-tev. 92 «SLOV E N S K 1 NAROD» dne 24. aprila 1927. Stran 3. Telovadni praznih naiih srednjih Sol Dne 8. maja bo v Ljubljani velika javna telovadba srednješolske mladine. — Nastop bo na letnem telovadiščn v Tivoliju. — Pokroviteljstvo je prevzel ministrski predsednik Velja Vukičević Prvič ie nastopila mladina ljubljanskih srednjih iti meščanskih šol ter učiteljišč v večii javni telovadbi leta 1920. na »Planirju^. Vsi se spominjamo tega izborno uspelega telovadnega nastopa našega dijaštva, ki je pokazalo tisočem občinstva sadove sistematičnega telovadnega pouka in obenem manifestiralo svojo željo in zahtevo, da naj mu nudi šola ored vsem zdravja in telesnih moči z zadostno in po modernih principih urejeno šolsko telovadbo, ker le potem bo moglo biti kos napornemu duševnemu delu. Drugič je nastopila srednješolska mladina pred javnostjo leta 1922. ob priliki II. sokolskega zleta v Ljubljani. Kraljevski par in desettisoči gledalcev so takrat občudovali vzorno izvedbo telovadnih točk našega dijaštva. Letos in sicer 8. maja stopi dijaštvo obeh učiteljišč, srednjih šol. L ln П. dekliške ln L deške meščanske šole zopet pred svoje starše in prijatelje v veliki javni telovadbi. V slogi in liubavi bo nastopilo dijaštvo vseh imenovanih ljubljanskih Šol in opozorilo bo najširšo javnost, da zahteva obča vzgoja isto skrb za telo, njegovo moč in zdravje kot za dušo. Prva dva telovadna nastopa so organizirali in vodili učitelji in učiteljice telovadbe ljubljanskih srednjih šol, uči- teljišč in meščanskih šol — njün na čelu neumorno delaven strokovnjak gosp. Ivan B a j ž e 1 j. Tudi letošnio javno telovadbo organizirajo isti gospodje. Vse priprave so v polnem teku in ljubljansko dijaštvo se marljivo in požrtvoval-on pripravlja za nastop 8. m a i a, ki se bo vršil na najpripravnejšem prostoru, na bivšem dirkališču — sedäi letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola — v Tivoliju. Za danes moremo oovedati. da bo obsegala javna telovadba proste vaje nižjega in višjega oddelka dijakov in dijakinj, orodno telovadbo, igre. lahko atletiko, posebne točke. Protektorat za javno telovadbo je prevzel bivši minister prosvete in sedanji ministrski predsednik g. Vetja Vukičevič. ki je o tem obvestil v zelo laskavem pismu društvo telovadnih učiteljev v Ljubljani: »— Inicijativa in delo. ki ste se ga lotili, da spoznate in zbližate javnost in narod s telesno vzgojo šolske mladine. Vam služi v pohvalno priznanje. Zato sem prejel to vest z zadovoljstvom in jako mi je milo, da morem Vam in vsej šolski omladini poželcti najboljši uspeh pri začetem delu___« Vso Ljubljano in starše našega dijaštva opozarjamo že danes na 8. maj in jih prosimo popolne naklonjenosti. Dodeljevanje stanovanj pol maju Velika nasprotstva v tolmačenja stanovanjskega zakona po stanovanjskem sodišču in po hišnih lastnikih. — V prihodnjih mesecih nam grozi kulminacija stanovanjske krize. — Kaj je z mestno gradbeno akcijo? Pokrijte svilo pri likanju s tenko krpo ! Ali ste že kdaj pomislili, zakaj se svila pri pranju mnogo bolj kvari kakor pri nošenju? — Običajno ribanje pri pranju je za svilo škodljivo, ker sc ista pri tem dere in trga. Namiljenje s trdim milom škodi nežnim svilenim nitim. — Lux je za pranje svile najprimernejše sredstvo, z njim je prihranjeno vsako ribanje in ni škodljiv, kakor ni škodltf-va čista voda. Perite svilo na sledeči način: Napravite iz čistih milnatih lističev Luxa v vroči vodi gosto peno, kateri prilivajte vodo, dokler ne postane mlačna. V to raztopino vložite predmet, katerega hočete čistiti in stiskajte v istega