Poštna znamka s kriško tonero Postaja Topolove bo spet zaživela danes V emporiju solidarnosti več Goričanov kot tujcev JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 158 (21.395) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS Kakšen Slovenec v Italiji si? v šepet ulice Montecchi POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 PETEK, 10. JULIJA 2015 1,20 € 9 771124 666007 /9 507 10 Facebook in posebni spletni prijatelji Aljoša Fonda Gianluca je bil zelo dejaven na socialnih omrežjih. Tam je preživljal veliko časa, iskal je nova in nova spletna prijateljstva. Nabral si jih je več kot tisoč: same mlade spletne prijateljice, pretežno najstnice. Z njimi si je dopisoval, z nekaterimi je vzpostavil tesnejše (spletne) stike, včasih se je s katero od njih »igračkal«. Internetni odnosi znajo biti nabiti z erotiko, to vemo. Gianluca je dekleta rad spraševal, naj se slečejo pred spletno kamero ali mu pošljejo kako sliko. Samo tako, za zabavo. Njegove slike pa ni na Face-booku. Navaja svoj pravi datum rojstva, vendar brez letnice. Za sliko profila si je izbral moškega s samostrelom iz neke TV serije. Neke vrste lovca. Gianluca, tisti pravi, ni najstnik. Štirideset jih ima. Poročali smo, da je zdaj v zaporu. V njegovem digitalnem arhivu je bilo ogromno pornografskih posnetkov, v katerih nastopajo v glavnih vlogah zelo mlada, mladoletna dekleta. Moški, s katerim so se »prijateljice« igrale pred ekranom (nekatere pa so se z njim tudi osebno srečale), bi lahko bil vrstnik njihovih očetov. Uporabljal je več profilov, pred leti pa je bil v drugem mestu obsojen zaradi spolnega nasilja nad 15-letno osebo. Številna dekleta rada razkazujejo svojo lepoto, Facebook pojmujejo kot izložbo. Tega ni težko opaziti. Ko bi bili na spletu (in v realnem svetu) zgolj dobronamerni »pridni fantje«, ne bi bilo težav, saj živimo v svobodni družbi. Toda ni tako. Človeka samo prek ekrana ne moreš spoznati. V trenutku, ko objaviš posnetek, pa ga nimaš več pod nadzorom; ko ga odstraniš, je lahko že prepozno, saj ne veš, kdo ga nekje uporablja. Skratka: z glavo na zabavo - in na Facebook. volilni zakon FJK razdeljena na dve veliki volilni okrožji RIM - Vlada je sprejela odlok, ki na osnovi novega volilnega zakona Italicum določa volilna okrožja za poslansko zbornico v posameznih deželah. V FJK bosta okrožji dve. Vzhodno zajema celotni goriško in tržaško pokrajino ter 44 občin vzhodnega pasu videm-ske pokrajine od Trbiža do morja. V njem je tudi vseh 32 narodnostno mešanih občin iz zaščitnega zakona. Tako oblikovano okrožje, ki šteje 488.000 prebivalcev, naj bi olajšalo, nikakor pa ne more zagotoviti izvolitve slovenskega poslanca. Na 3. strani grška kriza - Predloge so v Bruslju pričakovali ponoči, jutri sklic Evroskupine Grški varčevalni paket naj bi znašal 12 milijard Tusk in Lagardeva omenjata možnost prestrukturiranja dolga trst - Šest institucij podpisalo sporazum Staro pristanišče se prebuja Uradno zapečatili novo razmejitev med občinskim in državnim območjem v pristanišču italija - Ob protestih iz razkolu v DS Šolska reforma dokončno odobrena »E pur si muove!« bi rekel Galilej. V prostorih nekdanje hidrodinamične centrale so včeraj popoldne podpisali pomemben sporazum, na podlagi katerega naj bi se za tržaško staro pristanišče (in za Trst) po več desetletjih mirovanja začelo novo obdobje. Dokument, ki so ga podpisali vrhovi Občine Trst, Agencije za upravljanje državnega premoženja, Pristaniške oblasti, Dežele FJK, Ministrstva za in-frastukturo in tržaške pristaniške kapitanije, določa novo razmejitev med delom starega pristanišča, ki bo ostal v državni lasti ter delom, ki ga bo prevzela tržaška občina. Na 4. strani ATENE, BRUSELJ - Predstavniki evropskih institucij so sinoči pričakovali reformne predloge Aten in poudarjali, da bodo odločilni za dogovor o reševanju grške krize. Grška vlada je včeraj z vsemi silami delala na novem varčevalnem in reformnem programu. Po poročanju časnika Kathimerini naj bi bil grški paket težak 12 milijard evrov v dveh letih. Grški mediji poročajo, da strokovnjaki grškega finančnega ministrstva v Atenah tesno sodelujejo s francoskimi svetovalci. Vse podrobnosti namreč želijo zapisati tako, da bodo posojilodajalci z njimi zadovoljni. Grčija očitno raje sodeluje s Francozi kot pa s togimi Nemci. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine La-garde sta včeraj namignila, da prestrukturiranje dolga ni tabu tema. Na 2. strani Miran Vodopivec: »Vsa vina bodo boljša« Na 5. strani Barbora Bobulova na festivalu ShorTS Na 6. strani Vipavski Agroind prevzemajo Ukrajinci Na 10. strani Tour de France ostal brez rumene majice Na 14. strani RIM - Parlament je včeraj dokončno sprejel šolsko reformo vlade Mattea Ren-zija. V poslanski zbornici je reforma dobila glasove 277 poslancev, 173 jih je bilo proti, štirje so se vzdržali. Politično odmeven je razkol v Demokratski stranki. Pet poslancev DS je namreč glasovalo proti, kar 24 pa jih je zapustilo zbornico pred glasovanjem. Med njimi so tudi težki kalibri kot Bersani, Cuperlo, Speranza in Rosi Bindi. Reformo so še včeraj ostro kritizirali sindikati šolnikov, ki so protestirali pred poslansko zbornico. S protesti ne nameravajo odnehati niti po odobritvi reforme, napovedujejo tudi referendumsko pobudo za odpravo spornih določil. Na 2. strani gorica - Obnova ceste pred cerkvijo S ponedeljkom se delavci vračajo na razriti Travnik tras»». * J T™ 1 IPfeS M 1 J t /M0 2 Petek, 10. julija 2015 ITALIJA, SVET / grčija - V Bruslju so ga pričakovali do polnoči in naj bi ga vzeli v pretres danes Grški varčevalni program menda vreden 12 milijard Pomoč francoskih tehnikov - Tusk in Lagardeva o možnem prestrukturiranju dolga ATENE, BRUSELJ, FRANKFURT -Predstavniki mednarodnih posojilodajalcev krepijo pritisk na Atene. Evropski komisar Pierre Moscovici je spomnil, da bodo reformni predlogi Aten odločilni. Predsednik nemške centralne banke Jens Weidmann pa je ocenil, da Evropska centralna banka (ECB) ne bi smela povečati likvidnostne pomoči grškim bankam. V Atenah medtem delajo s polno paro. Grška vlada je včeraj z vsemi silami delala na novem varčevalnem in reformnem programu, ki bi ga morala do polnoči dostaviti v Bruselj. »O drahmi ni govora,« je dejal tiskovni predstavnik poslanske skupine vladajoče Sirize v grškem parlamentu, Nikos Filis, na grški televiziji. Atene bodo po njegovih besedah podpisale le dogovor, ki bo socialno pravičen. Tako se je zavezala vlada, je dodal. Po poročanju časnika Kathimerini naj bi bil grški paket težak 12 milijard evrov v dveh letih. To je več od prejšnjih načrtov o osmih milijardah evrov pomoči, razlog pa je, da Atene sedaj za letošnje leto namesto 0,5-odstotne gospodarske rasti računajo na triodstotno krčenje gospodarstva. Neki vladni uradnik, ki ni želel biti imenovan, pa je to številko za tuje medije izpodbijal. Kot je poudaril, na paketu še vedno intenzivno delajo. Grški mediji medtem soglasno poročajo, da strokovnjaki grškega finančnega ministrstva v Atenah tesno sodelujejo s francoskimi sveto valci. Vse podrobnosti namreč želijo zapisati tako, da bodo posojilodajalci z njimi zadovoljni. Grčija očitno raje sodeluje s Francozi kot pa s togimi Nemci. Predsednik Bundesbank Weidmann je danes menil, da ECB ne bi smela povečati obsega nujne likvidnostne pomoči (ELA) grškim bankam. "Centralne banke morajo pokazati, kje so meje," je dejal Weidmann. ECB trenutno grške banke drži nad vodo s svojo pomočjo ELA. A je banka obseg te pomoči zamrznila pri okoli 89 milijardah evrov, ta teden pa še zaostrila pogoje, pod katerimi jo lahko grške banke koristijo. Pod takšnimi pogoji so banke po vsej Grčiji že od začetka prejšnjega tedna zaprte, dvigi na bankomatih pa so omejeni. Evropski komisar Moscovici, pristojen za gospodarske in denarne zadeve, je od Grčije znova zahteval celovite in konkret- ne predloge reform. Ob tem pa je dodal, da v območju evra vsi želijo, da Grčija ostane članica monetarne unije. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je podobno poudaril, da Evropa od Aten potrebuje "konkretne in realistične" predloge reform. Po telefonskem pogovoru z grškim premierjem Aleksisom Cipra-som je zagotovil, da bodo predloge Grčije morali spremljati enako realistični predlogi za vzdržnost grškega dolga s strani upnikov. »Le v tem primeru bomo vsi zmagali,« je dejal. Ostra pa je bila v sredo prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde, ki je v govoru v Was-hingtonu dejala, da se je Grčija spravila v konflikt s skladom. Sedaj gre za akutno krizo, je opozorila, a dodala, da je IMF zavezan iskanju rešitve. Za IMF po njenih besedah tabu ni niti razprava o prestrukturiranju dolga, kar so doslej upniki na evropski strani odločno zavračali. (STA) Kitajska s posredovanjem ustavila padanje delnic v Šanghaju, porast tečajev tudi v Evropi ŠANGHAJ - Kitajski regulator trga vrednostnih papirjev je odločno posredoval proti razprodaji delnic na borzi v Šanghaju. Na omenjeni borzi so padci delnic v zadnjem obdobju izbrisali za več kot 3000 milijard dolarjev premoženja, kar je povzročilo glavobole ne le vlagateljem, ampak tudi oblastem. Včeraj je borza zabeležila 5,76-odstotno rast. Kitajske oblasti se že dalj časa borijo proti veliki nestanovitnosti na borzah v državi. Z zadnjim ukrepom so v sredo prepovedali večjim delničarjem in članom vodstvenih organov borznih družb, da bi v prihodnjih šestih mesecih prodali svoje deleže. S tem naj bi »vzdrževali stabilnost kapitalskega trga in zaščitili pravice vlagateljev«, je poročila kitajska komisija za vrednostne papirje (CSRC). Veliki delničarji v tem ukrepu so tisti, ki imajo v podjetjih več kot petodstotni lastniški delež. Ob tem pa svojih deležev ne bodo smeli prodati tudi direktorji, nadzorniki in drugi člani višjega menedžmenta. Morebitne kršitve bodo "resno" obravnavane, je opozoril regulator. Kazni sicer ni opredelil. Tudi tečaji delnic na borzah v Evropi so se včeraj večinoma zvišali. Vlagatelji so optimistični, da bo Grčija z mednarodnimi posojilodajalci vendarle sklenila dogovor, ki jo bo rešil pred bankrotom. Nafta se je podražila, tečaj evra pa se je na borzi v Frankfurtu znižal. mediji - Izguba Umrl predsednik sindikata FNSI Santo Dalla Volpe RIM - Včeraj je po krajši neozdravljivi bolezni umrl znani novinar RAI3 Santo Della Volpe. Star je bil 60 let, prav januarja letos pa je bil izvoljen za predsednika novinarskega sindikata FNSI, ki globoko žaluje za njim kot številni kolegi. Della Volpe je bil družbeno angažiran novinar, vedno pozoren do pravic šibkejših, zavzet za svobodo tiska (bil je med ustanovitelji združenja Articolo 21), za sindikalne pravice, v boju proti korupciji in mafiji. Pogrešali bomo njegovo pošteno in pokončno držo. Poslanci SEL so odobritev reforme zavračali z grškim »oxi« (ne) ansa RIM - Italijanski parlament je včeraj dokončno sprejel šolsko reformo vlade Mattea Renzija. Sporni reformi, ki je naletela na ostre kritike sindikatov, učiteljev in učencev, so poslanci včeraj prižgali zadnjo zeleno luč, potem ko so to že pred dvema tednoma storili senatorji. V poslanski zbornici v Rimu je reforma dobila glasove 277 poslancev, 173 jih je bilo proti, štirje so se vzdržali. Politično odmeven pa je razkol v Demokratski stranki. Pet poslancev DS je namreč glasovalo proti, kar 24 pa jih je zapustilo zbornico pred glasovanjem. Med njimi so tudi težki kalibri kot Bersani, Cu-perlo, Speranza in Rosi Bindi. Z druge strani so za reformo glasovali 4 poslanci Verdinijeve struje v FI, ker je seveda pogrelo polemike. Reformo z imenom »dobra šola« so srbija - Obisk nemške kanclerke Merklova obljubila pomoč na poti v EU BEOGRAD - Nemška kanclerka Angela Merkel je v Beogradu obljubila podporo Srbiji pri vključevanju v evropske povezave in dejala, da je samo vprašanje časa, kdaj se bodo odprla prva poglavja v pogajanjih Srbije z EU, saj da si je Beograd to zaslužil s svojo pripravljenostjo na kompromise v pogajanjih s Prištino. »Lahko računate na podporo iz Berlina. Vidimo, da v tem trenutku obstaja velika pripravljenost na kompromise s srbske strani in to bomo izpostavili v razpravi znotraj Evropske unije,« je dejala Merklova po srečanju s srbskim premierjem Aleksandrom Vučicem. Po njenih besedah je samo še vprašanje časa, kdaj bodo odprta prva pogajalska pogajanja o članstvu Srbije v EU. Srbskega premierja je pohvalila, ker je sprožil veliko pobud in spodbujal stabilnost v regiji. Vučic se ji je zahvalil za doprinos politiki miru in dobrih odnosov na Balkanu, pri čemer je ocenil, da je Mer-klova ključni igralec pri stabilizaciji razmer na Balkanu. Merklova je Srbiji tudi obljubila po- italija - Včeraj v poslanski zbornici ob ostrih protestih šolnikov in dijakov Odobrena šolska reforma Pet poslancev DS glasovalo proti, kar 24 pa jih je zapustilo zbornico - Opozicija in sindikati napovedujejo pobudo za referendum ostro kritizirali sindikati šolnikov, ki so protestirali pred poslansko zbornico. Kritiki med drugim menijo, da daje reforma preveč pooblastil ravnateljem in da odpira pot zasebnemu financiranju javnih šol. S protesti ne nameravajo odnehati niti po odobritvi reforme, napovedujejo tudi takojšnjo pobudo za referendum, na katerem naj bi državljanom predlagali odpravo najbolj spornih določil. Renzi z reformo obljublja tri milijarde evrov investicij v izobraževanje. Reforma hkrati predvideva več pooblastil za ravnatelje, ki bodo lahko sami izbirali učitelje iz nabora, ki bo na voljo, in jih zaposlili za nedoločen čas. Predvideva tudi, da bi se več delovnih ur v šolstvu nagradilo z višjo plačo. V reformi je ureditev zaposlitev za 100.000 prekernih šolnikov, ki pa jih je na čakalnih listah veliko več. sirija - UNHCR Beguncev je že več kot 4 milijone ŽENEVA - Število beguncev, ki bežijo iz Sirije, je preseglo štiri milijone ljudi, ugotavlja Visoki komi-sariat Združenih narodov za begunce (UNHCR). Ob tem je bilo zaradi krize 7,6 milijona Sircev prisiljenih zapustiti svoje domove, a so ostali znotraj države. Število beguncev se je za milijon povečalo v samo zadnjih 10 mesecih. »Gre za ljudi, ki potrebujejo podporo sveta, živijo pa v grozljivih pogojih,« je opozoril visoki komisar ZN Antonio Gutteres. Vse več Sircev mora prosjačiti ali pošiljati otroke na delo, spet drugi jih za preživetje poročijo. Begunci nimajo dovolj hrane. Turčija je sprejela 1,8 milijona Sircev, Libanon 1,2 milijona, 630.000jih je v Jordaniji, 250.000 v Iraku, 130.000 pa jih je v Egiptu. 24.000 Sircev se nahaja v drugih severnoafriških državah. V število štirih milijonov ni prištetih 270.000 ljudi, ki so zaprosili za azil v evropskih državah. moč Evropske unije pri reševanju vprašanja nezakonitih priseljencev. »Grčija in Italija sta bili prva cilja za begunce in migrante, vendar so se razmere v juniju in juliju bistveno spremenile. Begunci vse bolj iščejo poti čez Zahodni Balkan. To pomeni, da bomo pomagali tem državam,« je zagotovila. Glede načrtov Madžarske, da na meji s Srbijo postavi ograjo, s katero naj bi ustavili pritok migrantov, sta se Vučic in Merklova strinjala, da zidovi ne prinašajo rešitev. Merklova se je včeraj v nadaljevanju dvodnevnega obiska v Srbiji srečala še s predsednikom Tomislavom Nikolicem in predstavniki civilne družbe, s katerimi je govorila o reformah in evropski perspektivi Srbije. Na sestanku so sodelovali generalna sekretarka Evropskega gibanja v Srbiji Maja Bobic, predsednica Helsinškega odbora za človekove pravice Sonja Biserko, direktorica Centra za evroatlantske študije Jelena Milic in predsednik svetovalnega odbora sklada Isac Milan Pajevic. Merklova je sinoči iz Beograda že pripotovala v Sarajevo. (STA) bolivija - V dar prejel tudi liste koke Papež Frančišek kritičen do potrošništva LA PAZ - Papež Frančišek je v okviru turneje po Južni Ameriki prispel v Bolivijo, kjer ga je predsednik Evo Morales objel in mu podaril vrečko kokinih listov, s pomočjo katerih se domačini že stoletja spopadajo z visoko nadmorsko višino. Ob tem mu je podaril tudi razpelo v obliki srpa in kladiva. V Argentini rojeni papež je pohvalil Bolivijo za njena prizadevanja za sobivanje različnih etničnih skupin. »Španski jezik, ki je bil v to deželo prinesen, zdaj veselo so-biva s 36 domorodnimi jeziki, ki skupaj -tako kot rdeča in rumena v nacionalnih rožah kantuta in patuju - ustvarjajo lepoto, enotnosti in raznolikost,« je poudaril. Morales, prvi bolivijski predsednik indijanskega porekla, na rimskokatoliško cerkev gleda kot na ostanek kolonialne preteklosti, Frančiška pa je večkrat označil za "brata". »Z odprtimi rokami in srci pozdravljamo papeža revnih, človeka, ki se je poistovetil s svetim Frančiškom Asiškim, ki se je odpovedal gmotnim dobrinam in je ves čas delal za revne,« je dejal Morales. Papež Frančišek je med mašo na prostem v bolivijskem Santa Cruzu de la Sier- Razpelo v obliki srpa in kladiva ansa ra pozval vernike, naj zavračajo današnjo potrošniško družbo. Ob tem je bil kritičen do »miselnosti, da ima vse svojo ceno, da lahko vse kupimo in se o vsem pogajamo«. »Ta način razmišljanja koristi le peščici izbrancev,« je poudaril pred množico vernikov. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 10. julija 2015 3 volilni zakon - Vladni predlog parlamentu FJK razdeljena na dve okrožji Posl. Blažina: Rešitev ni zadovoljiva, toda alternativ ni bilo RIM - Vlada je sprejela odlok, ki na osnovi novega volilnega zakona Italicum določa volilna okrožja za posamezne dežele. Za volitve v poslansko zbornico (senat naj bi po osnutku ustavne reforme sestavljali predstavniki dežel) je državno ozemlje razdeljeno na 100 okrožij, kjer naj bi izvolili predvidenih 630 poslancev. Povprečno naj bi okrožja zajemala približno 600 tisoč prebivalcev z možnostjo 20-odstotnega odstopanja (najmanjše okrožje naj bi štelo vsaj 487.594 prebivalcev, največje pa do 731.391). Predlog porazdelitve je izdelala posebna strokovna komisija, ki je analizirala posamezne deželne stvarnosti, sedaj pa sta na potezi komisiji za ustavna vprašanja v senatu in poslanski zbornici. Splošna določila volilnega zakona so že vnaprej zakoličila, da bo imela dežela Furla-nija Julijska krajina dve okrožji, kar je seveda pogojevalo nadaljnje izbire. Dežela je tako vertikalno razdeljena na dve okrožji. Vzhodno okrožje zajema v celoti goriško in tržaško pokrajino ter vzhodni pas videmske: Kanalsko dolino in Rezijo, Benečijo, nekaj občin na območju Manzana ter vzhodni del spodnje Fur-lanije (območji Palmanove in Cervignana), ki je po deželni reformi krajevnih uprav zaobjet v eno od medobčinskih zvez. V vladnem predlogu so upoštevana določila volilnega zakona, ki se nanašajo na jezikovne manjšine in posebej na slovensko manjšino (točki c) in g) 4. člena), vendar končni rezultat še ne zagotavlja naši skupnosti izvolitve poslanca. Razmejitev jo lahko le olajša s tem, da je v isto okrožje vključenih vseh 32 občin, kjer smo Slovenci zgodovinsko prisotni in ki so omenjene v zaščitnem zakon 38/2001. Da bi dosegli minimalno število prebivalcev, ki ga za vsako okrožje določa zakon, so okrožju dodali še nekaj videmskih občin, večinoma tiste, ki so že bile v t.i. senatnem okrožju Bratina. S tem naj bi vzhodno okrožje štelo 488.281 prebivalcev, tik nad spodnjo zakonsko mejo, furlansko-pordenonsko okrožje pa 730.704 prebivalce (tik pod zgornjo mejo). V FJK smo na zadnjih volitvah izvolili 13 poslancev, točno število sedežev na naslednjih volitvah pa bodo določili na osnovi preverjanja števila prebivalcev pred volitvami. Po vsej verjetnosti jih bo 12 ali 13, kar bi pomenilo, da jih bo v vzhodnem okrožju izvoljenih 5, v zahodnem pa 7 ali 8. Poslanka Tamara Blažina je ocenila, da je zdajšnja rešitev nezadovoljiva, četudi je v danih pogojih tako zarisano vzhodno okrožje najboljše, kar je bilo mogoče doseči: »V njem je zajetih vseh 32 občin iz zaščitnega zakona in le toliko drugih, da okrožje dosega minimalno število po zakonu predvidenih prebivalcev. Problem je v tem, da tako zaščitni kot tudi volilni zakon pred- videvata olajšano in ne zajamčeno izvolitev manjšinskega kandidata. Novi volilni sistem zaradi dimenzije okrožij ne nudi alternativ, uvedba preferenc pa je lahko prednost ali tudi problem za izvolitev našega predstavnika v parlament«. Zaradi tega je posl. Blažina ponovno izrazila zaskrbljenost tako predstavnikom vlade kot članom vodstva Demokratske stranke in predlaga, da bi v reformi senata dobili prostor za slovenskega predstavnika, pa četudi je sedanja politična večina prav v senatu dokaj labilna in sama reforma pod velikim vprašajem. Zabeležiti gre, da predlagana razdelitev okrožij že dviga veliko prahu v Furlaniji. Tamkajšnji dnevnik piše, da so razkosali vi-demsko