipavski dolini. Drugod je občasno rahlo snežilo ali deževalo. Največ snega, do 15 cm, je padlo na Kočevskem. Zadnji dan se je popoldne ponekod že delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 0 do 6 °C, na Primorskem od 6 do 10 °C. 28. februar Delno jasno, popoldne pretežno oblačno, burja Naši kraji so bili v območju nizkega zračnega pritiska. Veter v višinah se je spet obračal na jugozahodno smer. Dopoldne je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, občasno pretežno oblačno. Popoldne in zvečer je prevladovalo oblačno vreme. Na Primorskem je pihala burja. Razmeroma hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od -2 do 1 °C, na Primorskem do 6 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 3. 2. 2006 Slika 2. Satelitska slika 3. 2. 2006 ob 13. uri ob 13. uri Figure 1. Mean sea level pressure on February, 3rd 2006 12 GMT at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 3. 2. 2006 ob 13. uri Figure 2. Satellite image on February, 3rd 2006 at Figure 3. 500 mb topography on February, 3rd 2006 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 8. 2. 2006 Slika 5. Satelitska slika 8. 2. 2006 ob 13. uri ob 13. uri Figure 4. Mean sea level pressure on February, 8th 2006 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 8. 2. 2006 ob 13. uri Figure 6. 12 GMT Figure 5. Satellite image on February, 8th 2006 at 12 GMT Figure 6. 500~ mb topography on February, 8th 2006 at 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine Slika 8. Satelitska slika 13. 2. 2006 ob 13. uri Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 13. 2. 2006 ob 13. uri 13. 2. 2006 ob 13. uri Figure 8. Satellite image on February, 13 2006 at Figure 9. 500 mb topography on February, 13 2006 at Figure 7. Mean sea level pressure on February, 13th 2006 12 GMT at 12 GMT 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine Slika 11. Satelitska slika 16. 2. 2006 ob 13. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 16. 2. 2006 ob 13. 16. 2. 2006 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on February, 16 2006 at uri Figure 10. Mean sea level pressure on February, 16 12 GMT 2006 at 12 GMT Figure 12. 500 mb topography on February, 16th 2006 at 12 GMT 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska i 20. 2. 2006 ob 13. uri Figure 13. Mean sea level pressure on February, 201 2006 at 12 GMT nivoju morske gladine Slika 14. Satelitska slika 20. 2. 2006 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on February, 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 20. 2. 2006 ob 13. 20th 2006 at uri Figure 15. 500 mb topography on February, 20th 2006 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine Slika 17. Satelitska slika 24. 2. 2006 ob 13. uri 24. 2. 2006 ob 13. uri Figure 16. Mean sea level pressure on February, 24th 2006 at 12 GMT Figure 17. Satellite image 12 GMT on February, 24 Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 24. 2. 2006 ob 13. 2006 at uri Figure 18. 500 mb topography on February, 24 12 GMT 2006 at 27 Podnebne razmere v zimi 2005/2006 Climate in winter 2005/2006 Tanja Cegnar K meteorološki zimi prištevamo mesece december, januar in februar, vendar na zimske razmere neredko naletimo že novembra in tudi še marca. Čeprav o podnebnih značilnostih vsakega meseca posebej poročamo sproti, na tem mestu na kratko povzemimo najpomembnejše značilnosti posameznih zimskih mesecev. December 2005 je najbolj zaznamovalo obilno sneženje v zadnjem tednu leta, 27. decembra je sneg pobelil tudi Obalo. Na severozahodu države je bil december pomembno hladnejši od dolgoletnega povprečja, na jugu države, v Ljubljani, na Štajerskem in v Prekmuiju pa nekoliko toplejši kot običajno. Največ padavin je bilo v Julijcih, najmanj pa na Goričkem. Dolgoletno povprečje je bilo najbolj preseženo v Beli krajini in delu Pomuija; manj padavin kot običajno je bilo na Primorskem, Notranjskem, v Ljubljani, na Trnovski planoti in v delu Julijcev. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno na zahodu in jugu države ter na Koroškem. Na območju od Ljubljane do Prekmuija je bilo dolgoletno povprečje preseženo vsaj za tretjino. Januar je po vrsti nadpovprečno toplih zim presenetil z nizko temperaturo in zelo vztrajno snežno odejo. Povprečna temperatura zraka je bila povsod po državi pod dolgoletnim povprečjem, na Koroškem in na severovzhodu države je bil januar 2 °C hladnejši kot običajno. Največ padavin je bilo v Vipavski dolini in na Krasu ter Obali; najmanj so jih namerili v delu Zgornjega Posočja in na Koroškem. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo na Obali in na severovzhodu države. Manj kot polovico običajnih padavin so namerili v pretežnem delu Posočja in delu Julijcev, v večjem delu Karavank in na Kočevskem. Več kot za polovico je bilo dolgoletno povprečje trajanja sončnega obsevanja preseženo v Ljubljani in Celju. Manj sončnega vremena kot običajno je bilo na Koroškem, severovzhodu države, v delu Notranjske in Beli krajini. Februar je bil 2006 hladnejši od dolgoletnega povprečja, vendar v mejah običajne spremenljivosti. Največ padavin je bilo v Posočju, kjer je padlo med 130 in 170 mm padavin, najmanj pa jih je bilo v severovzhodni Sloveniji in delu Koroške, pod 25 mm padavin je padlo v Lendavi, Velikih Dolencih, Murski Soboti in Slovenj Gradcu. Padavine so presegle dolgoletno povprečje na Krasu, Notranjskem, v Beli krajini (tam kar za 21 %) in v zgornji Vipavski dolini za 5 %. Manj kot polovica povprečnih padavin je padla v Kamniški Bistrici, Lendavi in na Koroškem. Sončnega vremena je bilo več kot običajno na Primorskem in Notranjskem, delu Štajerske in v Prekmuiju. Na Koroškem je sonce sijalo le tri četrtine toliko časa kot običajno. Zadnja tretjina meseca je bila nadpovprečno oblačna. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na slikah 1 in 2 so prikazani odkloni povprečne zimske najnižje dnevne in najvišje dnevne temperature zraka. Povprečna zimska jutranja temperatura je bila skoraj povsod nižja od dolgoletnega povprečja, izjemi sta bili le dve, Novo mesto in Kras. Pri povprečni popoldanski temperaturi je bil odklon povsod negativen, še najbližje so bili dolgoletnemu povprečju na Obali. Tako odklon povprečne najnižje kot tudi povprečne najvišje temperature sta bila v mejah običajne spremenljivosti zimske temperature. Slika 1. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature Slika 2. Odklon v °C v zimi 2005/2006 od povprečja tridesetletnega temperature v referenčnega obdobja Figure 1. Minimum air temperature anomaly in °C in winter 2005/2006 povprečne najvišje dnevne C v zimi 2005/2006 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 2. Maximum air temperature anomaly in °C in winter 2005/2006 Slika 3. Odklon povprečne temperature zraka v zimi 2005/2006 od povprečja 1961-1990 Figure 3. Mean air temperature anomaly in winter 2005/2006 Povsod po državi je bila zima 2005/2006 hladnejša od dolgoletnega povprečja, vendar je bil odklon z izjemo visokogorja še v mejah običajne spremenljivosti povprečne zimske temperature zraka, saj je prav zima tisti letni čas, ko je spremenljivost iz leta v leto največja. Najbližje dolgoletnemu povprečju so bili na Obali, deloma na Krasu, v Beli krajini in novomeški pokrajini ter v Ljubljani; v teh krajih negativni odklon ni presegel 0,5 °C. Na severozahodu države, v Karavankah, Julijskih Alpah in v Pomurju je bila zima 1 do 1,5 °C hladnejša kot običajno. Ponekod v Julijcih in zahodnih Karavankah so za dolgoletnim povprečjem zaostajali še nekoliko bolj. V pretežnem delu države je bil temperaturni odklon od -0,5 do -1 °C. Seveda ni pomembno le povprečje, dober pokazatelj temperaturnih razmer je tudi število dni s temperaturo pod izbranim pragom. Za prikaz pogostosti mrzlih zimskih juter smo izbrali prag -10 °C (slika 4). Na Dolenjskem in v osrednji Sloveniji so za dolgoletnim povprečjem nekoliko zaostajali, v Novem mestu so bila 4 tako mrzla jutra manj kot v dolgoletnem povprečju, od sredine minulega stoletja je bilo pet zim brez tako mrzlih juter. V Ljubljani je bilo 5 dni s tako mrzlim jutrom, od sredine minulega stoletja je bilo sedem zim brez tako nizke temperature; v zimi 1962/1963 pa je bilo kar 31 takih dni. V Prekmuiju je bilo 6 tako hladnih juter več kot običajno, kar 48 tako mrzlih juter so našteli v zimi 1962/1963, v zimah 1987/1988 in 2000/2001 pa ni bilo tako hladnih juter. Opazno je 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo bilo dolgoletno povprečje preseženo v Zgornjesavski dolini. V Ratečah je bilo 47 dni z najnižjo temperaturo pod -10 °C, kar je 16 dni nad dolgoletnim povprečjem in zimo 2005/2006 uvršča na četrto mesto od sredine minulega stoletja. Največ tako mrzlih juter je bilo v zimi 1962/1963 (našteli so jih 62), najmanj pa v zimi 1974/1975, ko jih je bilo le 10. -2 25 8 LJU BLJANA Ii . lili iilllh-1 -I. ■Ii l ..Iii. .1 Ii li.ll 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 NOVO MESTO MURSKA SOBOTA 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 Slika 4. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod -10 °C Figure 4. Number of days with minimum daily temperature below -10 °C RATECE 50 > 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 NOVO MESTO -2 50 8 MURSKA SOBOTA 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 Slika 5. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 5. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C Veliko pogostejši so hladni dnevi (slika 5), to so dnevi z jutranjo temperaturo pod lediščem. Pomembnejših odklonov v zimi 2005/2006 ni bilo. V Ljubljani je bilo 66 hladnih dni, to je 3 dni več kot običajno. Od sredine minulega stoletja jih je bilo največ v zimi 1952/1953, ko so jih našteli 80, 75 50 50 25 0 0 50 50 = 25 = 25 0 0 75 75 S 50 25 25 0 0 100 75 75 = 50 25 25 0 0 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo najmanj pa v zimi 2000/2001, bilo jih je le 37. V Murski Soboti je bilo 80 hladnih dni, kar je 5 več kot običajno; 89 hladnih dni je bilo v zimi 1998/1999, samo 50 pa v zimi 1973/1974. V Ratečah so hladni skoraj vsi zimski dnevi, tokrat jih je bilo 88 dni, kar za tri dni presega dolgoletno povprečje, v zimi 1983/1984 jih je bilo 91, samo 70 pa v zimi 2000/2001. V Novem mestu je bilo 69 hladnih dni, le en dan manj od dolgoletnega povprečja, v zimi 1962/1963 jih je bilo kar 87, samo 42 hladnih dni pa je bilo v zimi 2000/2001. Ledeni so dnevi, ko ostane temperatura ves dan pod lediščem. V Murski Soboti jih je bilo 28, 4 več kot običajno, največ jih je bilo v zimi 1962/1963 (54 dni), najmanj pa 1974/1975, samo dva dneva. V Ratečah jih je bilo 44, kar je 14 dni nad dolgoletnim povprečjem, največ jih je bilo v zimi 1968/1969 (52 dni), najmanj pa 1974/1975 le 4 dnevi. V Novem mestu je bilo 15 ledenih dni, kar je 6 manj od dolgoletnega povprečja, v zimi 1962/1963 jih je bilo 51, samo po dva pa v zimah 1974/1975 in 1982/1983. V Ljubljani je bilo 18 ledenih dni, kar je dva dni manj kot običajno, v zimi 1962/1963 jih je bilo 46, samo dva dneva pa v zimi 1974/1975. 