Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the Ktitffe*, JL S. Bar!«««, Postmaster Gen. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA ENAKOPRAVNOST EQUALITY Y "WE PLEDGE , ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME IV.—LETO IV. CLEVELAND, OHIO TOREK (TUESDAY) APRIL 5th 1921. ^t. 79 (No.) Single Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March &rd, 1879. Posamezna številka 3c. ■ _ ___._.. V ' V 1 -------- NAPRAM PREMOGA« odločilni dan stavke pride v sredo, ko bo delavska trozveza glasovala, da-li se pridruži premogarjem v njih zahtevi, da vlada obdrži kontrolo nad rudniki. LONDON, 5. aprila. — Izza zadnje polnoči so "se pričela vojaška gibanja precejšnjega obsega. Vse odredbe ^veda so samo pripravljalnega značaja, toda ne pregleda se nikakega koraka, ki bi se v slučaju potrebe izkazal umestnim. LONDON, 4. aprila. — Vse kaže, da kriza med pre-mogarji in vlado postaja resnejša od namreč, da naj se predloga za izročitev rudokopov , P^vatne roke začasno prekliče, in da se datum za izro-, ev premakne od 31. marca do 30. maja, med katerim se naj vršili dogovori radi preureditve plač in ePriČalo premogarje, da je vladna kontrola rudokopov Mogoča. • nie].Vlada bo to sugestijo najbrže zavrgla, in'sicer z ute-■sta J®Vanjem, da dežela v svojem sedanjem finančnem bj>enjU ne more sprejeti nikak'ega nadaljnega finančnega b0 ?6na v podpore za rudokope. Ni dvoma, da ]a ,K vsled česar se je vojaštvo vzdržalo strežnicami. Avstralski delavci o lojalnosti napram kralju. Melbourne, Avstralija. — V avstralskem parlamentu se je pred kratkim vršila razprava z o-zirom na vprašanje, iz česa da pravzaprav obstoja lojalnost napram angleškemu kralju. Tu navajamo zanimiv govor delavskega poslanca, Frank An-steyja, iz katerega je razvidno, kakšno naziranje ima avstralsko delavstvo o lojalnosti napram angleškemu prestolu. Anstey je dejal: ''Pripoveduje se mi, da kralju dolgujemo lojalnost. Bili so časi, ko so ljudje prisegali kralju, da bodo njegovi zvesti podložni-ki, da bodo ljubili yse, kar on ljubi, in da se bodo izogibali vsemu, čemur se bo on izogibal, v zameno pa je bil kralj obvezan napram onim, katerih usodo je odločal. "Pogoj, pod katerim je držal svojo krono, je bil, da jih bo varoval pred roparstvom, zatiranjem in pomanjkanjem; in na la-tarjih svoje dežele in v imenu svete Trojice je prisegal, da bo vladal z enako pravico po vseh delih svojega kraljestva. "To je bil zakon za Anglijo dolga stoletja . Prešel pa je s prihodom nerftških kraljev. Obveznost podložnikov je ostala, obveznost nemškega kralja napram angleškemu ljudstvu pa je izginila. "Ali se v tem parlamentu zahteva od mene, da sem zvest kakim določenim principom, da bra nim pravice in skrbim za blagostanje ljudstva, in da zdržujem avstralske principe napram vsem drugim? Ne. Zahteva se od mene, da sem lojalen ne moji domovini, ne ljudstvu, temveč kralju, brez obzira na njegovo privatno in javno ravnanje. "Karkoli on ljubi, naj ljubim jaz: česarkoli se izogiba on, naj se izogibam jaz. Kadar on pravi: "Obesi kajzerja!" naj bom pripravljen, da obesim kajzerja, in kadar se njegovo mišljenje iz-premeni in pravi: Ubogi kajzer je bil dovolj kaznovan, — tedaj morem svojo lojalnost pokazati le stem, da tudi jaz izpremenim svoje mišljenje. To je tudi pogoj, pod katerim se mi dovoljuje govoriti v parlamentu. Brez ozira na to, kako je ravnanje kralja, bodisj^ da je Richard III. s svojimi okrvavljenimi rokami, Henry VIII., ki je ubiljal in 3e 'ženil kot ga je bila volja, George I... ki je til krut napram svoji ženi, George III., ki je bil blazen do smrti, ali George IV., ki je bil izredno moralen, zahteva se, da sem lojalen njemu, in ne angleški državi, ali Avstraliji, deželi, v kateri živim. "Karkoli on napravi, mi mora biti po volji, česarkoli se on izogiba, naj se izogibam