pokrajino, da bi favorizirali slovensko manjšino. Kritike se dvigajo tudi izmed politikov desne sredine, vsi pa pri tem pozabljajo, da je po volilnem zakonu neizbežno, da se FJK tako ali drugače razdeli na dve okrožji vsaj podobne velikosti. FJK naj bi razdelili na dve volilni okrožji. Vzhodno (zelene barve), zajema celotni tržaško in goriško pokrajino ter 44 občin vzhodnega pasu videmske pokrajine. V njem je zajetih vseh 32 narodnostno mešanih občin, kjer velja zaščitni zakon za Slovence. topolove - Danes popoldne odprtje mednarodne kulturne prireditve Postaja bo spet zaživela Že dopoldne bo uvod v letošnje dogajanje v Hlodiču z evropskim srečanjem na TOPOLOVE - Danes se uradno začenja letošnja Postaja Topolove, kulturna prireditev sodobne umetnosti, ki so jo v slikoviti vasici v občini Grmek po zamisli Donatelle Ruttar in Morena Miorellija prvič priredili leta 1994. Sloves prireditve, ki jo zaznamujejo likovno, glasbeno in performativno naravnani dogodki, je kmalu presegel lokalni nivo in je dosegla najprej deželno nato pa še mednarodno razsežnost. Postaja, ki je prostor umetniškega iskanja in eksperimentiranja, izvirna in edinstvena pa je zato, ker se vse dogaja v Topolovem in v funkciji vasi in njenih prebivalcev, bo letos do 19. julija ponudila 52 različnih dogodkov. Uvod v letošnjo Postajo Topolove pa bo evropsko srečanje mednarodne zveze terasastih pokrajin IT-LA (International Terraced Landscape Alliance) oziroma okrogla miza o bodočnosti terasastih pokrajin, ki bo ob 9. uri, v modri dvorani Občine Grmek v Hlo-diču. Po pozdravu županje Eliane Fabello in Donatel-le Ruttar (v imenu organizatorjev Postaje Topolove) bodo svoja razmišljanja podali Donatella Murtas (International Terraced Landscape Alliance), Lucija Ažman Momirski (Univerza v Ljubljani), Cinzia Zonta (Adot-ta un terrazzamento nel Canal del Brenta - Posvoji teraso v kanalu Brente), Paola Giostrella (CNR Istituto Ricerca Protezione Idrogeologica - Inštitut za hidro-geološko raziskovanje in zaščito), Giovanni Coren (zgodovinar in naturalist Nadiških dolin), Mauro Pascoli-ni (Univerza v Vidmu), Stefano Predan in Luca Vogrig (Kmečka zveza) e Luca Postregna (župan Občine Srednje). Govor bo o različnih primerih in izkušnjah s terasastimi pokrajinami v Italiji in Sloveniji, Nadiških dolinah, deželnem krajinskem načrtu, o javnih prispevkih za ohranjanje ruralnega bogastva in o zemljiškem združenju Arbeške doline. Terase in suhi kamniti zidki so namreč med zna-čilnostimi Topolovega in okolice. Vas bo tudi eden izmed sedežev tretjega svetovnega srečanja ITLA, ki bo med 6. in 15. oktobrom 2016, že lani pa so prav v okviru Postaje Topolove s sprehodom odkrivali terase okoli Topolovega. Podoben sprehod bo tudi letos, ko bodo med drugim tudi spoznavali še en tipični element, in sicer kozolec, ter začeli obnavljati kamniti zid in tako na novo ustvarjati teraso. Uradna otvoritev letošnje Postaje Topolove bo sicer danes okrog petih popoldne. Nato bodo bodo predstavili tudi projekt oziroma povezavo med Topolovom in vasico Dordolla, kjer prav tako skušajo z umetnostjo in kulturo preprečiti, da bi vas izumrla. V seniku bodo predvajali kratkometražni film Julia Rocha Pujola Živela suhozidna gradnja! (Go with dry stone walling). Cel vikend pa bodo predvajali tudi opuščene posnetke filma Mama, ki so jih izbrali režiser Vlado Škafar, Vida Rucli in Marko Brdar. Danes bo med protagonisti postaje tudi harmonikar Aleksander Ipavec, ki bo nastopil z Niklo Petruško Panizon (glas) in Borutom Čelikom, ki bo poskrbel za efekte. Na koncu bo še sre- temo varovanja terasastih pokrajin čanje z režiserko Alino Marazzi. Jutri zjutraj bodo, kot smo že zapisali, začeli obnavljati kamniti zid, ob devetih pa bo v Potoku start sprehoda. Pozno popoldne bo srečanje z ameriškimi umetniki, nato pa bo arhitekt Francesco Escalona v sklopu Inštituta za Topologijo predstavil »ganljiv zemljevid vasi v notranji Italiji«. V okviru sodelovanja s festivalom Kino Otok bodo v soboto, 11. julija, na primer predvajali dokumentarni film Giuliana Riccija Človek na luni. Ponoči pa bo še avdiovizualni performans Simona Longa. V nedeljo bo srečanje s slovenskim režiserjem Vladom Škafarjem. Sledilo bo predavanje, lectio magistralis, Angela Florama (Univerza iz Topolovega - Fakulteta za Balkanstvo) z naslovom »Balkan. Zapiski zgodovine po žensko«, številni dogodki pa bodo nato posvečeni prvi svetovni vojni oziroma soški fronti. Tako bodo med drugim pokazali video, ki so ga pripravili dijaki tretjega razreda dvojezične nižje srednje šole »Zluodij naj vzame ujsko«, takoj zatem pa bo še performans o vojni, ki ga bodo sooblikovali Cosimo Miorelli, Massimo Croce in Tommaso Chiarandini. Na judovskem pokopališču v Topolovem bo igral orkester Orchestra Abima s klarinetistom Davidom Casalijem (v sodelovanju s Festivalom Viktorja Ullmana), ponoči pa bo na vrsti še tajni kino s filmi po izboru režiserja in produ-centa Gianfilippa Pedoteja. Program celotne Postaje Topolove je na spletni strani: www.stazioneditopolo.it. (NM) Odhod Prihod TRST GRADEZ POMOL AUDACE POMOL TORPEDINIERE Prodaja VOZOVNIC na krovu ladje Enosmerna vožnja ...............€ 7,00 Povratna vožnja....................€ 10,65 Poimenski abonmaji 10 voženj...............................€ 42,05 50 voženj ..............................€ 84,10 Kolo........................................€ 0,85 Imetniki kartice FVG CARD dobijo eno brezplačno povratno vožnjo za eno odraslo osebo in za enega otroka pod 12. letom starosti. novost 2015 - bicmbarca Lahko potujete -^BgSKflfliR s svojim kolesom (na krovu sprejmemo največ 16 koles) OB UGODNIH MORSKIH IN VREMENSKIH POGOJIH (v primeru odpovedi vožnje bo peljal avtobus s prikolico za kolesa) POMORSKA LINIJA Odhod Prihod GRADEZ TRST POMOL TORPEDINIERE POMOL AUDACE nninn 16.00 POMORSKA LINIJA GRADEŽ TRST OD 30. MAJA DO 30. AVGUSTA OD TORKA DO NEDELJE 1. junija in 17. avgusta linija obratuje INFO: brezplačni klic 800 955 957 apt@aptgorizia.it www.aptgorizia.it ■ ta Vabljeni danes, v SOBOTO, 30. MAJA na otvoritveni oritveni dan ^^ 4 Petek, 10. julija 2015 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu staro pristanišče - Podpisali sporazum, na vrsti še določitev nove prostocarinske cone Simbol tržaške negibnosti naj bi postal razvojni vzvod »E pur si muove!« bi rekel Galilej. V prostorih nekdanje hidrodinamične centrale so včeraj popoldne podpisali pomemben sporazum, na podlagi katerega naj bi se za tržaško staro pristanišče (in za Trst) po več desetletjih mirovanja začelo novo obdobje. Dokument, ki so ga podpisali vrhovi Občine Trst, Agencije za upravljanje državnega premoženja, Pristaniške oblasti, Dežele FJK, Ministrstva za infrastukturo in tržaške pristaniške kapitanije, določa novo razmejitev med delom starega pristanišča, ki bo ostal v državni lasti (v glavnem je to obalni pas) ter delom, ki ga bo prevzela tržaška občina (okrog pol milijona od skupnih 600.000 kv. metrov). Podpisniki so bili vidno zadovoljni. »Dolgo smo čakali na ta dan. Svoj čas smo obljubili, da bomo presegli tržaško negibnost, ker hočemo pritegniti investicije in omogočiti razvoj mesta. Staro pristanišče je simbol te negibnosti,« je izjavil tržaški župan Roberto Cosolini. V isti sapi je pojasnil, da so polemike o morebitnih špekulacijah neos-novane, saj sam stabilizacijski zakon (s slovitim popravkom o starem pristanišču, ki ga je vložil včeraj navzoči senator Francesco Russo) določa, da bo izkupiček od prodaje nepremičnin v starem pristanišču namenjen izključno Pristaniški oblasti, in sicer za razvoj tržaške pristaniške infrastrukture. Župan se je zahvalil vsem sodelujočim in spomnil, da se je »dolgi pohod« na staro pristanišče začel s Federicom Pacorinijem leta 1997. Izredni komisar Pristaniške oblasti Ze- Sporazum so podpisali Giorgio Lillini (z Ministrstva za infrastrukturo), direktor Agencije za upravljanje državnega premoženja Roberto Reggi, župan Roberto Cosolini, predsednica Dežele Debora Serracchiani, komisar Pristaniške oblasti Zeno D'Agostino in Natale Serrano (za Pristaniško kapitanijo) fotodamj@n no DAgostino je bil prav tako zadovoljen, ker prinaša nova razmejitev tudi nove priložnosti za pristaniško dejavnost. Območje, ki je bilo več desetletij skoraj v celoti zapuščeno, bo v prihodnje racionalno urejeno. Iz starega pristanišča bodo, kot omenjeno, prišla sveža sredstva za investicije, postopek pa bo lahko res stekel samo z določitvijo nove pro-stocarinske cone. »V kratkem bomo določili, kje bo,« je zagotovil D'Agostino in dal razumeti, da dotlej ne bo mogoče nič narediti. Na vprašanje, ali druge evropske države zanima tržaška prostocarinska cona, je odgovoril: »Dokler bo cona tu notri, je Evropa ne bo opazila.« Predsednica Dežele FJK Debora Ser-racchiani želi sporočiti Tržačanom, da je to velik dan za Trst in vso deželo, saj gre za zgodovinske spremembe in nove priložnosti. Zaupala je, da jo je pred časom poklicala ministrica Maria Elena Boschi in jo vprašala: »Ali bi bil zate problem, ko bi tržaški občini predali staro pristanišče?« Serracchiani-jeva se je predloga veselila. »Ponosna sem na naše ekipno delo in na to, da smo si vzeli to odgovornost,« je dejala. Direktor Agencije za upravljanje državnega premoženja Roberto Reggi je pripomogel k pospešitvi zapletenega birokratskega postopka, pred meseci je v Trst poslal ekipo izvedencev, da bi se s tem ukvarjala. Novost je pozdravil tudi predstavnik Ministrstva za infrastrukturo Giorgio Lillini in prefektinja Francesca Adelai- de Garufi, ki je zagotovila, da bo še naprej vneto delala za dopolnitev postopka. Namestnik poveljnika Pristaniške kapitanije Natale Serrano je bil jasen: »Vse življenje delam v pristaniščih. Pogled na mrtvo pristanišče brez ladij in zapuščena skladišča je zame posebno žalosten.« Kljub jeznim tiskovnim sporočilom zagovornikov Svobodnega tržaškega ozemlja ni bilo nobenega protesta, zunaj je čakalo samo več policistov s kombiji. Z avtom smo se odpravili skozi staro pristanišče do glavne postaje, po obsežnem delu Trsta, ki je veliki večini Tržačanov nepoznan. Srečali smo nekaj mladih »skejterjev« in par sprehajalcev. Staro pristanišče se počasi in sramežljivo odpira, občani radovedno »kukajo« vanj. (af) Konec vročinskega vala Fotograf je v sredo zvečer v Devinu ujel v objektiv strelo fotodamj@n V sredo zvečer je naše kraje zajela napovedana in težko pričakovana hladna fronta, ki je močno zmanjšala toplotno obremenitev, zaradi katere je v preteklih dneh veliko ljudi osvežitev iskalo v morju. Napovedi vremeno-slovcev so se tokrat uresničile. V Trstu in okolici je padla različna količina padavin, pojavljale so se plohe in nevihte. Kmalu po prvih padavinah je zapihala burja, ki je prijetno ohladila ozračje. Kot so zagotovili gasilci, zaradi burje niso imeli večjega dodatnega dela. Na pokrajinskem poveljstvu so povedali, da so posredovali zaradi odpadanja ometa in drevesnih vej, večjih posegov pa zaradi vetra ni bilo treba opraviti. Moč vetra se je ponoči in zgodaj zjutraj krepila. Po podatkih lokalnega Navtičnega inštituta naj bi včeraj zjutraj pihala zmerna burja s hitrostjo 50/60 kilometrov na uro. Čisto drugačno sliko pa kažejo nekateri deli Slovenije. Zaradi vetra in toče je bilo na Koroškem poškodovanih več kot 100 objektov, poškodovani so tudi elektrovodi, podrlo je več dreves, meteorna voda je zalila nekaj kleti proizvodnih objektov in cest. O veliki škodi poročajo tudi z avstrijske Koroške. Neurje s točo pa je prizadelo tudi Italijo in našo bližnjo okolico. Medtem ko v Furlaniji niso zabeležili večje škode, je bilo hudo v Venetu, še posebej v krajih okrog Benetk. Vremenoslovci danes napovedujejo sončno vreme. Najvišje temperature bodo pri nas dosegle 30 stopinj Celzija, kar je bistveno manj kot v preteklih dneh, ko je bila vročina neznosna. Šibka do zmerna burja, ki bo čez dan ponehala, bo tudi poskrbela, da nekaj dni ne bo soparno, zato se bo z vročino lažje spoprijateljiti. sporazum - CGIL in Federconsumatori Ponudniki elektrike, plina in vode pod drobnogledom Zaradi krize se ne povečuje le število neporavnanih položnic za elektriko, plin in vodo, ampak tudi število pritožb oz. reklamacij gospodinjskih odjemalcev, ki pogosto prejemajo netočne račune za elektriko, plin ali vodo, mnogi pa naj bi položnice prejemali tudi prepozno. Samo v Trstu letno beležijo nekaj več kot tisoč reklamacij, v katerih se stranke najbolj pogosto pritožujejo zaradi prered-kega preverjanja števcev (na sliki), ki kažejo konkretno porabo za posamezno gospodinjstvo, in zaradi zavlačevanja pri vračanju denarja za preplačane račune. S stanjem na terenu je nezadovoljen sindikat CGIL oz. njegova Delavska zbornica, ki je z združenjem za varstvo potrošnikov Federconsumatori podpisala sporazum o sodelovanju. Z njim sta se podpisnika zavezala, da bosta sistematično beležila reklamacije odjemnikov ter opozarjala družbe, ki tržijo elektriko, plin in vodo, naj bodo pri izračunih bolj konkretne ter naj priskočijo na pomoč socialno ogroženim ljudem. Podrobnosti novega sodelovanja so včeraj predstavili pokrajinski tajnik CGIL Adriano Sincovich, pokrajinski tajnik Spi-CGIL Giorgio Uboni in predsednik tržaškega odseka združenja Federcon-sumatori Angelo D'Adamo. Vsi trije so ogorčeni nad poslovanjem različnih družb, ki naj bi bile nedostopne vsakič, ko porabniki potrebujejo dodatne informacije. Giorgio Uboni je bil zelo kritičen do klicnih centrov, v katerih sicer delajo prijazni operaterji, ki pa žal nimajo nikakršnih pooblastil, da bi nezadovoljnim porabnikom odgovorili na njihova vprašanja in dileme. » Odjemalci električne energije, vode in plina so svoje proteste prisiljeni izražati v časopisih. To sem zaradi absurdno visoke položnice pred meseci storil tudi sam«, je spomnil Uboni in dodal, da je par dni po objavljenem članku v lokalnem časopisu od pristojne družbe prejel pismo, v katerem so obljubili, da bodo čim prej odpravili napako in stranki vrnili denar. »Od takrat je minilo že pet mesecev, jaz pa denarja še nisem prejel«, je svoj primer opisal Uboni, ki meni, da je potreben sistematski nadzor dotičnih družb. Cgil in Federconsumatori nameravata v prihodnje vzpostaviti dosleden nadzor in pomagati porabnikom, še posebej tistim, ki so najbolj obremenjeni. Pritožbe in pripombe porabnikov omenjenih storitev bodo zbirali na različnih naslovih (več na spletni strani CGIL).Od ponudnikov elektrike, plina in vode ter Občine Trst pa pričakujejo sodelovanje ter večjo doslednost pri izvajanju obljubljenih zadev. (sč) občina trst Spurg 2015: več kot sto pobud za otroke Deset javnih površin, šolski vrtovi in dvorišča ter nov socialni vrt so prizorišča letošnje pobude Spazi urbani in gio-co 2015 (Spurg), se pravi niza iger in rekreativnih dejavnosti za otroke, ki jih prireja tržaško občinsko odborništvo za šolstvo v sodelovanju z desetimi kulturnimi združenji in trinajstimi združenji staršev, med katerimi sta tudi združenji staršev Osnovne šole Alberta Sirka in Otroškega vrtca Justa Košute iz Križa ter Otroškega vrtca Nuvola Olga-Oblak Niko od Sv. Ivana. Do 12. septembra se bo na različnih lokacijah zvrstilo več kot sto srečanj oz. pobud, rdečo nit letošnje izvedbe pa predstavljata dobro počutje in zdravje. Med javnimi površinami, ki bodo prizorišča dejavnosti, sta tudi območje kala v Bazovici in zelenica pri sedežu rajonskega sveta za Vzhodni Kras v Doberdobski ulici na Opčinah, novo prizorišče pa predstavlja socialni vrt Le Piane v Ul. Grego, kjer bo prav danes med 9.30 in 11. uro delavnica Od vrta do umetnosti, medtem ko bo jutri v vili Revoltella med 10. uro in 11.30 delavnica o jogi, v parku v Ul. San Michele pa bodo med 10. in 16. uro kuharske in vrtnarske delavnice. Kot že rečeno, pri pobudi Spurg sodeluje tudi Združenje staršev OŠ Sirk in OV Košuta iz Križa, kjer bo od 13. do 17. julija potekal poletni center, v septembru in oktobru pa načrtujejo še vrsto pobud. Tako za 13. september pripravljajo izlet z ladjo po slovenski in hrvaški Istri, v nadaljevanju pa se napovedujejo srečanja za starše o dobrem počutju in pravici do zdravja, za otroke pa pisanje nalog, tečaji angleščine, kitare in šaha ter glasbena delavnica z orff instrumenti. Pristaniščniki v USB Koordinacija tržaških pristaniških delavcev se je včlanila v bazni sindikat USB in svetovno sindikalno zvezo WFTU. Kot izhaja iz sporočila za javnost, se je za ta korak odločila, ker si ostali sindikati bolj prizadevajo ščititi interese podjetij kot delavcev. V okviru novega članstva v USB se bodo potegovali za zvišanje plač, natančno izvajanje določil za zagotovitev varnosti na delovnem mestu, spoštovanje dostojanstva ter za redne in ne prekarne delovne pogodbe. Zaprtje ceste v Borštu Uprava občine Dolina sporoča, da bo zaradi preurejanja vaškega jedra v Borštu občinska cesta v vasi na odseku med hišnima številkama 45 in 124 zaprta za promet od ponedeljka, 13. julija, do zaključka del. Openski odpad zaprt AcegasAps sporoča, da je javni odpad na Opčinah zaradi nujnih del začasno zaprt. Urad obalne straže Tržaška obalna straža obvešča, da od 5. julija do 23. avgusta deluje enotni urad za športno navtiko, turiste in kopalce. Po uvodnem odprtju preteklo nedeljo bo ponovno na voljo strankam to nedeljo in zatem vsak dan med 8. in 20. uro. 24 ur na 24 pa je dejavna modra številka 1530 za pomoč na morju. / TRST Nedelja, 12. julija 2015 5 križ - Predstavitev Tonere v Sirkovem domu Znamka v spomin na slovenske ribiče Zelo obiskana prireditev v »režiji« domačega ribiškega muzeja Včerajšnji »krst« nove znamke Pošte Slovenije z naslovom Tonera je presegel okvire navadne predstavitve ter izzvenel kot praznik slovenskega ribištva, ki sicer izginja, prav zato pa ga je treba varovati pred pozabo. Za to že vrsto let skrbi društvo Ribiški muzej Tržaškega primorja iz Križa, ki je pobudnik ne le muzeja, temveč tudi raz-noraznih prireditev, ki so vezane na morje in ribištvo. Mednje sodi tudi predstavitev znamke Tonera (oblikovalec Matjaž Učakar); slednja je tretja, ki jo slovenska poštna ustanova namenja slovenski ribiški dediščini (prva je bila istrska Batana, druga pa nabrežin-ska Čupa). V domu Alberta Sirka se je zbralo res veliko ljudi, v glavnem muzejskih delavcev in filatelistov iz Slovenije ter domačinov, zelo malo pa je žal bilo krajevnih predstavnikov, kot da jih pobuda ne zanima. Na prireditvi je imel glavno besedo Franko Cossutta, predsednik društva Ribiški muzej, ki je predstavil zgodovinski okvir lova na tune pod Križem in tehniko tega tradicionalnega lova, vključno z besediščem, ki so ga uporabljali ribiči in t.i. kolnarji (opazovalci tun z obale). Lov na tune se je odvijal od avgusta do oktobra, pri njem pa je sodelovala dejansko vsa kriška skupnost, ne le ribiči. Ob začetku prve svetovne vojne je bilo od Žavelj do izliva Timave okoli 500 poklicnih ribičev (v glavnem so bili Slovenci), največ (skoraj dvesto) jih je bilo v Križu. Predstavnica Pošte Slovenije Sabina Podkrižnik je predstavila projekt znamk serije Slovenske ladje (teh bo šest) in sočasno vključevanje Pošte Slovenije v natečaj pošt držav Sredozemlja v okviru projekta Euromed postal, kjer državne pošte sredozemskih držav konkurirajo s svojimi značilnimi plovili. Letos so izbrali tonero. Veselko Guštin je zastopal Filatelistično zvezo Predsednik Ribiškega muzeja Franko Cossutta (levo), model tonere, ki ga je izdelal Marcel Blažina, kriškemu muzeju pa daroval Bruno Volpi Lisjak (zgoraj) in številno občinstvo med nastopom MoPZ Vesna fotodamj@n Trije tenoristi v Verdiju Po srednjeveškem svetišču v Sestu al Reghena, Vili Manin, gradu svetega Justa, kmetiji Castelvecchio v Zagraju, naj bi Mali festival FJK, na vezni niti rezidenc s slavno preteklostjo (Dimore di gloria) obiskal Miramarski grad. Zaradi tehničnih zapletov pa bo nocojšnji koncert potekal ob 21.30 v Mali dvorani gledališča Verdi. Na sporedu bo gala večer opernih arij ob stoletnici rojstva Maria Del Monaca, ki ga bodo oblikovali trije tenoristi. Italijan Francesco Anile, Mehičan Luis Chapa in Izraelec Yotam Cohen ter pianist Roberto Moretti bodo protagonisti koncerta z arijami, ki so zaznamovale repertoar legendarnega pevca, a tudi s ponarode-limi songi in operetnimi arijami. Na sporedu bodo arije iz oper Turandot, Trovatore, Otello, Pagliacci, Andrea Chenier, Carmen, Arležanka, Cavalle-ria rusticana. Blagajna bo odprta uro pred začetkom, ko se bo pričela uvodna predstavitev koncerta. Festival se bo nadaljeval v nedeljo zvečer s Schuber-tovim ciklom Lepa mlinarica, z baritonistom Constantinom Walderdorf-fom na Devinskem gradu. (ROP) Slovenije, medtem ko se je Cossutta posebej zahvalil za sodelovanje piranskemu Pomorskemu muzeju Sergej Ma-šera, ki