)
3 nč.
96. številka.
(v Trata, v torek zjntntf dne 11 avgusta 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST1*
Izhaja po trikrat na teden v ftestih u-danjih ob torkih, 6etrcklh in oobotah, Zjntranje iarianje izhaja ob 8. ari zjutraj, večerno pn ob T. ari večer. — Obojno izdanje stane : ra jedsn mašeč . t. 1.—, iaven AVBtrije t. 1.5t« tri roflsec , . „ 3,— ... 4..SO
za. pol leta . . . 6.— . » • »__
m vb« leto . . „ 12.— , „	—
Naročnino Je plačevati naprej nt naročba Urez priložen« naročnine se uprava ne ozira.
Poaanič^e Številke se dobivajo v pio-dajainio&h tobaka v IrntH po 3 nvč. izvrn Trsta po 4 nvč.
EDINOST
Oglasi ae račune po tarifu v petita; za naslove ■ debelini črkani se plačuje prostor, kolikor obsoga navadnih vrstic.
Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do. mani oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj ae poftiljajo uredništvu alioa Caserma it. 13. Vsako piano nora biti frankovano, ker nefrankovana ae na sprejsmajo. Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprn-jomu uprtivtiimtvo ulica Mulino pit* oolo hftt. 3, It. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklana flije ao proste poštnine.
,t «di no tU J9 moe".
0 razmerah y Istri
piše „Slovencu" „župnik iz Istre*:
Že dolgo nismo imeli priložnosti kaj slišati iz naše še vedno tužne Istre. Tudi jaz prihajam z nekaterimi stvarmi že precej pozno na dan, ali bolje pozno, ko nikoli 1 — Pisali ste že o zadnjem občnem zboru političnega društva „Edinost". Politično društvo „Edinost" je namreč jedino politično društvo za Istro, Trst iu tržaško okolico. Morda je marsikdo mislil, da tržaške in istrsko razmere niso takd žalostne, kakor se navadno opisujejo, toda po zadnje, žalibog, nedovršenem občnem zboru tega društva, padla je zavesa, tako, da sedaj pač vsakdo lahko ve, pri čem da smo. Državni posl. Spinčič je morda govoril pesimistično, bi kdo rekel, toda mi rečemo, da ne, ampak ko bi smel še datfe govoriti, bi lahko še kaj več povedal; kar pa je povedal, je skozi in skozi popolnoma resnično. Upamo pa, da pove kaj več na drugem mestu. Sicer „resnica oči kolje", velja povsodi, tako je bilo tudi na občnem zboru pol. društva „Edinost", in tako velja za vso Istro. Resnice ne morejo slišati posebno oni, ki so vedć ali nevedč zakrivili, daje prišla v Trstu in po Istri na krmilo — danes ne rečemo več italijanska stranka, — italijanska pro-tizidarska stranka, ki na Primorskem izvaja počasi in povsodi prostozidarska načela. In ravno to me je napotilo, da prav s tega stališča tolmačim naše res žalostne razmere, posebno po Istri.
Kaj je glavna opora neodrešencem na Primorskem ? Šolsko društvo „Lega nazionale", ali bolje rečeno, prostozidarsko društvo „Lega naz.", ki pa ima le obleko šolskega društva. Morda se zdi komu pridevek „prostozidarska" preveč, ali tako je. Društvo „Lega naz." je res prostozidarskega izvira; prostozidarji so jo ustanovili in jo tudi vodijo. Poglejmo pa namen tega diuštva.
Društvo je človekoljubno ; skrbi, kakor pravijo nje pristaši, za šolski ponk — med slovenskimi otroci. Seveda skrbi posebno za revno deco — zopet slovensko. Res prav „krščansko" skrbi za uboge Slovence ! Pač bolj človekoljubno ne more biti, ker je italijansko, pa vendar skrbi za „uboge Slovence" ! — Toda v resnici je to le vaba, na katero se love brezskrbne, nevedne slovenske „ribice", a vaba je nataknjena na trnje podlega brezverstva. Pravi in jedini namen „Legin* je vzeti počasi ljudstvu vso svobodo, ter je popolnoma podjarmiti; kadar pa ljudstvo ne bode več samostojno, ampak posebno v gospodarskem oziru odvisno od italijanske stranke recte prostozidarske klike, takrat še le se pokaže pravi namen tega društva, ljudstvn vzeti sv. vero, med tem ko dinastični čut že tako oma-j uje. — Ne veijamemo, da je italijanski gospodi morda le na tem, da bi se italijanski jezik razširil, da bi se ljudstvo poitalijančilo, ampak oni hočejo jedino le gospodariti ; oni hočejo biti v deželi gospodarji ; kot gospodarji pa dosežejo, kar hočejo, ker jim tako nihče ne brani, saj jim je vse svobodno. — Pravi namen je ljudstvo podjarmiti, in kadar ne bi več bilo svobodno, stori prostozidarska gospoda ž njim, kar se jej bode ljubilo. Naloga do tega namena je naložena društvu „Lega nazionale". — Torej opravičeno trdimo, «a vsa
gospodujoča stranka v Trstu in po Istri pripada loti. Po čemu so pa drugače v Trstu najmanj dve loži, po čemu v Kopru v gospodskem oddelku jedna in po drugih mestih, po čemu na Primorskem drugače sedem lož? Morda se gospoda po ložah samo igrajo, ali se zbirajo tako za šalo ? Zakaj pa vpisujejo nevedne reveže njihove stranke v tako imenovano društvo „liberi pensatori"? Morda je to le tako ! Ne, tuje pripravnica za drugo „boljše" društvo, ložo!
Kakor pa vidimo, vodi vso politiko gospoda
PODLISTFK.
Karanfil s pesnikovega groba.
Hrvatski Spisal Avg. S e n o a; poslovenil Cvetko.
Albert je bil po rodit v resnici Slovenec-Nehrvat, a birokratsko dete. V njegovi obitelji so govorili samo se služabništvom v materinem jeziku, drugače pa v uradnem, da ne bi kdo sumničil o panslavizmu. Kaj se hoče, taka je bila ta doba. Mene je vodja cel6 ozmerjal, ker je našel pri meni „Lazarico" v cirilici tiskano. „Zakaj si kvariti oči s temi kineškimi hijeroglifi, Širečimi le rusko propagando ?■ Da, tudi Kači<5evo pesmarico je vrgel neki Tirolec v peč, ker je bila tiskana v cirilici. Saj Kaoić ni v abecedniku. Hoteli so nas korenito umoriti, da bodemo tudi moralno panduri. To pri nas Hrvatih. A prosim vas, kaj pa pri Albertu, sinu birokrata! Daje Slovenec, mogel si brati iz krstnega lista, in kakor sera omenil, iz razgovora s kuharico. Ni čudno torej, daje Albert po nasvetu svojega očeta smatral besedo „Avstri-janec" samo narodopisno in po tem uravnal svoje rodoljubje. Ni mrzil Slovanov, bil je plemenit mladenič ; a duh one dobe je napravil iz njega „sujet mixte". Ideje niso se obračale na sever, na vzhod, na jug preko črno-rumenih mejnih kolov, ker je bilo dovoljeno uvažati inostrano duševno blago le od zapada — iz Germanije. Albert je čuT.il v svoji duši, da je tudi na Hrvatskem saj na pol doma ; zmirai je nosil v desnem žepu Schiller-ja,
v levem pa Gbthe-ja, a nikakor ni Wilhelm Telia, ni G5tz-a von Berlichingen, ker je smatral to v onej dobi za „aberatio mentis humanae". Bil sem takrat še na pol deček, nisem imel očesa kakor ga imam danes, ali ko se spominjam Alberta, ko premišljujem o njegovem značaju, spoznavam še-le sedaj, čez toliko let, kak6 je nenaravno cepleiye tujega sluha spremenilo vso živo, strastno naravo slovenskega mladeniča. Moj Albert postal je sentimentalen, melanholičen, da, nesrečen ; vendar ni imel pojma o nobeni nesreči, saj je živel dobro in brezbrižno pri svojih stariših. Bože moj! Kako je požiral Gatlie-jevega „Werther"-ja jeden-, dva-, trikrat. Nazadnje je bil uverjen, da je v istini sam drugo živo izdanje ,Werther"-ja. Tudi jaz nisem še stal m lastnih nogah, kakor spoznate pozneje; pa ker sem bil bolj epske nego lirske naravi, srdil sem se ne jMenkrat nad halucinacijami svojega prijatelja in enkrat sem mu rekel še precej cinično : „Kupi si za vraga levščine in bodi popolnoma Werther".