jaz. Ako bi se zgodilo, da bi prišlo do vojne med mojo domovino in kraljem, zahteva udanostna prisega, da sem lojalen kralju brez ozira na njegov izvor ali obnašanje; v drugačpem slučaju ne morem držati te pozicije in vleči plače kot član parlamenta. ''O, da, gospode, jaz sem lojalen; o tem ste lahko vsi prepričani." Navedeni govor poslanca An-stey-a je napravil v parlamentu jako velik vtis. Delavski poslanci so mu silno odobravali, medtem ko so bili nacijonalistični proti-delavski poslanci silno raz-" jerjeni nad drznim in ciničnim izvajanjem delavskega poslanca. Med ljudstvom v Avstraliji je Cestno - železniška družba zavrnila ponudbo usluž- • bencev. Cleveland, O., 5. aprila. — U-radniki cestno-železniških uslužbencev so včeraj predložili družbi ponudbo za znižanje 3 centov na uro, potem, 4, $ in končno za 6 centov, toda družba je vse tc ponudbe za prostovoljno znižanje plač zavrnila. John J. Stanley, predsednik cestno-železniške družbe je povedal delavcem, da poravnavo raje prepusti pogajevalnemu odboru, kot je določeno v kontrak-tu, kot pa da bi sprejel to prostovoljno ponudbo. Družba zahteva: 1. da se vse. plače znižajo za 20 procentov, tako da bi najvišja plača, ki bi jo dobival kak cestno-železniški u-službenec, fte presegala 60c na uro, 2. da se odpravi vsaka izredna plača in 3. da se odpravi zaprta delavnica, to je, da bi družba smela uposljevati tudi ne-unijske delavce. Kot se poroča, so unijski vodje včeraj pričeli z direktnimi pogajanji edinole iz razloga, ker Stanley zahteva, da naj še pri pogajanju razpravlja tudi vprašanje priznanja unije. Tudi preteklo leto je hotel Stanley, da se pogaja radi priznanja unije, toda unija tega vprašanja sploh ni marala razmotrivati. Kot izjavljajo unijski voditelji, je njih naziranje letos v tem ozi-ru še vedno neizpremenjeno. Fred Teschow, predsednik u-nije cestno-železniških uslužbencev, je sinoči dejal: "Stavili smo Mr. Stanleyju primeren predlog, katerega pa ni sprejel. Kaj bo naš prihodnji korak ne morem reči. Ako bi bila družba sprejela predlog unije, tedaj bi začetniki na progah družbe dobivali 67c na uro, starejši delavci po 70c na uro in vsi, ki so v službi preko enega leta, pa 72c na uro. To je bil prvi predlog unije, pozneje pa je predlagala, da se plača zniža za 4, 5 in končno 6c na uro. Unijski uradniki se izjavljajo, da to sicer ni njih zadnja, beseda, da pa bi bili na zborovanju članstvo, ki se vrši 13. aprila, pripravljeni zagovarjati tolikšno znižanje plače, če bi_ je družba sprejela. -:-O---- NEORGANIZIRANI ŽELEZNI-ŠKI PISARJI SE POGAJAJO. Cleveland, 5. aprila. — Glavni upravitelj N. . Central železnice za zapadne države je včeraj naznanil, da je 450 železniških pisarjev pričelo voditi neodvisno pogajanja z družbo z ozirom na predlagano znižanje plače. W. J. Winston, glavni predsednik po-gajevalfiega odseka organizacije železniških pisarjev pa pravi, da izjava upravitelja N. Y. Central železnice ni točna, kajti uslužbenci, o katerih se govori, in ki so bili uposljeni zadnjih šest ali osem mesecev, niso člani organizacije železniških pisarjev. opaziti stalno naraščajoče republikansko mišljenje, in dalekovld-hi ljudje pravijo, da bo prišel dan, ko bo Avstralija neodvisen narod s svojo zastavo, ki bo vodil svoje zadeve po svoji lastni želji. Pred kratkim je neki delavski poslanec javno izjavil, da •bo p.ajponosnejši dan njegovega življenja isti. ko bo pozdravil zastavo avstralske republike. /V tem je izražena misel vsega avstralskega delavstva. Kari zapusti Ogrsko danes? Budapest, 4. aprila. — Neka brzojavka iz Steinamangerja na Korr urad, pravi, da bo bivši avstrijski cesar Kari odpotoval proti Švici v torek zjutraj ob 9:30. Brzojavka dostavlja, da je vlak, s katerim se bo odpeljal Kari, že dospel v Steinamanger. Dunaj, 4. aprila. — Kot pravijo poročila iz Budapesta, je