sta ga v Križu zastopala direktor Franco Juri in kustosinja Duška Žit-ko. Pošta Slovenije je vzporedno s predstavitvijo že poskrbela za priložnostni žig prvega dne nove znamke. Poštni urad v Sloveniji, ki je najbližji Križu, je v Komnu, kjer imajo na razpolago omenjeni žig, ki prikazuje tonero in nosi napis Euromed postal - 9.7.2015. Prvi dan - 6223 Komen. Predstavitev znamke je obogatil moški zbor Vesna pod taktirko Rada Miliča. Slovenski filatelistični klub Lovrenc Košir je za to priložnost izdal razglednico s fotografijo iz leta 1954, ki prikazuje prav lov na tune pod Križem. V preddverju Sirkovega doma so pripravili manjšo dokumentarno razstavo o ribištvu, na ogled je bila tudi miniaturna tonera. Skratka, vsestranska predstavitev ribiške zgodovine v pričakovanju uradnega odprta muzeja, ki bo - če ne bo prišlo do novih finančnih in birokratskih težav - spomladi leta 2016. S.T. pogovor - Enolog Miran Vodopivec o svoji knjigi Teran »Vsa vina bodo boljša, vendar je treba zaupati novim tehnologijam« Knjigo so v sredo predstavili v Zgoniku - Če bo veliko toplote in sonca, lahko letos pričakujemo uspešno letino Katrin Štoka, Miran Vodopivec in Vesna Guštin na Furlanovi domačiji v Zgoniku fotodamj@n veliki trg - Nocoj in jutri V pričakovanju Fedeza in tria Il Volo Tržaško poletje je tudi v znamenju glasbe. Danes in jutri bodo obiskovalce pritegnili s priznanimi imeni italijanske glasbene scene. Nocoj ob 21.30 bo na odru na Velikem trgu nastopil milanski raper in kantavtor Fedez, ki se je proslavil kot sodnik na osmi izdaji italijanske oddaje X-Factor. Glasbenik bo nastopil v okviru turneje Pop - Hooli-sta Tour, kot njegova predskupina pa bo nastopila popularna zasedba Spritz for Five. Fedez je za tržaške oboževalce pripravil tudi presenečenje; nocojšnja častna gostja bo tržiška pevka Elisa, ki bo nastopila v duetu s Fedezom. Vroče in zabavno pa bo tudi jutri, ko bo na Velikem trgu nastopil trio Il Volo. Zmagovalci letošnjega Sanrema, tenorista Piero Barone in Ignazio Bosc-hetto ter baritonist Gianluca Ginoble, bodo publiko zabavali s svojimi uspešnicami. Da gre za skupino, ki je trenutno zelo iskana in priljubljena, dokazujejo tudi številke, saj je organizator koncerta Zenit srl prodal že 4000 vstopnic. S koncertom skupine Il Volo se končuje prireditev Live in Trieste, v okviru katere bi junija moral nastopiti Paolo Nutini, a je bil koncert zaradi močnega dežja odpovedan. Začetek julija je nastopil Pintus, danes in jutri pa bodo poletno prireditev sklenile zvezde, ki v tem trenutku tlakujejo glasbeno pot. Friderik Vodopivec, prijatelji mu pravijo Miran, sodi med največje poznavalce vin z našega področja. Svoje znanje in predanost vinogradništvu je pred kratkim zbral v novi knjigi, ki je v celoti posvečena kraškemu teranu. Teran - vinska posebnost Krasa je naslov Vodopivčevega dela, ki ga je enolog samozaložil, s pomočjo prevajalcev pa poskrbel tudi za italijanski prevod. Na prvi pogled je to izredno obširno delo, ki bi ga vsak pridelovalec terana rad hranil na domači polici. Na 254 straneh se Vodopivec posveča kraškemu rdečemu vinu s pogledom na 360 stopinj. Poljudnoznanstveno delo se spušča v zgodovinski in etimološki izvor terana, negovanja trte, pridelovanja vse do končne predstavitve kozarca suhega in svežega rdečega vina. O delu je spregovoril sam avtor na sredinem predstavitvenem večeru na domačiji Lojzeta Furlana v Zgoniku v priredbi Občine Zgonik in Društva vinogradnikov in vinarjev s Krasa. Vodo-pivca je predstavila Kraljica terana in odbornica Občine Zgonik Katrin Štoka, z enologom pa se je pogovarjala priljubljena izvedenka kraške gastronomije Vesna Guštin. Svoje poglede na teran je Vodopivec strnil tudi v pogovoru za naš dnevnik. Zakaj ravno monografija o teranu? O teranu sem pisal že pred petnajstimi leti, ta monografija pa predstavlja dopolnitev takratnega dela, kjer sem prišel do novih rezultatov, novosti, ki jih nudi današnji čas. Tudi pri zgodovinskem delu, kjer raziskujem izvor besede teran, sem našel nove vire, ki potrjujejo etimološki izvor iz terra rossa. Odločil pa sem se še za poglobitev v ekološke, pedološke lastnosti tega vina. Zgodba o teranu pa se ne bo nikoli zaključila, vedno več bomo brali in zvedeli o njem. Pili bomo vse boljše terane, nadgradili bomo kakovost. Ima teran v primerjavi z drugimi vini večje možnosti nadgradnje kakovosti v bližnji prihodnosti? Vsa vina bodo boljša, vendar je treba zaupati novim tehnologijam. Marsikateri pridelovalec terana mi je v tem času verjetno zameril, vendar moramo zaupati možnostim, ki nam jih daje razvoj vinogradniške tehnologije predvsem v tem našem kraškem okolju in to morajo razumeti predvsem mlade generacije vinogradnikov. Poznate tako industrijsko kot neintenzivno pridelovanje vina, tudi terana. Med svojim pogovorom z občinstvom ste omenili, da pridevnik domač ni vedno sinonim za kakovost. Lahko utemeljite ta vaš pogled? Seveda. Če obiščem klet vinogradnika, ki vino prideluje v manjših količinah in brez aditivov, si bom upal reči, da je to vino v večini primerov bolno ali skvarjeno. Danes vina ne moreš ohraniti z besedo, treba ga je tudi primerno zaščititi. Ko sem kot mlad vinogradnik prišel na Kras, so nekateri pridelovalci uporabljali do 200 mg žvepla na liter, danes ga je 50 mg. To je zasluga napredka tehnologije in raziskav. Če te danes boli glava naslednji dan, ni več krivo žveplo, verjetno si kaj preveč popil dan prej. Kako pa kaže letos. Leta 2014 si ne bomo zapomnili po odlični vinski letini. Si lahko že v mesecu juliju upamo napovedati letošnjo letino, tudi za teran? Lepo je odcvetelo, prvi podatki so dobri. Lani smo imeli veliko dežja, teranov grozd pa hrepeni po soncu. Lahko doživi vodni stres, rajši pa vidim več sonca in suho kot deževno poletje. Če bo veliko toplote in sončnih ur vse do konca avgusta, lahko pričakujemo uspešen letnik, ne samo za teran. Naj še nekaj dodam. Prosim. Zapomnite si, da boste čez deset, dvajset let pili vsa boljša vina. Razvoj gre tudi v tako smer, da kmalu nam ne bo treba škropiti. Ne verjemite takim, ki pravijo, da so dedje pridelovali boljši teran. Dedje so bili za svoje čase dobri, razvoj pa gre naprej. Andrej Marušič Padriče: trg kot smetišče Padričarje, ki stanujejo v bližini glavnega trga (na Padričah ga imenujejo 'na vasi' ali pa kar 'pri štjrni'), je včeraj dopoldne čakalo smrdljivo presenečenje (fo-to JNG). Na asfaltu ob zelenem zabojniku za steklene odpadke so bile razbitine steklenic raznoraznih zdravil, ki jih uporabljajo v bližnjem domu za ostarele. Vaš-čani s Padrič se sprašujejo, zakaj v domu za ostarele nimajo posebnih zabojnikov za smeti. V zabojnikih na trgu so Padričarji že večkrat opazili rabljene plenice in drugi sanitarni material. Pa tudi podgane. (jng) 6 Nedelja, 12. julija 2015 TRST / intervju - Igralka Barbora Bobulova, članica žirije festivala ShorTS Moja želja je film s Quentinom Tarantinom Slovaška igralka ocenjuje celovečerne prvence Mednarodnifestival kratkometražnih filmov ShorTS se bliža h koncu. Na festival se je letos prijavilo kar 1300 kratkometražnih filmov, v ožji izbor se je uvrstilo 89 kratkih in 79 zelo kratkih filmov ali »short-sov«. Ob kratkometražcih je tržaški festival gostil tudi deset celovečernih prvencev v tematskem sklopu Nuove impronte (Nove sledi). Pestro festivalsko dogajanje se bo sklenilo danes. Ob 11. uri se bodo v gledališču Verdi srečali režiserji, mednarodni gostje in člani žirije. Ob 19. uri bo v tržaškem muzeju Carlo Schmidlpotekalo nagrajevanje, ob 21.30 pa bodo v kinu Ariston zavrteli film Ivana De Mattea I nostri ragazzi. Med člani žirije celovečernih prvencev je tudi igralka Barbora Bobulova, Slovakinja, ki že vrsto let živi in dela v Italiji. Z igralko smo ob tej priložnosti na kratko poklepetali. Kot članica žirije celovečernih prvencev nosite veliko odgovornost. Kateri prvenec vam je bil najbolj všeč? Kako ocenjujete italijansko sodobno filmsko produkcijo? Veliko jih je bilo, najbolj so mi bili všeč filmi Cloro v režiji Lamberta Sanfelice, Me-deas v režiji Andrea Pallaora in Senza nes-suna pieta' Micheleja Alhaiqua. Veliko zaupanje imam v ustvarjanje prvencev, še posebej zato, ker mladi režiserji ustvarjajo v težkih razmerah. Tudi v italijansko produkcijo zelo zaupam, veliko je lepih stvari, vendar so pogoji v tem obdobju res težki in neprimerni. Torej Italija ne vlaga dovolj v filmsko kulturo, v primerjavi na primer z ostalimi evropskimi državami? Absolutno ne! Lahko bi in morala bi vlagati veliko več, predvsem v mlade. Danes je čudež že to, da režiser pride do svojega prvenca. Produkcije v ostalih državah ne bi ocenjevala, ker sem že veliko let samo v Italiji. Res pa mi je žal za Italijo, da je tu zelo malo koprodukcij. V Franciji in v Angliji jih je veliko več. V Italijo pa pride malo koproducentov iz tujine. Kaj pa vaše ambicije na življenjski poti? Zdaj ste že veliko let v Italiji ... Življenje doživljam kot usodo, čakam, kam me bo poneslo. Že dvajset let ustvarjam samo v Italiji, in tukaj se znajdem, vendar mislim, da bi z veseljem sprejela delo v kateri drugi državi, če bi se mi ponudila priložnost. Ampak vedno pustim, da odloči življenje. S katerimi režiserji pa bi najraje sodelovali v bodoče, imate kakšne želje? Veliko jih je! Zelo so mi všeč Paolo Sorrentino, Matteo Garrone in Giuseppe Tornatore, špica italijanske kinematografije pa je zame gotovo Nanni Moretti. Moje sanje pa so, da bi kdaj snemala film s Quentinom Tarantinom, čeprav mislim, da bodo to ostale le sanje (smeh). Drevi Dalmatinski večer Gostilna Sardoč v Prečniku vabi drevi ob 20. uri na Dalmatinski večer z ribjimi specialitetami in dalmatinskimi pesmimi. Sodeloval bo zbor Vesna iz Križa. Jexpo v Šempolaju SKD Vigred vabi danes pred vrtec v Šempolaju, kjer bo ob 14. uri zaključna prireditev petdnevne poletne delavnice na temo Jexpo v Šempolaju. SKP o revizionizmu SKP vabi danes ob 18.30 v Ljudski dom Zora Perello v Škednju na srečanje z Lidio Menapace o zgodovinskem revi-zionizmu. Uvodoma bo govorila Erika Innendorfer. Kaj pa vaša vez s Trstom? V Trstu se odvija del filma La spettatrice Paola Franchija, v katerem ste imeli vlogo mlade Tržačanke ... Trst mi je zelo všeč! Poleg filma, ki ste ga omenili, smo v Trstu snemali tudi celoten filmski prvenec Tartarughe sul dorso Stefana Pasetta. V Trstu se zelo dobro znajdem, s tem mestom se nekako ujamem, čutim, da se tu lahko počutim doma, morda zato, ker je bližje mojim slovanskim koreninam. Tudi v odnosu z ljudmi sem to opazila: v Trstu se počutim neopažena, v Rimu pa me bodo vedno sprejeli kot tujko. Torej se ne počutite niti malo Italijanka? Pravzaprav ja, počutim se nekako na pol Italijanka. Morda se bom kdaj vrnila na Slovaško, a tega še ne vem. Barbara Ferluga SHORTS - Včeraj Zaporniki izbrali film Child K Včeraj popoldne so v tržaškem zaporu podelili nagrado Oltre il muro, s katero je žirija 14 zapornikov počastila najboljši italijanski kratkometražec. Zmagovalec 16. festivala ShorTS je film Child K, pod katerega sta se podpisala Roberto De Feo, ki je prevzel nagrado (FotoDamj@n), in Vito Palumbo. OPČINE - Zaključek orgelskega tečaja ZCPZ Skrb za vzgojo novih organistov V župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opči-nah je bil preteklega 26. junija zaključni nastop udeležencev orgelskega tečaja, ki ga prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Koncert so oblikovali dva letošnja (ena tečajnica je morala zaradi družinskih razlogov nastop odpovedati) in lanski tečajnik ter njihov mentor Matej Lazar. Niko Trento, Borut Štoka in David Le-nisa so predstavili že kar zahtevno literaturo. Ob Bachu smo tako lahko prisluhnili še francoskima skladateljema Benoistu in Couperi-nu, Pachelbelu in zanimivi slavnostni koračnici Riharda Orla iz Prvačine. Mentor tečaja prof. Zadruga Naš Kras vabi na odprtje fotografske razstave NIKE FURLANI 'CORPORA LUCIDA' o avtorici in delih bo spregovoril umetnostni zgodovinar Andrej Furlan Glasbeni uvod: kitarist Francesco Cenci gojenec GM iz razreda prof. Marka Ferija danes, 10. julija ob 20.uri v Kraški hiši v Repnu Včeraj danes Barbora Bobulova Večer v Pomorskem muzeju Na vrtu Pomorskega muzeja v Ul. Campo Marzio 5 bo drevi v okviru niza Marestate ob 21.30 srečanje z ladijskim tehnikom Mauriziom Eliseom, ki bo govoril o »belih« potniških ladjah. Slovenska metalna glasba V Rock Out Music klubu v Ul. Bramante bo drevi ob 21. uri t.i. Temna noč (Obscure Night), večer metalne glasbe, ki ga prireja koncertna agencija Radioactive Booking v sodelovanju z založbo Planet K Records. Uvodoma bo zaigral tržaški dark metal bend Ha-dal, prvič pa bo nastopila slovenska ženska skupina Mist iz Ljubljane. O rocku pri Sv. Jakobu V bivši pralnici v Ul. San Giacomo in Monte 9 pri Sv. Jakobu bo drevi ob 21. uri zadnja iz niza gledaliških predstav Pod nebom Sv. Jakoba, ki jo prireja združenje Teatro Incontro. Na sporedu bo predstava Giuseppeja Vergare Ti racconto il Rock. Danes, PETEK, 10. julija 2015 LJUBICA Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.30 - Luna vzide ob 1.16 in zatone ob 15.17. Jutri, SOBOTA, 11. julija 2015 OLGA VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,8 stopinje C, zračni tlak 1011,2 mb ustaljen, vlaga 61-odstotna, veter s sunki do 76 km na uro vzhodnik, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 24,2 stopinje C. [I] Lekarne Do nedelje, 12. julija 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 - 040 631785, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 - 040 302800. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M& Kino Lazar pa je zaključil večer z navdušujočo izvedbo Widorijeve slavnostne Toccate iz njegove 5. simfonije. Poleg orgel je srečanje oblikovalo še ubrano in občuteno petje ŽePZ Prosek-Kon-tovel, ki je pod vodstvom Marka Štoke izvedel pet pesmi, v slovo pa še Vrabčevo medji-mursko ljudsko Protuletje. Na koncertu, ki ga je povezovala Alenka Hrovatin, je udeležence pozdravil domači župnik gospod Franc Po-hajač. ZCPZ je tako ponovno potrdila, da skrbi za vzgojo novih organistov, ki postopoma že prevzemajo to zahtevno in odgovorno litur-gično službo na raznih korih tržaške škofije. minator: Genisys«; 15.45, 17.00, 18.00, 20.15, 21.15, 22.30 »Vroči Mike XXL«; 16.15 »Vrvež v moji glavi«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 21.30 »Animateka«. LJUDSKI VRT - 21.15 - »gledališka predstava L' Armonia«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.15, 22.00 »Poltergeist«; 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »Ted 2«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15 »Jurassic World«; 16.15, 20.00, 22.15 »Predestination«; Dvorana 3: 16.30 »Annie la felicita e contagiosa«; 18.00, 20.00 »Terminator: Genisys 3D«; Dvorana 4: 16.15, 18.30, 21.00, 22.00 »Terminator: Genisys«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Il nemico invisibile«; 16.35, 21.45 »Terminator Genisys«; 19.10 »Terminator Genisys 3D«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Poltergeist«; 16.30, 19.00, 21.30 »Ted 2«; 16.30, 19.05, 21.40 »Jurassic World«; 17.00, 19.15, 21.30 »Predestination«; 18.25, 22.15 »Big Game - Caccia al presidente«; 20.20 »Torno indietro e cambio vita«; 16.35 »Albert e il diamante magico«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 20.00, 22.20 »Terminator Genisys«; Dvorana 2: 17.45, 20.10, 22.10 »Ted 2«; Dvorana 3: 18.15, 21.00 »Terminator Genisys 3D«; Dvorana 4: 17.30, 20.00 »Jurassic World«; 22.15 »Pre-destination«; Dvorana 5: 17.45, 20.15 »Anime nere«; 22.15 »Poltergeist«. www.primorski.eu1 f sledi nam na buuibberju Loterija 9. julija 2015 Bari 87 21 12 29 1 Cagliari 10 73 25 80 34 Firence 35 31 24 19 18 Genova 49 20 25 31 10 Milan 73 56 90 6 65 Neapelj 80 17 53 54 84 Palermo 52 88 80 20 51 Rim 41 20 80 89 55 Turin 11 30 82 73 64 Benetke 12 65 38 15 68 Nazionale 27 29 68 66 84 ARISTON - 21.15 »International shorTS Film Festival - I nostri ragazzi«. CINEMA DEI FABBRI - 18.00 »I ponti di Sarajevo«; 20.30 »Home«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.15, 20.00 »Ruth e Alex«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.00, 19.45, 21.30 »Giovani si diventa«; 21.30 »Going Clear: Scientology e la prigione della fede«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.45, 21.15 »2001: Odissea nello spazio«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.45 »Jurski svet«; 17.30, 20.00 »Jurski svet 3D«; 16.00, 18.30, 21.00, 22.25 »Ted 2«; 16.10, 18.20, 19.20, 20.50, 22.00 »Ter- Super Enalotto Št. 82 8 54 59 66 86 89 jolly 15 Nagradni sklad 21.768.368,33 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ 1 dobitnik s 5+1 točkami 241.870,79 € 2 dobitnika s 5 točkami 90.701,55 € 504 dobitnikov s 4 točkami 363,20 € 19.192 dobitnikov s 3 točkami 18,99 € Superstar 4 Brez dobitnika s 5 točkami -- € Brez dobitnika s 4 točkami -- € 81 dobitnikov s 3 točkami 1.899,00 € 1.390 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 9.784 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 21.846 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 12. julija 2015 7 Na tržaški univerzi je uspešno dokončala magisterij iz inženirstva za okolje Katrin Corbatto Obilo osebnih in delovnih uspehov ji želimo vsi domači Včeraj je doma vladal nemir, saj je naša Katrin postala inženir! Veliko je truda v učenje vložila in končno tudi drugo diplomo dobila, Prav vsi se s teboj veselimo in še nešteto nadaljnih uspehov želimo, Samuel in Sanja Dragi Goran, na svet je prišla mala Mija Iskreno čestitamo tebi in srečni mamici Celoten pevski kolektiv MOPZ Vasilij Mirk ¿i Čestitke Draga mala sestrična PETRA, zelo se veseliva tvojega prihoda. Poljubček, Ivan in Julija. Ob prihodu male MIJE čestitamo mamici in očku, punčki pa želimo srečno in sončno življenje. Obenem čestitamo tudi teti TJAŠI ob uspešnem izpitu za habilitacijo. Vsa žlahta »S'kave«. H Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje pri Sv. Ivanu: dve sobi, dnevna soba, kuhinja in kopalnica. Tel. št. 040-576116. IŠČEM DELO kot negovalka ali pomočnica starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št. 00386-41238424. PODARIM krasne majhne psičke. Tel. 328-9440282. PRODAM jadrnico comet, plave barve in v dobrem stanju. Tel. 340-3987010. PRODAM rabljeno otroško kolo rožnate barve, kolesa s premerom 40 cm. Tel. št. 349-6483822. PRODAM velik zamrzovalnik (600 litrov) znamke tecnodom za 800,00 evrov. Tel. na št. 349-2655372. V ZGONIKU oddam v najem opremljeno stanovanje. Tel. št.: 335-1474621. ZANESLJIVO DEKLE na vašem domu skrbi za hišne ljubljenčke ali pa jih dnevno vodi na sprehod. Tel. 3662647245. [H Osmice BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci št. 14. Tel. 040-229199. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št.: 040-220605. LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225305. OSMICA je odprta pri Normi v Mav-hinjah. Tel. št.: 040-299806. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. SIDONJA RADETIČ je odprla osmico v Medji vasi št. 10. Tel. št.: 040208987. TOMAŽ METLIKA - Žpanov - vabi na osmico v Bazovico 32. Tel. št.: 040226386. VSLIVNEMje Iztok odprl osmico. Vabljeni. Tel.: 040-200634. V ZGONIKU je odprl osmico GigiFur-lan. Tel. št.: 040-229293. H Šolske vesti AD FORMANDUM - Gostinska šola sporoča, da bodo spričevala za 2. razred (slov. sekcija) na razpolago od petka, 19. julija, ob 10.00. Izidi ocenjevalnih sej (izdelal, ne izdelal) bodo za 1. razred (slov. sekcija) razobešeni v torek, 14. julija, ob 10.00, istočasno bodo na razpolago spričevala; za 3. razred (slov. sekcija) bodo objavljeni izidi (pripuščen ali ne pri-puščen k zaključnemu izpitu) danes, 10. julija, ob 10.00. Prisotni dijaki bodo lahko vprašali za točkovanje. Kvalifikacijski izpiti pričnejo v ponedeljek, 13. julija. Spričevala lahko dvignejo starši ali njihovi namestniki ter polnoletni dijaki. Pojasnila v tajništvu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360. DIJAKI, ki so se vpisali na licej F. Prešerna, naj potrdijo vpis najkasneje do sobote, 11. julija. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta v soboto, 18. in 25. julija, v petek, 14. avgusta, ter vse sobote v mesecu avgustu. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE šole »Marij Kogoj« sporoča, da sprejema potrditve in nove vpise za š.l. 2015/16 do 24. julija, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. Info na tel. 040-418605. JASLI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za dijake nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel za š.l. 2015/16. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@dijaski.it, www.dija-ski.it. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi ob sobotah zaprti do vključno 22. avgusta. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni navodila in seznami učbenikov za nižjo srednjo šolo za š.l. 2015/16. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 29. avgusta. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel od 31. avgusta do 11. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program: utrjevanje učne snovi in kvalitetna priprava na novo šolsko leto ter popoldanska sprostitev z igrami in delavnicami. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@dijaski.it. SLOV.I.K. - Na www.slovik.org je objavljen razpis za vpis na Multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast v l. 2015/16, ki je namenjen študentom, absolventom in mladim do 27 let. Objavljene so vse informacije v zvezi s programom, vpisnim postopkom in pravili. Dodatna pojasnila na info@slovik.org. Prijave do 15. septembra. M Izleti □ Obvestila ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA organizira za svoje člane enodnevni izlet v Verono v petek, 31. julija, na ogled opere Aida in dvodnevni izlet na EXPO v Milan 8. in 9. septembra. Info in vpisovanje v tajništvu ZKB do 15. julija oz. do zasedbe mest. OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet na Sv. Višarje in Belopeška jezera v soboto, 18. julija. Vpis in informacije na tel. 347-9322123. KMEČKA ZVEZA prireja, v sodelovanju z ZKB, tradicionalni enodnevni članski izlet na 14. kmečki praznik »Sre- LUNA PUHNA organizira v okviru tridnevnega vaškega praznika v športnem centru Gaje na Padričah sklop glasbe-no-plesnih dogodkov. Danes, 10. julija, koncert z glasbenima skupinama The Authentics in Bush Doctorz. V soboto, 11. julija, orientalski trebušni plesi in fla-menko. V nedeljo, 12. julija, glasbeni večer s skupino Ande a casa dei. Delovali bodo dobro založeni kioski. ORATORIJ NA KONTOVELU: 1. teden do danes, 10. julija in 2. teden od 13. do 17. julija. Pet mladih navdušenih anima-torjev iz Sodražice je na razpolago za veselo druženje v igri in raznih ustvarjalnih delavnicah, tudi petju in dramski umetnosti. Dejavnosti potekajo večinoma na prostem. Sprejemamo otroke od 5 let dalje in mladostnike do 14 let. Vpis in info na tel. št. 347-9322123. SKD VIGRED vabi danes, 10. julija, ob 14. uri na prostor pod vrtcem v Šempola-ju na zaključno prireditev poletne delavnice »Jexpo v Šempolaju«. SKP TRŽAŠKA FEDERACIJA vabi danes, 10. julija, ob 18.30 v Ljudski dom Zora Perello v Škedenj, Ul. di Servola 114, na srečanje s partizanko Lidio Menapace na temo »Zgodovinski revizionizem, zakaj nekateri čutijo potrebo da se odvzemajo včeraj dosežene pravice«. SKP IN SIK vabita v Ljudski dom v Pod-lonjer, Ul. Masaccio 24, na Rdeči praznik: v soboto, 11. julija, ob 18.00 odprtje kioskov, ob 20.00 razprava »Dobra šola = slaba šola«, ob 21.00 irish rock s skupino To Loo Loose; v nedeljo, 12. julija, ob 18.00 odprtje kioskov, ob 21.00 balkanska glasba z Ireno. AD FORMANDUM, Ul. Ginnastica 72, prireja: 100-urni tečaj, ki bo pričel 13. julija, za pridobitev spretnosti in strokovnega znanja za vodenje agriturizma (posebna pozornost pripravi jedi in higienskim predpisom v zvezi z ravnanjem s hrano ter marketingu in psihologiji prodaje). Tečaj se bo odvijal ob ponedeljkih in sredah, od 18. do 22. ure. Vpis in info na tel. št. 040-566360 ali in-fo@adformandum.org. MLADINSKI KROŽEK DOLINA in Mali kitaristi iz Brega vabijo na 1. »Guitar kamp« od 13. do 17. julija v Dolini. Info na tel. 328-5761251. ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Op- vabi v petek, 10. julija S015, ob SO. uri na DALMATINSKI VEČER večer z ribjimi specijalitetami in dalmatinskimi pesmimi sodeloval bo zbor Vesna iz Križa Gostilna Sardoč - Prečnik 1 /b — Tel. 040 200B71 — www.sardoc.eu čanje slovenskih kmetov petih dežel«, ki bo v soboto, 25. julija, v Železni Kaplji na Avstrijskem Koroškem. Program izleta in odhod avtobusa bo ja-vljen naknadno. Vpis v uradih KZ do četrtka, 23. julija, v Trstu (tel. 040362941, kzacts@tin.it), v Gorici (tel. 0481-82570, kzgorica@tiscali.it), v Čedadu (tel. 0432-703119, kz.ce-dad@libero.it). KRU.T obvešča člane, da so še na razpolago enoposteljne in dvoposteljne sobe za skupinsko bivanje v Termah Dobrna od 23. avgusta do 2. septembra z možnostjo individualno prilagojenega paketa za zdravje oz. dobro počutje. Info in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8 (II.nad.) od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OP-ČINAH sporoča članom, da je iz organizacijskih razlogov društveni izlet za člane v Pulo in Brione prenesen na nedeljo, 13. septembra. Zainteresirani naj potrdijo prisotnost. timist namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati od 9. do 17. ure. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V: od 13. do 17. julija; od 20. do 24. julija; od 27. do 31. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yccu-pa.org. ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata za srednješolce celotedenske tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic od 13. do 18. ure: tečaj »Zabave na morju« od 13. do 17. julija; tečaj na jadralnih deskah od 20. do 24. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.0013.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. KMEČKA ZVEZA IN OBČINA DOLINA, v sodelovanju s KGZ Nova Gorica, konzorcijem olja Tergeste DOP in ZKB, prirejata v torek, 14. julija, ob 20. uri v dvorani Občinskega sveta v Dolini srečanje »Oljčna muha - opazovanje in varstvo«. Vabljeni! JUS NABREŽINA vabi vse svoje člane naj se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v sredo, 15. julija, ob 20.00 v dvorani SKD Igo Gruden. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi ob koncu letošnje sezone slovenske filateliste na srečanje, ki bo v sredo, 15. julija, ob 19.00 v društvenih prostorih TPK Sirena v Barkovljah. 1. SREČANJE NARODNIH NOŠ NA PROSEKU - Zbirališče na »placu« v parkirišču v soboto, 18. julija, ob 17.30. Začetek povorke ob 18.00 iz parkirišča v proseško cerkev, kjer bo župnik blagoslovil noše. Nadaljuje se do šagre, kjer bo prigrizek za noše in ples s Kraškimi muzikanti. S seboj prinesite veselje in zabavo! 50-LETNIKI IZ DEVINSKO-NABREŽIN-SKE OBČINE vabljeni v petek, 17. julija, na družabni večer. Prijave do 14. julija na tel. 338-4563202 (Katja) ali po 17.00 na 347-4856159 (Klarisa). POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel namenjeni otrokom do 12 let, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@dijaski.it. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca vabi na večerne pohode ob ponedeljkih in četrtkih. Zbirališče ob 20.30 na kolesarski stezi nad Borštom (cesta za na Jezero, pri železniškem prehodu). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da bo do 28. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek 8.00-16.00; torek, četrtek 11.00-19.00. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od 10. do 14. avgusta. ZSŠDI obvešča, da urada v Trstu in Gorici poslujeta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v poletnem času, do 28. avgusta vključno, odprt od 9. do 13. ure. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSSDI organizirata poletni center Ple-salček za otroke od 3 do 8 let, od 31. avgusta do 4. septembra, v telovadnici OS Bevk na Opčinah. Urnik: 7.30-17.00, kosila in malice so vključeni. Info in vpis na tel.: 334-3611757 (Kristina), in-fo@cheerdancemillenium.com. PLESNE DELAVNICE za mlade, v organizaciji ZSKD, bodo od 7. do 9. septembra v Prosvetnem domu na Opči-nah. Prijave in info na tel. št. 040-635626 ali info@zskd.eu. 0 Prireditve GLASBENA MATICA in Piano festival Kras 2015 vabita na zaključni koncert udeležencev Piano festival Kras, ki ga je vodil prof. Sijavuš Gadžijev, danes, 10. julija, ob 20.30 v Avditoriju Zavoda Združenega Sveta v Devinu. Vstop prost. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi danes, 10. julija, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Nike Furlani »Corpora lucida«. Razstavo in avtorico bo predstavil umetnostni zgodovinar Andrej Furlan. Glasbeni uvod: kitarist Francesco Cenci, gojenec Glasbene matice iz razreda prof. Marka Ferija. V BOLJUNCU, v bivši lekarni, bo v soboto, 11. julija, ob 19.30 ponovno odprta razstava o 1. svetovni vojni »Pogled s Primorja«, tokrat na temo o Soški fronti in obrambi Trsta. Pred otvoritvijo bo častni gost pisatelj, časnikar in popotnik Nicolo Giraldi spregovoril o svojem dnevniku, ki ga je napisal na svoji dolgi poti iz Anglije do Trsta. Vstop prost. ACM iz Trsta vabi na Vejno v nedeljo, 12. julija, ob 17. uri na slavje sv. Cirila in Metoda. Somaševanje z duhovniki jubilanti bo vodil letošnji koprski novo-mašnik Blaž Lapanja. Sodeloval bo ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta. Za-željene narodne noše in skavti. ZALOŽBA MLADIKA vabi v torek, 14. julija, ob 18.30 v Tržaško knjižno središče, Trg Oberdan 7, ob spominu na rojstni dan skladatelja in slavista ter vsestranskega kulturnega delavca in raziskovalca pokojnega akademika prof. Pavleta Merkuja na predstavitev knjige Pogovori z Merkujem, ki jo je skladatelju posvetil znani slovenski časnikar in komentator, docent na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Bernard Nežmah. POLETJE POD KOSTANJEM: SKD Tabor, Prosvetni dom Opčine, prireja ob četrtkih od 21. ure dalje: 17. julija glasbena monokomedija »Od tišine do glasbe« igra Jure Ivanušič; 24. julija koncert Les Babettes. SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren vabi v društveni bar n' G'rici v Boljuncu na ogled fotografske razstave Sonje Gre-gori o Nepalu. FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgi-ča v prostorih kavarne Igo Gruden v Nabrežini. Razstava bo na ogled do konca avgusta. V NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI, Ul. sv. Frančiška 20, je do konca poletja na ogled razstava fotografij Valentine Cunja Nudanima. Urnik: ponede-ljek-petek, 10.00-18.00. Prispevki V spomin na rojstni dan Rudija Bude daruje mama 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Dolini ter 25,00 evrov za Moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline. Namesto cvetja na grob Paule Cetin Ba-tič daruje družina Floridan Zdenko 50,00 evrov za cvetje za škedenjsko cerkev. 8 Petek, 10. julija 2015 KULTURA / devin - Festival kitare Kras na Zavodu združenega sveta Mladi kitaristi ogreli občinstvo s prijetnimi skladbami Utrinek z devinskega koncerta Poletne delavnice so lahko zabavna stvar, saj študij v novem okolju in času, ko so šolske napetosti samo spomin, pridobi čisto drugačen prizvok; posebno če je program prikupen, pedagogi pa so na nivoju, kakršnega ponujajo vsi oddelki Festivala Kras Glasbene matice. Letošnji udeleženci Festivala kitare Kras so se individualno izpopolnjevali z Markom Ferijem, skupinsko pa z enim najbolj priznanih italijanskih pedagogov in koncertantov, Vitom Nicolo Paradisom, avtorjem enega najpopularnejših učbenikov za mlade kitariste. V najbolj vročih dneh tega poletnega tedna so tečajniki iz slovenskih in italijanskih glasbenih šol vadili na Zavodu Združenega sveta v Devinu, kjer je v sredo potekal zaključni koncert delavnice. Ob vzporednem koncertu čričkov v zelenju bližnjega grajskega parka, so najprej nastopili solisti. Zala Košiček je z duhovitim posnemanjem motene vožnje starega avtomobila v skladbi Dušana Bogdanovica uvedla v sproščeno vzdušje šaljivega in neformalnega sporeda orkestra kitar. Pred tem pa je publika poslušala nežno Yorkovo pripoved v izvedbi Raffaeleja Ficiurja, medtem ko je Benjamin Bencik rahlo zabrenkal Bar-riosovo skladbo, Tjaš Leghissa je ujel fascinantno ek-sotiko Tarregove Capricho Arabe, Ivan Suppani pa je pred samim avtorjem podal brazilsko melanholijo skladbe Paradisa. Slednji predstavlja za kitariste to, kar pedagog in skladatelj Remo Vinciguerra je za pia- glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar fotodamj@n niste: oba sta doživela velik uspeh s skladbami, ki z lahkotnejšim značajem krepijo voljo do študija glasbe. Skupina je zato začela svoj nastop s priredbo Vin-ciguerrove igrive skladbe po motivih komičnih filmov Laurela & Hardyja. Ta je bil uvod v ameriško celino, katere so izvirne skladbe Paradisa ujele ritme in žanre: country, swing, blues, rock, mambo, pa tudi folk posebnost havajskega plesa. Sam avtor in mentor tečaja je vodil orkester in je poudaril, koliko je taka izkušnja dragocena za instrumentaliste, ki najpogosteje nastopajo kot solisti. Orkester ima poleg tega prednost, da lahko združi glasbenike na različnih nivojih, z upoštevanjem njihovih različnih sposobnosti. Medtem ko so se zabavali, so se učenci naučili oblikovanja posebnih zvokov ali obvladanja določenih ritmov. Tudi občinstvo je bilo bolj sproščeno kot na običajnem koncertu, saj se je rado odzvalo na povabilo dirigenta, ki ga je večkrat spodbudil k sodelovanju. Ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj je na koncu podelil diplome vsem nastopajočim in se je zahvalil idejnemu vodji festivala Janošu Jurinčiču. Ob odhodu iz avditorija je igranje klavirja spremljalo publiko iz sosednih prostorov, saj se v tem tednu odvija tudi klavirski del festivala Kras pod vodstvom priznanega Sijavuša Gadžijeva. Zaključni koncert pianistov bo na sporedu danes ob 20.30, vedno v avditoriju gostoljubnega Zavoda Združenega sveta. ROP recenzija - Andrej E. Skubic Samo pridi domov Politično-gospodarsko botrstvo, kriminal belih ovratnikov, korupcija ali v Sloveniji tako dobro poznano »tajkunstvo«, razumljeno kot mreža številnih nevidnih ali težko prepoznavnih kriminalnih povezav, ki protagonista postopoma a zanesljivo zapelje v tovrstno raboto, je osnova zadnjega romana Andreja E. Skubica. V delu Samo pridi domov (Modrijan, 2014) je avtor združil vsaj tri prvine, ki v medsebojnem prepletu ponudijo bralcu udarno kombinacijo politično-gospodarskega trilerja, drame ter ljubezenskega romana. Leon Bandelj, osrednji protagonist dela, je pravnik, ki se mu zaradi pedigreja, razgledanosti, znanja in zavzetosti napoveduje bleščeča kariera v ugledni odvetniški pisarni. Uspešno rešeni težki primeri, napredovanje, kariera, zgledno družinsko življenje ... vse teče kot namazano, dokler ne skliče tiskovne konference, na kateri javnosti postreže z dokazi o kriminalnem poslovanju ene izmed strank. Prične se pravcata pravniška vojna, borba med dokaznimi gradivi ene in druge strani. Zadeva je seveda precej odmevna. O njej pišejo časopisi in revije, o njej tečejo pogovori na TV, radiu ... Bandelj postane medijska zvezda, sodoben Robin Hood slovenske dežele. A čeprav protagonist v tej bitki postane bolj ali manj nesporni zmagovalec, njegova vojna še zdaleč ni končana. Zaradi preloma zaveze molčečnosti ter razkritja poslovnih skrivnosti izgubi službo. Prisiljen je odpreti lastno odvetniško pisarno, ki pa se povečini ukvarja le z nepomembnimi zadevami. Posledično seveda nad njim visi grožnja kazenske prijave in odvzema licence odvetnika. Finančnih sredstev v družini prične primanjkovati in zato žena sprejme delo državne sekretarke, njemu pa je dodeljena vloga varuške mladoletne hčerke. Da se stvari dodatno zapletejo poskrbi privlačna novinarka, njegova nekdanja sošolka, s katero se znajde v ljubezenski aferi. (Kasneje izvemo, da tovrstna avantura v družini ni edina). Skrhani družinski odnosi ter politično-go-spodarska naveza, podkrepljena z zvrhano mero koruptivnih dejanj, v življenje Leona Bandlja prispe skozi stranska vrata. Nastavki za dinamično zgodbo so na ta način postavljeni. Andrej E. Skubic v svojem zadnjem romanu Samo pridi domov osvetli problemati- Roman, ki je Skubicu prinesel že tretjega kresnika ko korupcije, ki je najtrdneje zasidrana v samem vrhu družbenih, političnih, gospodarskih elit, a ga pri tem ne žene zgolj enoznačna etična igra v smislu »to je prav- to ni prav«, igrana na prvo žogo, temveč odpira večplastna vprašanja številnih moralnih dilem, ki v samem razpletu ponudijo tudi univerzalni- kategorično- etični odgovor, česa vse se pač ne počne. Samo pridi domov zato ponuja sofi-sticirano, mestoma domala psihoanalitično se-ciranje kriminala v najvišjih sferah, ki smo mu v zadnjih desetletjih vsakodnevno priča. Sku-bic je odličen opazovalec in še toliko bolj pre-finjen literarni ustvarjalec, ki mu tovrstno kompleksno tematiko ni težko mojstrsko podati. Delo je pisano v realističnem slogu, za dodatne nadrealistične elemente pa poskrbi skrivnostni angel, ki kot sokratski daimon, kot nekakšen notranji glas vesti, poskrbi za dia-loško etično razpravo samega protagonista. Skubičev roman Samo pridi domov lahko označimo kot aktualno delo, o še bolj aktualnih dogodkih, zapisano na tankočuten in bržkone prav zato tudi izrazito udaren način. Vsekakor gre za roman, ki sicer že uveljavljenega in tretjič s kresnikom nagrajenega slovenskega pisatelja Andreja E. Skubica še trdneje umešča v sam vrh slovenskih literarnih ustvarjalcev. Robi Šabec NA VES GLAS Undertow Drenge Alternativni rok Infectious Records, 2015 Ocena: ★★★★★★★★ Angleško mesto Sheffield nam je v zadnjih tridesetih letih postreglo z nekaterimi izvrstnimi bendi, naj omenimo na primer skupine Def Leppard, Mo-loko in Arctic Monkeys. Danes bomo postavili pod drobnogled sicer manj znano glasbeno zasedbo Drenge, o kateri pa bomo v naslednjih letih gotovo še veliko pisali. Fantje so aprila izdali svojo drugo ploščo z naslovom Undertow. Skupino Drenge sta leta 2011 ustanovila brata Eoin in Rory Loveless. Prvi poje in igra kitaro, drugi pa sedi za bobni. Glasbenega recepta »kitara - bobni« se je v preteklosti posluževal marsikateri bend (beri na primer The White Stripes in The Black Keys). Tako je tudi z bratoma Loveless, njihova glasba pa občasno spominja tudi na kako drugo skupino. Sound benda je posebna mešanica grunge, rok, stoner in garage glasbe. Fanta sta leta 2013 izdala istoimenski prvenec Drenge. Plošča je v Angliji doživela dober uspeh, bend pa jo je predstavil na daljši glasbeni turneji. Brata Loveless sta med drugim nastopila tudi na prestižnih angleških glasbenih festivalih Glastonbury, Latitude in Reading. Letos je kot omenjeno zagledal luč drugi plošček Undertow. Izdala ga je angleška neodvisna glasbena založba Infectious Records, pri snemanju pa sta fantom priskočila na pomoč angleški glasbeni producent Ross Orton in basist Rob Graham. Novo ploščo Undertow sestavlja enajst pesmi, traja pa približno štirideset minut. Pred novim ploščkom je januarja izšel prvi single We Can Do What We Want, posrečen indie pank komad v stilu ravno tako angleškega benda The Vaccines. Pesem je neke vrste zahvala glasbeni založbi Infectious Records, ki je na nov album »počakala« brez nikakršnega pritiska. Med najboljše komade plošče spada skoraj stoner pesem Running World, medtem ko je skladba Favourite Son bolj podobna hitremu prvemu singlu. Med najbolj melodične pesmi plošče spadata zadnja komada Standing In The Cold ter Have You Forgotten My Name?. Kar tako naprej fantje! fotografija - V Kraški hiši danes odprtje razstave Nike Furlani Corpora lucida Petkov večer bo v razstavni galeriji Kraške hiše v Repnu ponovno prazničen. Danes ob 20. uri bo namreč na sporedu odprtje nove postavitve: tokrat bosta v ospredju fotografija in delo mlade tržaške fotografinje Nike Furlani. Avtorica je leta 2008 diplomirala na Pedagoški fakulteti v Kopru (smer razredni pouk). V tem času se je približala fotografiji in leta 2012 diplomirala tudi na Višji strokovni šoli Srečka Kosovela v Sežani (smer fotografija). Svoje likovno izražanje je usmerila v modno in portretno fotografijo. Pogosto se vrača k temam identitete in zlasti ženske introspekcije, kjer nam sanjske podobe ponujajo zelo osebno vizijo odnosa med človekom in naravo. V zadnjih letih je že imela samostojne postavitve tako v Italiji kot v Sloveniji. Ob novi razstavni priliki si je Nika zamislila trodelni ciklus s skupnim naslovom Corpora lucida. »Herbarius, Pro-fundum vitalis in Terrarum je fotografski opus, sestavljen iz treh plasti dojemanja narave, eksistence in primordialnih spominov, ki jim avtorica Nika Furlani vztrajno, skozi večletno časovno obdobje sledi s subtilnim pristopom, ki je tako značilen za vse avtorje, ki iščejo tisto, kar se nahaja izza vsakdanjega,« piše Katarina Sa-dovski v spremnem tekstu priložnostne zgibanke. »Osnova njenega fotografskega izražanja je telo, ornamentirano s skorajda brezčasnimi, fraktalnimi izseki iz narave. Človeško telo je pri avtorici osrednji kompozicijski element, trdno zasidra- Za tokratno razstavo je tržaška fotografinja pripravila trodelni ciklus Corpora lucida nika furlani no na dno fotografije, ki mu avtorica z odsotnostjo ozadja