peno spretno in temeljito. Vendar ne ribajte in ne ožemajte nikdar. Očiščeni predmet izperite dobro v mlačni vodi, iztisnite istega dobro in zavijte ga v čisto krpo. Ko je skoro suh, likajte ga s toplim (nikdar pa vročim) likalnikom. Pri likanju pokrijte pravo stran svile s tenko krpo. da ohranite nje sijaj. S 1. majem nastopi novo razdobje v stanovanjskem problemu. Tega dne faktično preneha zaščita stanovanjskih najemnikov, izvzemši državne nameščence, v kolikor se nanaša na dodelitev stanovanj potom stanovanjskega sodišča. Splošno vladajo v tej zadevi zelo nejasni pojmi in nekateri so mnenja, da lahko hišni posestniki po 1. maju prosto razpolagajo z izpraznjenimi stanovanji. Obrnili smo se na tukajšnje stanovanjsko sodišče in prejeli sledeče informacije: V smislu čiena S. stanovanjskega zaitona se dodeljevanje stanovanj po odredbah tega zakona zaključi s 1. majem 1927. Odločbe o dodelitvi, ki ne postanejo do tega dne izvršne, se ne smejo več izvršiti. Dodeljevanje stanovanj potom stanovanjskega sodišča je omeieno le na državne nameščence, premeščene po službeni potrebi v času od 1. maja do 1. novembra 1927. V smislu Člena 10. stanovanjskega zakona mora hišni lastnik prijaviti vsako izpraznjeno stanovanje stanovanjskemu sodišču, ki pa jih lahko dodeli samo državnim nameščencem v smislu čl. 6. Ce stanovanjsko sodišče v dveh mesecih po prijavi stanovanja ni nikomur dodelilo, odnosno za to stanovanje ni bilo prosilca, sme še le ž njim svobodno razpolagati hišni lastnik. Iz tega torej izhaja, da razpolaga s stanovanji tudi še po 1. maju izključno le stanovanjsko sodišče. Hišni lastnik sme svobodno razpolagati še le. ako tekom dveh mesecev stanovanjsko sodišče dotičnega stanovanja ni nikomur dodelilo. V poštev za dodelitev stanovanj po 1. inaiu pa prihajajo Ie državni nameščenci, ki so bili premeščeni še le po 1. maju in to po služb. jK>trebi. Vsi zasebni nameščenci, delavci itd. ter oni državni nameščenci, ki bivajo že sedaj v Ljubljani in čakajo na stanovanje. ali pa ki bodo premeščeni po 1. maju na lastno prošnjo, v smislu teh določil torej sploh ne bi prišli v poštev za dodelitev praznih stanovanj. Malo verjetno je, da bi bilo po 1. maju toliko državnih nameščencev premeščenih, da bi zasedli vsa izpraznjena stanovanja. Na drugi strani Da se bo dogajalo, da bodo izpraznjena stanovanja po cele mesece prazna, dočim bo na stotine prošnjikov zaman čakalo na stanovanje, ker tudi hišni lastnik ne bo smel svobodno razpolagati. Škodo bodo torej imeli i stanovanjski najemniki i hišni posestniki. Jz tega se zopet vidi. kako površno se je pr! nas reševalo stanovanjsko vprašanje. Seveda pa je vprašanje, ali bo ta interpretacija stanovanjskega sodišča obveljala. Znano те, da si tolmačijo kritične določbe stanovanjskega zakona hišni lastniki v docela drugačnem smislu in da stoje na stališču, da lahko z izpraznjenimi stanovanji, v kolikor niso dodeljena na novo premeščenim uradnikom, sanri svobodno razpolagajo. Vsekakor to naziranje tudi bolj odgovarja duhu stanovanjskega zakona rn je zlasti za brezstanovanjcc tudi mnogo ugodnejše. Konflikt bo moralo razčistiti pač višje stanovanjsko sodišče v Zagrebu. Razdobje med 1. majem. in 1. novembrom pomeni v bistvu najhujšo stanovanjsko krizo, ker bo poslovanje stanovanjskih sodišč v gotovi meri zastalo, pravice hišnih posestnikov ostanejo še nadalje omejene, število brezstanovanjcev pa se bo od dne do dne množilo, ker jc žc za prihodnje mesece napovedanih cela vrsta deložacij. Pridobitev novih stanovanj potom novozgradb pa bo letos dokaj manjša kakor prejšnja leta, ker