15 LJUBLJANA o (D -20 -I- 1.dec.05 1.jan.06 1.feb.06 Slika 6. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature v zimi 2005/2006 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1961-1990 (debele črte) Figure 6. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in winter 2005/2006 (thin lines) and the average in the reference period 19611990 (bold lines) Za Ljubljano, Kredarico in Mursko Soboto ter Bilje smo prikazali tudi dnevni potek najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature ter ustrezna dolgoletna povprečja (slike od 6 do 9). V Ljubljani je bila v zimi 2005/2006 najvišja temperatura 19. februarja 12,5 °C, najnižja pa 25. januarja -15,7 °C, ko je bilo najbolj izrazito hladno obdobje, takrat se je tudi najvišja dnevna temperatura spustila opazno pod običajno najnižjo dnevno temperaturo. V Ljubljani je bila na sedanji lokaciji meritev doslej najvišja temperatura v zimskih mesecih (19,7 °C v zimi 1997/1998), najnižja pa v zimi 1955/1956, ko je bilo -23,3 °C). o o to -5 £ -10 E o F -10 0 -12 -14 KREDARICA 4 A A A m.. AA. . / NW v v/ vVv v 56/57 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 51/52 56/57 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 51/52 56/57 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 51/52 56/57 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 Slika 10. Povprečna zimska temperatura zraka Figure 10. Mean winter temperature V pretežnem delu države je sonce sijalo več časa kot običajno, le del Notranjske, kočevska regija, Bela krajina in večji del Dolenjske ter Koroška so bili obsijani slabše kot v dolgoletnem povprečju. Največji relativni primanjkljaj je bil v Slovenj Gradcu, kjer je bilo skoraj petino manj sončnega vremena kot običajno. Opazno je za dolgoletnim povprečjem zaostajalo tudi Novo mesto. Sonce je sijalo 190 ur, kar je le 87 % dolgoletnega povprečja. Doslej je bila v Novem mestu najbolj sončna zima 1999/2000 s 380 urami, najbolj siva pa 1995/1996 s komaj 102 urama. Večina krajev je dolgoletno povprečje presegla, vendar presežek ni dosegel petine običajne osončenosti. Na Obali je sonce sijalo 352 ur, kar je 12 % nad dolgoletnim povprečjem, doslej najbolj sončna je bila zima 1980/1981 s 434 urami sončnega vremena, najbolj siva pa zima 1954/1955 s 155 urami. V Ratečah so zabeležili 262 ur sončnega vremena, kar dolgoletno povprečje presega za 3 %, največ sončnega vremena je bilo v zimi 1988/1989, sonce je takrat sijalo 387 ur, najbolj siva je bila zima 1977/1978 s 156 urami sončnega vremena. Na Kredarici je bilo 359 ur sončnega vremena, kar je 7 % nad dolgoletnim povprečjem, najbolj sončna je bila s 478 urami zima 1989/1990, najbolj siva pa zima 1962/1963 z 235 urami. V Murski Soboti je bilo 228 ur sončnega vremena, kar je 17 % več kot 4 2 0 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo običajno, zima 1999/2000 je bila s 354 urami doslej najbolj sončna, najbolj siva pa zima 1969/1970 z 88 urami. Lavrovec Sv. Florjan Šm arata Lisca Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Postojna Portorož Bilje Rateče Kredarica Slika 11. Sončno obsevanje v zimi 2005/2006 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 11. Bright sunshine duration in winter 2005/2006 compared to the average of the reference period Slika 12. Trajanje sončnega obsevanja v zimi 2005/2006 v primerjavi s povprečjem obdobja 19611990 Figure 12. Bright sunshine duration in winter 2005/2006 compared with 1961-1990 normals 500 -, 400 200 0 KREDARICA 56/57 62/63 68/69 74/75 80/81 86/87 92/93 98/99 04/05 51/52 56/57 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 500 400 300 ■Ü 200 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 Slika 13. Trajanje sončnega obsevanja Figure 13. Sunshine duration 400 .ra 200 100 PORTOROŽ 54/55 60/61 66/67 72/73 78/79 84/85 90/91 96/97 02/03 Po osončenosti pozimi izstopajo visokogorje, Obala, Kras in Goriška. Tako je bilo tudi tokrat, sonce je na teh območjih sijalo več kot 350 ur. Če primerjamo odklon glede na običajne razmere, sta od dolgoletnega povprečja najbolj odstopali Ljubljanska in Celjska kotlina. V Ljubljani je sonce sijalo 217 ur, kar je 29 % nad dolgoletnim povprečjem, doslej najbolj sončna je bila zima 1999/2000 s 344 urami, najbolj siva pa 1971/1972 s komaj 59 urami sončnega vremena. Še večji kot v Ljubljani je bil odklon od običajnih razmer v Celju, sonce je sijalo 258 ur, kar je 44 % nad dolgoletnim povprečjem. 500 300 100 0 0 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Padavin je bilo največ v Posočju, kjer je ponekod padlo nad 400 mm, najmanj pa na Koroškem in na severu Pomurja, kjer niso presegli 150 mm. Relativni presežek glede na dolgoletno povprečje je bil največji v Beli krajini, kjer so dolgoletno povprečje presegli za četrtino. Petino več padavin kot običajno je padlo v Lendavi in Jeruzalemu. V Novem mestu je padlo 207 mm, kar je 15 % več kot običajno; največ padavin je bilo v zimi 1952/1953 (364 mm), samo 57 mm pa v zimi 1974/1975. V Murski Soboti je padlo 130 mm, kar za 8 % presega dolgoletno povprečje, v zimi 1951/1952 je padlo 258 mm, samo 37 mm pa v zimi 1988/1989. V Portorožu so z 219 mm povprečje presegli za odstotek; največ padavin je bilo v zimi 1978/1979 (405 mm), najmanj pa v zimi 1974/1975 (50 mm). Z izjemo Bele krajine, dela Dolenjske in severovzhoda države je bilo padavin manj kot običajno. V Julijcih, osrednji Sloveniji, večjem delu Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp niso dosegli štirih petin običajnih zimskih padavin. V Ljubljani so namerili 190 mm, kar je komaj 72 % dolgoletnega povprečja; samo 76 mm padavin je bilo v zimi 1991/1992, kar 569 mm pa v zimi 1976/1977. V Ratečah je padlo 207 mm, kar je 79 % dolgoletnega povprečja; doslej je bilo največ padavin, kar 558 mm, v zimi 1976/1977, samo 35 mm je padlo v zimi 1974/1975. Na Kredarici so namerili 261 mm, kar je 81 % dolgoletnega povprečja; največ padavin je bilo doslej v zimi 2000/2001, in sicer 637 mm, najmanj pa v zimi 1963/1964, namerili so 80 mm. Seveda so nameijene padavine v gorah posebej pozimi močno podcenjene. Soča Jezersko Kam. Bistrica Lisca Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Slap-Vipava 420mm 390mm 360mm 330mm 300mm 270mm 240mm 210mm 180mm 150mm Slika 14. Padavine v zimi 2005/2006 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 14. Precipitation in winter 2005/2006 compared to the average of the reference period Slika 15. Prikaz porazdelitve padavin v zimi 2005/2006 Figure 15. Precipitation amount in winter 2005/2006 Slika 16. Višina padavin v zimi 2005/2006 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 16. Precipitation amount in winter 2005/2006 compared with 1961-1990 normals 60% 80% 100% 120% 140% 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo E 500 -E ro 250 E 400 E LJUBLJANA 56/57 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 51/52 56/57 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 E 400 - 0 MURSKA SOBOTA lil» IHM Ii I 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 600 n E 400 ¡0 200 51/52 56/57 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 Slika 17. Padavine Figure 17. Precipitation "E 400 0 PORTOROŽ 60/61 65/66 70/71 75/76 80/81 85/86 90/91 95/96 00/01 05/06 600 -, NOVO MESTO 51/52 56/57 61/62 66/67 71/72 76/77 81/82 86/87 91/92 96/97 01/02 « 20 - 51/52 50 -, 15 >-ffi 20 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 Slika 18. Število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 18. Number of days with precipitation at least 1 mm 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 750 0 0 0 0 50 40 10 0 40 c 30 10 0 36 482301235323302353 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Padavine ocenjujemo ne le po količini, ampak tudi po njihovi pogostosti. V ta namen uporabljamo število dni s padavinami nad izbranim pragom. Najpogosteje uporabljamo število dni s padavinami vsaj 1 mm (slika 18). 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 100 -, 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 Slika 19. Število dni s snežno odejo ob 7. uri Figure 19. Number of days with snow cover at 7 a.m Na sliki 19 je prikazano število dni s snežno odejo v decembru, januarju in februarju. Dnevi s snežno odejo v novembru in pomladnih mesecih niso upoštevani. V Ljubljani so v zimi 2005/2006 zabeležili 77 dni s snežno odejo, kar presega dolgoletno povprečje in je toliko kot v zimi 1968/1969. Samo pet zim je imelo več dni s snežno odejo od letošnje, le en dan so zabeležili v zimah 1974/1975 in 1988/1989, kar 90 dni pa v zimi 1980/1981. Na Obali je sicer nekajkrat snežilo, a snežna odeja ni obležala. V Murski Soboti so z 62 dnevi presegli dolgoletno povprečje, kar 90 dni s snežno odejo je bilo v zimi 1962/1963, le 3 dni pa v zimi 1974/1975. V Ratečah, kjer pozimi sneg praviloma prekriva tla vse dni, je sneg ležal 90 dni, 91 dni s snežno odejo so zabeležili v 7 zimah s prestopnim letom, komaj 5 dni je tla prekrivala snežna odeja v zimi 1989/1990. V Novem mestu so s 60 dnevi presegli dolgoletno povprečje, vse dni je tla prekrivala snežna odeja v zimi 1962/1963, le dva dni je sneg ležal v zimi 1989/1990. 150 100 £ o 50 0 LJUBLJANA Mili 50/51 55/56 60/61 65/66 70/71 75/76 80/81 85/86 90/91 95/96 00/01 05/06 Slika 20. Največja višina snežne odeje Figure 20. Maximum snow depth V Ljubljani je sicer zelo obstojna snežna odeja dosegla 40 cm, kar je opazno manj od rekordnih 146 cm v zimi 1951/1952. V Murski Soboti so izmerili največ 46 cm, najdebelejšo snežno odejo so imeli v 100 75 75 50 = 50 25 25 0 0 75 = 50 25 25 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo zimi 1985/1986 (61 cm), v zimi 1992/1993 je snežna odeja dosegla komaj dva cm. V Novem mestu je snežna odeja dosegla 37 cm, kar 103 cm pa so namerili v zimi 1968/1969, komaj 3 cm pa v zimi 1988/1989. V Biljah so namerili 7 cm debelo snežno odejo, veliko zim na Goriškem mine brez snežne odeje, v zimi 1984/1985 je zapadlo 17 cm snega. V Ratečah so namerili 124 cm snega, kar je precej več kot običajno, vendar je bilo bistveno več snega v zimi 1951/1952, takrat ga je bilo kar 240 cm, samo 4 cm pa so imeli v zimi 1974/1975. Posebej smo prikazali dnevni potek debeline snežne odeje v zimi 2005/2006 in povprečne razmere v primerjalnem obdobju na meteorološki postaji Kredarica (slika 21), saj je ta postaja reprezentativna za razmere v visokogorju. Pozimi v visokogorju beležijo snežno odejo vse dni, na Kredarici je dosegla debelino 290 cm, doslej največja zimska debelina je bila 521 cm v zimi 1976/1977, le 75 cm snega so namerili v zimi 2001/2002. Vendar je potrebno poudariti, da je snežna odeja v visokogorju najdebelejša v pomladnih mesecih, na Kredarici navadno šele aprila. 