daje občutek brezčasnosti. Telo na ta način ni določeno ne s krajem ne s časom, kar potisne opazovalce v svet lirike oziroma v svet avtoričinih idej. Toda ti aspekti so manjšega pomena, če jih primerjamo z efektom, ki ga v opazovalcu ustvari projekcija izsekov na telo. Projekcija ustvari čudenje, opazovalcu zastavlja vprašanja, zadrži njegovo pozornost, ga sili v odkrivanje novega, toda najpomembnejše je dejstvo, da avtorica to analogno projeciranje na izredno mojstrski način uporabi za amplificiranje svojih spoznanj, ki se ji odkrivajo ob stiku med telesom in naravo. Če v prvem delu serije, Herbarius, opazujemo razcvetene rože in bohotne rastline, ki prepletajo človekovo telo, če opazujemo akte, ki jih avtorica estetizira s projekcijo rastlin v njihovem odločilnem trenutku lepote, nas druga serija Profun-dum vitalis zapelje v precej globlje sfere dojemanja. Morska fauna postavi sedaj človeka globlje v njegovo razvojno pot, poveže ga s primarnim elementom vode, z morskim življem, ki poudarja mesnatost v njegovem odločilnem trenutku. V tretji seriji, imenovani Terrarum, se prvič srečamo s telesom, ki postane portret in nakazuje človeka, kot misleče bitje, toda tudi tokrat kot bitje, ki je nerazdeljivo povezano z naravo, ki je predstavljena z najdenimi predmeti,« ocenjuje Katarina Sadovski. Ob nocojšnjem odprtju se bo z Ni-ko pogovarjal umetnostni zgodovinar Andrej Furlan. Za glasbeno kuliso bo poskrbel obetavni mladi kitarist Francesco Cenci, učenec Glasbene matice iz razreda prof. Marka Ferija. šepet uli Petek, 10. julija 2015 ce ontecchi Št. 27 (4) Šepetajo: Barbara, Daniel, Denis, Luka, Martina, Mateja, Nika, Tjaša in Vesna. sum@primorski.eu Kakšen Slovenec vltaliji si? Naj najprej povemo, da smo v naslovu namerno izbrali besedno zvezo »Slovenec v Italiji« in ne zamejec, da bo naš test čim bolj nevtralno odmeval med vami, in se takim, ki so (smo?) alergični na besedo zamejstvo (saj vendar mi ne živimo za mejo, za nas so Slovenci v Sloveniji za mejo, zakaj moramo potem prav mi biti zamejci?!), ne bodo naježili lasje. Pred začetkom testa Šum sicer opozarja, da je test bolj za šalo, kot za res. No zdaj pa začni, dragi bralec! Odkrij, kdo si! 1. Ob sobotah zvečer: A - grem v gledališče ali v kino B - grem gledat ali igrat tekmo C - grem plesat v disko, na fešto MKPK ali OMK, ali sem doma pred TV D - ker je treba podpirati naše ustanove, se enkrat prisilim, da grem v gledališče, drugič na tekmo 2. V Primorskem dnevniku berem: A - ga preberem, vsaj vse naslove, saj me zanima, drugače ga ne bi bral B - v glavnem športno stran, saj drugega itak ni ... C - ... Primorski dnevnik? D - to je moja dolžnost, seveda do pičice vse preberem! Kam 24. julija? V Nabrežino! Drage bralke, dragi bralci, Klub zamejskih študentov vas vabi na odbojkarski turnir! KZŠ prireja prvi 24-urni turnir odbojke na mivki, ki bo 24. in 25. julija v Nabrežini, s pričetkom 24. julija ob 19.uri. Prijave sprejemajo do zapolnitve 24 ekip, številčnost ekip je neomejena (na igrišču pa so lahko le trije igralci naenkrat, od katerih mora biti ena igralka), igra se do dveh zmaganih setov (dvakrat do 21 točk - kakor na uradnih tekmah), vpisnina znaša 20 evrov na osebo, vključeni pa so tudi večerja, zajtrk in kosilo. Možnost kampiranja ob igrišču. Ekipi, ki se prijavi do 15.julija, KZŠ podarja posebno nagrado. »Poleg odbojke bo organiziran tudi turnir v briškoli s slastnimi nagradami«, pravijo KZŠ-jevci, ki najbolj žejnim predlagajo tudi sodelovanje v »Pokalu šanka«, kjer zmaga ekipa, ki vase spravi največ piva. Vse dodatne informacije dobite na facebook dogodku »1. KZŠ Turnir 24UR odbojke na mivki«. Prijave na: klubzamejskihstuden-tov@gmail.com. Vse najboljše draga Barbara 3. Prioriteta naše skupnosti bi morala biti: A - najprej zahtevati nazaj Narodni dom na Ul. Filzi, to je prioriteta B - najprej zahtevati prenovitev stadiona 1.maja, Narodni dom je težje doseči ... C - nikoli ne bomo ničesar dosegli, kaj se sploh trudimo? D - to je stvar dogovorov, prioritet, ni tako enostavno ... moramo dobro premisliti in si zastaviti smernice, vse je mogoče 4. Ko pomislim na gledališče, mi pride na mi- sel: A - saj res, abonma! do kdaj je čas, da dobim popust? (do 31.julija!) B - SSG, tja hodim/smo hodili »s šolo« C - Rossetti, gledališče in zabava v enem D - Slovensko stalno gledališče, ena temeljnih institucij Slovencev v Italiji 5. Ko pomislim na Marka Sosiča, pomislim na: A - Letos je bil spet nominiran za kresnika, škoda, da ni zmagal B - ke kunjo! raje berem lahkotnejše stvari C - pisatelj, dejaven je tudi v gledališkem svetu D - enkrat moram res nekaj njegovega prebrati ... 6. Jadran: A - morje, morje ... B - V soboto je tekma!!! C - enkrat bi lahko šli gledat Jadran, gremo v soboto? D - naš šport je treba podpirati 7. Društvo je zame: A - kraj, kjer sem zrasel, naj bo športno ali kulturno B - kraj, kjer sem zrasel, srečal svoje soigralce in svoj svet C - športno društvo, kjer sem igral D - naša slovenska skupnost v Italiji je sestavljena iz društev, to je temelj vsega 8. Ko slišim: »Naj že enkrat zapustijo svoje stolčke, in zaupajo mladim!«, pomislim na: A - krovne organizacije SKGZ in SSO ... koliko so stari predsedniki? Ah, SSO ima sicer zdaj novega ... B - na čelu naših organizacij so starejši, ki bi lahko že šli v penzijo C - seveda nimamo službe in možnosti, saj vse vodijo starejši, kakšno možnost sploh imamo v naši manjšini? D - mladim je treba najprej zaupati, pridobiti si morajo izkušnje, šele nato bomo preverili, ali so primerni, da bodo nasledili izkušene voditelje manjšine ... TIP A, največ odgovorov A: V to skupino spadajo mlajši in nekateri starejši bolj napredni (kulturno napredni - šumov-ci tako pojmujemo nekatere starejše člane naše narodne skupnosti, ki se po miselnosti in odprtosti bolj približujejo mladi generaciji kakor svoji generaciji - to so danes nekateri 60-letniki, na primer). To je taka vrsta Slovenca v Italiji, ki dela za narodov blagor, prepričan je, da bi s skupnimi močmi naša skupnost zmogla velik kulturni potencial, vendar pride včasih do ideoloških kratkih stikov, ki to ovirajo, kar je žalostno in kar take vrste človeka jezi. Kakorkoli pa ve, da ima naša skupnost velik potencial, od športnega nivoja, do gledališča in literarnih poti. In tega se včasih premalo zavedamo vsi skupaj. Premalo je takih kulturnih ljudi, ki kulturno sfero iz dneva v dan nadgrajujejo in v njo verjamejo. Torej: ta tip človeka je »kulturen angažiranec«. Za šport se preveč ne zmeni, vendar brez skrbi, nismo vsi za vse. TIP B, največ odgovorov B: Tipičen zamejski športnik! Od malih nog je v vaškem društvu začel telovaditi, nato ga je pot popeljala do košarke, odbojke, nogometa ali celo dalj. Navezal se je na svoje društvo in svoj šport, kar bo nosil v srcu celo življenje. Morda se za kulturno plat naše stvarnosti ne zmeni preveč, a nič za to. Tudi športno področje je zelo pomembno, zlasti na mladinski ravni, saj društva vzgajajo naše mlade Slovence. Dokler se bo v ekipah govorilo slovensko in bo šport posredno ohranjal tako tudi narodno zavest pri svojih članih, bo vse ok! TIP C, največ odgovorov C: Zamejstvo je en velik d**k! V to kategorijo spadajo nekateri pripadniki mlajše generacije, ki še študirajo ali so ravnokar doštudirali in s svojimi možgani bežijo v tujino, ker jim naša majhna stvarnost pač ne nudi primerne zaposlitve. Sem pa spadajo tudi nekateri pripadniki srednje generacije, ki sicer z zanimanjem spremljajo dogajanje in se tudi vestno oglašajo in komentirajo, sami pa ne mignejo z mezincem, saj plavajo v zlatu, »nimajo voje«, ali pa so enostavno naveličani že desetletja poslušati vedno iste okrogle mize, konference in občne zbore. No, ta tip pripadnika naše skupnosti pač ni najbolj srečen z družbenim okoljem, v katerem živi. TIP D, največ odgovorov D: Pazljivi moramo biti in demokratični, odpirati se moramo, a hkrati ne toliko, da nas bo nasprotnik pojedel. Kar je prav, je prav, mlajše moramo naučiti, kako se dela in kako se vodi organizacije, preden jim predamo katerokoli odgovornost. Mi smo zgradili temelje, mi vemo, kaj je prav, mlajši nimajo izkušenj, najprej je na vrsti kadrovanje. Sicer pa: kmalu bomo v penziji, zato nam ni preveč mar. Mladi se bodo že nekako znašli, tudi mi smo se. TIP E, ni večine odgovorov: Ti si pa res pravi »zamejc«! Skačeš iz enega konca na drugega, iz kulturnega društva v športno, ko imaš čas vmes prebereš Primorski dnevnik, včasih skočiš v gledališče, a si tudi vesten športnik. V delovanje zamejskih organizacij se preveč ne vmešavaš, saj imaš veliko drugim zanimanj, ki te zaposlujejo. S svojim življenjem si še kar zadovoljen, le pazi, da ne zapadeš v zamejske ideološke polemike, in živel boš srečno do konca svojih dni. — Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Slovenci iz Trsta in okolice smo kot peteršilj. Nas je malo, ma smo povsod.« (Šušljanje na milanskem Expu) Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se Naši vrstniki iz Benečije že nekaj let prirejajo zanimiv čezmejni dogodek Liwkstock v »beneški« vasi Li-vek, ali kot ga sami radi definirajo: čez(brez)mejni ročk koncert. Z njim želijo spodbujati medsebojno spoznavanje mladih, ki živijo na obeh straneh bivše meje, in ovrednotiti krajevne ynlade bende, ki nastopajo na koncertu. Letošnji Liwkstock bo v soboto, 11. julija. Festival se odvija na odprtem, v naravi, in je idealen dogodek za vse, ki ste željni dobre ročk glasbe, vesele družbe in svežega zraka. Za podrobnej- še informacije smo povprašali kar eno od organizatork, tajnico kulturnega društva Liwkstock, Cecilijo Blazutič. Kaj pravzaprav predstavlja in kakšen pomen ima Liwkstock za Beneške Slovence? Liwkstock je slovenski festival, saj ga organizira kulturno društvo Liwkstock ( Livek - Kobarid), ki ga v velikem številu obiščemo tudi Benečani. Liwkstock je dan posvečen glasbi, kjer se srečamo Slovenci iz Benečije in Posočja. Kje prirejate koncert in kaj je na programu? Festival prirejamo na Livku ( vas zraven Kobarida ) v lepem na- ravnem okolju. Začelo se bo ob 10.30 na igrišču, kjer bo na sporedu 2. Liwk-Green-Volley, oziroma turnir odbojke na travi. Koncert se bo začel ob 19.00, nastopale pa bodo skupine Skydrops, The Preklets, Hulahoop, Concrete Jelly in Blue Fingers. Od kdaj že prirejate Liwkstock in kakšen je odziv mladih? Se z leti spreminja? Prvi Liwkstock smo priredili septembra 2012, drugega pa 29. junija 2013. Tale, 11. julija 2015 , pa bo tretja izvedba festivala. Lahko rečemo, da je večina naše publike under 40. Ne vem pa, če se z leti spreminja... to vam bomo znali povedati naslednji teden. ;-) Šumovci se torej toplo priporočamo, da vsi sodelujete pri množičnem prilivu mladine iz vseh koncev na Liwkstock, da nam bo lahko Cecilija potrdila, da obiskfestivala narašča iz leta v leto. Naj pozitivna energija dobre glasbe in »good vibes« preplavijo vse obiskovalce, kot je to bilo nekoč, daljnega leta '69, daleč onstran oceana... 1 8 Sobota, 11. julija 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorizia - V ponedeljek odprtje gradbišča na Travniku Začenja se obnova ceste, usoda vzpenjače na nitki Na Travniku se končno začenja obnova razrite ceste, ki Ulico Roma povezuje z Ulico Arcivescovado. Goriška občina je sredi maja izbrala izvajalca - najboljšo ponudbo je vložilo podjetje Cimenti iz Ovara -, v ponedeljek, 13. julija, pa bodo po besedah goriškega župana Ettoreja Romolija stekla gradbena dela. Obnova naj bi trajala štiri mesece - zaključek del je predviden pred koncem novembra -, potekala pa bo v dveh fazah. Podjetje bo najprej obnovilo odsek med Ulico Oberdan in Ulico Mameli, ki naj bi bil dokončan in prehoden pred začetkom pouličnega praznika Okusi na meji (potekal bo med 24. in 27. septembrom), nato pa se bodo delavci lotili še odseka med Ma-melijevo ulico in sedežem nadškofije. Ob cestišču, ki je že dalj časa v zelo slabem stanju, bodo obnovili robove pločnikov, ki so jih vozila poškodovala. Naložba v obnovo znaša približno 350 tisoč evrov. Plačala bo občina, nato pa bo terjala povračilo stroškov od propadlega podjetja Luci costruzioni, ki del ni izvedlo, kot bi moralo. To je potrdila tudi ekspertiza, ki jo je občina zaupala zunanjemu strokovnjaku. Neprimeren je bil zlasti uporabljeni material: plošče iz peščenjaka so se namreč kmalu po tlakovanju ceste začele odlepljati in lomiti, na obeh voznih pasovih pa so zazijale luknje. Občinska uprava je naposled pred cerkvijo sv. Ignacija omejila hitrost vožnje, občinski delavci pa so morali kljub temu redno krpati luknje. Po obnovi naj bi se to ne dogajalo več: lani je občina dobila zeleno luč spomeniškega varstva, ki ji bo omo- Razrita cesta na Travniku bumbaca gočilo, da bo za tlakovanje ceste tokrat uporabila primernejši material, tridentinski porfir. »Za obnovo bi poskrbeli že zdavnaj, zaradi sodnega spora s podjetjem Luci pa smo morali počakati rezultate ekspertize in dovoljenje sodišča,« je povedal župan Et-tore Romoli. Če se problem ceste pred cerkvijo sv. Ignacija končno rešuje, tega ni mogoče trditi za vzpenjačo na goriški grad. Dela na grajskem griču stojijo že več kot eno leto in ka- že, da se delavci še dolgo ne bodo vrnili na gradbišče. Po zamrznitvi del in spremembi načrta, ki jo je zahtevalo spomeniško varstvo, se je vzpenjača znašla pod drobnogledom računskega sodišča, zdaj pa ji preti še ena nevarnost: občina bo po vsej verjetnosti v prihodnjih dneh prekinila pogodbo s podjetjem Edilramon, ki se je znašlo v hudih finančnih težavah, to pa pomeni, da bo morala objaviti nov razpis in zaključek del zaupati drugemu podjetju. Sla- gorica - Nesreča pri Kulturnem domu Prevozil rdečo luč in trčil v drugo vozilo Prizorišče nesreče v Ulici Brass Na križišču pri goriškem Kulturnem domu se je včeraj popoldne zgodila prometna nesreča, v kateri je bila lažje ranjena ena oseba. Avtomobil znamke Opel s slovensko registracijo, ki je pripeljal iz Ulice Brass, je trčil v avtomobil Fiat goriškega zdravstvenega podjetja, ki je pripeljal iz Se-meniške ulice. Do nezgode je po vsej ver- t/H jetnosti prišlo zaradi neupoštevanje rdeče luči na semaforju. Trčenje je bilo silovito, lažje poškodovan pa je bil k sreči le eden izmed voznikov, ki so ga odpeljali na pregled v goriško bolnišnico. Na prizorišče so prišli redarji, ki so usmerjali promet, in karabi-njerji, ki preučujejo okoliščine nesreče in odgovornosti vpletenih voznikov. vipava - Kmetijstvo Vipavski Agroind prevzemajo Ukrajinci Prenos na novega lastnika naj bi bil zaključen konec septembra Vipavski Agroind prehaja v roke novih ukrajinskih lastnikov. »Proces odkupa delnic in terjatev vipavskega Agroinda je v postopku,« je potrdil direktor Agroinda Boris Bajc, ki opravlja tudi funkcijo direktorja Kmetijske zadruge Vipava. Ureditev razmerij s prenosom lastniškega deleža na novega lastnika naj bi bila končana konec septembra. Delniški paket na nove lastnike še ni prenesen, še vedno je v lasti leta 1894 ustanovljene Kmetijske zadruge Vipava. Ukrajinci so že delno odkupili terjatev od DUTB. Njihova kupnina že presega 50 odstotkov lastništva delnic Agroinda, ki so v lasti zadruge. »Dogovor je, da odkupijo celotno terjatev ter da se jim celoten paket delnic prenese za en evro. Tedaj bodo 93,48-odstotni lastniki Agroinda,« je pojasnil Bajc. Preostali del zaenkrat še ostaja v rokah 150 malih delničarjev. Koliko pa naj bi slaba banka iztržila od prodaje Ukrajincem, je poslovna skrivnost. Bajc dodaja, da je bojazen, da bi kot večinski lastniki Ukrajinci grozdje v bodoče vozili od drugod, torej ga ne bi več odkupovali od vipavskih kmetov, odveč, ker gre za geografsko zaščiteno blagovno znamko. Po več kot desetih letih rdečih številk je vstop novega lastnika za Kmetijsko zadrugo Vipava olajšanje. bo novico je na zadnji seji občinskega sveta potrdil župan Romoli, ki ga je na temo vzpenjače izzvala občinska svetnica Gibanja 5 zvezd Manuela Botteghi. »Župan pravi, da ga je sram zaradi zamud, po drugi strani pa bi težko lahko prišlo do dogovora s sedanjim izvajalcem, zato bo nova dražba nujna, čeprav boleča rešitev. Pred zaključkom del bo minilo še veliko časa; vzpenjače verjetno ne bodo dokončali v tem mandatu,« ocenjuje Botteghijeva. (Ale) Kardinal prihaja v Oglej Kardinal Francesco Coccolpa-merio bo v nedeljo, 12. junija, ob 20. uri v oglejski baziliki vodil mašni obred v počastitev svetih Mohorja in Fortunata, zavetnikov goriške in videmske nadškofije ter dežele FJK. Maše se bodo med drugim udeležili tudi škofje in somaševalci iz FJK, Veneta, Slovenije in Avstrije. Pred bogoslužjem, z začetkom ob 16.30, bo v oglejski baziliki kar-dinalova »lectio magistralis« o Cerkvi papeža Frančiška. Zeleni o biomasah Pokrajinska federacija Zelenih prireja v ponedeljek, 13. julija, ob 20.30 v piceriji Lampione v Ulici Pellico v Gorici javno srečanje o centrali na biomaso v Tržaški ulici, potem ko je pred kratkim pokrajinska uprava prižgala zeleno luč za njeno gradnjo. Spregovorila bo Martina Luciani iz odbo-ra#noBiomasseGO. Marina Julia z glasbo V Marini Julii se je začel niz glasbenih večerov. Danes med 20. in 22. uro bo DJ-set. Jutri ob 21. uri bo koncert skupine Party Sound Project, v nedeljo, 12. julija, ob 17. uri bo glasba v živo z bendom Cam&Spritz. Borilne veščine v Tržiču Pod pokritim šotorom v Ulici S. Ambrogio v Tržiču bodo danes ob 18.30 brezplačni treningi borilnih veščin, ki jih ponuja Mma Friuli Fight team; ob 20.45 bo Matteo della Schiava predstavil svojo novo zgoščenko »Viva la sempli-cita«. Na Trgu Republike bo od danes do nedelje brazilski praznik, na katerem ne bo manjkalo glasbe in zabave. »Na račun Agroinda smo izgubili okoli 8 do 10 milijonov kapitala. Z družbo, ki vstopa v lastnino, dobivamo partnerja, ki ima razvito tržno verigo. To smo si želeli, kajti največji problem Agroinda je bil plasma vina na tuje trge. S partnerjem bomo to razrešili, zato vidimo z vstopom tega partnerja tudi rešitev za vinogradnike in celotnega sistema skupaj z zadrugo,« je prepričan Bajc, ki na vprašanje, ali je imel novi lastnik - do poplačila terjatev je ime ukrajinske družbe še varovan podatek - pri pogajanjih ob nakupu tudi kakšne zahteve, odgovarja: »Že v prvih pogovorih so pričakovali podpis 10-letne pogodbe o sodelovanju. Tu smo bili malce previdni in smo podpisali le 5-letno pogodbo. Vsekakor pa resno vstopajo v našo vinogradniško zgodbo, zato se tudi že pogovarjamo o obnovi Biljen-skih gričev, kjer ima zadruga lastne vinograde. Z vsakim korakom, ki ga naredijo, vidimo, da gre za resnega partnerja.