Zvečer se nisein sprehajal z Albertom, ker mi je pri mesečini neprestano deklamoval pesem „Abendlandschaft" od Muthkson-a, kateri je včasi pridodal „elegijo na razvalinah starega mesta". Nazadnje se je bil zaljubil tudi v Lenau-a. Iz
"NVertherja postal je naenkrat Faust---da,
iz Alberta bi kmalu postiti Lenau, ne oni Lenau v DObling-u, čigar fantazijo je pokrival črni mrak norosti. Albert ni pesnikova!, a imel je živo in razvito fantazijo. Mislim, da bi bil lahko postal pesnik.
različnih mest iz Trsta dalje po Istri, moramo iz tega sklepati, da vodijo vso politiko prostozidarji.
Kaj pa je namen prostozidarjem, je pač vsa-komu znano.
Društvo „Lega nazionale* pa ni samo prostozidarsko, ampak dosledno tudi protiavstrijsko, protidinastično društvo. Le jeden sam izgled. — Pred dobrim mesecem imelo je to društvo svoj občni zbor v umazanem koprskem gnjezdu. — Pa v oklepaju: imel sem čast biti parkrat na občnem zboru šolskega društva sv. Cirila in Metoda. Med drugim je vselej predsednik izjavil v imenu vseli zborovalcev pričujočemu političnemu komisarju popolno udanost do presvetlega cesarja, čemur so seveda zborovalci jednoglasno pritrdili, kar se že pii Slovencih samo ob sebi razume. — Ali si pa čul, da se je na občnem zboru letošnjem „Lega naz." kaj takega zgodilo!? — Gotovo ne! ker to se pri italijanski gospodi ne razume samo ob sebi. Pač so se pa čuli po noči povsodi, kjerkoli se je zbirala italijanska klici: „evviva re Umberto! evviva Italia!" nikdar pa nismo čuli: „evviva Anstria* 1 Le jeden mož, pošten Italijan, ki se mu je kričanje 2e zdelo preveč, je zaupil: „evviva Austria 1", toda kmalu bi jo bil skupil, revež je moral bežati, in to na avstrijskih
ucii uimu li.
n.. vmujm gu (j.™ • —
je trpelo skoro do jednajste ure zvečer. Se le tedaj se je „nekdo" vzdramil, da se mu je zljnbilo vse to v Trst brzojaviti. Ali kaj ko je povsod strah pred irredento! Še le brzojav baje z Dunaja je naredil konec temu kričanju. Da, tako so kričali in tako pogostoma, da do jednajste ure še jesti niso imeli časa, in so tedaj morali prositi odloga do dveh popolnoči, da so se saj pošteno najedli, ker vino jim je že tako glave zmešalo. Ali potem so morali pobrati šila in kopita ter oditi.
Tako je obhajalo šolsko prostozidarsko dru-
Njegov Pegaz vprežen je zdaj v prozajičeu voz. A takrat Lenau. Začel mi je resnobno govoriti o nekej tesnobi, o glavobolu, kako se v njegovi glavi mešajo slike iz minule dSbe s sedanjimi; govoril mi je tudi o tem, kako in pod katerimi pogoji nastaja norost, a jaz sem mu odgovoril smehom na kratko: „Amioe, ne govorimo o postanku norosti, saj si že popolnoma nor". Razžalil sem ga, a pomirila sva se. Božja sreča! Moj Albert se je zaljubil, moj Albert ozdravi nekoliko. Vzor njegov — šaljiva mestna gospica — vračala mu je z vso dušo ljubezen, ako se sme mladeniška igrača krstiti liubeznijo, ona je odbijala umno vse pesniške hiperbole se zbadljivimi šalami in onim naravnim humorjem, kateri je prirejen našim čistim Hrvaticam. S prva je to nekoliko bolelo sanjača Alberta, a potem je bil presrečen zavoljo teh zbadljivk, ker iz njih izvira Heinejev sarkastični duh, kar je nazadnje popolnoma kriv primer. Zdaj je Albert zapiskal Heinejevo piščal, ter začel prepisovati „Knjigo pesni". Napisal je celo knjigo pesmic, in to je bil spasonosen odušek njegovej „svetovni tesnobi". Ako vam povem, da je imel idejal — zval se je menda Zorica — dvajset let, a Albert osemnnjst in je bil še cel6 dijak, priznate nam, da je bil položaj nenaraven in da lek ni mogel biti trajen. Albertov ideja! ni bil torej vreden spoštovanja, ko je. sledč vzgledu vsega sveta, stopil neke predpustne nedelje pod vencem v kočijo, ter se peljal v cerkev sv. Marka, da postane nerazdružljiva polovica vrednega moža. (Pride še.}
čtvo .Lega nazionale" svoj občni zbor popolnoma v proliavstrijskem duhu, iu vendar imajo upanje, da se jim ista komedija dovoli še drugo leto v Zadru l
Dosledno je seveda moralo tako biti, ker loža ne ruje le proti papežu, ampak tudi proti prestolu l Varujmo, da ne bode veljalo res: mori-turi te salutant!
In kakor vidimo, postala je prostozidarska klika na Primorskem posebno zadnje čase tako drzna. Zakaj ? Zato, ker je po onem nesrečnem glasovanju v drž. zboru loža tudi v naši polovici drŽave svobodna. Sedaj si labko razlagamo, zakaj Se nikdar ni bilo za nas Slovane v Istri in Trstu slabeje, ko ravno zadnje čase, saj tako se je govorilo na zadnjem obč. zboru polit, društva „EdinoBt". — Povdarjalo se je, da je temu sedanji sistem kriv. Res je to, a ni samo sedanji zistem kot tak temu kriv, ampak za njim deluje loža, ker je posebno na Primorskem svobodna. Zakaj ? pove vam lahko nekdo, ki biva sedaj baje na Vrbskem jezeru na Koroškem, ako hoče, saj zna dobro, ko mi. Loža tedaj na Primorskem vodi vso politiko. — Ker pa dobro skr.ta loža ve, da tako pride do svojega cilja, zatira z vso silo Slovane, zatira torej verne katoličane in zveste Av-strijane. Ako bode enkrat italijanska gospoda neomejeni gospodar v deželi, tako si misli, potem pride loža s svojim pravim namenom na dan. Politiki ne pri trd č tej trditvi, ker zasledujejo le I zistem na Primorskem, ali ozadje sedanjega zistema je loža, kakor povsodi. Kdor hoče opazovati politiko italijanske gospode zadnja leta, in je nekoliko učil skrivnosti ložine, pritrdi nam gotovo, ker drugače si ne moremo razlagati res diaboličnega sovraštva italijanske klike do Slovanov, posebno do slovanske duhovščine. — Saj je nameu iredente odločiti duhovščino od ljudstva, in to je namen skrivne lože. Zakaj pa namertge gospodujoča stranka upeljati civilne matrike, in seveda s časom civilni zakon, ako bi šlo? Zato, ker tako zapoveduje loža, in nje pripadniki morajo pač skrbeti, da se to uvede prej ko prej, ker potem bode ljudstvo od njih odvisno, tedaj njihovo. Toda mi upamo za trdno, da S6 to nm zgodit Kavno sedaj, ko so blieo drtnvnozborske volitve, dobili so iz vseh italijanskih mest njihovi agitatorji v prvi vrsti nalog napadati slovansko duhovščino, ali po nase, ljudstvo osamljati.