400 300 200 100 KREDARIC A Slika 21. Potek dnevne višine snežne odeje v zimi 2005/2006 (modra črta) in v povprečju obdobja 1961-1990 (črna črte) Figure 21. Snow cover depth in winter 2005/2006 (blue line) and the average in the reference period 1961-1990 (black line) 1 .nov.2005 1.dec.2005 1.jan.2006 1 .feb.2006 Potek dnevnega zračnega pritiska smo prikazali za Ljubljano. Decembra so bile spremembe pogoste in izrazite, januarja smo imeli dve daljši obdobji visokega zračnega pritiska, februarja pa odkloni niso bili tako izraziti, čeprav so bile spremembe pogoste. 1010 1000 1Q990 980 970 960 LJUBLJANA A AL il/L m j v[ v 11 V l/ Slika 22. Potek povprečnega dnevnega zračnega pritiska v zimi 2005/2006 (svetla črta) in v povprečju obdobja 1961-1990 (temnejša črta) Figure 22. Mean daily air pressure in winter 2005/2006 (pink) and the average in the reference period 1961-1990 (dark line) 1.dec.2005 1 .jan.2006 1 .feb.2006 V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o najvišji in najnižji temperaturi zraka, sončnem obsevanju in padavinah ter snežni odeji v zimi 2005/2006. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Meteorološki podatki v zimi 2005/2006 Table 1. Meteorological data in winter 2005/2006 Postaja Temperatura Sonce Padavine in pojavi NV TS TOD TX TM TAX TAM OBS RO RR RP SS SSX Lesce 515 -2,9 -1,5 2,2 -6,8 9,5 -21,3 244 243 86 87 68 Kredarica 2514 -9,4 -1,6 -6,4 -11,8 3,2 -19,0 359 107 261 81 90 290 Rateče-Planica 864 -5,1 -1,4 0,2 -9,2 7,8 -20,4 262 103 207 79 90 124 Bilje pri N. Gorici 55 2,6 -0,9 7,4 -1,4 16,6 -9,6 374 115 282 89 11 7 Slap pri Vipavi 137 2,8 -0,8 6,8 -0,4 16,0 -7,5 323 98 11 33 Letališče Portorož 2 4,0 0,0 8,7 0,1 19,2 -8,6 352 112 219 101 0 0 Godnje 295 1,9 -0,4 6,6 -1,2 16,5 -10,0 377 269 85 8 45 Postojna 533 -1,0 -0,9 2,5 -4,1 11,4 -14,6 275 102 265 79 59 50 Kočevje 468 -1,7 -1,0 2,6 -5,5 11,9 -20,3 269 91 65 55 Ljubljana 299 -0,3 -0,4 2,7 -3,1 12,5 -15,7 217 129 190 72 77 40 Bizeljsko 170 -0,5 -0,6 3,0 -3,7 14,6 -16,0 179 98 24 35 Novo mesto 220 -0,3 -0,3 2,9 -3,1 14,2 -16,1 190 87 207 115 60 37 Črnomelj 196 0,2 -0,3 4,0 -3,6 15,4 -15,0 302 124 51 39 Celje 240 -1,3 -0,8 3,1 -5,3 12,8 -19,5 258 144 168 90 69 36 Maribor 275 -0,8 -0,7 2,6 -3,8 13,0 -17,4 225 102 159 100 63 45 Slovenj Gradec 452 -3,7 -1,5 1,0 -7,7 9,6 -22,8 205 80 123 76 90 55 Murska Sobota 188 -2,0 -1,2 2,1 -5,9 13,6 -22,6 228 117 130 108 62 46 Lendava 190 -0,6 -0,9 3,1 -4,1 14,0 -15,8 157 61 37 29 LEGENDA/LEGEND: NV - nadmorska višina (m) TS - povprečna temperatura zraka (°C) TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) NV - altitude above the mean sea level (m) TS - mean monthly air temperature (°C) TOD - temperature anomaly (°C) TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja RO - sončno obsevanje v % od povprečja RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) OBS - bright sunshine duration in hours RO - % of the normal bright sunshine duration RR - total amount of precipitation (mm) RP - % of the normal amount of precipitation SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SSX - maximum snow cover depth (cm) SUMMARY Mean air temperature in winter 2005/2006 was below the 1961-1990 normals, only on the Coast mean air temperature was equal to the normal. Temperature anomaly was, with exception of high mountains, within the limits of normal variability. In Julian Alps and some parts of Karavanke temperature anomaly exceeded 1,5 °C. Over most of Slovenia temperature anomaly was between -0,5 do -1 °C. Although winter as a whole turned out to be cold, no exceptionally low temperature was registered. Precipitation exceeded the 1961-1990 normals in Bela krajina, partly in Dolenjska region and in the north-eastern part of Slovenia. Precipitation slightly above the normals was observed in Portorož on the Slovenian Coast. Elsewhere precipitation was below the normals. In Posočje region precipitation locally exceeded 400 mm, but there precipitation is almost always abundant and the normals were not reached. There was less than 150 mm precipitation in Koroška region and Pomurje, but again compared to the normals that was quite close or even above the normals. Although snow cover was persistent and a number of days with snow cover exceeded the 1961-1990 normals, snow cover was not exceptionally deep. It has to be pointed out that the first abundant snowing occurred already at the end of November 2005 and it has been snowing also in March 2006. Sunshine duration mostly exceeded the 1961-1990 normals. There was less sunny weather than on average during the reference period only in part of Notranjska and Kočevska regions, Bela krajina, Koroška region and partly in Dolenjska region. On the Coast there were 352 hours of sunny weather, also on Kredarica there were 359 hours with sunshine, similar it was in Goriška region and on Karst. Compared to the normals sunshine duration significantly exceeded the normals in Ljubljana basin and in Celje. 39 Meteorološka postaja Remšnik Meteorological station Remšnik Mateja Nadbath A gencija RS za okolje ima na Remšniku meteorološko padavinsko postajo. Remšnik je naselje na severu Slovenije, na slemenu Kozjaka. Na Kozjaku sta še meteorološki postaji na Svetem Duhu na Ostrem Vrhu in na Kozjem Vrhu. i fieituii^ « " «i A TS9® 4 o "u -...........'< - X Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje Remšnik (vir: Atlas Slovenije) Figure 1. Geographical position of meteorological station Remšnik (from: Atlas Slovenije) Na postaji Remšnik merijo višino padavin z ombrometrom, višino novozapadlega snega in skupno višino snežne odeje ter opazujejo vremenske pojave. Meteorološka postaja na Remšniku je bila ustanovljena septembra 1925. Prvi meteorološki opazovalec je bil župnik Vid Pavlič, opazovanja in meritve je opravljal do konca februarja 1941. V času od marca 1941 do januarja 1948 meteoroloških meritev in opazovanj ni bilo. Januarja 1948 je z meteorološkimi opazovanji in meritvami spet začel Jože Radej, ki je delo opravljal do 6. junija 1963. Od 6. junija 1963 naprej pa je prostovoljna meteorološka opazovalka Tončka Praznik. Slika 2. Lokacija meteorološke postaje Remšnik v času od 1925 do 1941 Figure 2. Location of meteorological station Remšnik in period from 1925 till 1941 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3. Lokacije meteorološke postaje na Remšniku od 1925 do 2006. Ob župnišču (zelen krogec) so meritve potekale od septembra 1925 do konec februarja 1941; v obdobju od januarja 1948 do junija 1963 so meritve in opazovanja potekala na lokaciji označeni z modrim krogcem. Od junija 1963 je meteorološka postaja na lokaciji označeni z rdečim krogcem. Figure 3. Locations of meteorological station on Remšnik from 1925 till now. On location marked with green circle was meteorological station from 1925 till 1941, from 1948 till 1963 was on location marked with blue circle. On location marked with red circle meteorological station is situated from 1963 till now. Danes je meteorološka postaja na nadmorski višini 660 m, pod vrhom hriba, na njegovem severnem pobočju. Na vrhu hriba, južno od meteorološke postaje, je cerkev Sv. Jurija. Ombrometer je postavljen na opazovalkinem vrtu, od hiše je oddaljen 7 m proti jugu. 5 m proti severovzhodu od ombrometra je manjši nadstrešek, 7 m proti jugozahodu pa jablana. Slika 4. Današnja lokacija meteorološke postaje Remšnik, slikano proti severu, 26. januarja 2006 (foto: P. Stele) Figure 4. Location of meteorological station, photo taken to the north, on January 26, 2006 (photo: P. Stele) 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 Slika 5. Najvišja snežna odeja na Remšniku od 1961 do 2005. V omenjenem obdobju je bila najvišja snežna odeja izmerjena februarja 1969, kar 130 cm. Za 8 cm manj pa je bila debela februarja 1986. Leta 1989 in 2002 je najvišja snežna odeja merila komaj 16 oziroma 17 cm Figure 5. Maximum snow cover on Remšnik from 1961 till 2005. In mentioned period the highest maximum snow cover was measured in February 1969, 130 cm. In years 1989 and 2002, the maximum snow cover measured only 16 and 17 cm respectively 350 300 250 200 150 100 mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Slika 6. Mesečna višina padavin v letu 2005 in dolgoletno mesečno povprečje padavin (1961-1990) na Remšniku. Leto 2005 je bilo nadpovprečno namočeno, v celem letu je padlo 1335 mm padavin, običajno jih pade 1179 mm. Najbolj namočena meseca sta bila julij in avgust, ko je padlo kar še enkrat toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju Figure 6. Monthly precipitation amount in 2005 and long-term (1961-1990) mean monthly precipitation on Remšnik. In 2005 July and August got unusually high amount of precipitation 140 120 100 50 0 0 SUMMARY In northern part of Slovenia, on Kozjak hills, there is a meteorological station in Remšnik. Precipitation, snow cover and new snow cover are measured and meteorological phenomena are observed. Meteorological station in Remšnik was established in 1925. From June 1963 on Tončka Praznik is meteorological observer on that station. 