so stanovania v občinskih hišah že vsa oddana ln bodo potom teh izpraznjena stanovanja prišla v poštev za brez-stanovanjce še le po I. novembru. Na drugi strani je tudi gradbena delavnost mnogo manjša kakor prejšnja leta. To oa nosi v velfki meri krivdo tudi magistrat, kl je v začetku leta delal veliko reklamo s svojim stanovanjskim posojilom, sedaj pa, ko bi bilo treba že pričeti z zgradbo projektiranih stanovanjskih hiš, je cela akciia nekam zaspaäa. Predno bo dozorela za realizacijo, bomo imeli bržkone že jesen in potem tudi za letos ne pride več v poštev. Tako se nam obeta letošnje leto najhujša reakcija na stanovanjskem polju. Sedaj je že skrajni čas, da se v tem pogledu ukrene s strani merodajnih Činiteljev nekaj konkretnega. Predvsem bi bila dolžnost mestne občine, da ali pospeši svojo novo stanovanjsko akcijo potom obligacijskega posojila, ali pa nadaljuje za časa demokratskih gerentov započeto akcijo, podpiranje gradbenih zadrug. Na drugi strani pa bi bila tudi prokleta dolžnost oblastne skupščine, da temu važnemu socijalncmu vprašanju posveti potrebno pažnjo. Kakor pa vidimo baš sedaj o priliki proračunske debate v oblastni skupščini, klerikalna večina, ki si sicer svoji patent za sociialno politiko, o pospeševanju gradbene akciie sploh noče ničesar slišati, kaj še le, da bi sama s svoje strani podvzela kako večjo akcijo, bodisi potom primernega posojila, bodisi na kak drug način, da bi priskočila na pomoč vsai že obstoječim stavbnim zadrugam in posameznim občinam, kjer vlada nsjvečja stanovaniska beda. Samo potom privatne, spekulativne gradbene akcije ni pričakovati orriljenja stanovanjske bede, ker so taka nova stanovanja tako draga da pretežna večina privatnih in brez izjeme vsi državni nameščenci sploh ne zmorejo take najemnine. Jurjevanje God sv. Jurija Je 24 L ш Na Koroškem, v Rožeku, na PečnJci v Ločah, na Brnicah, v Pohorju, v Šl. Ilju in v Lipi je bila razširjena starodavna narodna navada jurjeva-ijtja. j Novice* 1. 1848 pripovedujejo. Zvečer pred Šentjurjem se zberejo dečki zmrakoma zunaj vasi s kravjimi zvonci in kozjimi rogovi ter zvonkliaje in trobentaje letajo po vasi. Eden izmed njih je slamo ovit in ga imenujejo sv. Šentjurja Vsi skupaj, pred vratj stoječ, govore ali pojo: »Sv. šenthiri potrka na duri, 'ma eno blačo zeleno, eno rdečo; je šele prišel v deželo, pa je že vse veselo: tičice v grmovju, kukavca v bukovju, rumene rožice lepo cveto, se svetga Ju rja vesel 6.« Gospodinja daruje šentjurjevcem kako jajce, nekaj masla ali zaseke (svinjine) ali kruha ali klobasdco. Potem se ji zahvalijo: »Bog ob vari vam živino, vaše krave, vaše vole, vaše konje, vaše svinje, vaše kure in teleta pa vasa lepa dekleta, — miši. grile pa zlodej vzemi U Nato tečejo trobentajoč in zvoneč dalje od hiše do hiše. Malokje se zgodi, da bi jim ne dali ničesar, ker se vobče misli, da bi pni hiši, posebej pn pri živini, ne imeli «reife. Kjer se jim nič ne podari, rečejo: »Naj pokrepa vam živina, vaše krave, vaši voli, vaši konji, vaše svinje, vaše kure in teleta! Miši in grilj naj vse snedo! Ogenj naj vam vse požge, voda zalije in toča polvje!« Dan po ev. Juriju ee zbero šentjurjevci v hiši, si skuhajo darove in jedo veselo, dokler je kaj. V Ljutomeru in pri sv. Jurju krave opletajo z zelenjem, v Cesanjevcib prj Ljutomeru pa prepevajo: ?Hodi, hodi sv. Juri, no po sveti tak zakuri, naj te trate zelenijo, kosci skoraj naj kosijo !< Na Laškem obvijejo kakega moškega od glave do pet z bukovim zelenjem, ga vodijo od hiše do hiše ter prepevajo: »Svetega Jurja vodimo za jajca, Speha prosimo .. .