Silno žalostno paje, d a v e d 6 ali nevedć mlada duhovščina okolo lističa „A m i c o* podpira namene ložine! Vi mladi gospodje okoli „katol." „Amico", sovraštvo do Slovanov vas je tako oslepilo, da si sami sebi kopljete grob; ali zapomnite si dobro, da vi prvi padete v ložino grlo, ker ste bližji, ko mi. Vi ste postavljeni, da oznanujete čisto resnico, torej da bi katoliška zavest posebno v Trstu oživela, ali namesto tega netite v srcih morda še poštenih Italijanov sovraštvo d o S1 o v a n o v. To pač ni katoliftko I
Sicer pa pustite nas in skrbite, da rešite sebi izročene ovčice, imate obilo opraviti pred domačim pragom. Verujte nam, kogar hvalijo listi, kakor je prostozidarski židovski „Piccolo" in umazani list „Sartorella", ne zasluži imena „katoliški duhoven'. Sicer pa, dokler se bodo taki ljudje brigali za nameravani internacijonalni katoliški shod, ki ima baje biti, kakor so gospodje okolo „A m i c a" — ga ni treba. Ako bo-dete tako napadali naš slovenski, verni in katoli« ški narod, kakor ste začeli, tedaj se tudi na katerem koli katoliškem shodu ne spoznamo, ker tak shod bi ne bil več katoliški!
Tako je torej pri nas. Ako se razmere ne zboljšajo, smemo pričakovati še slabejšega. Zato se pa organizujmo tudi mi slovanski duhovni po Istri. Spoznavajmo se, a opazujmo skupno našega sovražnika, ki je naš, naše vere, našega naroda in naše vladarske hiše sovražnik.
Kako pa naj to storimo V Najprvo seveda delajmo tudi še nadalje za narod, kakor se je to do sedaj godilo; v drugo pa, da se vspešneje branimo proti svojemu sovražniku, spoznavajmo namene skrivne in peklenske lože, ker s tem nam bode poznan tudi naš sovražnik.
Ravno prav tudi nam pride tako imenovani 1
internacijonalni anti-prostozidarski shod, ki bode v mestu Tridentu zadnje dneve septembra; to naj bode za nas za sedaj internacijonalni katol. shod! Komur je mogoče, naj se ga udeleži, in tam gotovo spozna, da, kar sem danes pisal, ni vse pretirano ali celo neresnično.
Vse to odkrivajmo ljudstvu in branili ga bo-demo pred njegovim največjim in jedinim sovražnikom !	Župnik iz Istre.
Politlike vesti.
V TRSTU, dne 10. avgusta 1896. Položaj na Kreti. Z Dunaja javljajo, da tamošnji diplomatički krogi smHtrajo položaj na Kreti zel6 resnobnim. Avstro-ogerski odposlanik v Atenah, baron Kosjek, pretrgal je svoj dopust, vr-nivši se na svojo mesto vsled izrecne želje cesarjeve. Predno je odpotoval iz Išla, vsprejel je cesar barona Kosjeka v posebni avdijenciji.
V Carji grad je došla vest, da se je ustaja na Kreti razširila tudi na zapadni okraj Lassithi, ki je bil doslej miren. Ta vest je provzročila vznemirjenje. — Turška vlada je priobčila svojemu od-poslaniku v Atenah, da so 4 častniki ogerske mornarice ostavili svojo službo, da se preselijo na Kreto, kjer naj organizujejo postrežbo torpedovk. Torpedovke naroče uporniki v inozemstvu.
Kakor je razvidno iz)teh vestij, plapola plamen ustaje na Kreti in se siri. Vendar je opravi* cena nada, da požar na Kreti ostane lokalizovan in da ne dovede do nadaljnjih komplikacij med evropskimi vlastmi. To pa zato, ker tako hočeti Francija in Rusija, kojih vpliv je sedaj merodaven v Carjemgradu. In ker je ob tem vprašanju tudi Nemčija na strani Rusije, katera vlast bi hotela nastopiti proti ? Danes je malone vsa Evropa ob krečanskem vprašanja zvezana proti Angleški, ki postopa tudi sedaj se stališča svoje sebičnosti. Za evropsko diplomacijo je namreč javna tajnost, da le Angleška podpihuje in podpira ustaše, a ne iz človekoljubja ali krščanske ljubezni, ampak ker se nadeja, da iz spora na Kreti navstanejo splošne homatije, ob kojih bi Angleška mogla po svoji navadi loviti svoje koristi. Toda Rusija pozna te nakane svoje večne nasprotnice iti druge vlasti je slede radovoljno. Rusijo je tudi zahvaliti, da ni hujše zaplapolo makedonsko vprašanje. V tem zrni-slu je imenovati Jpravo srečo, da velja v Bolgarski ruski upliv, koji jedini more zadržavati to državico, da ne vrže v Makedonijo plamena splošne ustaje, na kar je bila že pripravljena. Mnogi so se čudili, kako da se je Rusija po vsem tem, kar se je bilo dogodilo, mogla pobotati s Koburžanom. Sedaj pa je jasno, kako modro in previdno je postopala ruska diplomacija, ko je gledala, da pridobi o pravem Času Bolgarsko na svojo stran, s čemer jej je omogočeno, da prizadevlje poraz za porazom svoji nasprotnici Angleški in da ima sedaj faktično prvenstvo v vztočnih stvareh. Kakor stoje torej stvari ni nade, da bi Krefiani dosegli za sedaj kaj izdatnega. Tem brezvestneje je, da jih Angleška hujska v prelivanje krvi. Mi bi želeli Krečanom popolno osvobojenje, ali žal nam je krvi ako se preliva — zastonj. Rusija ima za sedaj prvenstvo in je obdrži tudi najbrže. Dokler bode torej ona proti temu, da bi se pričel oni veliki ples, dotlej se bode odlašala neizogibna likvidacija Turčije.
Različne vesti«
Doneski za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Darovali so K. P. F. 20 kron, g. Ivan Kranjc na potovanju z Reke okolo sveta 2 kroni, g. Martin Ribarić prilikom veselice „Velesile" v Skednju 1 krono, Oto Dietz 20 stot., flenčkajnerji 4 krone 40 stot., gospica Zofija Zor-nik mesto poljubčka nekemu gospodu 20 stot., gospica Karla Nussdorfer, zaljubivši se pri telovad-beni slavnosti, 20 stot.