41 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust V zimi 2005/2006 je februar že tretji mesec s podpovprečnimi temperaturami zraka. V večjem delu Slovenije so bile temperature zraka nižje od 0 °C, v Ljubljanski kotlini in na novomeškem območju nekaj desetink stopinje nad 0 °C, v Primorju in na Goriškem pa med 3 in 4 °C. Odstopanja pod povprečjem niso presegla 1 °C. Izjemno hladna je bila prva polovica meseca. V drugi polovici meseca se je nekoliko otoplilo, najvišje dnevne temperature zraka so se nekajkrat približale 10 °C, v zadnjih dneh meseca pa so ponovno padle precej pod ledišče. Kratkotrajna otoplitev je pobrala precej snega, a je ta povsem je skopnel le v nižinskih predlih. V večjem delu Slovenije je bilo februarja 22 dni snežno odejo. V Zgornjesavski in Zgornji Savinjski dolini ter na Notranjskem in Koroškem pa je snežna odeja vztrajala cel mesec. Od 19. novembra 2005, ko je zapadel prvi sneg, pa do konca februarja je bilo 93 dni s snežno odejo. Trajanje snežne odeje je precej preseglo dolgoletno povprečje, kjer od novembra do konca februarja zabeležimo od 40 do 52 dni s snežnim pokrovom. Snežna odeja je varovala posevke ozimin pred nizkimi temperaturami, zlasti v prvi polovici februarja, ko je bila Slovenija večkrat pod vplivom polarnih zračnih mas in so minimalne temperature zraka padle pod -15 °C. Dolgotrajna pokritost ozimnih posevkov s snegom je hkrati izčrpala mlade rastline ozimnih žit, zato se je nevarnost pojava snežne plesni močno povečala. Dejansko stanje posevkov bo mogoče oceniti šele potem, ko se bo snežna odeja povsem stalila. Mesečna količina padavin (v celinskem delu države večinoma snežnih) ni presegla povprečja. V Ljubljanski kotlini in na osrednjem Štajerskem so namerili le dobro polovico, v večini drugih kmetijsko pomembnejših območij pa 80 do 90 % dolgoletnega padavinskega povprečja. Precej manj padavin, le slabo tretjino od povprečnih vrednosti, je padlo le v hribovitih predelih Koroške. Dobra zaloga vode in dolgotrajna pokritost tal s snegom je botrovala obilni založenosti tal z vodo. Pokritost tal s snegom je onemogočala tudi izsuševanje odmrle podrasti, zato tudi požarna ogroženost naravnega prostora ni bila velika. Bolj problematično je bilo stanje na Goriškem. V prvi polovici meseca je močna burja občasno izsušila vrhnji sloj tal, po globinskem profilu pa so bila tla dobro založena z vodo. V obdobju močnih padavin med 16. in 22. februarjem so se tla izdatno zasitila z vodo. Na območjih, kjer je vrhnji sloj tal zamrzoval, je voda zastajala v mikrodepresijah, zlasti na njivskih površinah z ozimnimi posevki. Na prizadetih mestih so posevki porumeneli in propadli. Prav tako so bila tla prevlažna za kmetijska dela, v tem času predvsem za pripravo tal za sajenje novih sadovnjakov in za oranje pred spomladansko setvijo. V celinskem delu Slovenije je bila temperatura tal do globine 10 cm večinoma negativna. Najnižje temperature tal, blizu -7 °C, so zabeležili na mariborskem območju, podobno tudi v Pomurju in na slovenjegraškem območju (preglednica 1). Negativne temperature so prodrle do globine 30 cm, ponekod na izpostavljenih predelih tudi globlje. Akumulacija temperature nad aktivacijskim temperaturnim pragom 5 °C je bila manjša od 10 °C, v Primorju in na Goriškem se je nabralo slabih 30 °C (preglednica 2). Nizke temperature zraka in pokritost tal s snegom so podaljšale obdobje stabilnega mirovanja rastlin vse do konca februarja. V prvih dneh meseca je zacvetel le mali zvonček na Goriškem, Vipavskem, v Brdih in na Obali. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, februar 2006 Table 1. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, February 2006 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 3.3 3.5 13.2 9.8 -2.6 -0.2 4.6 4.7 14.6 11.6 -2.3 0.3 5.5 5.8 11.4 10.7 -0.8 0.7 4.4 4.6 Bilje 1.2 1.5 8.5 7.2 -2.8 -1.0 2.9 3.0 11.7 10.8 -1.5 -0.4 4.7 5.1 11.2 10.2 -1.2 0.3 2.8 3.1 Lesce -1.3 -1.5 -0.1 -0.2 -3.5 -3.8 -0.9 -1.1 0.2 -0.1 -3.6 -3.8 0.6 0.4 3.4 2.4 -0.1 -0.2 -0.6 -0.8 Slovenj Gradec -1.6 -1.7 -0.5 -0.8 -3.2 -3.2 -0.8 -1.0 0.6 0.1 -2.8 -2.6 0.5 0.2 1.4 0.4 0.2 0.2 -0.7 -0.9 Ljubljana -0.9 -1.0 0.0 -0.1 -3.9 -3.6 -0.2 -0.4 4.6 2.9 -2.8 -2.0 1.5 1.4 7.2 5.5 -0.2 -0.2 0.0 -0.1 Novo mesto -0.9 -0.9 -0.1 -0.3 -3.8 -3.7 0.1 0.0 2.9 2.8 -1.1 -0.8 1.1 1.2 5.7 5.1 0.1 0.1 0.0 0.0 Celje -1.1 -0.9 -0.2 -0.2 -4.6 -3.9 -0.1 -0.3 4.7 3.0 -2.6 -1.8 1.1 1.1 8.2 5.8 -0.2 -0.1 -0.1 -0.1 Maribor-letališče -2.1 -1.8 -0.2 -0.4 -8.8 -6.9 0.7 -0.1 10.2 6.0 -4.9 -3.6 1.3 1.2 11.6 8.2 -0.3 -0.1 -0.1 -0.3 Murska Sobota -1.5 -1.5 -0.7 -0.6 -4.8 -4.6 -0.2 -0.5 6.8 3.7 -2.1 -1.9 1.1 0.9 9.4 6.2 -0.4 -0.4 -0.3 -0.5 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * -ni podatka 15 i 10 -5 PORTOROŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 15 10 Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) LJUBLJANA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 15 10 5 0 MURSKA SOBOTA 13 5 7 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, februar 2006 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, February 2006 5 5 0 0 9 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, februar 2006 Table 2. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, February 2006 Postaja I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 29 46 44 120 -44 3 14 10 27 -19 0 0 0 0 -2 224 44 0 Bilje 22 36 41 99 -22 3 11 9 23 0 0 0 0 0 0 166 24 0 Slap pri Vipavi 26 37 33 96 -24 8 9 3 20 -5 0 0 0 0 -1 177 24 0 Postojna 2 27 9 39 -15 0 3 0 3 -3 0 0 0 0 0 51 3 0 Kočevje 0 27 6 33 -21 0 2 0 2 -7 0 0 0 0 0 37 2 0 Rateče 0 8 3 10 -4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 0 0 Lesce 0 12 7 18 -21 0 0 0 0 -3 0 0 0 0 0 23 0 0 Slovenj Gradec 0 15 4 20 -13 0 0 0 0 -3 0 0 0 0 0 23 0 0 Brnik 0 13 9 22 -16 0 0 0 0 -3 0 0 0 0 0 26 0 0 Ljubljana 2 25 16 43 -23 0 1 0 1 -9 0 0 0 0 0 62 1 0 Sevno 3 29 9 40 -22 0 4 1 5 -5 0 0 0 0 0 47 5 0 Novo mesto 5 34 13 51 -13 0 7 1 7 -6 0 0 0 0 61 7 0 Črnomelj 6 36 15 57 -20 0 9 1 10 -8 0 0 0 0 74 10 0 Bizeljsko 3 30 15 48 -22 0 3 1 4 -9 0 0 0 0 61 4 0 Celje 0 22 14 37 -23 0 1 1 1 -10 0 0 0 0 47 1 0 Starše 1 34 13 47 -19 0 6 2 9 -4 0 0 0 0 53 9 0 Maribor 3 32 13 47 -18 0 8 1 9 -2 0 0 0 0 55 9 0 Maribor-letališče 1 35 13 49 -16 0 8 2 10 -1 0 0 0 0 56 10 0 Jeruzalem 6 39 10 55 -18 0 11 2 13 -4 0 0 0 0 61 13 0 Murska Sobota 1 32 14 46 -10 0 6 1 7 -3 0 0 0 0 50 7 0 Veliki Dolenci 5 32 10 47 -12 0 6 1 7 -4 0 0 0 0 55 7 0 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V celinskem delu Slovenije smo po 20. februarju cvetove malega zvončka lahko opazili le na prisojnih legah Dolenjske in Bele krajine. V približno istem času je na prisojnih legah začela prašiti tudi leska. Opaznejšega napenjanja rodnih brstov zgodnjih koščičarjev pa ni bilo opaziti niti v Primorju. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef>0,5,10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °c) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °c) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. M decade, month SUMMARY In the most agriculture regions of Slovenia, the monthly temperature averages were below 0 °C, with the exceptions of Ljubljana basin, Dolenjska and Primorje region. The declines below the LTA were between 0 and 1 °C. In the continental part of the country soil freezing depth was close to 30 cm while in Goriška region only surface soil layer frozen temporarily. In the most critical period crops of winter wheat were covered by snow and thus protected against freezing temperatures. Low air temperature accumulation prolonged stable winter dormant period up to the end of the month. No growth activation like bud swelling was detected on fruit trees in Primorje region. Only first snow drop flowers and hazel pollination were recorded in Primorje region and in some sheltered positions in the south east of the country (Dolenjska and Bela krajina). 45 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v januarju Discharges of Slovenian rivers in January Kay Sušelj Januarja 2006 so bili pretoki na večini rek manjši od običajnih januarskih pretokov. Glede na povprečne pretoke so najbolj odstopale reke v zahodni, osrednji in severni Sloveniji, kjer so bili pretoki med 25 % in 60 % običajnih pretokov. V jugovzhodni Sloveniji so bili pretoki med 60 % in 80 % običajnih pretokov. Najbolj običajni so bili pretoki rek v severovzhodni Sloveniji, saj so bili le malo nižji od dolgoletnih povprečnih vrednosti. Časovno spreminjanje pretokov Prva dva dni so pretoki rek po vsej državi, razen v severovzhodnem delu, porasli. Močneje so porasle reke v osrednji in zahodni Sloveniji. Do sredine meseca so se pretoki vseh rek postopno zmanjševali. V začetku druge polovice januarja pa je vodnatost rek v južni in jugozahodni Sloveniji spet nekoliko porasla. Vodnatost rek se je nato do konca meseca zmanjševala, ko je dosegla vrednosti malih pretokov (slika 2). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961-1990 Največji pretoki v januarju so bili v začetku meseca, med 2. in 3. januarjem. Največji pretoki na večini rek so bili manjši od dolgoletnih največjih pretokov in sicer med 20 % in 80 % običajnih vrednosti. Izstopa le reka Sotla, kjer je bil največji pretok malenkost večji od dolgoletnega povprečja (slika 3 in preglednica 1). Tudi srednji mesečni pretoki rek so bili na večini rek nižji od običajnih povprečnih, in sicer so dosegali tudi le do 25 % običajnih srednjih mesečnih pretokov. Najbližje povprečnim mesečnim pretokom so bile reke v severovzhodni Sloveniji. Reka Sotla je imela nekoliko višji srednji mesečni pretok od dolgoletnega povprečja. Najmanjši pretoki rek so bili med 60 % in 110 % povprečnih malih pretokov. Najmanjša vodnatost rek je bila v drugi polovici januarja. SUMMARY In January the mean discharges were lower as compared to the long term January mean discharge. There has been increase of discharges at the beginning of the month, while in the following days the discharge on the most of the rivers has been decreasing within all month. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki januarja 2006 in povprečnimi srednjimi januarskimi pretoki v obdobju 1961-1990 na slovenskih rekah Figure 1. Ratio of the January 2006 mean discharges of Slovenian rivers compared to January mean discharges of the 1961-1990 period 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BORL+FORMIN -GORNJA RADGONA RAKOVEC -VELIKO SIRJE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I RADOVLJICA -MEDNO -HRASTNIK -ČATEŽ I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 SUHA —PODBOČJE I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA I 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 - - CERKVENIKOV MLIN -MOSTE -RADENCI I Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek januarja 2006 Figure 2. The January 2006 daily mean discharges of Slovenian rivers 80 ^ 40 20 50 400 00 K200 K 50 150 300 250 100 200 K150 50 00 50 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6.0 ^5.0 O O4.0 H 4.0 O O g 3.0 — CŽ2.0 § N 0.0 ! i / cv ^ # # <# ^ ¿r > # .<5- ^ A^ ^ ^ ^ ^ # .4? rf * J* j? & / ' ^ p" -v □ Qnp jan 2006 □ jan 1961 - 1990 / J? ■T Cf Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki januarja 2006 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v obdobju 1961-1990. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v obdobju 1961-1990 Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in January 2006 in comparison with characteristic discharges in the period 1961-1990. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the 1961-1990 period 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki januarja 2006 in značilni pretoki v obdobju 1961-1990 Table 1. Large, medium and small discharges in January 2006 and characteristic discharges in the 1961-1990 period REKA/RIVER POSTAJA/ Qnp nQnp sQnp vQnp STATION Januar 2006 Januar 1961-1990 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 67,0 26 45,3 72,1 116 DRAVA# BORL+FORMIN * 100,0 21 64 120 177 DRAVI NJA VIDEM * 3,3 27 0,99 4,76 11,1 SAVINJA VELIKO SIRJE 13,0 25 7,87 16,7 36 SOTLA RAKOVEC * 3,9 24 1 3,48 8,45 SAVA RADOVLJICA * 6,8 25 6,33 11,3 22,5 SAVA MEDNO 31,9 15 20,7 39,3 75 SAVA HRASTNIK 64,0 29 42,9 83,4 200 SAVA ČATEŽ * 86,4 24 61,6 136 291 SORA SUHA 5,1 25 3,33 8,02 16,1 KRKA PODBOČJE 16,0 23 7,69 22,2 43,6 KOLPA RADENCI 18,0 1 5,15 15,4 26,8 LJUBLJANICA MOSTE 19,0 29 5,9 26,2 101 SOČA SOLKAN 15,0 12 15,6 29,9 52,2 VIPAVA DOLENJE 3,7 28 1,43 3,83 8,85 IDRIJCA PODROTEJA 1,8 13 1,32 2,39 4,38 REKA C. MLIN * 1,8 27 0,614 2,5 6,91 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 88,2 53 88,2 145 DRAVA# BORL+FORMIN * 140,4 99,3 173 280 DRAVI NJA VIDEM * 10,5 3,59 11,2 26,1 SAVINJA VELIKO SIRJE 25,2 10 39,1 110 SOTLA RAKOVEC * 10,5 2,48 9,44 19,2 SAVA RADOVLJICA * 8,7 10,7 26,8 68,3 SAVA MEDNO 43,7 25,5 71,7 169 SAVA HRASTNIK 99,3 47,1 164 349 SAVA ČATEŽ * 152,5 70,4 263 573 SORA SUHA 9,8 4,14 20,5 48,2 KRKA PODBOČJE 39,1 10,9 48,1 103 KOLPA RADENCI 42,2 6,64 54,6 134 LJUBLJANICA MOSTE 40,7 9,28 61,6 147 SOČA SOLKAN 22,6 19,2 82,6 211 VIPAVA DOLENJE 6,0 1,61 14,28 34,26 IDRIJCA PODROTEJA 3,0 1,37 10,4 29,2 REKA C. MLIN * 5,6 1,2 11,1 28,2 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 123 3 80 149 369 DRAVA# BORL+FORMIN * 191 2 238 394 624 DRAVI NJA VIDEM * 33,4 2 4,08 40,4 125 SAVINJA VELIKO SIRJE 74,0 2 12,2 218 851 SOTLA RAKOVEC * 44,8 3 3,99 36,8 108 SAVA RADOVLJICA * 11,0 2 31,3 121 645 SAVA MEDNO 74,6 2 57 323 1281 SAVA HRASTNIK 176 3 68,4 525 1758 SAVA ČATEŽ * 336 2 85,8 840 3114 SORA SUHA 25,0 2 5,51 127 458 KRKA PODBOČJE 91,0 3 13,4 125 307 KOLPA RADENCI 240,0 2 9,21 294 689 LJUBLJANICA MOSTE 113,0 3 18,7 160 335 SOČA SOLKAN 131,0 2 46 549 1956 VIPAVA DOLENJE 12,2 6 2 75,48 165,3 IDRIJCA PODROTEJA 5,1 30 1,64 86,7 256 REKA C. MLIN * 22,0 5 3,11 74,4 224 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu-opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki januarja 2006 ob 7:00 * discharges in January 2006 at 7:00 a.m. # obdobje 1954-1976 # period 1954-1976 49 Pretoki rek v februarju Discharges of Slovenian rivers in February Kay Sušelj Februarja 2006 so bili povprečni pretoki rek precej nehomogeni glede na dolgoletno februarsko povprečje. V osrednji in južni Sloveniji so pretoki rek dosegali do 50 % večje vrednosti glede na dolgoletne povprečne pretoke. Pretoki rek v zahodni in severni Sloveniji so bili manjši od povprečnih januarskih, med 50 % in 80 %. Reke v severovzhodnem delu države so bile le malenkost manjše od povprečnih vrednosti. Časovno spreminjanje pretokov V prvem delu meseca se je na vseh slovenskih rekah, razen Mure in Drave, nadaljevalo obdobje malih pretokov iz prejšnjega meseca. Vodnatost rek se je do sredine meseca še zmanjševala. V začetku druge polovice meseca je ob več padavinskih situacijah večina rek porasla. Močneje so porasle predvsem reke v južni in jugozahodni Sloveniji. Po 21. februarju se je vodnatost rek zmanjševala in je proti koncu meseca dosegla povprečne mesečne pretoke. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961-1990 Največji pretoki na večini rek so bili doseženi okoli 21. februarja. Najmočneje so porasle reke v južni in jugozahodni Sloveniji. Kljub padavinam pretoki rek po večini niso dosegli dolgoletnih povprečnih pretokov. Izjema so le nekatere reke v južni Sloveniji, kjer so bili povprečni pretoki blizu dolgoletnih povprečnih pretokov. Srednji mesečni pretoki so izstopali predvsem na večjih rekah. Na Savi, Soči in Sori so bili pretoki nekoliko manjši od dolgoletnih povprečij. V zahodni Sloveniji pa je Idrijca za največ prekoračila srednji obdobni pretok. Drugod po Sloveniji ni bilo večjih odstopanj srednjih pretokov od dolgoletnih povprečij. Najmanjši pretoki rek so bili doseženi v prvi polovici meseca, ko so bili najmanjši pretoki med 50 % in 100 % dolgoletnih povprečnih najmanjših pretokov. SUMMARY At the beginning of the February the mean discharges were lower as compared to the long term mean discharge. Due to the precipitation in the second half of the month, the discharges, especially in the rivers at the southern and the southwestern part of Slovenia, increased intensely. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki februarja 2006 in povprečnimi srednjimi februarskimi pretoki v obdobju 1961-1990 na slovenskih rekah Figure 1. Ratio of the February 2006 mean discharges of Slovenian rivers compared to February mean discharges of the 1961-1990 period 100 80 - 3 g 60 Sä ^ 40 -20 7 9 11 13 RAKOVEC 19 21 23 25 27 VELIKO ŠIRJE I 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 RADOVLJICA 308 280 252 224 i 3 196 m 168 - K O S 112 £ CM + 84 56 28 0 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 PODROTEJA 300 250 200 IK150 O T E g 100 50 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek februarja 2006 Figure 2. The February 2006 daily mean discharges of Slovenian rivers 50 800 50 00 K400 50 200 35 7 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5.0 >4.0 O O H ti 3.0 4.0 š O ta 3.0 CŽ2.0 § N Ž1.0 0.0 JU J* # rv □ Qsr feb 2006 / / # # J * / □ feb 1961 - 1990 J? 5.0 > 4.0 O O ti 3.0 2 2.0 1.0 0.0 i JD * ✓ ^ ,y # / / / / / ^ cv ' / , -v ^ 4? ^ f ^ / ■ ^ □ Qnp feb 2006 □ feb 1961 - 1990 •O / Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki februarja 2006 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v obdobju 1961-1990. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v obdobju 1961-1990 Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in February 2006 in comparison with characteristic discharges in the period 1961-1990. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the 1961-1990 period 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki februarja 2006 in značilni pretoki v obdobju 1961-1990 Table 1. Large, medium and small discharges in February 2006 and characteristic discharges in the 1961-1990 period REKA/RIVER POSTAJA/ Qnp nQnp sQnp vQnp STATION Februar 2006 Februar 1961-1990 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 64,0 6 47,9 72,2 106 DRAVA# BORL+FORMIN * 106,0 5 62 114 154 DRAVI NJA VIDEM * 3,0 15 2,68 5,96 11,4 SAVINJA VELIKO SIRJE 12,0 6 6,68 17,5 46,5 SOTLA RAKOVEC * 2,6 12 2 3,94 8,22 SAVA RADOVLJICA * 7,0 16 5,56 11,3 22 SAVA MEDNO 30,0 12 20,7 39,8 89,3 SAVA HRASTNIK 56,0 15 39,2 83,1 197 SAVA ČATEŽ * 69,0 14 51,9 142 336 SORA SUHA 5,4 7 3,15 8,4 24,4 KRKA PODBOČJE 14,0 16 7,04 23 45,7 KOLPA RADENCI 13,0 14 4,41 16,1 33,8 LJUBLJANICA MOSTE 15,0 13 5,02 25,9 105 SOČA SOLKAN 15,0 2 12,1 30,8 75 VIPAVA DOLENJE 2 4,07 10,07 IDRIJCA PODROTEJA 2,6 8 1,04 2,41 3,7 REKA C. MLIN * 3,5 7 0,874 2,49 5,69 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 92,5 66,3 95,4 161 DRAVA# BORL+FORMIN * 161,1 90,9 167 247 DRAVI NJA VIDEM * 11,4 3,98 13,1 26,9 SAVINJA VELIKO SIRJE 35,7 9,81 40,2 99,1 SOTLA RAKOVEC * 11,1 1,98 12,7 33,3 SAVA RADOVLJICA * 12,2 8,79 24,5 72,9 SAVA MEDNO 52,1 27,3 68,7 193 SAVA HRASTNIK 131,4 56,8 158 375 SAVA ČATEŽ * 188,4 92,1 269 596 SORA SUHA 17,5 5,4 19,9 60,9 KRKA PODBOČJE 45,4 10,6 56,1 123 KOLPA RADENCI 62,3 10,2 55 141 LJUBLJANICA MOSTE 64,0 13,6 60,4 154 SOČA SOLKAN 55,5 24,3 76,4 234 VIPAVA DOLENJE 3 13,62 47,38 IDRIJCA PODROTEJA 13,6 1,83 9,15 41,8 REKA C. MLIN * 14,1 1,84 11,1 32,6 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 171 21 91,9 180 438 DRAVA# BORL+FORMIN * 246 24 110 369 573 DRAVI NJA VIDEM * 34,2 17 5,26 43,3 134 SAVINJA VELIKO SIRJE 129,0 21 13,3 172 484 SOTLA RAKOVEC * 40,4 21 2,18 46 121 SAVA RADOVLJICA * 30,0 21 24,1 90 388 SAVA MEDNO 169,0 21 51,1 233 900 SAVA HRASTNIK 381 21 74,3 409 1420 SAVA ČATEŽ * 587 21 124 703 2012 SORA SUHA 54,0 22 6,5 83,4 354 KRKA PODBOČJE 136,0 21 16,6 137 295 KOLPA RADENCI 285,0 21 13,7 274 742 LJUBLJANICA MOSTE 198,0 21 37,9 148 259 SOČA SOLKAN 273,0 21 51,8 380 1569 VIPAVA DOLENJE 4,39 66,45 147,2 IDRIJCA PODROTEJA 48,0 21 2,18 53,6 174 REKA C. MLIN * 58,0 21 2,72 71,4 174 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu-opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki februarja 2006 ob 7:00 * discharges in February 2006 at 7:00 a.m. # obdobje 1954-1976 # period 1954-1976 53 Temperature rek in jezer v februarju Temperatures of Slovenian rivers and lakes in February Barbara Vodenik Februarja je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 4,4 °C, obeh največjih jezer pa 1,8 °C. Temperatura rek je bila glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0,8 °C, obeh največjih jezer pa za 1,0 °C nižja. Glede na prejšnji mesec so se reke segrele v povprečju za 0,9 °C, jezeri pa sta se ohladili za 0,1 °C. Spreminjanje temperatur rek in jezer v februarju V mesecu februarju ni bilo velikih temperaturnih nihanj. Temperatura se je znatno spremenila le na Krki v Podbočju, kjer je v štirinajstih dneh postopoma narasla z 2 °C na 9 °C. Najvišje temperature izbranih rek so bile med 19. in 23., najnižje pa med 6. in 8. februarjem. Najnižja temperatura je bila izmerjena na Muri v Gornji Radgoni, in sicer 0 °C. Bohinjsko jezero je na mestu, kjer poteka merjenje temperature, že januarja zamrznilo in ostalo zaledenelo še cel februar, zaradi česar je imela temperatura vode tam vse do konca meseca 0 °C. Temperatura Blejskega jezera je bila cel mesec konstantna; srednja temperatura je bila 3,7 °C. ^6 oi w S 4 w H 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 -MURA G. RADGONA — SAVA - ŠENTJAKOB 12 - 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 5 7 9 11 13 -KRKA - PODBOČJE 19 21 23 25 SOČA- SOLKAN S 4 i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i s.- - i i i i _l -L i i i i i i i i i i _l J_ 1 _L L i i -L -- 1 1 ---«s« -C s/ i i — i i i i i i i i i 1 * 1 r -i r i i i i i r -r r i i i i i i i i i i T 1 1 -LJUBLJANICA - MOSTE KAMNIŠKA BISTRICA - KAMNIK -BLEJSKO J. - MLINO BOHINJSKO J. - SVETI DUH 12 12 10 6 2 0 9 12 10 10 -- 8 8 -- 6 -- 4 4 2 0 15 17 27 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v februarju 2006 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in February 2006, measured daily at 7:00 AM Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek so bile 1,3 °C, obeh jezer pa 0,9 °C nižje od obdobnih vrednosti. Najnižje temperature rek so bile od 0 °C na Muri v Gornji Radgoni do 3,4 °C na Soči v Solkanu. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 2,3 °C do 5,6 °C. Povprečna temperatura 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Blejskega jezera je bila 3,7 °C, Bohinjskega pa 0 °C. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0,5 °C, temperaturi jezer pa za 1,5 °C nižje. Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer februarja 2006 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in February 2006 and characteristic temperatures in the multiyear period Legenda: Explanations: Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj, Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 A.M. SUMMARY In comparison with the temperatures of the multi-annual period, the average water temperatures of Slovenian rivers and lakes in January were 0.8 and 1.0 degrees lower, respectively. TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT Februar 2006 Februar obdobje/period STATION Tnk nTnk sTnk vTnk °C dan °C °C °C MURA G. RADGONA 0.0 6 0.1 2.3 4.0 SAVA ŠENTJAKOB 2.4 7 0.8 3.0 5.2 K. BISTRICA KAMNIK 2.3 8 0.2 3.6 7.0 LJUBLJANICA MOSTE 3.1 8 1.0 4.5 7.8 KRKA PODBOČJE 2.0 7 0.0 3.5 6.6 SOČA SOLKAN 3.4 1 0.0 3.8 7.0 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 2.3 2.1 4.3 6.7 SAVA ŠENTJAKOB 4.0 2.8 4.7 6.1 K. BISTRICA KAMNIK 4.2 1.6 5.0 8.5 LJUBLJANICA MOSTE 4.5 2.9 6.0 9.9 KRKA PODBOČJE 5.6 1.0 5.8 8.3 SOČA SOLKAN 5.5 1.6 5.7 8.0 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 4.4 22 4.2 6.1 9.8 SAVA ŠENTJAKOB 5.2 23 4.6 6.1 7.8 K. BISTRICA KAMNIK 6.2 1 4.1 6.5 10.4 LJUBLJANICA MOSTE 5.5 19 4.2 7.4 12.0 KRKA PODBOČJE 9.0 22 2.9 7.9 10.1 SOČA SOLKAN 8.0 23 3.6 7.6 9.8 TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT Februar 2006 Februar obdobje/ period STATION Tnk nTnk sTnk vTnk °C dan °C °C °C BLEJSKO J. MLINO 2.6 4 1.2 3.5 5.2 BOHINJSKO J. SVETI DUH 0.0 1 0 0.8 3.7 Ts nTs sTs vTs BLEJSKO J. MLINO 3.7 2.2 4.0 5.7 BOHINJSKO J. SVETI DUH 0.0 0 1.6 5.1 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. MLINO 4.2 22 3 4.6 6.0 BOHINJSKO J. SVETI DUH 0.0 1 0 2.5 6.8 55 Višine in temperature morja v januarju Sea levels and temperatures in January Nejc Pogačnik Srednja višina morja v januarju je bila malo nad povprečjem glede na primerjalno obdobje 19601990. Temperatura vode je padla pod 10 °C in se je nekoliko zvišala ob koncu meseca, vendar je ostala pod 10 °C. Višine morja v januarju Časovni potek sprememb višine morja. Razlike med napovedanimi in izmerjenimi višinami morja so preko meseca niso bile velike, le v obdobju med 23. in 25. januarjem je bila gladina nekoliko nižja (slika 1). Najvišje in najnižje višine morja. Najvišja gladina, 294 cm, je bila izmerjena 1. januarja ob 9 uri. Najnižja gladina, 136 cm, je bila izmerjena 30. januarja ob 16 uri. Obe vrednosti sta malo nad tridesetletnim povprečnim obdobjem (preglednica 1 in slika 2). Primerjava z obdobjem. Gladina morja je bila v januarju večinoma povprečna. V obdobju med 23. in 25. januarjem je bila dejanska gladina morja precej nižja od napovedane, kar je bila predvsem posledica dokaj močnega vzhodnega vetra in visokega tlaka. Tudi oba ekstrema sta bila nad obdobnim povprečjem vendar še daleč od ekstremnih obdobnih vrednosti (preglednica 1). Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in a month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month A amplitude / the amplitude Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v januarju 2006 od povprečne višine morja v obdobju 1958-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1960-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in January 2006 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja januarja 2006 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristically sea levels of Januar 2006 and in the long term period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper jan.06 jan 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 213 189 206 240 NVVV 294 247 282 326 NNNV 136 106 123 176 A 158 141 159 150 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9 11 13 15 17 19 21 23 25 29 31 Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja januarja 2006 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in Januar 2006 and difference between them (Hres) 30 360 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Vv dP Vs Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v januarju 2006 Figure 3. Wind velocity Vv, wind direction Vs and air pressure deviations dP in January 2006 90 — Ha Hres 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 4. Nizka oseka 31. januarja 2006 je povzročila, da so čolni v Piranu ostali na suhem (foto: I. Strojan) Figure 4. Low tide 31st January caused, that some boats have landed on a dry land (foto: I.Strojan) Predvidene višine morja v marcu 2006 80 10:04 22:46 10:40 23:12 11 :15 23:31 11:52 23:49 12:37 60 40 1 \ \4 i - v- C 20 \ h t 4 -p- t -v f 4 -V -t- 0 J" V-- o P i— t h- - P r # j- f{ 1-- 4 -h i -20 2 : i 2 8 L 1 :=| Fi 2 flf 1 3 4 f- 8 -v V 5 -40 - 1 H- TT -60 -80 4:25 16:16 5:00 16:39 5:34 16:58 6:10 17:13 6:52 17:10 0:01 80 23:51 21:36 20:04 6:30 20:04 7:16 20:19 7:46 20:36 8:13 20:55 60 : VI 40 20 \ N- s t V t \ 1 0 -20 -40 V 9 t / -N v f 1 ( 0 1 A K* t \t -4 t t rt F 2 \ c' i A t h 4 -60 T -80 7:55 10:52 12:28 1:51 13:10 2:00 13:43 2:16 14:10 2:36 14:34 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 5. Predvideno astronomsko plimovanje morja v marcu 2006 glede na srednje obdobne višine morja Figure 5. Prognostic sea levels in March 2006 Temperatura morja v januarju Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Temperatura morja v januarju, tako kot v mesecu decembru 2005, še naprej blago pada in 8. januarja pade pod 10 °C. Padanje temperature morje je močno povezano s padanjem temperature ozračja vse tja do 26. januarja. V obdobju od 26. do 30 januarja se dvigne temperatura ozračja, kar je vplivalo tudi na blag dvig temperature morja. Tako je bila najvišja dnevno povprečna temperatura morja izmerjena 2 in 3. januarja velikosti 10.4 °C in najnižja 25. in 26. januarja, ko je znašala 7.1 °C (preglednica 2). 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ^^"Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 6. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v januarju 2006 Figure 6. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in January 2006 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v januarju 2006 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v dvanajstletnem obdobju 1992-2004 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in January 2006 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 12-years period 1992-2004 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper januar2GG6 min januar1992-2GG4 sr max "C "C "C "C Tmin 7.1 6.4 7.8 10.2 Tsr 9.0 7.6 8.8 10.7 Tmax 10.4 8.9 10.0 11.5 SUMMARY Sea levels in January were more or less round average for this season of the year. The highest sea level, 294 cm, was measured on 1st January. Average sea temperature was 9 °C. 60 Višine in temperature morja v februarju Sea levels and temperatures in February Nejc Pogačnik Srednja višina morja v februarju je bila v prvem delu meseca primerljiva s primerjalnim obdobjem 1960-1990, drugi del meseca pa se je gibala malo nad dolgoletnim povprečjem. Temperatura vode je bila nizka in se med mesecem ni bistveno spreminjala. Višine morja v februarju Časovni potek sprememb višine morja. Razlike med napovedanimi in izmerjenimi višinami morja so bile največje na koncu meseca (slika 1). Najvišje in najnižje višine morja. Najvišjo gladino je morje doseglo 16. februarja ob 23 uri, ko je višina dosegla 283 cm. Najnižja gladina je bila zaznana 1. februarja ob 17 uri pri koti 144 cm. Obe vrednosti sta v okviru povprečij tridesetletnega obdobja (preglednica 1 in slika 2). Primerjava z obdobjem. Gladina morja je bila v mesecu februarju v okviru povprečnih vrednosti primerjalnega obdobja. Tudi oba ekstrema sta se približala okviru dolgoletno opazovanega obdobja. Le drugi del meseca, med 17. in 21. februarjem, so bili odkloni višin morja nekoliko večji, tja do 20 cm nad povprečno višino morja v obdobju 1960-1990 (preglednica 1). Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja februarja 2006 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristically sea levels of February 2006 and in the long term period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper feb.06 feb 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 223 180 206 230 NVVV 283 232 281 344 NNNV 142 102 127 164 A 141 130 154 180 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina umih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in a month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month A amplitude / the amplitude Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v februarju 2006 od povprečne višine morja v obdobju 1958-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1960-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in February 2006 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo -50 J---------------------------------------------------------------------- 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 Hmer -Ha -Hres Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja februarja 2006 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in February 2006 and difference between them (Hres) -Vv -dP -Vs Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v februarju 2006 Figure 3. Wind velocity Vv, wind direction Vs and air pressure deviations dP in February 2006 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Predvidene višine morja v aprilu 2006 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 11:09 22:34 11:51 22:46 £ t" 27 28 29 30 31 ftTrl V 5:04 16:21 5:36 16:37 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 12:51 22:51 22:13 19:19 18:58 6:12 19:10 6:57 19:25 7:25 19:45 A A mrnz W\ 6:10 16:43 7:01 9:07 11:18 1:43 12:16 1:45 12:55 1:55 13:22 80 60 40 20 -20 -40 -60 -80 7:52 20:03 8:19 20:24 8:48 20:43 9:16 21:04 9:49 21:28 10:19 21:49 10:51 22:10 M a Ü ■ S m i® 5 3 i 5 y 2:13 13:49 2:31 14:13 2:52 14:36 3:13 14:58 3:37 15:22 4:04 15:46 4:30 16:10 11:28 22:31 12:21 22:52 14:55 23:16 17:51 18:06 4:43 18:31 6:07 18:58 5:01 16:31 5:33 16:48 6:16 16:51 7:46 10:04 0:28 11:24 0:52 12:15 7:01 19:25 7:46 19:52 8:28 20:21 9:07 20:46 9:49 21:12 10:30 21:33 11:1321:54 Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v aprilu 2006 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in April 2006 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v februarju Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Največja temperaturna sprememba morja v mesecu februarju ni presegla dveh stopinj Celzija in se je v povprečju gibala okrog 8 °C. (preglednica 2). Kljub dinamičnemu gibanju temperatur zračnih mas to ni imelo večjega vpliva na temperaturo morja, opazimo lahko le manjše znižanje temperature morja v obdobju 4. do 6. februarja in dva popravka navzgor 19. in 23. februarja, ki pa nista presegala 0,5 °C. Povprečna temperatura se je gibala nekoliko pod povprečjem daljšega primerjalnega obdobja, pri tem pa ni bilo zaznanega izrazitejšega temperaturnega maksimuma ali minimuma. Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v februarju 2006 Figure 5. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in February 2006 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v februarju 2006 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v dvanajstletnem obdobju 1992-2004 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in February 2006 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 12-years period 1992-2004 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper februar 2006 °C februar 1992-2004 min sr max °C °C °C Tmin 1 7.5 Tsr 1 8.1 Tmax j 9.2 5.7 6.8 7.6 7.4 8.6 10.1 9.5 10.6 12.2 SUMMARY Sea levels in February were inside average for this season of the year. The highest sea level, 283 cm, was measured on 16th of February. Sea temperature was little below average. 64 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v februarju 2006 Groundwater reserves in alluvial aquifers in February 2006 Urša Gale Februarja 2006 so v večini aluvialnih vodonosnikov po Sloveniji prevladovale običajne in visoke vodne zaloge. Običajne vrednosti so bile zabeležene na območjih vodonosnikov Vipavsko-Soške doline in Ljubljanskega polja ter na pretežnih delih vodonosnikov Apaškega, Dravskega in Kranjskega polja. Na večini ostalih vodonosnikih so prevladovale visoke in ekstremno visoke vodne zaloge. Izjemi sta bili Sorško polje in del vodonosnika doline Kamniške Bistrice, kjer smo v februarju zabeležili ekstremno nizke zaloge podzemnih vod. Količine izmerjenih padavin so bile na območjih aluvialnih vodonosnikov v februarju pod dolgoletnim povprečjem. Na območjih Murske in Ljubljanske kotline ni padla niti polovica običajnih vrednosti. Največ padavin je padlo na območju vodonosnikov ob Dravi, kjer so zabeležili približno devet desetin običajnih vrednosti. Obilnejše padavine so bile zabeležene šele v drugi polovici meseca. Kljub majhnim količinam mesečnih padavin so v februarju prevladovali dvigi podzemne vode. Zaradi zviševanja temperature zraka se je snežna odeja pričela taliti, zato so se povečale količine vod v rekah in vodonosnikih. Največji dvig podzemne vode smo zabeležili v Zgornjih Konjiščah na Apaškem polju, kjer je bila z 207 centimetri absolutnega in 105 % relativnega dviga za 5 % presežena maksimalna amplituda postaje iz primerjalnega obdobja 1990-2001. Vpliv dnevnega poteka temperatur zraka na taljenje snega se ob prehodu iz zime v pomlad kaže tudi v dnevnih nihanjih nivojev podzemne vode. Podnevi se gladine zvišajo, ponoči ob upadu temperature zraka pa se zvišajo (slika 1). Upade podzemne vode smo v februarju zabeležili predvsem v Ljubljanski kotlini. Največje znižanje gladine z absolutno vrednostjo 413 centimetrov je bilo zabeleženo na postaji v Cerkljah na Kranjskem polju, v Klečah pa je bila s 16 % največje amplitude postaje zabeležen največji relativni upad podzemne vode. 13 '14 '15 '16 '17 '18 '19 20 '21 '22 '23 '24 '25 '26 '27 '28 Dan/Day Slika 1. Vpliv taljenja snega na dnevno nihanje podzemne vode v Slika 2. Merska postaja v Levcu februarju 2006 (Levec - sp. Savinjska dolina) Figure 2. Measuring station in Levec Figure 1. Daily Groundwater oscillation due to snow melting in February 2006 (Levec - lower Savinja valley) 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mursko polje - Zgornje Krapje 179 178 177 176 175 4 0 100 _ " 200 i - 300 .1 400 -S 500 600 444444555555666 000000000000000 ro ro E E .^ÊE E 248 246 244 Ü 242 Sp. Savinska dolina - Levec 0 - 100 _ " 200 £ 300 .1 400 CL 500 600 Krško polje - Skopice 151 149 147 145 ^ 143 0 100 200 I 300 .1 400 I CL 500 600 444444555555666 000000000000000 E E E E E E Ljubljansko polje - Kleče . 285 e 280 o 275 0 100 ~ 200 £, 300 .1 400 I 500 ^ 600 444444555555666 000000000000000 E ^ ŠE E ^¡E Vipavska dolina - Šempeter 61 56 51 1 C^frmakr 1 Pi5-PT5 IP10-PH kadi-inc - me : pi.nrc-cii Mc .Tam mft^nli glacin P50 =]inn-Pl& ; KafL-.inc -zabMV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U - mestno, N - nemestno / area: U - urban, N - non-urban faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2006: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2006: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan/24 hours Leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 48 (DV) CO 10 (MV) (mg/m3) Benzen 7 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki tisk v tabelah označuje prekoračeno število dovoljenih letnih preseganj koncentracij. Bold print in the following tables indicates exceeded number of the allowed annual exceedances. Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 za februar 2006, izračunane iz urnih meritev Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in February 2006, calculated from hourly values mesec / 1 ura / 1 hour 3 ure / Dan / 24 hours month 3 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp Maks >MV >MV £od 1.jan. >AV maks >MV >MV £od 1.jan. Ljubljana Bežigrad 92 7 30 0 0 0 11 0 0 Maribor 90 8 36 0 0 0 16 0 0 Celje 90 11 79 0 0 0 26 0 0 DMKZ Trbovlje 92 8 176 0 0 0 17 0 0 Hrastnik 96 11 39 0 0 0 18 0 0 Zagorje 96 10 161 0 0 0 47 0 0 Murska S. - Rakičan 93 8 34 0 0 0 16 0 0 Nova Gorica 95 9 49 0 0 0 18 0 0 SKUPAJ DMKZ 1 9 176 0 0 0 47 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 96 7 59 0 0 0 26 0 0 EIS CELJE EIS Celje 96 3 21 0 0 0 12 0 0 EIS KRŠKO Krško* 64 37 680* 13* 13* 0 280* 1* 1* Šoštanj 95 10 343 0 0 0 45 0 0 Topolšica 96 6 115 0 0 0 22 0 0 Veliki Vrh 96 32 558 4 10 0 105 0 0 EIS TEŠ Zavod nje 95 14 310 0 0 0 85 0 0 Velenje 96 6 49 0 0 0 18 0 0 Graška Gora 94 9 116 0 0 0 24 0 0 Pesje 95 7 76 0 0 0 22 0 0 Skale mob. 96 5 54 0 0 0 11 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ | 11 558 4 10 0 105 0 0 Kovk 94 5 66 0 0* 0 19 0 0* EIS TET Dobovec 94 4 61 0 0* 0 14 0 0* Kum 85 7 39 0 0* 0 14 0 0* Ravenska vas* 65 10 309* 0* 0* 0* 120* 0* 0* SKUPAJ EIS TET | 7 309 0 0 0 120 0 0 EIS TEB Sv.Mohor 94 8 90 0 1 0 18 0 0 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Koncentracije NO2 v pg/m3 za februar 2006, izračunane iz urnih meritev Table 2. Concentrations of NO2 in pg/m3 in February 2006, calculated from hourly values mesec / month 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours MERILNA Postaja podr % pod Cp maks >MV >MV >AV MREZA £od 1.jan. Ljubljana Bež. U 85 45 123 0 0 0 DMKZ Maribor U 95 53 182 0 0 0 Celje U 96 46 104 0 0 0 Trbovlje U 84 33 90 0 0 0 Murska S. Rakičan* N 51 17 69* 0* 0* 0 Nova Gorica U 96 30 95 0 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 96 10 60 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje* U 73 81 153 0 0 EIS TES Zavodnje N 95 7 96 0 0 0 Skale mob. N 96 18 66 0 0 0 EIS TET Kovk N 82 17 62 0 0* 0 EIS TEB Sv.Mohor N 77 3 32 0 0* 0 Preglednica 3. Koncentracije CO (mg/m3) in benzena (pg/m3) za februar 2006 Table 3. Concentrations of CO (mg/m3), and benzene (pg/m ) in February 2006 CO benzen mesec / month 8 ur / 8 hours mesec / month MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >MV % pod Cp DMKZ Ljubljana Bež.* 86 1.3 3.0* 0* 84 4.8 59 6.8* Maribor 96 1.0 2.0 0 Celje 96 1.2 2.7 0 Nova Gorica 96 1.0 2.9 0 Krvavec 95 0.2 0.5 0 EIS CELJE EIS Celje* 67 0.4 1.0 0 Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 za februar 2006, izračunane iz urnih meritev Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in February 2006, calculated from hourly values mesec / month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA Postaja podr % pod Cp Maks >OV >AV Maks maks>CV >CV MREŽA £od 1. jan. Krvavec N 95 87 110 0 0 106 0 0 Iskrba N 95 63 106 0 0 101 0 0* Ljubljana Bež U 95 26 91 0 0 79 0 0 DMKZ Maribor U 95 31 85 0 0 74 0 0 Celje U 96 30 93 0 0 84 0 0 Trbovlje U 95 34 94 0 0 83 0 0 Hrastnik U 95 42 98 0 0 90 0 0 Zagorje U 96 30 97 0 0 77 0 0 Nova Gorica U 93 36 93 0 0 91 0 0 Koper U 93 56 96 0 0 92 0 0 Murska S. Rakičan* N 88 53 116* 0* 0* 93* 0* 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 96 68 122 0 0 108 0 0 MO MARIBOR Maribor Pohorje N 99 74 101 0 0 98 0 0 EIS TEŠ Zavodnje N 95 67 107 0 0 98 0 0 Velenje U 96 39 98 0 0 94 0 0 EIS TET Kovk N 95 68 106 0 0 97 0 0* EIS TEB Sv.Mohor N 96 59 92 0 0 87 0 0 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v pg/m3 za februar 2006 Table 5. Concentrations of PM10 and PM2.5 in pg/m3 in February 2006 PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA Postaja >MV kor. MREZA % pod Cp maks >MV £od 1.jan. faktor Cp (R) maks. Ljubljana Bež. 98 48 87 10 26 1.24 49 96 DMKZ Maribor 96 53 105 15 33 1.19 45 95 Celje 97 53 104 14 32 1.12 Trbovlje 93 60 103 17 36 1.27 Zagorje 98 73 139 20 44 1.39 Murska S. Rakičan 93 45 88 11 32 1.22 Nova Gorica 94 35 77 5 9 1.2 Koper Iskrba (R) 88 32 16 69 32 3 0 7 1 1.3 15 | 33 MO MARIBOR MO Maribor 99 54 112 14 35 1.3 EIS CELJE EIS Celje 88 68 126 19 42 1.35 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 87 19 38 0 0 1.3 EIS TES Pesje 99 34 68 5 12 1.3 Skale mob. 100 32 69 5 12 1.3 EIS TET Prapretno 97 33 64 5 5* 1.3 Opombe / Notes: Pri koncentracijah PM10 je upoštevan korekcijski faktor / correction factor is included.in PM10 concentrations (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnajnarje EIS Celje Krško* Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas* Sv.Mohor 0 20 40 60 80 100 □ cp(^g/m3) □ MV-lura(št.primerov) □ MV-24ur(št.primerov) Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v februarju 2006 Figure 1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedances of SO2 in February 2006 i-1- -1 DMKZ ■ EIS TEŠ 1 -1 EIS TET EIS TEB 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 280 260 240 220 200 180 0 C 160 0 0) 140 C > 0) 120 C •o 100 80 60 40 20 0 MV 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 - Ljubljana Bež. " Hrastnik - Maribor - Šoštanj Celje "Murska S.Rakičan - Trbovlje -Nova Gorica Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (ig/m ) v februarju 2006 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 2. Average daily concentration of SO2 (ig/m3) in February 2006 (MV- 24-hour limit value) Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Nova Gorica EIS Celje* Murska