< Tega dne opletajo pastirji z zelenjem ne le sebe, nego tudi živino in veselo prepevajo. Kdor na Jurjev dan pred solnčnim svi- tom v kozji rog trobi, prežene coprnice, pra-\ijo ua Ščavnici. Zato morajo pastirji na večer pred Jurjevim z biei pokati, da pre-pode coprnice, ki kravam škodujejo. Vraža-sta je vera, da pred Jurjevim ue smemo cvetic duhati, sicer dobimo slabo sapo. Pred Jurjevim je dobro prvega rumenega metulja ujeti in ga dati kravi, ki daje na to obilo dobrega mleka, je stara vraža. L)a je sv. Juri nekdanji paganskj solucni junak, ki je premagal zmaja teme, dokazuje narodna pesem o zlati sohični skledici. Ta skledica pade na Jurjevo iz solnca id prinaša blagoslov. з-Kdor iz solnene sklede pije, je zmerom zdrav, in kdor iz nje je, ostane vedno mlad,« je zapisal Dav. Trste-njak v starem »Glasniku«. Zdravilni vpliv tjolncuih žarkov na Človeško telo je torej že zuan v pradavnim. Jurjevanje se je ohranilo med Belokianj-ci in med Srbi. k; imajo o sv. Jurju — praznujejo ga 6. maju — praznik z zelenjem ia prvim cvetjem ue le po kmetih, nego tudi po mestih. Ker je verstvo nastalo iz strahu pred smrtjo in iz opazovanja podnebnih pojavov, je slovanski Juri bivši grški Apolon, bog solnca, zdravja in radosti. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 23.: Jaz in ti. D. Nedelja, 24.: ob 15. popoldne: Lumpacij vagabund. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 25-: Božji človek. B. Opera. Začetek ob pol 20. uri zveeer. Sobota, 23.: Večni mornar. B. Nedelja, 24.: ob pol 20. urj zvečer Orlov. Opereta- Izv. Sprememba opernega repertoarja. Abo-nente reda E in B opozarjamo na današnjo spremembo oper. repertoarja, ki se je morala izvršiti deloma vsled obolelosti ge. Ldv-šetove, deloma pa vsled -pravoslavnih velikonočnih praznikov. Mesto označene Tajde za red E, se poje zadnjikrat v seaoni. Mozartova klasična opera F i ga rova svatba za abonente reda B. Zasedba te opere običajna z go. 2a-Iudovo in gdč. Thalerjevo ter go. Poličevo in PotuČkovo ter gg. Betettom, Kovačem. Mitro-vičem in Zupanom v glavnih vlogah. Krasen uspeh našega rojaka dr. Maksa Adriana v Pragi. Naš odlični tenorist .ir. Adrian, ki je angažiran v Pragi na nemškem' gledališču kot prvi tenor, je po svojih številnih uspehih, ki jih zanje v Pra-sedanjim urednikom br. A. Brozovičeni eden prvih sokolskih listov jugoslovenskegu So-kolstva. Ker je bil Brozovic izbran za glavnega urednika »Sokolskega glasnika ^ JSS, sta prevzela uredništvo >Sokolskega Vjesni-ka« zagreb. župe dr. Fran llešič in Dušan Bogunovič. Razven teb dveh bratov tvorijo redakcijski odbor Še bratje Ante Brozović. Petar Lasta in Ante Rubeša, ki nam vsi jamčijo, da bo list osta) na svoji dosedanji višini. O tem nas uverava redakcijski odbor tudi z uvodnimi besedami v prvih treh številkah »Sokolskega Vjesnika; (januar, februar, marc) ki so izšle združene v enem sešitku in ki so posvečene v glavnem Poljski in poljskemu Sokoistvu, ki bo proslavilo letos na zelo svečano GOletnico obstoja svojega matičnega društva v Lvov«. Na naslovni strani teh številk >Sokolske-ga Vjesnika« je slika predsednika republike Poljske prof. dr. Ign. Mošcickega. Po ugotovitvi 601etnice prvega polskega sokolskega društva v Lvovu in posvetitvi lista Poljski, sledi Članek br. M Beguooiča: Brača Polja-ci i Jugosloveni. Sledijo članki br. dr. Tle-šiča o Poljski in poljskem Sokoistvu: Opčo-niti podaci o današnjoj Polifkoj. — Varšava prestolnica republike Poljske — Ignaeye Mošc'eki. prezident Republike Poljske. — Maršal Josip Pilsudski. — Poljska narodna himna. — O Ideii, formama i živntnim teme-I.jima pol fskotr Sokolova. — Slaven ska mi-sao poliskog Sokola. — Bilješke o poljskom Sokoistvu. Nadalma vsebina lista ie: Vojislav Vuk-san (1894.