« Ukrajinska družba je začela že poplačevati prve obroke grozdja letnika 2014. »V srednjeročnem času imajo v načrtu poplačati vse obveznosti, ki jih ima Agroind in začeti poslovati na čisto,« pravi Bajc. Agroind je tudi že postavil ceno odkupa grozdja v letošnjem letu: 50 centov za kilogram belega in 38 cen- Odkupna cena za belo grozdje je višja tov za kilogram rdečega grozdja. Pogodbe z vinogradniki podpisujejo ta teden. Količine so večje kot lani, letina je obetavna. Pričakujejo, da bodo odkupili med 300 in 350 vagoni grozdja oziroma 3500 ton grozdja, iz lastnih vinogradov pa se nadejajo dodatnih 1500 ton. (km) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 10. julija 2015 1 1 goriška - Število obiskovalcev emporija solidarnosti narašča Več domačinov kot tujcev Število družin v stiski narašča. O tem pričajo številke, ki jih beležijo pri goriškem emporiju solidarnosti po štirih letih delovanja in pri tržiškem emporiju, ki so ga predali namenu pred približno tremi meseci. »V štirih letih smo v Gorici izdali 841 kartic, v povprečju pa pomagamo vsak mesec 1259 osebam. V teh letih smo razdelili vsak mesec za 35.000 evrov hrane,« pravi direktor goriške Karitas Paolo Zut-tion. V štirih letih delovanja pa se je slika prosilcev za pomoč precej spremenila. »Če so v emporij solidarnosti v prvih letih delovanja zahajali pretežno tuji državljani, se je slika sedaj popolnoma obrnila, saj trenutno v Gorici prosi za pomoč 55 odstotkov italijanskih državljanov, ostalih 45 odstotkov pa je tujcev, med katerimi so priseljenci iz Maroka in s Kosova v večini,« dodaja Paolo Zuttion. Odstotek domačinov, ki prosijo za pomoč, je v Tržiču še višji, saj je italijanskih državljanov kar 66 odstotkov od skupno 761 oseb, ki so jim pomagali v treh mesecih. Zgolj v juniju so razdelili 1129 litrov mleka, 1467 jogurtov, 1079 vrečk zelenjave in 638 kg testenin. »Ko smo v Gorici odprli emporij solidarnosti, jih je bilo v Italiji le štiri. Trenutno pa jih je 25 v 19 deželah, število pa se bo v kratkem podvojilo. Rad bi pa podčrtal, da emporiji solidarnosti niso neke "veleblagovnice za revne", kot pravijo nekateri. Je mnogo bolj dostojanstveno zaprositi za pomoč na ta način, kot pa da ljudje v smetnjakih iščejo hrano, ki jo veleblagovnice odvržejo. To se žal pogosto dogaja tudi v naših krajih,« pojas- * ■ - 1 L i a i J h™ njuje direktor Karitas, ki je skupaj z Rdečim križem, goriško in tržiško občinsko upravo, goriško pokrajino ter Fundacijo Goriške hranilnice med glavnimi pobudniki omenjenih projektov. »S to pobudo smo dokazali, da lahko z mreženjem med najrazličnejšimi ustanovami pomagamo ljudem v stiski, tudi ko državi za to zmanjkujejo sredstva,« pravi predsednik Goriške hranilnice Gianluigi Chiozza, s katerim soglašata tudi občinska odbornica Silvana Romano in pokrajinska odbornica Donatella Donatella Gironcoli. »Emporij solidarnosti je v Gorici prava oporna točka za ljudi. Morali pa bi spodbuditi velike verige veleblagovnic, naj hrane ne odvržejo, a naj jo darujejo ljudem,« pravi Gironcolijeva. »Opažam, da je emporij solidarnosti v popolnem soglasju z zadnjo papeževo encikliko Laudato si. Tudi Frančišek nas spodbuja k spoštovanju okolja in k novemu načinu življenja. Omenjeni načeli sta hkrati temeljni pri emporiju solidarnosti. Poleg tega nas papež opozarja, da je potrata hrane izredno hud greh. V encikliki piše, da je odvržena hrana primerljiva s hrano, ki jo krademo lačnim ljudem,« so pa besede goriškega nadškofa Carla Roberta Marie Redaellija. (av) gorica - Karitas Po Grčiji z vodnikom in čutom solidarnosti Goriška Karitas je pristopila k projektu grške in videmske Karitas »El-pis« (Upanje), po zaslugi katerega so izvedli številne pobude za pomoč Grkom. Med temi spada tudi vodnik za družbeno ozaveščene turiste po Grčiji izpod peresa Chiare Bottazzi. Z omenjeno publikacijo želijo opozoriti na grško krizo, ki je v tem obdobju še kako aktualna, in jo turistom predstaviti v neki novi luči. Hkrati pa želijo spodbuditi ljudi, naj obiščejo Grčijo ter naj tako prispevajo k ponovnemu ekonomskemu zagonu države, ki preživlja zelo hude trenutke. Goriška Karitas pa Grkom nudi tudi konkretno in neposredno pomoč, saj se približno 40 prostovoljcev iz Gorice v teh tednih mudi v Atenah, kjer sodeluje s tamkajšnjo Karitas pri najrazličnejših solidarnostnih akcijah. (av) Vodnik za družbeno ozaveščene turiste foto pdk Hotel Resort Maestral goriška - Cor de Noies de l'Orfeo Catala gost Bodeče Neže Nasvidenje v Barceloni Katalonske pevke same nastopile v Ljubljani in skupaj z dekleti z goriškega Krasa v novogoriški občinski palači Cor de Noies de l'Orfeo Catala je v Barceloni uveljavljen zbor, ki deluje okviru pevske šole Orfeo Catala s sedežem v ugledni Palau de la Musica Catalana. Pevska šola goji petje in zborovsko petje od otroških do odraslih let. Cor de Noies je dekliški zbor, v katerem pojejo dekleta med 17. in 25. letom starosti. Zbor in bolj splošno pevska šola sta v svoji zgodovini pridobivala tudi močan narodnostni pomen za Katalonce in sta danes med reprezentativnimi katalonskimi stvarnostmi na področju zborovstva. V prejšnjih dneh so se katalonska dekleta na povabilo dekliške vokalne skupine Bodeča Neža mudila pri nas. Štiridnevno gostovanje se je začelo prejšnjo sredo, 1. julija in se sklenilo v soboto, 4. julija. Začetek gostovanja je bil spoznavnega značaja. Katalonska dekleta in dekleta Bodeče Neže so najprej imela skupne vaje v Dijaškem domu v Novi Gorici. Pri tem gre opozoriti, da so se dekleta obeh zborov prvič srečala že leta 2012 na pevskem tekmovanju v Cantonigorsu v Kataloniji. Tam so se vzpostavili prvi stiki, ki so obrodili tudi zdajšnje gostovanje katalonskih pevk pri nas. To seveda pomeni, da bodo tudi dekleta Bodeče Neže odpravila v goste h katalonskim dekletom. Turnejo po Barceloni in Kataloniji dekleta pod vodstvom zborovodkinje Mateje Černic predvidevajo za naslednje poletje. Zbor Cor de Noies je na svojem gostovanju pri nas nastopil dvakrat. V četrtek, 2. julija, je samostojno nastopil v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani v okviru projekta Imago Sloveniae. Drugi nastop, s katerim so katalonske pevke sklenile turnejo pri nas, je bil v petek, 3. julija, v veliki sejni dvorani mestne občine Nova Gorica. Šlo je za skupni nastop, na katerem sta se predstavile Bodeča Neža in katalonski dekliški zbor. Dekleta z goriškega Krasa so v Novi Gorici nova gorica - Kupoprodajna pogodba Hit prodal črnogorski hotel Resort Maestral Novogoriški Hit in Monte Rock iz črnogorske Podgorice sta s torkovim podpisom kupoprodajnih pogodb prodajni proces črnogorskega Resorta Naestral pri Budvi pripeljala do zaključka. »Resort Maestral bo tudi v prihodnje ohranil svoje ime, določitev končne skupne transakcijske cene pa bo odvisna tudi od rezultatov poslovanja družbe Hit Mon-tengero v poletnih mesecih. Družba Hit s kupcem načrtuje nadaljnje poslovno sodelovanje,« so sporočili iz Hita. Hit je dogovor o prodaji 75,01-od-stotnega deleža osnovnega kapitala v družbi Hit Montenegro ter pripadajočih nepremičnin in turističnih objektov kompleksa Maestral, Resort & Casino, sklenila z družbo Monte Rock, katere ustanovitelj in izvršni direktor je Petros Stathis, grški podjetnik, ki je mednarodni turistično-gospodarski javnosti najbolj poznan v vlogi investitorja in upravljavca nekaterih izmed najbolj luksuznih resortov svetovne verige Aman, med njimi tudi Aman Sveti Stefan in Aman Grand Canal Venice. Naložba v odvisno družbo Hit Montenegro je bila v okviru programa finančnega in poslovnega prestrukturiranja družbe Hit opredeljena za portfeljsko oz. nestrateško, zato jo je družba v skladu s strateško-razvojni-mi načrti in namero deinvestiranja finančnih naložb v tujini tudi ponudila na trgu, so o prodaji pojasnili v Hitu. »Ker smo že sosedi, naš resort Aman Sveti Stefan se namreč nahaja v neposredni bližini Maestrala, smo za to priložnost izjemno hvaležni, saj se močno zavedamo potenciala tega območja. Naš cilj je investirati v obstoječe zmogljivosti ter okrepiti in izboljšati ugled resorta,« je ob podpisu pogodbe povedal Petros Stathis, predsednik uprave družbe Hit, Dimitrij Piciga, pa je ob tem poudaril, kako se je priložnost prodaje Maestrala uresničila v pravem trenutku, predvsem pa ob ustrezno izraženem interesu kupca. »Maestrala nismo nameravali prodati za vsako ceno, tako kot smo ob začetku prodajnega procesa tudi napovedali. Napore zdaj usmerjamo v zagotovitev dobrega poslovanja odvisne družbe Hit Montenegro v poletnih mesecih. Tudi v prihodnje bomo v okviru poslovnih povezav z novim lastnikom razvijali potencial povezovanja destinacij in kroženja gostov, hkrati pa ostaja odprta tudi poslovna priložnost, da bi družba Hit upravljala igralnico v resortu Maestral,« poudarja Piciga. Glede učinkov prodaje Resorta Maestral v družbi Hit pojasnjujejo, da bodo ti pomembno doprinesli k izboljšanju kapitalske strukture in likvidnosti družbe, vplivali na zmanjšanje zadolženosti in kar je najpomembnejše omogočili izvedbo novih investicij z večjim deležem lastnih sredstev. (km) Skupna pesem v dvorani mestnega sveta v Novi Gorici foto a.č. predstavila raznolik program z renesančnimi in sodobnimi skladbami sakralnega in posvetnega značaja. V ospredju so bili predvsem slovenski skladatelji iz 20. stoletja. Gostujoči zbor pod vodstvom Pereja Lluisa Biosca se je odločil za sodobni repertoar, s katerim je prav tako predstavil sakralno in posvetno glasbo iz domače Katalonije in širšo svetovno zborovsko literaturo. Večer se je sklenil s skupno izvedbo dveh pesmi, katalonskega in slovenskega na-peva. Pod vodstvom gostujočega dirigenta so dekleta zapela Canco de finestra izpod peresa Katalonca Josepa Vile i Casanesa, pod taktirko Mateje Černic pa je priložnostni skupni dekliški zbor predstavil Sloves Franca Marol-ta. Koncertu je sledil še sklepni družabni del, na katerem so se dekleta poslovila... a to le do naslednjega poletja, ko bodo na gostovanje v očarljivo Barcelono odšla dekliška vokalna skupina Bodeča neža. (ač) GORIŠKI PROSTOR / goriška - Zaloge so se zmanjšale Poziv k darovanju krvi Med zasedanjem občinskega sveta v Ronkah odobrili resolucijo za ozaveščanje zlasti mladih 1 4 Sobota, 11. julija 2015 gorica - Festival Amidei Sedemdnevni filmski maraton se začenja Iz kratkega filma Folk Reporter Parade režiserke Olivie Averso Pellis foto s. a. Krvodajalski avtodom foto f.m. Danes se začenja 34. festival za nagrado Sergio Amidei. Program uvodnega dne bo pester že v jutranjih urah. Ob 9. uri bo v dvorani 2 Kinemaxa tečaj na temo filmske kritike, ki ga prirejajo v sodelovanju z novinarsko zbornico FJK, vodila pa ga bosta Sara Martin in Roy Menarini. Ob 10. uri se bodo začele že tradicionalne delavnice za najmlajše Amidei Kids s projekcijo filma Shaun, vita da pecora. Istočasno bodo v dvorani 3 predvajali prve tri epizode televizijske nadaljevanke Gomorra, ki so jo posneli po istoimenski knjigi Roberta Saviana. Z nadaljevanko Gomorra bo filmski festival prvič odprl vrata »long-running« pisanju in televizijskim serijam, ki so v zadnji letih postale zelo popularna oblika avdio-vizuelnega pripovedovanja. Ob 14.15 in ob 16.30 se bodo v dvorani 3 posvetili retrospektivi režiserja Älexa de la Iglesie, ki je letošnji dobit- EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. M Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE obvešča, da je na Goriškem v teku pred-vpis abonmajev za sezono 2015-16, ki nudi do 31. julija popust. Predstave bodo tudi letos izmenično na odru Kulturnega doma in KC Lojze Bratuž in bodo opremljene z italijanskimi nad-napisi. V abonmajsko ponudbo je vključen tudi brezplačni avtobusni prevoz; informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici od ponedeljka do petka 9.00-12.00 (ul. Brass 20, tel. 048133288, info@kulturnidom.it). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Terminator Genisys«. Dvorana 2: 20.00 - 22.15 »Terminator Genisys«. Dvorana 3: 20.00 - 22.10 »Ted 2« (prepovedan mladim pod 14. letom). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 -22.20 »Terminator Genisys«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Ted 2« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 18.15 - 21.00 »Terminator Genisys« (Digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 20.00 »Jurassic World«; 22.15 »Predestination«. nik nagrade za avtorski opus. Predvajali bodo prvo epizodo nadaljevanke Pluton B.R.B. Nero, nato pa italijansko verzijo celovečerca Películas para no dormir: La habitación del niño. Ob 18.30 bodo zavrteli film Perdita Durango. V dvorani 2 bo na vrsti črna komedija. Ob 14.30 bo na sporedu film Gente felice -Benvenuto, onorevole! v režiji Mina Loya, ob 16.15 pa celovečerec Brutti, sporchi e cattivi režiserja Ettoreja Scole. V večernih urah se bo dogajanje preselilo v sugestivni park vile Coroni-ni-Cronberg, v katerem se bo pričel tekmovalni program. Po projekciji kratko-metražnega filma Folk Reporter Parade v režiji Olivie Averso Pellis, ki se bo zavrtel ob 21.15, bodo nato predvajali celovečerec Short skin režiserja Chiarini-ja, prvi izmed sedmih filmov, ki se letos potegujejo za nagrado za najboljši scenarij. (av) Dvorana 5: »R...estate al Kinemax« 17.45 - 20.15 »Anime nere«; 22.15 »Poltergeist«. H Šolske vesti GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da sprejema potrditve in nove vpise za šolsko leto 2015-16 na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 11. do 13. ure; informacije po tel. 0481-531508, e-pošta: gorica@glas-benamatica.org. PRIPRAVA NA ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA V DIJAŠKEM DOMU »School« kamp za učence osnovne in srednje šole od 24. avgusta do 11. septembra: ponavljanje učne snovi, utrjevanje znanja, poučne ekskurzije, jezikovne delavnice, individualne inštrukcije s poklicnimi vzgojitelji in učitelji. Možna dva urnika: do 13.00 ali do 15.30 s kosilom; cena zelo ugodna. Vpisovanje do 17. julija oziroma do zasedbe mest po tel. 0481-533495 od 8.30 do 15.30. S Izleti POKRAJINA GORICA organizira v sodelovanju s pokrajinskim prevoznim podjetjem APT in združenjem Pro Loco iz Foljana-Redipulje avtobusne izlete na temo zgodovine prve svetovne vojne: 12. julija »Itinerarij Kras 2014+«: ogled zasebnega muzeja prve svetovne vojne v Martinščini in Debele Griže ter muzeja na prostem in obnovljenega topniškega rova. Zbirališče bo pred železniško postajo v Foljanu-Redipulji ob 9. uri, povratek je predviden ob 12.30. Cena vozovnice znaša 5 evrov, obvezna je najava. 16. in 23. julija, ob 21. uri večerni program »Luči in sence na Krasu prve svetovne vojne« (predavanje in špektakel); informacije po tel. 048191697, carso2014@provincia.gorizia.it; več na www.carso2014.it. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo dvodnevni avtobusni izlet 12. in 13. septembra za ogled Expo-ja v Milanu V Renčah tudi »juriš« V Renčah bo danes in jutri potekal krajevni praznik Mohorjevo, ki ga pripravljata tamkajšnja krajevna skupnost in društvo Kul-tu-ra. Današnje dogajanje bo šport-no-kulturno obarvano: ob 18. uri se v ren-škem športnem parku začenja z nogometnim, sledil bo še košarkarski turnir. V kulturni dvorani bo uro kasneje odprtje razstave slik, ki so nastale na mednarodnih ex-temporejih konec maja. Jutri ob 11. uri vabijo na prvi »kolesarski juriš« iz Renč na Trstelj, zbirno mesto kolesarjev bo v Renčah pri Goriških opekarnah. Popoldan sledijo turnir briškule, otroška likovna delavnica, športno-rekreacijski spust po reki Vipavi, na stojnicah se bodo predstavili renški zaselki, organizacije, društva in pobratena občina Štarancan, zvečer bo zabava ob glasbi. (km) in mesta Bergamo; informacije in vpisovanje do 12. julija v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (048178000), pri Milošu (tel. 380-4203829). KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju z Zadružno kraško banko tradicionalni enodnevni članski izlet na 14. Kmečki praznik - Srečanje slovenskih kmetov petih dežel, ki bo v soboto 25. julija v Železni Kaplji na Avstrijskem Koroškem. Cena izleta 25 evrov. Program izleta in odhod avtobusa bodo javili naknadno. Vpisovanje v uradih Kmečke zveze do četrtka, 23. julija, v Trstu: tel. 040-362941 / e.pošta: kzacts@tin.it, v Gorici: tel. 0481-82570 /e.pošta: kzgorica@tiscali.it in Čedadu: tel. 0432703119 /e.pošta: kz.cedad@libero.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 1. avgusta, tradicionalni piknik, povezan z izletom v Pesariis (občina Prato Carnico). Sledilo bo družabno srečanje z glasbo v Ovaru. Vpisnine po tel. 0481884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 048178138 (Sonja Š.); na račun 20 evrov. I!3 Obvestila AŠD SOVODNJE vabi na redni občni zbor v torek, 21. julija 2015, v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in So-vodnje v Sovodnjah v prvem sklicu ob 20.30 in v drugem ob 21. uri. VZPI DOL-JAMLJE vabi na obisk partizanske knjižnice v Jamljah, Prvomajska ulica 20, ob sobotah od 17. do 19. ure; informacije po tel. 333-1175798 (predsednik Jordan Semolič) ali tel. 3388399452 (tajnik Patrik Zulian). AŠZ DOM v sodelovanju z ZSŠDI-jem prireja košarkarski turnir 3 proti 3 11. in 12. julija na odprtem igrišču v Pevmi za kategorije under in over 16 ter over 40. Informacije po tel. 329-2718115 (po 16. uri) ali na domgorica@gmail.com. LETNIKI 1955 organizirajo skupno družabnost dne 25. julija; informacije in najave po tel. 349-3844137 (Massimilia-na) do 15. julija. Komisija za prevoze V Tržiču so ustanovili novo občinsko komisijo, ki se bo ukvarjala s prevozi in bo v pomoč županji Silvii Altran pri vodenju stikov s podjetjema Trenitalia in RFI ter z deželo. Komisija je nastala na pobudo načelnika svetniške skupine stranke SEL Gio-vannija Iacona; za njeno delovanje občina ne bo imela stroškov. Posebno pozornost bo komisija namenjala železniškemu prometu - tako potniškemu kot tovornemu, ki je po mnenju številnih Tržičanov vse prej kot dobro organiziran. Vozlov, ki jih je treba rešiti, je kar nekaj - od slabih železniški povezav do dotrajanosti železniške postaje. 0 Prireditve POKRAJINSKA FEDERACIJA ZELENIH prireja v ponedeljek, 13. julija, ob 20.30 v piceriji Lampione v Ul. Pellico v Gorici javno srečanje o centrali na biomaso v Tržaški ulici, potem ko je pred kratkim pokrajinska uprava prižgala zeleno luč za njeno gradnjo. Spregovorila bo Martina Luciani iz odbora #noBiomasseGO. V ROMANSU: ob jezerih FIPSAS poteka do 11. julija »Strofe dipinte di jazz«: danes, 10. julija, ob 18. uri Strofe dipinte djs; ob 20. uri koncert tria Glauco Ve-nier; ob 23. uri koncert tria Irie in Marca Bolfellija. 19. ZAMEJSKI FESTIVAL DIATON 2015 prireja v Jamljah od 10. do 12. julija AŠKD Kremenjak Jamlje v sodelovanju z recording studiom Burja: danes, 10. julija, ob 19.30 mednarodni turnir v malem nogometu; v soboto, 11. julija, ob 13.30 nogometni turnir, polfina-la, finala in nagrajevanje, od 20. ure dalje ples s skupino Radio Wave; v nedeljo, 12. julija, ob 10. uri odprtje kioskov, bolšji sejem na društvenem dvorišču, razstava člana Franka Boscarola z naslovom »Modeliranje«, ob 11. uri zbirališče traktorjev pri Komarjih na vrtnarstvu Tamara, ob 12.30 prihod traktorjev na prireditveni prostor, od 14. ure do 15.30 vpisovanje godcev na diatonično harmoniko, ob 16. uri začetek nastopov, nato podelitev priznanj udeležencem in nagrad zmagovalcem festivala Diaton 2015, sledil bo ples s skupino Trio Midva. Deloval bo dobro založen bife s pristnimi zvrstmi na žaru in z domačo kapljico. V RONKAH: ob 21.15 v parku Excelsior ali ob slabem vremenu v občinskem avditoriju potekajo »Poletna srečanja v knjižnici...kino«: danes, 10. julija, »Tor-neranno i prati« (Ermanno Olmi); vstop prost. ALCI obvešča, da bo v soboto 11. julija v Tumovi dvorani v KB Centru od 15. do 18. ure na sporedu julijsko srečanje Družinskih postavitev. Prijave: mari- Krvodajalska združenja iz vse pokrajine pozivajo svoje člane k darovanju krvi, saj so se v zadnjih tednih zaloge zelo zmanjšale. Krvodajalska akcija bo danes in 24. julija potekala v Krminu (za informacije tel. 370-3133082370), v Gra-dežu pa 17. julija. Od začetka junija sta transfuzijska centra v Gorici in Tržiču odprta od ponedeljka do sobote med 8. uro in 9.45, ob sobotah pa do 10.15. Kri lahko darujejo krvodajalci, ki so se za darovanje krvi vnaprej naročili, in tudi tisti, ki se niso. Iz krvodajalskih združenj vsekakor pozivajo svoje člane, naj se za darovanja raje naročijo, saj je to iz organizacijskih razlogov boljše. Naročila - tako za Gorico kot za Tržič - sprejemajo na telefonski številki 0481-592949 med 11. in 13. uro. V Ronkah so medtem med zadnjim zasedanjem občinskega sveta odobrili resolucijo, s katero je občinski svetnik liste Insieme per Ronchi Mauro Benve-nuto pozval upravo k pripravi pobud za ozaveščanje zlasti mladih o pomenu darovanja krvi. »Zadovoljen sem, da je uprava podprla moje predloge, saj je treba med krvodajalce zvabiti čim več ljudi,« poudarja Benvenuto. Z vsebino resolucije soglaša pokrajinsko združenje krvodajalcev, ki mu predseduje Feliciano Medeot. Po njegovih besedah so prejšnji teden na deželni ravni zbrali 1003 enote darovane krvi, vendar je bilo za transfuzije v FJK in drugih deželah uporabljenih 1243 enot krvi. V zbirnih središčih v Palmanovi in San Vitu al Ta-gliamento je na razpolago le 900 enot krvi, zaradi česar Medeot poziva k darovanju krvi; še zlasti je velika potreba po krvnih skupinah O-, O+, A- in B-. sa@zskd.eu, tel. 0481 531495 (pon. -pet. 9.00-13.00), ali SMS na tel.+39 327 0340677. TOMBOLA V DOBERDOBU: društvo Dob prireja v soboto, 25. julija, po tekmi Merkeduči - Grediščani (ki se bo odigrala ob 21. uri) tombolo na nogometnem igrišču. Tombola znaša 1000 evrov, činkvin pa 500 evrov. Prodaja listkov tombole poteka v vseh vaških trgovinah in gostilnah. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Silvino Poletto (od 7.30 do 9.00 bo ležal v mrliški vežici goriške splošne bolnišnice) civilni pogrebni obred v Kulturnem domu, sledila bo upepelitev; 11.30, Božo Gruntar iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavnem pokopališču. DANES NA PEČI: 11.00, Vito Čevdek (ležal bo v cerkvi od 9. do 11. ure) v cerkvi in na pokopališču. DANES V POLAČU: 11.00, Bruna Mar-izza vd. Mininel (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi v Polaču in na pokopališču v Foljanu. DANES V TRŽIČU: 10.50, Giuseppina Prodan vd. Gardoz iz bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališču; 11.00, Stenio Russi, blagoslov kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev. DANES V KRMINU: 10.00, Ida Cattarin vd. Spessot (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.30) v cerkvi Rosa Mistica in na pokopališču. Kulturni dom v Gorici in Slovensko kulturno gospodarska zveza se klanjata spominu na partizana in zagovornika sožitja Silvina Poletta. Ženi Neli, sinu Flaviju in ostalim svojcem izrekata iskreno in globoko sožalje. 