S. Rakičan* Vnajnarje Zavodnje Skale mob. Kovk Sv.Mohor URBANO 0 □ cp(^g/m3) I MV-1 ura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v februarju 2006 Figure 3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedances of NO2 in February 2006 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež Maribor Celje Velenj e Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan* Vnajnarje Maribor Pohorj e Krvavec Iskrba Zavodnj e Kovk Sv.Mohor 0 20 40 60 80 100 1 20 140 □ Cp(^g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) □ OV-lura(št.primerov) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v februarju 2006 Figure 4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedances of Ozone in February 2006 Ljubljana Bež. Maribor MO Maribor Celje EIS Celje Trbovlje Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica Koper Pesje Škale mob. Prapretno 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 □ cp(^g/m3) ■MV-24ur(št.primerov) Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v februarju 2006 Figure 5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedances of PM10 in February 2006 URBANO NEURBANO 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo —■— Ljubljana Bež. —■— Maribor ■ Celje —■— Trbovlje —■— Koper • Nova Gorica ú Murska S.Rakičan Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (ig/m3) v februarju 2006 Figure 6. Average daily concentration of PM10 (ig/m3) in February 2006 SUMMARY Air pollution in February 2006 was lower than in the previous month. February started with a 15 days long period of stable and cold weather but with frequent NE wind. It was followed by a period of changeable weather with precipitation. Concentrations of PM10 particles often exceeded the limit value at urban sites. SO2 concentrations were low in the cities. They exceeded 1-hour limit value only four times at Veliki Vrh - the place at higher altitude influenced by Šoštanj Power Plant. There were also 13 exceedances of the 1-hour limit value and one 24-hour exceedance occurred at the Krško site, which is influenced by the VIPAP paper mill factory. Concentrations of Nitrogen dioxide, Carbon monoxide and Benzene were lower than in the previous month, but still below the allowed values. The concentrations of PM10 particles often exceeded the 24-hour limit value especially in urban sites -mostly in the cities of Zasavje region, with unfavorable local geographic characteristics, and are exposed to, besides traffic, the sources of the local industry. 76 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER Andreja Kolenc V februarju so obratovale avtomatske merilne postaje Sava Medno, Sava Jesenice na Dolenjskem, Savinja Medlog in avtomatski merilni postaji v Spodnji Savinjski dolini v Levcu in na Ljubljanskem polju v Hrastju, kjer spremljamo kakovost podzemne vode. Na vseh avtomatskih merilnih postajah kontinuirno spremljamo vodostaj, temperaturo vode, pH, električno prevodnost in vsebnost raztopljenega kisika. Meritve osnovnih fizikalnih parametrov potekajo neprekinjeno v pretočni posodi na avtomatski merilni postaji. Merilni postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode v Spodnji Savinjski dolini v Levcu in na Ljubljanskem polju v Hrastju sta opremljeni z merilniki za neprekinjeno merjenje vsebnosti nitrata v vodi. Zaradi izpadov komunikacijske linije v začetku februarja (1.-6. februarja) ni bilo podatkov iz merilne postaje Sava v Mednem. Od 23.-27. februarja je bila v okvari glavna črpalka na avtomatski merilni postaji Sava Jesenice na Dolenjskem. Vodostaja Save in Savinje sta se v drugi polovici februarja, kot posledica padavin in taljenja snega, nekoliko zvišala, ter dosegla maksimum 21. februarja. Vodostaji rek so nato v nadaljevanju meseca upadali (slika 1). Podobno stanje smo beležili tudi na podzemnih vodah, kjer je bila gladina podzemne vode v prvi polovici meseca še v upadanju, pod vplivom padavin in intenzivnejšega taljenja snega pa smo izmerili februarske maksimalne gladine podzemne vode na merilni postaji v Levcu 21. in 22. februarja in v Hrastju 25. februarja (slika 2). Ob višanju vodostajev zaradi redčenja vode pride do nižanja električne prevodnosti (slika 1), razvidna pa je tudi povezava med temperaturo vode in vsebnostjo raztopljenega kisika v vodi. Ob višanju temperature vode smo tako beležili rahlo nižje vsebnosti raztopljenega kisika. Rezultati kontinuiranih meritev ostalih osnovnih fizikalnih parametrov so sledili hidrološki situaciji in v februarju niso kazali bistvenih sprememb stanja kakovosti vode (slike 1-2). Na merilnih postajah za spremljanje kakovosti podzemne vode, v Levcu in Hrastju, smo ob dvigu gladine podzemne vode v drugi polovici meseca izmerili nekoliko nižje vsebnosti nitratov. SUMMARY Due to precipitations, higher air temperatures and melting of snowpack, surface water and groundwater levels rose in the second half of February. The continuous measurements of basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) followed the hydrological situation and do not show deviations from the expected values (Figures 1-2). 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SAVA MEDNO •J 8 ¡2 6 SAVA JESENICE NA DOLENJSKEM SAVA JESENICE NA DOLENJSKEM SAVA MEDNO SAVA JESENICE NA DOLENJSKEM SAVINJA MEDLOG Vodostaj pH Raztopljeni kisik -Tvode □ Padavine Električna prevodnost Slika 1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, padavin in vodostaja na postajah za spremljanje kakovosti površinskih vodotokov v februarju 2006 Figure 1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, precipitation and level at stations for quality monitoring of surface waters in February 2006 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC 75,0 -| SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC — 70,0 - cT N 170 's - 190 -o > S 65,0 - e > ! S___ - 210 | — 60,0 - j - 23 0 -š > 5 5,0 - J - 250 5 270 50,0 2.2. -3.2. -4.2. -5.2. 6.2. 7.2. 8.2. -9.2. -10.2. -11.2. -12.2. 13.2. 14.2. 15.2. 16.2. 17.2. 18.2. -19.2. 20.2. 21.2. 22.2. 23.2. 24.2. 25.2. -26.2. 27.2. 28.2. LJUBLJANSKO P. HRASTJE LJUBLJANSKO P. HRASTJE SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC 670 660 650 pH ■ Raztopljeni kisik SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC LJUBLJANSKO P. HRASTJE LJUBLJANSKO P. HRASTJE -Tvode □ Padavine ■ Električna prevodnost Slika 2. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, vsebnosti nitratov, padavin in vodostaja na postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode v februarju 2006 Figure 2. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, nitrate, precipitation and level at stations for groundwater quality monitoring in February 2006 a 6 79 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - Februar 2006 Earthquakes in Slovenia - February 2006 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so februarja 2006 zapisali 147 lokalnih potresov, od katerih smo za 130 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 34 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v februarju 2006 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. *r on- 4 S M -ti'mi- ■1 -- < v. - -v * , / • AVSTRIJA t f * : ;. • ..A s -: ■J 1 ■I ■- 'j v V rsx. s l ' ' "i : -? A T * * m ~ * r. * km D !-Q li H n w 16 D0' 1E W Mngrnudn oQ oO V v..,. O S IG l!3 ED 4-D km Slika 1. Potresi v Sloveniji - februar 2006 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in February 2006 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Najmočnejši potres v februarju 2006, ki so ga prebivalci čutili, se je zgodil 3. februarja ob 8. uri 17 minut UTC (oziroma 9. uri 17 minut po lokalnem, srednjeevropskem času) v bližini Metlike. Magnituda tega dogodka je bila 1,7. Potres so čutili prebivalci Rosalnic, Božič Vrha, Drašičev, Bereče vasi, Križevske vas, Božakovega in okoliških krajev. Šibko tresenje tal je spremljalo kratko hrumenje. V Božakovem je s police v podstrešni sobi padlo nekaj drobnih okrasnih predmetov. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - februar 2006 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - February 2006 Leto Mesec Dan Žariščni čas h UTC m Zem, širina °N Zem, dolžina °E Globina km Intenziteta EMS-98 Magnituda ML Področje 2006 2 1 8 19 45.72 14.13 10.4 1.0 Prestranek 2006 2 2 23 38 45.49 14.29 10.4 1.5 Jelšane 2006 2 3 8 17 45.66 15.38 5 IV* 1.7 Metlika 2006 2 4 2 16 46.21 15.45 10.6 1.1 Grobelno 2006 2 6 11 9 45.47 14.31 12 1.1 Lipa, Hrvaška 2006 2 6 17 16 45.65 15.70 17.9 1.6 Jastrebarsko, Hrvaška 2006 2 8 21 40 46.09 15.06 9.9 1.1 Zagorje ob Savi 2006 2 9 15 45 45.29 14.84 16.7 1.2 Mrkopalj, Hrvaška 2006 2 10 4 51 46.07 14.23 12 1.0 Lučine 2006 2 10 6 34 46.04 15.27 8.8 1.1 Sevnica 2006 2 10 8 2 45.31 15.04 0 1.0 Gorski Kotar, Hrvaška 2006 2 12 14 31 46.10 13.82 15.9 1.6 Dolenja Trebuša 2006 2 12 14 34 46.10 13.82 14.9 1.4 Dolenja Trebuša 2006 2 12 14 35 46.10 13.82 13.9 1.6 Dolenja Trebuša 2006 2 12 14 41 46.10 13.83 16.6 1.9 Dolenja Trebuša 2006 2 12 17 39 46.40 13.68 11.8 1.2 Dolenja Trebuša 2006 2 13 20 7 46.40 13.68 10.6 1.2 Jalovec 2006 2 14 15 44 45.28 14.38 18.6 1.1 Riječki zaljev, Hrvaška 2006 2 15 4 15 46.10 15.07 10.6 1.6 Zagorje ob Savi 2006 2 15 6 9 45.62 14.28 12.4 1.1 Koritnice 2006 2 15 11 3 45.81 14.69 5.3 1.1 Velike Lašče 2006 2 16 17 18 45.53 15.26 5 1.0 Tribuče 2006 2 16 22 0 45.55 15.84 7 1.6 Donja Kupčina, Hrvaška 2006 2 17 21 55 46.14 15.02 11.3 1.1 Zagorje ob Savi 2006 2 19 15 42 46.06 14.16 7.6 1.5 Žiri 2006 2 19 19 40 46.11 14.79 10 1.1 Moravče 2006 2 25 21 59 46.31 13.57 6.7 1.3 Bovec 2006 2 27 13 19 46.42 15.22 7 III* 1.2 Mislinja 2006 2 27 18 43 45.30 14.70 18.6 1.2 Fužine, Hrvaška 2006 2 27 19 31 45.44 15.80 11.3 1.3 Sjeničak Lasinjski, Hrvaška 2006 2 28 16 14 45.91 14.23 8 1.1 Vuzenica 2006 2 28 16 19 46.18 13.73 15.6 1.4 Tolmin 2006 2 28 16 21 46.18 13.72 14.9 1.0 Tolmin 2006 2 28 16 48 46.18 13.73 16.2 1.5 Tolmin 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Svetovni potresi - Februar 2006 World earthquakes - February 2006 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - februar 2006 Table 2. The world strongest earthquakes - February 2006 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 22.2. 22:29:07,7 21,26 S 33,48 E 6,5 7,5 7,0 11 Mozambik Ena oseba je izgubila življenje v Espungaberi, ena v mestu Machaze in dve v Beiri. Na območju Espungabera-Beira-Chimoio je bilo 27 ranjenih, poškodovanih je bilo vsaj 160 zgradb. 26.2. 03:08:28,0 23,62 S 179,96 W 5,9 6,4 536 južno od otočja Fidži V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v februarju 2006. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo -120' -¡5