Še jedna obletnica — a tudi ne vesela. Iz Trsta nam pišejo: Gospod urednik 1 Žalostne spo-miue ste vzbudili v nas tržaških Slovencih, ko ste v poslednjem izdanju cenjenega svojega lista omenili druge obletnice „nerešenega rekurza". In kdo zna, koliko takih obletuic nam bode doživeti, predno dobimo ono, kar nam gre! In ta obletnica „nerešenega rekurza" oživela mi je spomin na neko drugo obletnico, na rekurz, ki leži kdo zna kje morda že pozabljen ! Due 20. julija 1887., to-
rej pred 9 leti, umrl je tržaški prvak Viktor Dolenc. In kaj je po 9 letih z napisom na nagrobnem spomeniku, ki mu ga je postavil hvaležni narod? Ni ga Se! Ona ućma mramorjeva plošča na pročelju spomenika govori jasno in glasno — o ravnopravnosti, kakoršno uživajo tržaški Slovenci
—	cel<5 po smrti. Kak6 pravi že italijanski pesnikf „Oltre la tomba non vive 1'ira ne* m i c a !" A ta pesnik ni poznal strasti naših narodnih nasprotnikov, kajti strast istih sega celd do onkraj groba! Ne dovolijo zaslužnemu možu par vrstic na nagrobnem kamenu, posvečenih mu v večni spomiu, ne dovolijo jih, kajti dotični mož bil je — Slovenec 1 Koliko črnila je že poteklo zaradi tega bornega napisa! In kaj je z rešitvijo teh rekuraov ? Bržkone je odložena — ad calendas graecas!
„Okolica so brani". ,11 Mattinou je v svoji številki od minole nedelje objavil pod tem zaglavjem jako lepo pisano, spravljivo pismo iz okolice, koje pismo odgovarja na napade in črnenja naše okoiice od strani židovskega „II Piccola". Oficijozus „II Mattino" domišlja si, da je storil okoličanom kdo zna kakšno milost, ker je „zaradi nepristranosti" vsprejel to pismo v sveta svoja predala. Ako pa oficijozni listi ne bodo „nepristranski*, mar naj bodo židovsko-liberalni ? Toda v Trstu je to že običajno, da, kadar je biti proti nam le nepristranskim in ničesar drnzega nego nepristranskim, že misli izvestna gospoda, da nam je storila kdo zna kakšno dobroto, kadar — povč resnico. In resnico je moral povedati „II Mattino", kajti cel6 lažnjivec „II Piccolo44 požrl je grenko sol, ki jo je dobil doposlano iz Šempolaja, ne da bi se bil upal pridodati stvarnemu popravku — kakor je to njegov običaj — kojo svojih zlobnih pripomb. Dasi pa v uredništvu „Mattina", — o tem smo osvedočeni — Sitajo sleherno številko nasprotnika-zaveznika-prijatelj i „II Piccola", je to pot vrli „Mattino*4 popolnoma „prezrl" (?) stvarni popravek, ki ga je bil donesel „II Piccolo" o „napadu-v Šempolaju, ampak sasel je viBokega oficijoznega konja in zahteva, da mestni magistrat pojasni (bržkone njemu „Mattinu", posebe?) vso stvar: „Ad ogni modo attendiamo, da iiuell' autoritd (nostra autori t A civica) ch« auli' argomento venga fatta luce".
„II Mattino" zahteva torej še „luce", kjer je stvar že jasna kakor beli dan!
Dovolj o tem. Sedaj pa k pismu. Isto slove: „Slavno uredništvo!
Nekaj časa sćm opažamo v veliko našo žalost, da je jeden del tržaškega časopisja napovedal vojno okolici, sosebno gostilničarjem, nepravično in nelojalno vojno.
Dolžć nas, da se srdito bojujemo proti vsemu, kar bi bilo le od daleč smatrati italijansko, da smo nentjudui in nasilni nasproti gostom iz mesta, ki nas počeščajo s svojim obiskom, s kratka: opisujejo nas okoličane najčrnišimi barvami, kakor da smo napadalci, ljudstvo oboroženo do zdb proti italijanskemu jeziku in italijanski narodnosti.
Da pa te perfidne in zlobne insinuvacije morejo oni meščani, ki ne poznajo okolice, smatrati resničnimi, to je umevno, in globoko moramo obžalovati, da se na tako zloben način obrekuje tržaški Kras. Nemogoče pa je, da ne bi bili čudno presenečeni čitajoči te perfidne izbruhe, oni, ki od zdavna obiskujejo razne kraje Krasa in ki so se večkrat izrazili na najugodniši način o vsprejemu, ki so ga imeii povsodi, kjer koli so se ustavili.
Naravno je, da, kjer se zbira toliko in tako različnih oseb, se more dogoditi tu pa tam koji neprijeten slučaj, — toda hudobno početje je, ako se stvari brez vsakega pomena svojevoljno napihujejo, da bi se kazalo v slabi luči siromašne ljudi, ki si ne želć druzega, nego preživljati se pošteno in vzdrževati najboljše razmere med okolico in mestom, s kojimi so spojeni vezmi, ki se vzdigujejo uad neplodne narodne boje — z vezjo, ki mora spajati vse one, ki sose rodili naisti zemlji, pod istim solncem.
Časnikarstvo bi moralo biti, kadar mu prihajajo fantastična in zlobna poročila takih oseb, ki so neprijatelji reda in miru — ako je časnikarstvo prosi njeno poštenim duhom
—	v bodočnosti oprezniše in si predočiti, da sejati neslogo med mestom in okolico
ije nevarno orožje, ki se utegne obr-
niti proti onim, kije v po rahljajo v druge namene.
Zahvaljuj6 se b'. uredništvu na blagovoljni gostoljubnosti, koje izvestno ne odreče temu našemu pismu, belež mo odličnim spoštovanjem.
(Sledijo podpisi raznih okoličanskih kramrjev.)
Poziv ! Pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku bode obhajalo prihodnjega poletja desetletnico svojega obstanka. Ob tej slovesni priliki nameruje blagosloviti novo društveno zastavo.
Kako važna so narodno zavest razširjajoča društva na periferiji Slovenije, i to osobito v tržaški okolici, kjer nam vedno visi nad glavo Da-moklejev meč polaščenja, je pač znano slehernemu rodoljubu. Naval polaščevanja v tržaški okolici je 2e tako krut, da vodi do obnpnosti. Že skoro t vseh vaseh v tržaški okolici poskusili so raznaro-dovalci većim ali manjšim vspehom izvajati svoje hudobne naklepe na ta Mi oni način, le vasi „Prošek- niso se še dotaknili, dobro sluteči, da bi naleteli tam na silen, orjašk odpori Prosek je še jedina vas v okolici, o kateri se sme reči: „In jaz se na robu ne ganem ; Viharju kljubujem, ostanem" !
Velika ovira tej pogubonosui uakaui nasprotnikov v tej vasi je baš imenovano društvo, katero s svojo lepo pesmijo bodri:
„K suncu svobode in prosvjete diži: k sunašču tomu narod približi !u
Da bi se lepa bratska vez, katera do sedaj spaja pojedine sotrudnike pevskega društva, še tesneje utelesila v nadaljni procvit društva, omisli si društvo slovenski barjak, pod kojega okriljem naj bi se shajali pevci, navduševali se jeden druzega, bodrili za vse lepo, blago in dobro v korist narodu in mili slovenski domovini z geslom : .Mi nezmagljiva četa smo, Brez straha, brez trepeta smo."
Ker pa društvo sestoji večinoma Iz preprostih, revnih mladeničev in m6ž, je izvestno njega denarni zalog jako pičel ter tudi dosedaj nabrana svota v nabavo društvene zastave zelo majhna, obrača se udano podpisani odbor do slavnih narodnih društev, osobito pevskih, ter p. n. rodoljubov po Slovenskem z najuljudnejo prošnjo, da bi blagovolili darovati kak prispevek v namen nabave društvene zastave. Vsaki, tu.i najmanjši darek bode vsprejet najhvaležneje v zavesti, da prihaja od pravega narodno čutečega rodoljubnega srca, kojemu slednjemu sta mari narodni napredek in mila slovenska pesem.