-1927). — Brat Steva Todorovič. — Vujadin (pozorišni komad u 3 slike). — Vi jest i zagrebačke sokolske župe. — Ju-goslovensko Sokolstvo. — Slavonsko Sokol-stvo. — Naši pokojnici. ~ Гогика uredništva. — Oglasi. Ker je starešinstvo JSS naročilo svojim edinicam, da naj se spominjajo na krajevno razmere primeren način poljskega sokolskega jubileja in s tem dokumentirajo svoje neomajno bratstvo z bratsko Poljsko, bodo našla^ društva v tem izdanju sVjesnlka-; zagrebške župe dovoli potrebnega gradiva. Upravništvo lista vodi brat Tošo Janjanin, Zagreb, Šenoina ulica 17.-IT. Sokoiski zlet na Korčnli. Na otoku Korčuli se bo vršil 14. in 15. avgusta t. L velik sokoiski zlet mostarske in splitske župe. Pri tej priliki bodo izvedli Korčulani tradiciionalno igro Moreško. Henrik Sienkiewlci o Sokoistvu. Sve-tovnoznani poljski pisatelj Sienkiewicz je bil velik in odkrit prijatelj Sokol, in plemenite sokolske ideje. Ko ga je 1906. imenoval Savez poljskih Sokolov v Ameriki Častnim fbnom, je napisal Sieukiewicz imenovanemu Sokolu med drugim tole: »Da ste me imenovali častnim članom Sokola v Ameriki, mi je toliko bolj milo jn drago, ker mi je bilo že od nekdaj žal, da poljski narod telesna propada; med prvimi sem začel na to obračati pažnjo. Zato sem uvedel v svoja dela ljudi izključno jake, kakršni so faktično bili nekdanji Poljaki, katerih telesni zdravi sili se ni čudil samo naš stari Dlugoš, marveč tudi tuji kronisti . Sokolsko društvo v Karlovcu praznuje letos svojo 251etnico, ki jo bo svečano praznovalo in ob tej priliki razvilo svoj društveni prapor. Sokolsko društvo т Novem mestu praznuje letos 401etnico svojega obstanka. Da se proslavi čim lepše ta jubilej, priredi novomeška žnpa žunni zlet 14. in 15. avgusta in starešinstvo JSS ji je dovolilo, da sme povabiti na ta zlet v evrho sodelovanja tudi župe Celje, Kranj, Ljubljana, Keka-Sušak in Zagreb. Film o VIII. vsesokolskem iletu w Pragi je prispel Jugosl. t?ok. Savezu, kot smo že poročali in je že prestal cenzuro, je to krasen film, ki prikazuje vso veličaetm^t praškega zleta. Kakor smo izvedeli, ?c 1ч) predvajal film 1. maja v Celju, v prvih dneh maja v Ljubljani in bo nato predvajan v vseh večjih krajih Jugoslavije, ki bodo nanj reflektirali. Opozarjamo vse udeležence na praškem zletu in vso sokolsko in ostalo javnost na ta film, ki je najlepši spomin in najboljša priča veličastnega praškega zleta. Jubilej Jana Kraškega Prof. ing. dr. Jan VI. H r a s k y praznuje dne 24. t. m. v čeških Podebradih svojo 701etnico, h kateri mu je čestitala tudi ljubljanska občina. Jubilar ie služboval v deželnem stavbnem uradu v Ljubljani od leta 1SS6. do leta IS9S-. to e do poklica kot redni profesor na češko tehnično visoko šolo v Pragi. Po vsiopu v deželni stavbni urad je prevzel stavbno vodsavo ljubljanskega deželnega muzeja v zadnji četrtini dovršitve. Projektiral in vodil je s sodelovanjem arhitekta Hrubega stavbo deželnega (sedaj opernega) gledališča v Ljubljani, izdelal ie načrte deželnesa dvorca (sedaj univerza), po katerih se ie stavba, zlasti kar sc tiče notranje vzorne razdelitve prostorov, izvršila skoraj neizpremenjeno. Trasiral. projektiral in izvršil je med drugimi deželno eesto Bogcnšperk. projektiral in izvršit jc železni most preko Save pri Radečah, projektiral in vodil je gradnje vodovodov v Cerknici. Polhovem gradcu. Kočevju. Ctnomliu i. dr. Po njejtovem projekti- s* ie skoraj neizpremenjeno izvršil