med bivšim avstrijskim cesarjem Karlom in madžarsko vlado prišlo do nekakega kompromisa, glasom katerega bo pred svojim odhodom izdal na narod prokla-macijo, v kateri bo dal izraza svoji pravici do madžarskega prestola, ter izjavil, da je prisiljen u-makniti se le vsled okolščin, in da ima popolno zaupanje v politično zmožnost madžarskega naroda. , Beneš grozi z vojaško akcijo. Pariz, 4. aprila. — Prizadevanje bivšega avstrijskega cesarja Karla lahko prinese še dosti sitnosti. Češki zunanji minister Beneš je danes naznanil, da ako Kari do četrtka ne zapusti madžarske zemlje, tedaj bodo čete male entente, to je Cehoslovakije, Jugoslavije in Romunije, nastopile s silo. Medtem pa je znano, da; je Kari še vednp na Madžarskem. Od njegovega hudeba 'prehlada', katerega se podaje kot vzrok za odlašanje njegovega potovanja, odvisi, do kakšnih dogodkov pri-r de v centralni Evropi v bližnji bodočnosti. Horthy, za monarhija. Budapest, 4. aprila. — Neki I časnikarski poročevalec poroča sledeče o svoji avdijenci pri madžarskem * regentu Horthyju: Horthy Karlove epizode ne smatra zelo resnim. Očividno pa je bil položaj za Horthyja zelo težaven, kajti pozabiti se ne sme, da je Kari sam nastavil Horthyja za vrhovnega poveljnika avstrijske mornarice, in da je pri tem šel preko mnogo drugih zaslužnih mornariSkih častnikov. Njegov uspeh pri zatrtju mornariške vstaje, ko je dal upornike postreliti, mu je v resnici dal pravico do promocije, toda pomniti je treba obenem, da je bil kar takrat madžarski kralj. ' Ko sem vprašal Horthyja, dali misli za stalno obdržati vladno moč v svojih rokah, je odvrnil: "Najsrečnejši dan mojega življenja bo, ko pridem iz tega kaosa, in se povrnem nazaj domov. Vzgojen sem bil v mornariških in vojaških krogih, zato me politika ne zanima dosti. Tu sem, da služim moji domovini za ambicij. Poleg tega pa morate razumeti, da je republikanska Madžarska nemogoča. Ogrski duh se je docela privadil monarhistični misli, in fakt je, da je monarhistična oblika vlade našim ljudem veliko bolj po godu. Mi nikakor nismo v stanu iti skozi volilno razburjenje vsake štiri leta !kot v Ameriki,' kajti 'to bi nam škodilo. V eni izmed zgornjih sob se nahajata krona in meč svetega Štefana. To so simboli vlade, ki je primerna za Madžarsko. Stoli, v katerih sedirrt jaz, in vi, miza, in palača, vse to pripada kroni. Po mišljenju Madžarske mora biw ti oblast monarhistične oblike; kdo nosi krono, ne šteje dosti. Ljudstvo v monarhiji je manj podrejeno nevarnim vplivom demagogov. V doglednem času bo prišlo do tega, da bomo razrešili naše probleme ter uspevali pod redno, toda liberalno monarhijo." Kari ne mara oditi? Budapest, 4. ..aprila. — Poro- Harding bo ustvaril novo zvezo narodov. Washington, 4. aprila. — Iz zanesljivih virov se poroča, da bo predsednik Harding v svoji prvi izjavi z ozirom na stališče Združenih držav napram Evropi docela zavrgel obstoječo Ligo narodov. Možno je, da bo Harding to svoje naziranje o Ligi podal v Ijrvi, poslanici na kongres, da s tem napravi konec^vsem prigovarjanjem, da naj se Združene države pridružijo prenareje-ni Ligi narodov, možno pa je tudi, da s^ Harding v prvi poslanici ne bo spuščal v tujezemske zadeve, temveč da se bo v njej raz-motrivalo edinole notranja vprašanja. V splošnem se ne pričakuje, da bi Handing za sedaj podal kako izjavo, v kateri bi se spuščal v podrobnosti glede stvoritve nove ?veze narodov, toda skoro gotovo "pa je, da bo Harding dal svetu vedeti, da je po njegovem mnenju treba ustvariti nekaj povsem novega. Obenem se tudi pričakuje izjave, da bodo Združene države v splošnih ozirih stale na strani svojih nekdanjih vojnih zaveznikov. Toda z gotovostjo se lahko trdi, da bo imel predsednik Harding v teku 90 dni sestavljen nov načrt za zvezo svetovnih naro-1 dov, katerega bo predložil Evropi, da ga sprejme