NĐ. Imena darovavalcev bode objavljal bla-hotno list „Edinost".	ODBOR
pevskega društva „Hajdrih*.
Na Prošeku, dne 9. avgusta 1898. Narodna alavnott v Komnu. Namerovan je bil priprost izlet s primerno veselico, a navstala je lepa narodna slavoost v večem štilu. Komen sme zabeležiti minolo nedeljo med svoje častne dni.
Ob 4. uri zjutraj je deževalo. Kmalu potem so se nekoliko pretrgali oblaki, a vendar je bilo nebo še vedno dovolj činerno. Še-le pozneje, ko smo bili že blizo Prošeka — v tem prvem oddelku bilo nas je 100 oseb —, zbistrilo se je nebo in je pihljati hladen vetrič, da smo se jeli nadejati lepega vremena. Pevaje lepe slovenske pesmi pustili smo za seboj rodoljubni in znač^ni naš Prosek. Sv. Križ je bil ves v zastavah, ker je bila istega dne tam procesija. Na Prošeku in v sv. Križu nas je preprijazno pozdravljalo kraj ceste stoječe občinstvo. V Nabrežini smo «e ustavili. Gostilna Nemčeva nas je gostoljubno vsprejela v svoje prostore. Tu smo se pomudili kako uro ob pevanju in svobodnem zabavanju. Toda kmalu seje nebo zopet pokrilo temnimi oblaki in komaj smo poseli zopet na vozove, že je jel kapati dež, nam ne baš v veselje. In tako nas je potem vzuemir-jalo nebo vse do Komna, zvesto svojemu letošnjemu načelu nestanovitnosti: vsakih 10 minut imelo je nebo drugačno fizijouomijo. V Šempolaju in v Gorjanskem nas je ljudstvo pozdravljalo prisrčnimi živio-klici. V posledujem selu je vihrala na zvoniku velika trobojnica.
Bližali
smo se Komnu, v jednomer in skrbno oziraje se proti nebu, da-li je nadejati se preobrata na bolje.
Niso bile baš ugodne avspicije, pod kojimi Bmo se pripravljali na prihod v središče doljnjega Ki
asa. Tikoma pred Komnom je vendar prestal
dež. Vozovi so se ustavili. Stopili smo raz vozove. Tu nas je pričakovala množica ljulstva pod 2 zastavama in g. županom Kovacičem na čelu.
G. župan je pozdravil izletnike v imenu občine, g. nadučitelj Leban pa v imenu bralnega društva. Zahvalil se je v imenu izletnikov eden od dveh predsednikov društev, kateri sti priredili izlet Ob pevanju lepe koračnice korakali smo v lepi dolgi vrsti v vas, navdušeno pozdravljeni od občinstva. Raz mnogih hiš vihrale so zastave. Čas, ki nam je preostajal do obeda, porabili amo, da si ogledamo lepo okolico komensko, zlasti pa . senčnate nasade. Da, s temi namdi se sme ponašati občina komenska. Med tem se je lepo iz-vedrilo in jelo je sijati zlato solnce v naše veliko veselje.
Ob 1. uri je bil obed. Postrežba v gostilni gospe Bandlove ie bila v našo popolno zadovolj-nost. Med tem so jeli prihajati gostje. Posebno nas je razveselila mnogoštevilna deputacija dorn- I berikih rodoljubov in rodoljubkinj, došlih pod za- i stavo in s poznanim rodoljubom, g. Perozzijem na i čelu. — V velikem številu šli smo ob uri } nasproti drugemu oddelku Tržačanov. Tudi v tem oddelku je bilo kacih 80 oseb, med njimi tamburaški zbor »Tržaškega Sokola". Ko so se vozovi ustavili, zasvirali so tamburaši „Lepa naša domovina", kar je izzvalo burno živio-klicanje. Skoro nepregledna je bila vrsta, ki se je pomikala potem na mesto veselice, na veliko dvorišče gostilne Bandlove. Dvorišče je bilo kaj lepo prirejeno, so-sebno pa prostorni oder, ki je stal med zelenjem in zastavami. Sedaj pa, ko smo videli, kako se je ljudstvo jelo usuvati na dvorišče, ko smo videli ta silni naval, smo bili uverjeni, da se udeležba dvigne nad vsa pričakovanja. Prostorno je to dvorišče, a bilo je natlačeno do zadnjega kotička. Po našem računu bilo je na dvorišču najmanje 1000 oseb. Med občinstvom je bilo mnogo narodnega razumništva od vseh strani.
Kmalu po peti uri pričel se je izvajati v-spored z nastopom tamburašev. Že ob nastopu bili so tamburaši frenetično pozdravljeni. Na licih si bral lahko našemu priprostomu ljudstvu, kak6 neizmerno mu ugaja to slovansko glasbeno orodje. Potem je nastopil mešani zbor „Slovanskega pevskega društva", zapel in — zmagal. S prekrasnim „Pozdravom" pridobil si je vsa srca. In ko so odzveneli zadnji akordi, bil je vihar, kakoršnega menda še ni doživelo Bandlovo dvorišče. In potem so se lepo vrstili tamburaši in pevci, a navdušenje je naraščalo točko za točko. Udaranje raznih narodnih pesmi iu precizno pevauje sta pričala, da tamburaši, pevke in pevci ne izvajajo svoje naloge samo prsti, oziroma grli, ampak tudi — srcem, rodoljubnim srcem, navdušenim srcem! In tista srčna toplota, ki je izvabljala na odru divnih glasov in zvokov, ista toplota širila se je med občinstvo in se ob vsaki točki vspenjala do kulminacije. Splošna sodba je bila, da so le redke slavnosti, na kojih bi toplota ▼ čutstvovanju tako naraščala od točke do točke. Tu ni bilo nikake nestrpnosti med občinstvom, vse je združila slovenska pesem v jeden akord; srca vseh so bila pri pevcih in tamburaših na odru. Ako bi nas vprašal kdo, koji točki je dalo občinstvo in koji točki bi dali mi prednost, spravil bi nas le v zadrego. Vse je bilo — lepo. Vse produkcije tamburašev in zbori „Slovanskega pevskega društva", vse je bilo izvajano, kakor zahteva dobra šola in ljubezen do stvari. Gg. volje Srečko B a r t e 1 j in dr. Josip A b r a ni pokazala sta nam vnovič, kolika je njiju cena za naše socijalno živ^enje. Navdušenje, ki so je izzvale naše pesmi iu naše tamburice v Komun, to zmagovito osvo-jenje src naj jima bode najlepše plačilo.