01908380 / MNENJA, RUBRIKE Petek, 10. julija 2015 13 trst - Predsednik SSO Walter Bandelj z voditelji Kmečke zveze Teritorij za Slovence pomemben kot jezik TRST - Predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj se je v ponedeljek, 6. julija, srečal s predsednikom in deželnim tajnikom Kmečke zveze, Francem Fab-cem in Edijem Bukavcem. Sestanek z ustanovo, ki združuje slovenske kmete v Furlaniji Julijski krajini, je bil spoznavnega značaja in priložnost, da se novi predsednik SSO-ja seznani z njenim delovanjem, njeno organiziranostjo in programi. Srečanje je potekalo na sedežu Kmečke zveze v Trstu. Predsednik Fabec in tajnik Bu-kavec sta Bandlju predstavila prisotnost Kmečke zveze na Tržaškem, Goriškem in Videmskem ter njene strukture. Orisala sta programe in cilje, ki bi ustanovi omogočile, da se še dodatno okrepi ter tako postane dokončno izraz enotnosti slovenskih kmetov v deželi Furlaniji julijski krajini. Kmečka zveza je zelo zaskrbljena, ker se v zadnjih letih spreminja pristop do teritorija in to še posebno v uradih javne uprave, ki so pristojni za njegovo načrtovanje in urejanje. V deželi FJK se je tako postopoma uveljavil koncept omejevanja uporabe teritorija z uvajanjem vedno strožjih norm. To najprej prizadene kmetijski sektor in mu otežkoči ali celo zaustavi razvoj, kar še najbolj občutijo mladi kmetije, ki želijo v tradicionalno Posnetek s srečanja na sedežu KZ kmetijstvo uvajati nove oprijeme. Svet slovenskih organizacij in Kmečka zveza sta si enotna v prepričanju, da je teritorij temelj za obstoj narodne skupnosti. Od vedno je namreč teritorij predstavljal osnovo za razvoj kulture, jezika in gospodarstva. Predsednik SSO Walter Bandelj ter presednik in deželni tajnik Kmeč- ke zveze Franc Fabec in Edi Bukavec so srečanje zaključili z ugotovitvijo, da je pozornost do vprašanj, ki zadevajo teritorij narodne manjšine nezadostna tudi v okviru slovenske manjšine in njene civilne družbe. V tem smislu bi morali pozornost in prizadevanje za razvoj teritorija postaviti na isto raven, kot je skrb za slovenski jezik. ljubljana - S 44 glasovi za in 19 proti Državni zbor sprejel zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev Poslopje Državnega zbora v Ljubljani LJUBLJANA - Poslanke in poslanci so včeraj s 44 glasovi za in 19 proti sprejeli zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki so ga v parlamentarno proceduro vložili poslanci NSi. Z zakonom se urejajo postopki do trenutka, ko se neko grobišče vpiše v register in se uvrsti v kategorijo vojnih grobišč. Zakon naj bi po prepričanju predlagateljev pripomogel k izpolnjevanju civilizacijskih norm, kot so pokop po vojni pobitih, pravica do groba in pravica do spomina. Zakon ne posega v obstoječi zakon o vojnih grobiščih, saj ta obravnava registrirana vojna grobišča, zatrjujejo. Poudarek zakona je na odkrivanju doslej prikritih vojnih grobišč, njihovi označitvi v naravi, vpisu v register vojnih grobišč in postavitvi spominskih znamenj v skladu z zakonom o vojnih grobiščih. V njem so poleg tehničnih postopkov za urejanje prikritih grobišč določene tudi pristojnosti komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. V parlamentarni razpravi so naklo- njenost zakonu poleg predlagateljev namenjali tudi v SMC, v SDS pa ga niso niti podpirali niti mu niso nasprotovali. Preostale poslanske skupine mu ob nekaterih izjemah niso bile naklonjene. Poslanke in poslanci so včeraj razpravljali zlasti o dopolnilu poslancev ZL, s katerim so ti predlagali umik prvega člena zakona. V njem je opredeljeno, da zakon temelji na mednarodnem humanitarnem pravu in na nekaterih mednarodnih resolucijah, med njimi na resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu. Poslanec SMC Mitja Horvat je v razpravi med drugim izpostavil, da sprava ni enkratno dejanje, ampak proces. Temeljni kamen za ta proces pa je, da se neha prikrivati dejstva, je dejal. Njegov poslanski kolega Dragan Matic je dodal, da gre za tehničen zakon, ki je v službi občih civilizacijskih vrednot. Politiziranje o tem, da naj bi skušali z zakonom preurejati zgodovino, v tem pogledu po njegovih besedah ni na mestu. Poslanka SDS Eva Irgl je dejala, da cenijo vsakršen napor v smeri urejanja teh vprašanj, vendar pa predlog po njenih besedah temelji na napačnih izhodiščih, in sicer iz zakona o vojnih grobiščih. O predlogu ZL pa je poslanka Eva Irgl dejala, da je neodgovorno vlagati dopolnilo, ki nasprotuje osnovnim civilizacijskim normam. Po mnenju vodje poslanske skupine DeSUS Franca Jurše pa bi bilo problematiko mogoče urediti z dopolnitvijo obstoječega zakona o vojnih grobiščih oz. v prvi vrsti z njegovim izvajanjem. Glede obravnavanega predloga pa je med drugim opozoril na nejasen pravni status komisije za reševanje vprašanje prikritih grobišč. Ni namreč jasno, ali gre za posvetovalni organ vlade ali upravni organ, je dejal Jurša. Tudi po oceni vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana bi bilo bolje prenoviti obstoječi zakon. Ravno na njegovi podlagi je bilo okoli 600 prikritih grobišč sploh lahko evidentiranih. Ob tem je zavrnil očitke, da naj bi nasprotoval spravi, če nasprotuje predlogu. Poslanka ZL Violeta Tomič je ocenila, da ne gre za tehnični, pač pa za ideološki zakon, ki »vpeljuje zgodovinski revizio-nizem«. Takšne očitke je predsednica NSi Ljudmila Novak zavrnila. Kot je poudarila, želijo zgolj tehnično urediti to področje, kdor s to temo nabira politične točke, pa je po njenih besedah politikant. Vodja poslanske skupine ZaAB Jani Moderndorfer pa je dopolnilo ZL označil za primerno. Kot je poudaril, ne vidi nobenega razloga, zakaj zakon ne bi vzdržal, če se hkrati ne izreče podpora resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmih. Zmotilo ga je tudi, da bosta za področje pristojni dve ministrstvi - poleg ministrstva za delo tudi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. PISMA UREDNIŠTVU Tri muhe na en mah 1. Drobno im-pertinentno vprašanje "tržaškemu odličnjaku" in "dijaku" Tamari Stavar (Ker pravi v rubriki "pogovor z odličnjaki" v Prim. dnev. z dne 5. julija 2015, da že "Od malega je želela postati inženir in arhitekt.) Draga Tamara, najprej čestitam za stotico! Ne zgodi se vsak dan, da skoči lahka kot perce z graciozno pirueto ali saltom mortale v naprsni žepek, saj gre za bolj redek zadetek, zategadelj še bolj cenjen. Ne gre mi pa v glavo, zakaj si že od mladih nog želi šolarka in dijakinja kot ste vi, postati inženir in arhitekt, skratka se za dosego tega - po vašem implicitnem mnenju - višjega in očitno izrazito moškega poklica, nameravate odreči svoji... ženstvenosti. Ne bi bilo bolj enostavno, da bi vsaj dijakinja in odličnjakinja z diplomo srednje šole v žepu, stremela za tem, da po opravljeni univerzi, postane kar inženirka in arhitektka? Podobno kot Špela Kuhar, Vesna Hrvatin, Mateja Česen, da navedem kot primer vsaj nekaj slovenskih arhitektk In Sonjo Za-gorc, Mašo Zalaznik ter Barbaro Ga-šperlin kot inženirke? Še enkrat: čestitam in želim vse dobro bodoči inženirki ali arhitektki! Take ukaželjne s ciljem pred očmi, so mi rekli, ki jih učenje ne dolgočasi, marveč poživlja, zmorejo celo postati eno in drugo. 2. Dr. Borisu Mlakarju, znanstvenemu svetniku Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani se prisrčno zahvalim za prispevek v Prim. dnev. z dne 13. junija 2015, z naslovom "Kaj o umoru Stanka Vu-ka hrani Osrednji državni arhiv v Rimu?" Sprva - sredi svoje v Primorcu precej davno že napovedane prevajalske kampanje, ki mi bo pobrala ves čas - sem čakala, da se bosta vsaj novinar Martin Brecelj in moj sorojak zgodovinar dr. Jože Pirjevec oglasila, ker ni v Rimu dr. Mlakar našel nič, - ma ama baš ništa - kar bi bilo v prid njune ob-sodbene teorije (?) zgolj na podlagi in-dicev, z izdatno pomočjo metode (!) "rekla in kazala". Nič tudi za in proti Blisku, kateremu se grem jaz v tej 70 let stari pravdi samooklicano odvetnico in zagovornico, oziroma zagovarjam tezo, da brez neizpodbitnih dokazov ne sprejmem nobene obtožbe proti nikomur, naj bo še tako indi-ciran in na splošno oklevetan. In za nameček je lahko tudi poklicni kriminalec. Neki moji prijatelji, ki pa še najrajši za mojim stolom kibicirajo, ne marajo se oglašati javno, kaj še, da bi stopili v malo časopisno areno v Pismih uredništvu Primorca, kjer se rada oglašam, ki pa jih po politični plati tudi "fascinira" ta trojni umor, mene bolj literarno in človeško kot politično, so bili prepričani, da se bo oglasil sin dr. Zajca, kar sem kot verjetnost vnaprej izključevala, rekoč - seveda brez dlake na jeziku - da se njemu sploh ne izplača spraševati preveč, ker bi utegnil zvedeti na račun očeta kaj povsem nepričakovanega in neprijetnega, naj oče le počiva v miru, morebitni dvomi pa naj sinu prizanesejo in naj mu ne nagrizejo spomina nanj. Saj se tudi dr. Mlakar po nekem nedvoumnem citatu v prispevku nekoliko ... sprenevedavo pietetno le sprašuje: "Je bil s tem mišljen Drago Zajc?" Kdo pa? Kazalo bi vprašaj - zaradi resnicoljubnosti - spremeniti v klicaj. Pieteta gor, pieteta dol, z njo vsaj v tem primeru se ne bomo prebili do (znanega terceta?) ubijalcev ali do solista (po Brecljevem in Pirjevčevem evangeliju). Nasprotno, ne bomo prišli nikamor. Obtičali pri indicih, ki očitno nekaternikom zadostujejo, kdove zakaj, iz površnosti ali zaradi manj čednih in bolj pristranskih ali oportunih razlogov? Neki moj prijatelj in sogovornik mi je namignil, da je dr. Mlakar v Rimu pozabil pogledati tam pa tam ... in še nekje drugje. Rekla sem Ma mu: pa mu piši, kaj samo meni praviš? Izpostavi se tudi ti. Več kot kamenjali te ne bodo, se splača riskirati. Poglej mene: sem še živa. Le neki anonimnež - na svojo roko ali po naročilu? - me zasuva s starimi Demokracijami, kjer Ivo Zajdela na svoj specifični način, ki ni v svaštvu s pohvalo, opisuje partizanskega "narodnega heroja", kot no-toričnega "morilca", z doprsnim kipom v Sežani. Prizadevni pošiljatelj očitno bere Primorski dnevnik, ker jaz sem v vsem svojem že odločno predolgem življenju prvič pisno omenila Bliska in se z njim ukvarjam le v toliko, v kolikor so mu brez neizpodbitno trdnih dokazov naprtili na ramena vso krivdo, kar je zame nevzdržno, ker krivda lahko je in z isto lahkoto je sploh ni, dokažite, in bom verjela. Politika pa ni bila nikoli torišče mojega zanimanja, preveč spreminjasta, kot jegulja zvita, spolzka in neulovljiva, skoz in skoz kameleonska in podkupljiva. Pa še misliti ne smeš največkrat s svojo glavo, marveč s tisto, včasih prav zel-nato, vrhovščekov, kar se meni prav ne da, kratko malo ne zmorem, sem preveč neodvisna republika ženskega formata. A o tem kdaj drugič, ker gre že za novo ali dodatno poglavje, ki v tem zapisu ne bo našlo prostora. 3. Tudi časnikarju Martinu Brec-lju dolgujem še vedno odgovor na odgovor Še malo naj potrpi, pa bo. Tisti moj prevajalski teden, ki sem ga omenjala Davidu Bandlju v svojem odgovoru na njegov odprti odgovor(ček) -glej PD z dne 31. marca 2015 - se je, vis maior, po sili razmer razvlekel v nekaj mesecev, saj sem medtem prevedla po revijalnih omenjenih prispevkih za navrh še tri zbirke haikujev, ki so že v tisku, vsak čas bodo izšle, končujem prevod zbirke Josipa Ostija" Tutti gli amori sono eccezionali", prevod zbirke haikujev Primoža Reparja "Alchimia delle palpitazioni cardiac-he", prevod izbora pesmi Tomaža Pavčka (hči Saša je sicer nad menoj že obupala, a prej ko slej jo bom še presenetila, da bo kratko in malo padla na ... Ne, le... vznak) in končujem prevod izbora pesmi Vinka Moderndorferja. Plus tri knjige, eno debeluško na 520 straneh in dve bolj suhceni, so tudi tik pred zdajci, torej 10 knjig na vidiku (!!!), da tudi jaz malce pripomorem gospe Ildi Košuta, tisti od novega kulturnega centra na trgu Oberdank v Trstu in ji s ... frišno bralno zelo poceni ruobo napolnim kakšno stransko polico. Jaz namreč dajem prednost poeziji, na škodo vsega drugega. Itak trojni umor sodi med ... večne teme, nam ne more ubežati. Prej ko slej ga bodo, taki kot sem jaz - volitivni - razvozlali, ne le vsake kvatre načenjali v prid tekočih političnih imperativov in nato, ko se stvari malce drugače zasukajo, kot so predvidevali, ga (o)pu-stali na pol poti s kakšno napol blesavo izjavo, ki pušča iz vseh luknjastih strani, a jih ne moti, ker računajo, da smo dovolj zabiti, da jim slepo verjamemo. Itak, kot pravi pesnik Boris A. Novak, - navajam ga prosto - ... se preteklost stalno spreminja, edino prihodnost je ista. Nikogaršnja, prazna in čista, skrivnostna kot praznična skrinja .... Vladar po minulosti lista in trga spomin, da izginja ... Edino prihodnost je sinja. Nihče se je še ne spominja ... Ni skratka še potrebe, da jo kdo spreminja le sebi in svojim v prid. Nasvide-nje kmalu. jolka milič ig 1 4 Petek, 10. julija 2015 APrimorski r dnevnik Cesar še zvest Chievu VERONA - Slovenski reprezentančni branilec Boštjan Cesar je ravno na svoj 33. rojstni dan podaljšal pogodbo s Chievom še za tri sezone do leta 2018. Cesar bo v klubu iz Verone tako preživel kar osem sezon, doslej je za leteče osličke zabil pet golov na 149 tekmah. V reprezentančnem dresu je od leta 2003 zbral rekordnih 83 nastopov, v tem času pa zabil šest zadetkov. V klubu iz Verone bo v naslednji sezoni igral tudi Valter Birsa, mladi Damir Bartulovič pa je član mlade selekcije Chieva. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu R Nikoli še tako slabo ZÜRICH - Odkar Mednarodna nogometna zveza Fifa objavlja svojo jakostno lestvico, Italija še nikoli ni bila na njen tako slabo uvrščena kot je zdaj. Padla je namreč na 17. mesto, prehitele so jo tudi reprezentance Slovaške, Walesa in Avstrije. Na prvo mesto se je kljub porazu v finalu južnoameriškega prvenstva proti Čilu prebila Argentina. Svetovni prvaki Nemci so zdrsnili na drugo mesto, Belgija je tretja, Kolumbija četrta, Nizozemska peta, Brazilija pa šesta. Slovenija je na 49. mestu. tenis - V ženskem finalu Wimbledona Serena Williams proti Španki Muguruzi Veteranka in debitantka kolesarstvo - Tour de France Vodilni Tony Martin si je zlomil ključnico Eriterjec oblekel pikčasto majico najboljšega hribolazca LE HAVRE - Šesta etapa dirke po Franciji od Abbevilla do Le Havra, dolgi 191 km, je bila v lepem sončnem vremenu razmeroma mirna, a je kljub temu postregla s presenečenjem. Vodilni v rumeni majici Tony Martin je kilometer pred ciljem padel na tla (s sabo je potegnil tudi Vincenza Nibalija. Z bolečim izrazom na obrazu in velikimi težavami je nadaljeval do cilja, tako da je kolo vozil le z eno roko, pregled v bolnišnici pa je pokazal, da si je zlomil ključnico. Dirka je zanj tako končana, s čimer je že drugi nosilec rumene majice na letošnjem Touru s takšno usodo. Po padcu se je predčasno poslovil tudi Švicar Fabian Cancellara. Etapo je osvojil Zdenek Štybar, Eritrejcu Danielu Teklehaimanotu (MTN - Qhubeka) pa so se uresničile otroške sanje, saj je prevzel pikčasto majico za najboljšega na Touru na gorskih ciljih. Teklehaimanot je bil skupaj s Kennethom Van Bilsnom (Cofidis) in Perrigom Quemeneurom (Europcar) protagonist zgodnjega pobega, med katerim je pridno zbiral točke na letečih ciljih po vzponih. Skupno: 1. Tony Martin (Nem/Etixx-Quick) 22.13:14; 2. Christopher Froo-me (VBr/Sky) + 0:12; 3. Tejay van Garderen (ZDA/BMC) 0:25; 4. Peter Sagan (Slk/Tinkoff-Saxo) 0:27; 5. Tony Gallopin (Fra/Lotto Soudal) 0:38; 6. Greg Van Avermaet (Bel/BMC) 0:40. Koprski nogometaši naprej KOPER - Nogometaši Kopra so na povratni tekmi kvalifikacij prvega kroga evropske lige v Kopru igrali neodločeno z islandskim Vikingurjem 2:2 (1:0) in se uvrstili v naslednji krog s skupnim izidom 3:2. Slovenska ekipa je na prvi tekmi v Reykjaviku zmagala z 1:0. Njihov prihodnji nasprotnik bo že prihodnji teden splitski Hajduk. Iz tekmovanja pa sta izpadli Domžale in Celje. Dragič podpisal pogodbo MIAMI - Najboljši slovenski košarkar Goran Dragic je uradno podpisal petletno pogodbo za Miami Heat, za katerega je Dragic igral že doslej. Ameriški mediji so že v začetku meseca poročali, da sta se Miami in slovenski zvezdnik dogovorila za petletno pogodbo, vredno okrog 90 milijonov dolarjev (80 milijonov evrov), s čimer je Dragič na lestvici slovenskih zaslužkarjev NBA prehitel Raša Nesterovica (50 milijonov dolarjev). »Ko smo prejšnjo sezono pripeljali Gorana, smo vedeli, da je tak igralec in osebnost, kakršnega želimo vključiti v našo kulturo ekipe Heat. Njegova hitrost, sposobnosti in pogled na košarko so pravšnji za vodenje naše ekipe,« je prek spletne strani kluba sporočil predsednik Miamija Pat Riley. UNDER 20 - EP v Lignanu: Litva - Slovenija 85:60, Belgija - Italija 66:60. HOKEJ IN LINE - Svetovno prvenstvo, četrtfinale: Kanada - Slovenija 6:5 (0:3, 0:1, 5:0, 1:1). ATLETIKA - Diamantna liga v Lozani, izid sezone: Ana Čičerova (Rus), 2,03 m v skoku v išini. Španka Gabrine Muguruza (21 let) se je v finale Wimbledona uvrstila prvič, doslej pa je osvojila le en turnir WTA. Njena jutrišnja tekmica Serena Williams je v Londonu slavila že petkrat ansa WIMBLEDON - Američanka Serena Williams in Španka Garbine Muguruza sta finalistki teniškega turnirja za grand slam v Wimbledonu. Williamsova, sicer prva nosilka turnirja z nagradnim skladom 37,17 milijona evrov, je v polfinalu premagala Rusinjo Marijo Šarapovo s 6:2 in 6:4, Španka pa je bila boljša od Poljakinje Agnieszke Radwanske s 6:2, 3:6 in 6:3. Mlajša od sester Williams (33 let) se je že osmič uvrstila v finale v Wimbledo-nu, jutri pa bo naskakovala že svojo šesto posamično zmago na tem tradicionalnem turnirju. Williamsova je v All England Clu-bu slavila že v letih 2002, 2003, 2009, 2010 in 2012, v svoji bogati biografiji pa ima še po šest zmag na odprtem prvenstvu Avstralije v Melbournu in odprtem prvenstvu ZDA v New Yorku ter tri na odprtem prvenstvu Francije v Parizu. V polfinalnem obračunu je povsem razorožila Šarapovo, sicer zmagovalko tega turnirja iz leta 2004. Prvi niz je zanesljivo dobila s 6:2, nekaj več znoja je prelila v drugem nizu, na koncu pa vendarle, potem ko je v peti igri odvzela servis Rusinji, zasluženo slavila končno zmago. V velikem finalu jo čaka obračun z dvanajst let mlajšo Španko Garbine Muguruzo, ki je po uri in 56 minutah premagala Rad-wansko. V Venezueli rojena 21-letna Španka je dosegla največji uspeh v svoji karieri in se prvič uvrstila v veliki finale turnirja za grand slam. Španske barve v velikem finalu najbolj slovitega turnirja na svetu je nazadnje zastopala Arantxa Sanchez-Vicario davnega leta 1996, Garbine Muguruza pa si je z uvrstitvijo na odločilen dvoboj v Wimble-donu že zagotovila svojo prvo uvrstitev med «top 10» najboljših igralk na svetu. Garbine Muguruza, ki je doslej dosegla le eno turnirsko zmago - lani je slavila v avstralskem Hobartu -, je v prvem setu pet let starejšo in veliko bolj izkušeno poljsko tekmico zasenčila v vseh teniških prvinah, v nadaljevanju pa se je Poljakinja vendarle otresla pritiska in v šesti igri izenačila na 3:3, nato pa dobila naslednje tri igre za 6:3. V odločilnem tretjem nizu je sprva kazalo na zmago Radwanske. 