ttidi vodovod 7.a Novo mesto in okolico. Se ne izvršen je ostal njegov načrt vodovoda za Stari irg ob Kolpi in okolico. Proickiiral in izvrševal ie tudi razna obrambna obrežna dela ob Savi, Ljubljanici i. t. d. Po njegovih načrtih ie izvršena regulacija Mirne. Po izstopu iz deželne službe ie Hra^kv po naroČilu deželnega odbora izvršil načrte za regulacijo Vipave. Vodil jc tudi dela in študije glede odvajanja visokih voda ir kraških dolin in sicer v padavinskem okrožju Krke. Intenzivno je sodeloval mi predpripravah in vseh obravnavah, tičoOih se osuševanja ljubljanskega Harfa. Kot ugleden, tnodern, produktiven in ekspeditiven inženjer ie Hrasky tudi Izven uradnega poslovanja sodeloval v eni ali drugi obliki, malo da ne pri vseli važneiših tehniških vprašanjih na Kranjskem. Hi! fc občinski svetovalcc ljubljanski od leta 15*87. do 1S97. ter ie kot načelnik in poročevalec stavbinskega odseka občinskega sveta agilno deloval v najhujši dobi po velikem potresu leta 1S95. v Ljubljani. Zlasti je inicljativno in dejanski sodeloval pti gradnji ljubljanskega vodovoda in elektrarne Končno je še omeniti, da je projektira! in vodil stavbo Narodnega doma v Celju ter rr.'zne stanovanjske hiše v Ljubljani in drugje. Izpred sodišča SVOJO NJIVO JE POGNOJIL. »Ej, Jaka, ali mi hočeš zvoziti na njivo 8 košev gnoja,< je vprašal posestnik č"mrlj z Iga svojega znanca. >Pa bom, pa bom, samo te mi boste dobro plačali.« 3 Plačilo dobiš kakor se spodobi, pridi Jonalu k nam s košem, da bomo naložili,« je dejal Čmrlj. Jaka je res prišel Čez par dni, pred 3 tedni, in jel nalagati gnoj in ga odvažati. Gnoj je bil mastmi in Jaki se je zdelo škoda, da bi vsega dobile Čmrljeve njive. Tudi sam je imel par njivic, a gnoja mu je manjkalo. Mož ni dolgo premišljal. Mislil si je, da Cmrlj ne bo vedel, če si privošči malo gnoja. rVsak pol ga bova imela, kot pravijo v Kranju,« si je dejal Jaka in zvozil 4 vozove gnoja na svoje njive. Nekdo je pa celo dejal, da Jaka njiv nili nima in da je gnoj kar lepo prodal. Sodnik je twi rekel, da je vseeno, če je Jaka zvozil gnoj na svojo njivo ali če ga je prodal, kajti ukradel ga je in zato je pal v gnojnico — zasmrdelo mu je, saj bo 1 teden zaprt. „MI SMO FANTJE, SMO VSI 60LDATJEU so veselo pelj trije korenjaki, ki so se pripeljali radi vojaškega pregleda iz Bohinja ua Jesenice. Ko so svojo zadevo spravili, so jeli obirati gostilne in kmalu so čutili, da vinček učinkuje. Pijani Bohinjci so se prizibali na jeseniški kolodvor, da bi se bili spet vrnili na Bohinjsko. Zagledali so pred seboj orožnike. Janez, ki je bil najbolj pijan, je dejal. Kaj gleda nas,« se je razhudil Janez. Jeli so rogoviliti in orožnik je hitro pristopil in Janeza zagrabil. vZakaj ga vlečeš, prokleti žandar!« se zadrla Jernej in Miha in skočila v oroži-nika ter mu Janeza iztrgala; Miha je pa Še orožnika sunil v prša. Orožnik je le s težavo Jaueza odpeljal. Miha se bo za svoje junaštvo pokoril trden dni v zaporu. Janez in Jernejšek sta pa oproščena, saj sta bila tako pijana, da sama nista vedela, kaj sla počela. ZARURLTEX I LOJZE Lojze: »Pomislite, gospod sodnik, vsega so me zarubili, še precej obleke, le malo mi je ostalo!« Sodnik: -»V Dobrnči, kjer stanujele. ste prodali februarja 2 obleki in klobuk, čeprav je bilo zarubljeno.« Lojze: т-Saj sem moral. Nobenega den-ir-ja ni bilo pri hiši. ali naj zid grizem s svojo ženo vred?« Sodnik: *Res ste revež, zato pa. ker «te v slabih razmerah, boste zaprti samo 3 dni, saj se zarubljenih stvari ne sme prodajati. Tiskovine vseh vrst izdeluje lično in ceno Narodna tiskarna v Ljubljani