Potem pa je prekipelo — nastopilo je slovensko dekletce kakor tolmačica poziva velikega duha in pesnika-proroka in buditelja, našega Simona Gregorčiča. Gospica Tončika Čargova je deklamovala oni prekrasni umotvor, v kojem Simon Gregorčič sveto jezo zavrača drznega tujca z naših tal in ognjem plamtečega rodoljublja poživlja Slovence, naj si sezidajo svoj .narodni dom"! To dekletce razume Gregorčiča; in da je bil dični naš pesnik med nami, zjokal bi se bil samega veselja. Kamenitega srca ali pa neslan blaziranec mora biti oni, komur niso pretresli duše in živcev ti akordi iz mladih ust. In srce, ki ni vzkipelo ob tem ognju, to srce — ni naše! Ve-
rujte nam, da ne pretirujemo, ako rečemo, da tako deklamovati še n i s m o čuli! Nismo strokovnjaki in nočemo soditi, le tako mimogredfc bi hoteli povedati svoje menenje, da iz tega mladega talenta bi utegnila po primerni šoli postati izborna akvizicija za slovensko umetnost. Umetnost mora sezati do srca, drugače ni umetnost. A ta tolmačica Gregorčičevega rodoljubja ni posegla samo do src, nego pretresla je ista v njih globino. Nočemo se sklicevati na razumništvo, ali kdor je videl v nedeljo na Baudlovem dvorišču priprosto mladino moškega in ženskega spola, kako je to kipelo, ta se je uveril, da je naše ljudstvo vsprejemljivo za akorde idejalnega rodoljubja, ako uberemo prave strune, a Tončika Čargova je pokazala, da ume ubrati take strune. Vse je bilo magnetizovano, malone v ekstazi; in vihar navdušenja ni hotel poleči, dokler deklamovalka ni stopila zopet na oder; potem še le, ko je završila v drugič, se je vihar — še p o v e k š a I!
Svobodne zabave, vršivše se po izvršenem oikijeluem programu, nočemo opisovati, ker zadošča menda, ako povemo, da se je vršila v istih akordih, kakor so jo v izvrševanju oficijeliiega programa intonovali pevke, pevci, tamburaši in deklamovalka.
Svoji sino bili med svojimi, vez ljubezni do te mile naše zemlje nas je spajala, čutili smo v globino naših duš, da smo si bratje, imajoči jednake in ukupne dolžnosti do ukupne matere, do vsem nam rodne zemlje, do naroda, iz kojega smo izišli. A to zavedanje o ukupnih dolžnostih je — naš idejal: slovenska vzajemnost In tako se nadejamo, da se je še bolj utrdil duševni kontakt med nami in pa rodoljubi na deželi — v obrambo te svete nam zemlje slovenske.
Slednjič ne moremo drugače, nego da izrečemo najiskrenejo zahvalo slavnemu „Slovanskemu pevskemu društvu", slavnemu „Tržaškemu podpornemu bralnemu društvu", ter slavnemu tambura-škernu zboru »Tržaškega Sokola", ki so nam priredili toll sijajno narodno slavnost.
Komencem pa bodi še posebna zahvala na preprisrčnem vsprejemu in na izborni prireditvi vsega, kar je bilo potrebno.
Z Opčin nam pišejo: Po dvoletnem sladkem spanju probudilo se je zopet „Pevsko in bralno društvo naOpčinah". Zadnji krat je nastopilo javno na Silvestrov večer 1893. leta na domači zabavi, katero je razpustil zastopnik mestnega magistrata v sredi dramatičnega prizora. To je bil smrtni udarec za tukajšnje društvo. Razpršilo se je na vse strani in zaspalo. Še le letos meseca svečana se je po trudu nekojih rodoljubov zopet ustanovilo prejšnje društvo. Ustanovil se je nov zbor iz rodoljubnih mladeničev in mladih m6ž, da-si ne velik, a izvežban, ker vsi pevci marljivo pohajajo pevske vaje. Novi zbor nastopi prvikrat javno na predvečer cesarjevega rojstnega dne ter zapoje par rodoljubnih iu patrijotičnih pesnij na glavnem trgu; potem pa se zbere vse društvo pri g. Mičelu v prosto zabavo. Društvo priredi tudi svojo javno veselico s peljem, deklamacijo in igro dne 13. septembra. Igrali bodo domaČi mladeniči in deklice. Ker je novo društvo začelo komaj procvitati, potrebuje vsestrauske pomoči, za to naj bi posebno Tržačani v veliki množini prihiteli zopet jedenkrat po dolgeiu času na prijazne Opčine. Za zabavo bode preskrbljeno. Program se objavi pravočasno.
V imenu odbora jeden udov
Iz Duftovelj nam pišejo: Malo dopisov dobivate iz uaše vasi v cenjeno „Edinost". Vas Du-lovlje je na sredi Krasa in uekdo trdi, da tudi na sredi zemlje. Tu imamo c. k. pošto, da lahko občujemo se svetom. Križajo se tu ceste: Trst-Go-rica, Sežana-Komen itd. Prideljuje se tukaj tudi dober „teran".
Cerkev v Dutovljah je posvečena najbogatejšemu svetniku. (Saj veste, da sv. Juri ima konja). Letos pa so tukajšni možje naredili nekaj hvalevrednega : naročili so za cerkev nove orgije. AJnogo se je brbljalo in sklepalo, kdo naj naredi nove orgije. Tudi iz Trsta se je nekaj ponujalo. G. učitelj je svetoval g. Fr. Goršiča v Ljubljani ali pa gg. Zupana v Kamni gorici. (Teh umetnikov menda v Škednji ne poznajo.) Občinsko starešinjstvo naročilo si je orgije pri g. Goršiču v Ljubljani za 1530 gl. Stare orgije pa bi se takoj prodale za kakih 100 gld- Za kako podruženo cerkev bi bile še prav
dobre. Prihodnji teden prično delavci širiti kor in prihodnji inesec dobimo že nove orgije. G. župan in starešinjstvo pa marljivo nabirajo potrebni denar, katerega ljudstvo, lahko ali težko, vendar z veseljem daje. Ljudstvo želi, da bi se tudi C. g. duhovnik malo ogrel za to podjetje. Dobre volje je treba in se marsikaj doseže. Ker smo že na sredi Krasa, naj imamo še cerkvi primerne orgije.
Bogomil.
Iz Podgrada nam pišejo dnć 3. avgusta: Danes imela je naša podružnica ljubljanske družbe sv. Cirila in Metoda svoje letno zborovanje, katero je vodil župnik-dekan č. g. A. Rogač, nje predsednik od ustanovitve naprej.
Odobrilo se je poročilo o delovanju v minolem letu, zopet potrdil dosedanji odbor in volilo 2 odposlanca k glavni skupščini družbe.
Na to opozoril je župan g. Jenko, daje baš včeraj minolo deset let od kar se je ustanovila edina ta istrska podružnica, katera prav lepo deluje in šteje 63 članov, med temi 6 pokroviteljev in 17 ustauovnikov. Lepo vzajemnost pokazala je ob ptiliki, ko se je ustanovila družba sv. Cirila in Metoda za Istro s tem, da je nabrala 100 gl. in se vpisala v to družbo kakor u s t a n o v n i c a, pri tem pa ostala zvesta ljubljanski družbi. Podpirala je tudi drugače istrsko družbo, katera tako uzorno združbe Hrvate in Slovence.
Lepo pa bi tudi bilo, da se danes ob svoji deset le tnici spomnimo družbe sv. Cirila in Metoda za Istro s tem, da navzoči društveniki zložč mali dar in da se povabi naš krasni spol, da ustanovi žensko podružnico sv. Cirila in Metoda za Istro.
Ta nasvet bil je sprejet z odobravenjem in gospodičina, ki je prevzela nabiranje, izročila je podružničnemu blagajniku dar 10 gl. 50 nč.
Gospa, katero je predlagatelj naprosil, da bi prevzela nalogo osnovanja ženske podružnice, odzvala se je povoljno in ker poznamo rodoljubno naše ienstvo, prepričani smo, da bodemo imeli v kratkem času tu v Podgradu poleg možke podružnice ljubljanske družbe tudi žensko podružnico istrske družbe sv. Cirila in Metoda.