14-kratna zmagovalka turnirjev WTA in pred tremi leti celo druga igralka na jakostni lestvici je namreč takoj naredila «break», a ji je Španka vrnila z enako mero že v naslednji igri. Odločitev o zmagovalki je padla v šesti igri, ko je Gar-bine Muguruza odvzela začetni udarec Rad-wanski ter nato osvojila svojega za vodstvo s 5:2, v deveti igri pa - navkljub vidni, a razumljivi živčnosti - vendarle zmagala s 6:3. Danes bodo na veliko sceno stopili najboljši štirje teniški igralci. Najprej bo polfi-nalni dvoboj Novak Dokovič (Srb/1) - Richard Gasquet (Fra/21), nato pa še Andy Murray (VBr/3) - Roger Federer (Švi/2). ■ II« v« I • v «v v Izključili žvižgača ZURICH - Mednarodna nogometna zveza Fifa je doživljenjsko iz svojih vrst izključila nekdanjega ameriškega nogometnega funkcionarja Chucka Blazer-ja, ki je s svojimi priznanji o prejemanju podkupnin zamajal temelje svetovne nogometne organizacije ter posledično tudi mandat dolgoletnega predsednika organizacije Seppa Blatterja.Blazer je na zaslišanju že pred leti priznal, da je skupaj s kolegi iz Fife prejemal podkupnine pred glasovanji o gostiteljih SP v nogometu leta 1998 in 2010. Prav pričanje Fifinega skesanca oziroma žvižgača Blazerja je temelj preiskave ameriškega pravosodja in švicarskih oblasti, ki preiskujejo vrsto hudih nečednosti v vrhu krovne svetovne nogometne hiše. Platini, rotim te! ZAGREB - Hrvaški premier Zoran Milanovič je v zelo osebnem in čustvenem pismu prosil predsednika hrvaške vlade predsednika Uefa Michela Plati-nija, naj ne izključi Hrvaške iz evropskih tekmovanj po incidentu s svastiko na igrišču splitskega Poljuda med tekmo proti Italiji. V najslabšem primeru Hrvaški, ki je vodilna reprezentanca skupine H, grozi izključitev z evropskega prvenstva 2016 v Franciji. Zaradi rasističnih izpadov hrvaških navijačev je morala Hrvaška že proti Norveški igrati pred praznimi tribunami. Olimpija proti Trentu BARCELONA - V predtekmovanju evropskega pokala bodo nasprotniki Uniona Olimpije češki Nymburk, španski Bilbao, francoski Nanterre, nemški Bonn ter italijanski Trento. V Barceloni je bil opravljen tudi žreb elitne evrolige. Evropski prvak Real Madrid bo igral v težki skupini skupaj z udeležencem zadnjega zaključnega turnirja Fenerbahčejem, zmagovalcem evropskega pokala Himkijem, beograjsko Crveno zvezdo, Bayernom iz Münchna ter Strasbourgom. Skupina A: Real Madrid, Fenerbahče, Himki, Crvena zvezda, Bayern München, Strasbourg; skupina B: Olympiakos, Efes Istanbul, Laboral Kutxa Vitoria, Emporio Armani Milano, Cedevita Zagreb, Limoges; skupina C: FC Barcelona, Panathinaikos, Lokomotiva Krasnodar, Žalgiris Kaunas, Pinar Karsiya-ka Izmir, Zielona Gora; skupina D: CSKA Moskva, Maccabi Tel Aviv, Uni-caja Malaga, Bamberg, Darušafaka Istanbul, Sassari. košarka - Za nastop v deželni C-ligi K Boru Radenski se vrača nekdanji kapetan Daniel Crevatin Ostajajo tudi Marusic in glavnina lanskih igralcev - Odšla Bocciai in Pizziga Članska ekipa Bora Radenska, ki bo že sedmo leto zapored nastopila v deželni košarkarski C ligi, je praktično že sestavljena. Najbolj se veselijo povratka v ekipo večletnega kapetana Daniela Crevatina (letnik 1987), organizatorja igre, ki je bil pri Boru že od otroških let in je zaradi službenih obveznosti v zadnji sezoni igral v Miljah v promocijski ligi. Iz Ronk prihaja v moštvo potrjenega trenerja Deana Oberdana play-maker Jacopo Marchesan, letnik 1992, ki je košarkarsko zrasel pri tržaški Azzurri in nato na članski ravni igral tudi v Miljah. Še naprej bodo nosili Borov dres potrjeni kapetan Miran Bole, Enrico Albanese, Giacomo Basile, Niko Daneu, Martin Devčič, Manuel Doz, Alberto Favretto, Ilja Kocijančič, Mat-teo Marusic in Alessandro Scocchi, torej glavnina lanske ekipe. Dimitri Bocciai in Mattia Pizziga ne bosta več igrala za Bor, položaj Luce Bonetta in Marka Medena pa še ni dokončno določen. V člansko postavo bo vključenih še nekaj mladincev. Daniel Crevatin ŠZ Dom prireja v Pevmi turnir 3x3 Jutri in v nedeljo bo na odprtem igrišču v Pevmi pri Gorici košarkarski turnir 3x3, ki ga prireja AŠZ Dom. Prijavijo se lahko ekipe vseh starosti, dobrodošle pa so tudi mešane oz. ekipe s predstavnicami nežnega spola. Zbirališče jutri ob 16. uri na igrišču. Vpisnina znaša 5 evrov na osebo, predvidene so nagrade. Na sporedu bodo tudi stranska tekmovanja, na katera se lahko vpišejo vsi, kot npr. met trojk, K.O. ipd. Na prizorišču bo deloval dobro založen kiosk z mesom na žaru in pijačo. Za glasbo bo skrbel DJ Zappa. V primeru slabega vremena bodo tekme odigrane v Kulturnem domu v Gorici. Za prijave in informacije je na voljo tajništvo Doma (tel. +393292718115 ali domgorica@gmail.com), ekipo pa je mogoče vpisati preko Fa-cebook strani dogodka, ki se glasi Street basket 3 vs 3. (av) V Doberdobu finale turnirja ŠZ Mladost Na turnirju ŠZ Mladost v Doberdobu bodo drevi polfi-nalne tekme (od 20.00 dalje). Jutri bo na sporedu še sklepni del: 20.00 za 3. mesto (ženske), 20.45 za 3. mesto (moški), 21.30 finale ženske, 22.15 finale moški. / RADIO IN TV SPORED Petek, 10. julija 2015 15 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.35, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 Estate in diretta 16.50 Nad.: Che Dio ci aiuti 17.45 La posta del cuore 18.50 Igra: Rea-zione a catena 20.30 TecheTecheTe 21.20 Gli italiani hanno sempre ragione 23.40 I Nostri Angeli RAI2 RAI3 RAI4 23.15 Nad.: Chiamata d'emergenza 14.50 Anica - Appuntamento al cinema 14.55 Nad.: Fine secolo 16.50 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.55 Novice 18.00 Nad.: Batticuo-re 18.40 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Ho sposato uno sbirro 21.20 Film: Cime tempestose (dram.) _RETE4_ 6.40 Serija: Miami Vice 9.15 Nad.: Cuore ri-belle 9.45 Ricette all'italiana 10.30 20.30 Dalla vostra parte 11.3018.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signo-ra in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.25 Film: La dolce ala della giovinezza (dram.) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore CIELO 12.15 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.1515.15 MasterChef Italia 16.15 Buying & Selling 17.15 Case in rendita 18.15 Fratelli in affari 19.15 House of Gag 21.10 Quattro matrimoni in Italia 23.15 Love, Jessica DMAX 12.30 19.30 Banco dei pugni 13.20 20.20 Recupero crediti 14.10 Superhuman: vero o falso? 15.05 Cacciatori di fantasmi 15.55 Texas Tarzan 16.50 A mani nude della pa-lude 17.45 Salt Lake Garage 18.35 Fuori di veranda 21.10 River Monsters 22.00 Uo-mini d'acciaio 6.15 Nad.: Il tocco di un angelo 7.00 Serija: Le sorelle McLeod 8.25 Serija: Il nostro amico Charly 9.55 13.30 Rubrike 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 17.50, 18.15, 20.30, 23.35 Dnevnik in vreme 14.00 Serija: Omicidi nell'alta societa 15.35 Serija: Senza traccia 17.00 Serija: Guardia costiera 18.00 Šport 18.50 Serija: Il commissario Rex 21.00 Nan.: I nostri cari vicini 21.05 LOL 21.15 Serija: Body of Proof 6.30 Rassegna stampa 8.00 Agora 10.15 Film: Le fatiche di Ercole (pust.) 11.55 14.00, 18.55, 23.20 Dnevnik in vreme 12.15 The Cooking Show - Il mondo in un piat-to 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.55 Rubrike 15.20 Kolesarstvo: Tour de France 2015, 7. etapa 17.15 Tour Replay 18.00 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.10 Serija: Kebab for Breakfast 20.35 Nad.: Una mamma imperfetta 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.05 La grande sto-ria 0.00 Radici - L'altra faccia dell'immi-grazione 12.35 19.35 Once Upon a Time 13.2019.30 Rai Player 13.30 Kyle XY 14.20 The Collector 15.10 Robin Hood 16.00 The Lost World 16.50 Warehouse 13 17.40 Novice 17.45 Film: Baron on the Cannonball (pust.) 20.20 Star Trek: Next Generation 21.10 Film: Blood and Chocolate - La cac-cia al licantropo e aperta (dram.) 22.40 Wonderland 2015 23.20 Anica - Appun-tamento al cinema 21.15 Film: Poseidon (dram., '06, i. J. Lucas, K. Russell) 23.30 Film: Il Bounty (pust., '84, i. A. Hopkins, M. Gibson) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Film: La banda Olsen alla ricerca dell'oro nero (kom.) 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.05 Nad.: Il segreto 16.15 Film: La Principessa cerca la-voro (kom.) 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Paperissima Sprint - Estate 21.10 Segreti e delitti _ITALIA1_ 6.55 Serija: The Middle 7.40 Risanke in otoške oddaje 9.30 Nad.: Smallville 11.25 Serija: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 13.45 Nan.: Simp-sonovi 14.35 Nan.: American Dad! 15.05 Nan.: Futurama 15.30 Nan.: Due uomini e mezzo 16.20 Nan.: Camera Cafle 16.30 Serija: Royal Pains 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Serija: The Night Shift _IRS_ 12.35 Film: Strana la vita (dram.) 14.40 Film: Toto e Peppino divisi a Berlino (kom.) 17.05 Film: Surcouf, l'eroe dei sette mari (pust.) 19.10 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: True Legend (akc.) 23.30 Film: Boxer dalle dita d'ac-ciaio (pust.) LA7 23.25 Film: Ringu - The Ring (horor) _RAI5_ 14.10 La Terra vista dal cielo 15.10 Wild Italy 16.05 I buongustai dell'arte 17.05 I predatori dell'arte perduta 17.55 Novice 18.00 20.45 Memo - Teatro l'agente culturale 18.30 This is Opera 19.15 Tutti i segreti di un'opera d'arte 20.10 Come si guarda un'opera d'arte 20.35 Rai Player 21.15 TuttoDante 0.10 Ghiaccio bollente 0.15 Dok.: Get Up, Stand Up - The Story of Pop and Politics RAI MOVIE 13.4017.35 Rai Player 13.45 Film: The Grey (triler, '11, i. L. Neeson) 15.45 Film: L'amo-re impossibile di Fisher Willow (dram.) 17.30 Novice 17.40 Film: I ragazzi di Camp Siddons (dram.) 19.30 Film: Fantoz-zi contro tutti (kom., It., '80) 21.15 Film: The Big Bang (akc., '10, i. A. Banderas) 23.15 Film: Il segreto dei suoi occhi (dram.) RAI PREMIUM 10.45 Nad.: Un posto al sole 11.45 19.30 Nad.: Terra Nostra 12.35 19.25 Rai Player 12.40 Nad.: Anita Garibaldi 13.35 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 14.05 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria d'estate 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Navarro 16.20 Serija: Ironside 18.05 Serija: Il commissario Cordier 20.30 In onda 21.10 Il meglio del Paese delle meraviglie 23.10 Special Guest 22.55 Alaska: le regine dell'oro 23.45 Video del tubo SLOVENIJA1 5.50 16.25, 22.45 Poletna scena 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 9.20 Kviz: Vem! 9.50 Nad.: Moji, tvoji, najini 10.40 Slovenski pozdrav 12.00 Sam Sebastian: Šesti čut 12.20 10 domačih 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.00 Otroški program: OP! 17.30 Nad.: Presneto štirinajsto 17.55 Novice 18.20 Nad.: Vrti-čkarji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Festival Vurberk 2015, 1. del 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.20 Polnočni klub SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.30 Moja soba 9.00 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 9.20 19.05 Točka 10.15 Dobro jutro 11.55 Slovenski utrinki 12.40 Mozartine 13.55 Dok. serija: Razkrivanje preteklosti 14.20 Dok. odd.: Moj pogled na znanost 14.45 Pisave 15.30 Kolesarstvo: dirka po Franciji, vključitev v prenos 17.40 Nan.: Začnimo znova 18.10 Zvezdana 18.40 Dok. odd.: Kulturne terase 20.00 Dok. serija: Koreja - nikoli več ena? 20.55 Nan.: Da, gospod premier 21.30 Nad.: Broadchurch 22.20 Film: Marnie (triler, '64, r. A. Hitchcock) _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Film: Neka druga obala (dram.) 15.35 Alpe Jadran 16.05 Nautilus 16.35 Folkest 2013 18.00 To bo moj poklic 18.25 Ljudske zgodbe s Krasa 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Potopisi 20.30 Vse kaj drugega kot ljubka koncertna predstava Massima Spi-nettija 21.45 Dok.: Zgodovina Združenih držav Amerika LA7D 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Cuochi e fiamme 8.15 I menu di Be-nedetta 11.00 Cuochi e fiamme 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Crossing Jordan 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 19.00 The Dr. Oz Show 21.10 Serija: Josephine, ange gardien TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 21.00 Ring 12.30 Aktualno: Musa Tv 12.45 Italia economia e prometeo 12.55 Le ricette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in di-retta 20.00 Happy Hour LAEFFE 10.4518.40 Bourdain: Cucine segrete 12.50 Il cuoco vagabondo 14.50 Il re dello street food 16.00 Silvia, pepe quanto basta 16.35 Jamie: Menu in 15 minuti 19.45 Novice 20.05 Citta nascoste 21.10 Film: Oggi e gia domani (dram.) 22.50 Nad.: Omicidi tra i fiordi 22.25 Baladoor Jazz Festival 23.10 Arhivski posnetki _POP TV_ 7.00 Risanke 8.40 10.30, 11.40 Tv prodaja 8.55 17.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.45 Nad.: Grehi preteklosti 12.10 Enostavni obroki Rachel Allen 12.40 MasterChef Slovenija 14.00 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 15.05 Nad.: Dubrovniška zora 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 17.0018.55, 23.25 Novice 21.00 Film: Mumija 23.20 Eurojackpot 0.00 Film: 007 - Octopussy (akc., '83) _KANAL A_ 7.00 18.00, 19.45 Svet 7.55 10.45 Pazi, ka- Petek, 10. julija Slovenija 2, ob 22.20 Marnie ZDA 1964 Režija: Alfred Hitchcock Igrajo: Sean Connery, Tippi Hedren, Diane Baker, Martin Gabel in Louise Latham V resnici si je Alfred Hitchcock želel, da bi v filmu v glavni vlogi nastopila Grace Kelly, a monaški princesi to ni bilo več dovoljeno. Tako je Marnie postala Tippi Hedren, igralka s katero je slavni Alfred že delal in v katero se je najbrž tudi zaljubil. In to je bil najbrž tudi razlog zaradi katerega so se odnosi med režiserjem in igralko tako skalili, da si ob koncu snemanja nista sploh več govorila. Sicer pa je psihološka zgodba o lepi, lažnivi, preračunlji in nadvse hladni kleptomanki Marnie dosegla dober uspeh. Patološka tatica vsakič ko izprazne blagajno šefa pri katerem je zaposlena, spremeni ime, izgled in začne načrtovati novo krajo. Njen novi delodajalec Mark Rutland spozna njene namene, a ženska ga tako očara, da od nje v zameno za molk izsili poroko. Njuno skupno življenje in že takoj medeni tedni pa bodo Marku razkrili cel kup bolečih resnic za katere ni mogel niti slutiti... Marnie velja za zadnji film bogatega obdobja Hitchcockovih mojstrovin. mera! 8.25 11.50 Serija: Vzgoja za začetnike 8.50 Risanke in otroške odd. 10.3011.35, 13.10 Tv prodaja 12.20 Nad.: Puščica 13.40 Film: Nora Roberts - Tvegana ljubezen (krim.) 15.30 Film: Policijska akademija 6 (kom., '89) 17.10 Serija: Vohun v nemilosti 18.55 Serija: Mentalist 20.00 Film: Pravda za vsako ceno (dram., '98, i. J. Travolta) 22.10 Film: Ljubezen za umret (kom.) 0.00 Film: Napad na stolpnico (akc.) PLANETTV 10.45 Nad.: Ljubezen in kazen 11.45 Tv prodaja 12.15 Nad.: Sulejman Veličastni 14.10 Film: Ledena princesa (dram.) 15.55 Ellen 16.50 Nan.: Prijatelji 17.20 Bognedaj, da bi crknu televizor 18.15 Film: Iskanje Amande (dram.) 20.00 22.25 Danes 20.30 Film: Reševanje malega Nema (anim.) 22.40 Nan.: Ujeti pod kupolo 23.30 Nan.: Ray Donovan RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: V studiu Patrizia Ju-rinčič in Romeo Grebenšek; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 To je narava; 12.10 Z vrta na mizo; 12.30 Pogovori o jeziku; 13.20 Zborovski utrip, sledi Music box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val: V studiu Valentina Sancin in Jernej Šček; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Antonia Arslan: Pristava Škrjančkov - 13. del, sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00, 17.30 Vreme; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Secret Disco; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35, 14.35, 19.00, 20.00, 21.30, 23.00 Glasba; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.00 Il cammino del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00 Pairapappa; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state frschi; 18.00 Il suono nell'im-magine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sono-ricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. APrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 6 4 Č etrtek, 9. julija 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Danes se bo območje visokega zračnega tlaka iznad zahodne širilo tudi proti srednji Evropi. Od severovzhoda bo k nam v spodnjih plasteh ozračja pritekal hladnejši in bolj suh zrak. Povsod po deželi bo še prevladovalo jasno vreme. Dopoldne bo ob morju pihala zmerna burja, ki bo proti večeru postopoma ponehala. Danes bo precej jasno, na Primorskem bo še pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 15, na Primorskem okoli 20, najvišje dnevne od 26 do 28, na Primorskem do 30 stopinj C. Jutri bo ob morju in po nižinah sončno, v hribih bo sprva jasno do spremenljivo oblačno. Popoldne se bo oblačnost povečala, ponekod so pričakovane kratkotrajne plohe. Ob morju bo še pihal šibak veter. Jutri bo še pretežno jasno in spet nekoliko bolj vroče. ; £ Sonce vzide ob 5.25 in zatone ^g ob 20.55 o Dolžina dneva 15.30 Luna vzide ob 1.16 in zatone ob 15.17 1999 - Čez dan je lokalno močno deževje, ki se je začelo prejšnji dan, _ ponehalo. Ponekod so naslednje jutro izo merili zelo veliko dvodnevno višino padavin. < V Lovrencu na Pohorju je padlo 191 mm, v ' Gradišču pri Slovenj Gradcu 147 mm. Danes: ob 0.15 najnižje -24 cm, ob 6.08 najvišje 1 cm, ob 10.35 najnižje -11 cm, q ob 17.37 najvišje 34 cm. S Jutri: ob 1.27 najnižje -34 cm, ob 7.37 naj' višje 8 cm, ob 12.14 najnižje -8 cm, ob 18.41 najvišje 37 cm. Morje je razgibano, temperatura morja 24,2 stopinje C. -JO 500 m ...........20 1000 m ..........18 1500 m ..........12 2000 m ..........10 2500 m ........... 7 2864 m ...........5 UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 9 in v gorah 10. Z Dunaja v Ljubljano protistrup za ugriz klopotače LJUBLJANA - Letalo falcon je včeraj dopoldne z Dunaja na prošnjo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana pripeljalo protistrup za moškega iz okolice Tržiča, ki ga je v sredo ugriznila mehiška klopotača iz njegovega tera-rija. Moški je protistrup že dobil. Slovenska vojska je zjutraj prejela prošnjo U KC Ljubljana za pomoč, ministrica za obrambo Andreja Katič pa se je odločila, da bodo sodelovali pri prevozu, ker je šlo za reševanje življenja. Falcon je že bil na redni načrtovani poti v Luksemburgu in ob vrnitvi se je ustavil še na Dunaju, kjer je prevzel protistrup, je za STA pojasnil tiskovni predstavnik vojske Simon Korez. Mehiška klopotača je bistveno bolj strupena kot avtohtone slovenske kače, tudi protistrupi za naše kače za njihov strup ne zaležejo. Beneški filmski festival bo letos odprl film Everest BENETKE - Mednarodni filmski festival v Benetkah bo letos odprla svetovna premiera filma Everest v režiji Baltasarja Korma-kura, ki bo prikazan izven tekmovalnega programa. Film so snemali v Nepalu in v italijanskih Alpah, piše na spletni strani Beneškega bienala. Že 72. izdaja beneške Mostre bo na beneškem Lidu potekala med 2. in 12. septembrom. Film Everest je navdihnil poskus dveh odprav, ki ju je med prizadevanji, da bi osvojili najvišji vrh sveta, presenetila silovita snežna nevihta. Moč narave alpiniste postavi pred težko preizkušnjo, ki njihovo željo po osvojitvi vrha spremeni v boj za preživetje. vremenska uJma - Smtna žrtev, podrta drevesa, odkrite strehe, poškodovane starodavne vile V Venetu pravo razdejanje BENETKE - Hudo neurju, ki je v sredo prizadelo območje Riviere del Brenta v Venetu (med Dolom in Miro), je zahtevalo ogromno škode. Močni sunki vetra so podirali drevesa in dimnike, odkrivali strehe, ceste pa so posute s čre-pinjami šip. Izjemne vremenske razmere so žal zahtevale tudi smrtno žrtev, saj je v kraju San Buson pri Dolu veter prevrnil avtomobil, v katerem se je peljal 63-letni Claudio Favaretto. Več kot 70 ljudi je bilo ranjenih, k sreči nihče izmed njih ni v življenjski nevarnosti. Poškodovane so bile tudi starodavne vile, ena izmed teh, vila Fini-Pavia, se je dobesedno sesula. Guverner Veneta Luca Zaia je takoj razglasil krizno stanje, včeraj se je tudi pogovarjal s premierom Renzijem, ki naj bi mu obljubil državno pomoč. Dežela bo skupaj s civilno zaščito pripravila dosje, ki bo za državne oblasti predstavljal osnovo za razglasitev naravne katastrofe. »Škoda je velika. To je jasno že na prvi pogled. Nekatere poslopja se zdijo nepoškodovana, ampak so brez strehe in skozi strop je vidno nebo,« je po pregledu škode - epicenter je bil v kraju Cazzago di Pianiga - povedal Zaia. Na delu je 250 gasilcev. Zaradi vremenske ujme so škodo zabeležili tudi v naši deželi, zlasti še v dolini Valtellina, kjer je bilo uničenih več nasadov in dragocenih trt. O smrtnih žrtvah poročajo tudi z Madžarske, kjer so beležili v sredo več kot 3500 klicev na pomoč. Zaradi udara strele je namreč umrl moški, ko se je spuščal v svojo poplavljeno klet. V Avstriji so v času hudega neurja našteli rekordno število 91.165 strel. Toča v velikosti kokošjih jajc pa je prizadela avstrijsko Koroško, kjer so morale oblasti aktivirati vozila za čiščenje snega, ki so očistile ceste. c. leghissa »Zaradi tornada avta pristala v lekarni« »V sredo popoldne okrog 17.00 sem se vrnil domov iz službe in sem se usedel na kolo. Kolesaril sem proti oblakom, ki so postajali vse bolj grozeči. Nebo je bilo črno. Žena me je poklicala, da je na avtocesti kaos in nemudoma sem se vrnil domov,« se sredinega popoldneva spominja Nabrežinec Christian Leghissa, ki že nekaj let stanuje v kraju Bigonza v Venetu. »Pol ure kasneje prava katastrofa. Sodni dan. Tornado, ki se je premikal v smeri morje-celina, je postajal vse močnejši in je uničil vse, kar je našel na poti. Bigonze se tornado ni dotaknil. Druge vasi, ki so približno deset kilometrov oddaljene od nas, je dobesedno uničil. V kraju Cazzago di Pani-ga sem danes (včeraj op. av.) videl pravo razdejanje. Tornado je dva avta dvignil v zrak in pristala sta v notranjosti lekarne. Sesula se je tudi neka nad dvesto let stara vila. Popolnoma na tleh so še vasi Pianiga, Arino, Dolo in Mirano,« je povedal Leghissa, ki je še dodal, da v »njegovi« Bigonzi ni skorajda padla niti kaplja dežja. (jng)