Podgrad in Malo Solo (Loiin)). Pišejo nam: Pohlevni iu potrpežljivi, kakor Slovani sploh, nismo objavili raznih dogodkov iz zadnjega časa v Podgradu, dasi se nas razglaša za nestrpne „radikalce*.
Za primero pa z groznim činom v Malem Selu bodi tu omenjeu eden zadnjih dogodkov. Čitatelji naj blagovolijo pomniti, da je prebivalstvo Čilto slovensko-lirvatske občine Podgradske d o skrajnosti razburjeno vsled gnjus-nili agitacij zadnjih let, katere je vpri-zoril od italijanske klike najeti Hrvat, da pa ima svoje narodno zastopstvo, katero baš v Podgradu z neznatno izjemo uživa popolno zaupanje. V hrvatskem Malem Selu pa vladajo Italijani.
V Podgradu torej izzivala sta 2 c. k. uradnika slovensko prebivalstvo s prepevanjem tržaških pouličnic mnogokrat pozno v noč pred krčmo Hrvata, ki hoče biti Italijan. Posebno sta tulila „Patrio de Rosetti". Občinski tajnik posvaril ju je, kakor je to njegova dolžnost. A za to ga je jeden razgrajalcev pošteno opsoval z .maškalconom, aii-nom, ščavom" itd.
Županstvo je posvarilo krčmarja, a ta je takoj rekuriial na okr. glavarstvo. Zapisnik o onem dogodku predložilo se je tudi višji oblasti s prošnjo, naj upliva na svojega uradnika, da dalje ne izzivlje.
In ker je županstvo postopalo tako obzirno, zato smo v Podgradu zdaj „barbari, senza eduka-cijone* in Bog ve še kaj 1!
Kaj bi se bilo zgodilo v Malem Selu v sličnom slučaju?
Zblaznela učiteljica. 421etna gčna. A. F., učiteljica na mestni ljudski šoli v Rojanu, bila je nedavno temu nekoliko zblaznela. Že takrat so se sporazumeli nje sorodniki s Trevesom, da bi jo odvel v bolnišnico, na opazovanje. Ker pa se je F. mej tem vsaj navidezno pomirila in ničesar ni kazalo na to, da je bolna na umu, odstopi so od svojega namena. Te dni pa se je pričelo siroti z nova mešati v glavi iu zatorej je nje brat minole sobote pozval Trevesa, da nesrečnico odpelje takoj v bolnišnico. Došel je na stanovanje blazne Treves ml. z jednim krepkim strežajera. Z jedno običajnih svojih pretvez skušal je blazno ženo zvabiti s seboj. Ista se s početka ni ustavljala kar nič,
toda h krati jo je napadla blazna razburjenost, vrgla se je na Trevesa in ga zgrabila za grlo. Siromak je imel kaj opraviti, da seje otresel blazne ženske. Le-ta pa je v tem ušla iz sobe, na cesto. Treves in strežaj za njo. Ženska je grizla in praskala, da je bila strahota in že sta moža skoro obupala, da jo zmoreta, tembolj, ker se je okolu njih zbralo nekoliko ljudij, ki so kričali, naj jo pustita v miru. V tem pa jima je priskočil izmed občinstva krepak človek v pomoč in vsi trije so jo nadvladali, spravili v voz in v bolnišnico.
Oživel „mrlič*. V okraju sv. Alojzij, pod gozdičem Farneto, stanuje 561etna perica Marija Ravbar. Ta žena poslednji čas ni bila iz hiše, ker ji je bila počila žila na nogi in je morala ostati nekaj dnij v postelji, dokler ni nekoliko okrevala. Predvčerajšnjem zjutraj šla je Ravberica z doma, da vžije nekoliko svežega zraka. Sirota pa je jedva prišla pred holmec „dei Pini', ko se je v nesvesti zgrudila na tla: počila ji je druga žila na nogi. Hipoma zbralo se je nekoliko ljudij okolu nesrečnice. Po naključju je došel tja tudi neki zdravnik — Bog nas varuj takih zdravnikov ! — ki je površno pregledal žensko in izjavil ma-jaje z ramami, da tu ni več pomoči, kajti žena da je — mrtva. Nekdo je hitel obvestiti o dogodku policijski komisarijat v ulici Scussa, od koder so po telefonu obvestili zdravniško postajo, da bi prišel od Um zdravnik konstatovat smrt. Zdravnik z zdravniške postaje pa je konstatoval, da je v ženski še življenja, dasi ji je srce otrpnilo povsem. In primernimi sredstvi posrečilo se mn je obuditi jo k življenju. Akoprem je stanje žene skrajno pogibeljno, vendar je še nadeje, da ozdravi.
Koledar. Danes (11.): Suzana, devica, mučenica ; Tiburcij, muč. — Jutri (12.): Klara, devica; Hilarija, muč. — Mlaj. — Solnce izide ob 4. uri 58 min., zatoni ob 7. uri 12 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 20*5 stop., ob 2 pop. 25 5 stop. C.
Loterijsko številke, izžrebane dnč 8. t. m :
Dunaj	87, 10, 20, 22, 1.
Gradec	89, 30, 73, 77, 13.
Najnovejie vesti.
Dunaj 10. Minister za zunanje stvari grof Goluchovski dospel je danes zjutraj z Išla semkaj.
Rim 9. „Agciizia Štefani" javlja iz Perima: Italijanska križarka „Etna" zaplenila je včeraj 11 milj Oa afričanske obali nizozemski parnik „Doel-wyk", ki je vozil mnogo streljiva in belgijskega orožja za Abesince. Italijanska križarka „Aretusa" dovela je zaplenjeni parnik v Masavo.
Atene 10. Kralj je ogorčen, ker so nekateri častniki odpotovoli na Kreto. Vlada je izrekla strogi ukor železniškemu ravnatelju, ki jih je dal odpeljati na oddaljen kraj obrežja. — Časopis „Preiti* z.iht^va, ^a trcgo rpora-biti vojni kazenski zakon. — Za^.ii so nekatere častnike, ki bo bili na suinu, da hočejo odpotovati.
KvgoviniiM« «jjtioimvhu In vaitl.
fiaalmpeata. Pšetiio« /..* jeneu 6.518—6.29 1'icmio*
spomlad 1896 6.88 do 6.69 —.-. Oves zajezen 5.07 —'_
K* trn jesen —. —.— Koruza ta avg.-sept. 3.54—8.55 maj juni 1897 nova f. 3.45—8.60.
Pfaniou nova od 7* kn. I. 6'55 - d'70 od 79 Ui'.O 8.65—6.75., o ti 80 kil. f. 6.70—6.80 od 81. Ril. 6*75
-6-85. o»i kil. to". .— —,—, mamuti —• —,--
pro.su 2'25—5 50.
Pšenica: Srednje ponudbe, slabo povprafievanje. Prodaja 25.000 met. Stot.; stara in nova 2'/, nč. dražje. Kž 5 nč. dražje. Vreme : lepo.
Praga. Noraunirani sladkor lor. 13.15, oktobei-deoember 13.12, stalno.
Praga. Centrifugal no ti, postavijo* » Trst s carino »red odpošiljatev precej f, 35 50 35.75 ('onoasse 87.26—37.50 Četvorni 8950 \ glavi\tt i-odilt) 3976-.-
Eavre. Kata HantoB |fOi»«l »»»urilJM 7. a avgust 00*50 /.a december 59.—, mlačno
Hamburg, tiauton j<oo>»......... •• september 51.75 za
december 50. - . za marc 1897. f. 49 75.
TRST. Kava. Cone r Ameriki vedno padajo iu naravno je, da inora temu slediti tudi naš trg. Ako primerjamo cene, ki ao bile pred 2 meseci z današnjimi, najdemo že razliko od povprečno 15 gl. To se dostaje le braziljskih vrst, kakor Itio, Santos, Victoria, Babia. Ameriške srednje in pa vse fine vrst: ostale ho nespremenjene. — V skladi-i&čih imamo 75.000 met. st. raznih vrst. Prihodnji teden pričakujemo parnik „8an Itocoo" iz Brazilije, ki pripelje kakih 800.000 vreč.
Sladk or je gledć notranjega konsuma nespremenjen, stalni promet pa je v obče sređen. Cene so nespremenjene.
R i ž. Italijanski miren ; cene za l/4—J^ gld popustljivo. Japonski in indijski nespremenjena.
^ Masti padajo. Ameriške vrsti dobivajo se po 48'/,
01 j e. Ameriško rodno mlačno. — Louinvilla prodalo so jo par sto sodov po f. 2b1/* s carino vred. Druge vrsti so za V, gl. ceneje, le italijanske vrsti pocenile ho so za 4—6 gl., ker knže letina na Laškem jako dobro.
Modre galice je še neknj tu v zalogi in dobi se po f. 25V,—26'/, t originalnih Bodih.
Fižol. Stari prodaja se po vsaki ceni, toda sedaj ni večih naročeb. Novi beli, italijanski dospel je danes (300 ▼reč). Prodni bo je po 7 f. — Težko je prorokovati cone domačemu novemu fižolu ; sodimo, da bode Bohinjec okolu f. 9— 91/,. Koks po 10'/,—11. Sicer pa se bode prvi dovoz letos nekoliko zakasnil.
O trob i, navadni, so nespremenjeni. Kconomovi so po f. 4 20, drobni so nekoliko dražji. Levai:tinski po f 3-90 ogerski po f 4-05-4 10.
Moka nespremenjena, mlačno. Cene običajne Mariborski mlin (zastop Via Ghegu) • it 0 f. 10-18, št. A f. 11-65; št. 2. f. 1115; št. 3 f. 10 t O; šr 4 f. 10.10; št. 5 f. 9-60 ; št. 6 f. 8*50; št. 7 f. 7-25 ; št." 8 f. 5 85.
Economo: št. 0 f. 12; št 2 f. 1150: št 3f U-40; št. 4 f. 11-30 ; št. 5 f. 1120; št. 6 f. 10-85 ; št. F t. 9.—.	'
Ofen P e s t h e r (zastop ria della Pesa) : Št. O f. 12-20: št. 1 f. 11-70; Št. 2 f. 1130; št 3 f. 10-90; St. 4 f. 10.20; Št. 5 f. 9 90 ; št. 6 f. 9 40; St. 7 f. 810.
Rž en a moka: št. O f. 11-50; št. 1 f. 1050: Št. D 10 —, II f. »•-, III f. 8-—.
Za velike partije bi se dalo še nekoliko piihraniti.
DunairU« bon« lO. avgusta irtoe.
prodvferaj	danes
Državni dolg v papirju .... 101.70	101.65
„ „ » «r«brit .... 10165	10165
Avstrijska rmifu v zlatu . . . 123.45	123.20
. „ r kronah . . , 101.20	101.20
Kreditu« * krije....... 359.—	858— *
London 10 T,s»........ 119 70	119 70
Napoleoni ......... 9.501/, 9.50'/.
20 mark .......n.73 11.73
100 italj. lir...... 44 25 44-27'/,
Trina o«n« (Cene se razumejo na debele In • carino vred.)
DomaČi pridelki.
, _ .	Cena od for.	do for.
Vttol: Kok«...........100 K. 8.50 9-75
Mandoloni.................._____
svetlorudeči..................___
temnorudeči................___
kanarček..................n _.___
bohinjski..................„ 8.50 8/75
beli veliki..................m - ._
•	......... B 7.50 7^5
zeleni, dolgi........ „	_
n okrogli......... 7.75	8-
mešani hrvatski...... „ 6.50	6.75
w štajerski...... „ 7.-	7.25
Kailo fino štajersko................65.	70-—
Ječmen št. 10 ........... 8.75	9.-
•	9........... 9.75	12.-
„ 8......................H.go	11.75
Zel> kranjsko.......... 100	K. —.—	—.—
1»P» » .......... „
Krompir, štajerski ........ „	—_._
Proao kranjsko.......... „	9.25	9.50
Leča, kranjska.......... „	_.___._
Šssh ogerski.......... „	64 -	5«.—
■Mt ........... „	48. ~	60.-
KkTl Mocoa........................165.-	1(56. -
Cejlon Plant. fina.......J 72.--	173 -
. Pe'1......................182 -	184 -
JftTA Mtilan*........ „	147,-	149.—
Portoricco......... n	168.— 164,—
Guatemala......... „	I4tf.—	147,—
8an Domingo........ „	156 —	157-—
Malnbar Plant........ „	_._ _
„ nativo........ n	—.—	—,_
Laguayra Plant....... „	—_
„ nativo....... „	—.—	—.—
8anto« najfiniji................125. -	126.—
„ srednje fini...... ,	120.—	121.—
srednji........ „	112.-	114.—
. ordinar..................106 —	108.—
Rio oprani......... r	—.__—.—
d najfiniji....................128—	180.-
« ■rednji......... „	110.-	114 —
Slrdkor Centnfugal I. vrste..........35.75	36.—
Concftssa......... ,,	37.60	37.75
▼ glavah......... „	38.60	39.—
razkosani........ „	38.50	38.75
Bik italijanski fini..................19.25	19 75
„ srednji................18 25	18.75
Japai Pu' \AA........ ,	19.—	—._
* Frodnji........ ^	15,—	—.
Rnugoon oxtrn......... n	11.50	— .—
1...........
II. ... •............9.i6	—.-
Potrolej lUhki * sodih....... M	2 .—	—.—
v ZHbojih od29 kil. . . . „	6.15	—.-
Olje italijanHko »tnjflneji...... „	55.—	b« -
„ srednjefluo..... „	51,—	52 —
bombažno, amerik....... ,	28.50	29. —
dalmatinsko......... .	31.-	32.—
Limon! Metiinski ..................3.50	4.50
Pomaranče „ ........zaboj	7.—	8. -
Maudftljai Dalmatinski| 100	K. —.—	—.—
Hat-i . . (	58.—	60.—
Pinjoli ............. „	87.—	89.—
Boiičl Dalmatinski ...... „	——
, Puljnški......................—.—	—
s okve Puljoške ........ „	—.—	- .—
„ Grške v vencih, ... „	—.	—.—
S-.tanine ......................38.-	40 —
V ^ tr. perli ........... „	24.—	25.-
OiV„be............................29.-	31.-
PolanoTke srednje velikosti .... „	43.—	44 —
velike ........ w	—.—	—.—
w mule ........ . „	43.—	44. -
Slanlkl v velikih sodih...... „	—.—	— .—
Žveplo	....... " —.— — .—
luiauciiiU)
v 18 19 letu svoje Jobr, h Jobre iiiše, dovršivSi drugo c. k. realko, išče službo v slovenskem ali nemškem jeziku, najraje v kateri pisarni, ali pa kje drugod njemu dostojno delo. Odgovori naj se pošiljajo naravnost uredništvu „Edinosti* ulica Caaerina štev 13.
35 hektolitrov terana
je na prodaj. Več se poizve v k a v aru i „ Co 111111 er cio ".
Lastnik konsorcij lista „Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.