kot nadomestilo za sedanjo Ligo narodov. » -0-- Hughesova nota Nemčiji. Washington, 4. aprila. — Tu sledi besedilo note, katero je poslal ameriški državni tajnik, Charles E. Hughes na nemškega zunanjega ministra, dr. Simonsa: "Ameriška vlada ima zadovoljstvo opaziti v neformalnem memorandumu dr. Simonsa soglasni izraz želje od strani nemške vlade, da plača toliko odškodnine, kot dovoljujejo njene zmožnosti. "la vlada stoji z vladami zaveznikov v tem, da smatra Nemčijo odgovornim za vojno ter vsled tega moralno obvezanim, da poravna odškodnine do meje njene zmožnosti. "Priznanje te obveznosti, ki je vtelešeno v memorandumu dy. Simonsa, se zdi vladi Zedinjenih držav edina zdrava podlaga, na kateri je mogoče zgraditi trden in pravičen mir, pod katerim bodo razni pvropski narodi zopet; v stanu doseči ekonomsko neodvisnost in stabilnost. "Ta vlada je prepričana, da priznava V memorandumu dr. Simonsa iskreno željo nemške vlade, da se pogajanja z zavezniki obnove na novi podlagi, in upa, da bo ta pogajanja, potem ko se enkrat začno, dovedla do nagle poravnave, ki bo obenem zadovoljila pravične zahteve zaveznikov in dovolila Nemčiji upapolno obnovitev svojih produktivnih aktivnosti." ča se, da se je bivši avstrijski cesar Kari izjavil napram svojemu spremstvu, da ne bo zapustil O-grske. Dejal je baje, da ako ne more ostati kot kralj, tedaj bo ostal kot privaten državljan. Tozadevno izjavo je v imenu Karla podal v javnost knez Windisch-Graetz. Pariz, 4. aprila. — Neka dunajska brzojavka pravi, da je madžarska vlada določila 20. avgust kot dan, ko se bo izvolilo madžarskega kralja. Pomanjkanje mleka v Rusiji. Philadelphia, 4. marca.— Glasom brzojavke, ki jo je prejela American Friends" Service Committee od Ane J. Haines, ki je pomožna delavka omenjene organizacije v Rusiji, so moskovski o-troci v veliki potrebi mleka. Brzojavka pravi: "Osemintrideset tisoč moskovskih otrok potrebuje mleko vsak dan. Sedanja zaloga zadostuje le za 7000. Umrljivost med o-troci je 40-procentna. Mi nujno potrebujemo mleko, ribjega olja in mila za 6,000 otrok med 3. in 8. letom in za 21,000 otrok med 8. in 15. letom. Potrebuje se tudi spodnja obleka in čevlje za male in večje otroke. Ameriška Relief administracija je pred kratkim dala pomožni organizaciji American Friends' Service Committee za $100.000 ribjega olja in mleka za razdelitev v Moskvi, in Ameriški rdeči križ je isti organizaciji dovolil razdelitev dveh pošiljatev obleke in zdravil, ki sta bili vredni $1,000. 000. Razne organizacije v New orku in drugod zbirajo prispevke, kajti omenjena podpora ni zadostna niti za potrebe v Moskvi. Pomanjkanje v Petro-gradu ni nič manjše kot v Mq-skvi, in kot se opozarja, se bo tekom maja in junija pomanjkanje najbolj občutilo. Pozneje bo žetev položaj izboljšala, in izboljšana transpoftaci-ja, ki se jo bo doseglo po obno-bitvi trgovine z Anglijo, bo omogočila prevoz žita in hrane iz Sibirije, nakar zunanjna pomoč ne bo več potrebna. Čičerfn dvomi nad prijateljstvom Jonesca. Stockholm, 3 I. marca. — Navzlic temu, da je romunska vlada pred kratkim podala izjave, v katerih izraža željo za vzdržanje prijateljskih odnosa j ev z Rusijo, in da je pripravljena skleniti z Rusijo trgovsko pogodbo, pa je razvidno iz ^note, ki jo je poslal romunskemu zunanjemu ministru Jonescu ruski komisar za zunanje zadeve, Jurij Cičerin, da si romunske oblasti ne prizadevajo ustaviti mahinacij sovražnikov ruske vlade, ki so zelo aktivni v Ukraj ini, kjer si prizadevajo u-staviti nezadovoljstvo med ljudstvom. GRKI SILNO TEPENI V MALI AZIJI. Carigrad, 4. aprila. — Semkaj se poroča, da je grška armada, ki je obratovala Eeski-Sher, bila prisiljena umakniti se na t Brasso. Kot se izjavlja, je tozadevno poročilo uradno potrjeno. ' Turški baje energično napredujejo. Grško umikanje ni omejeno samo na severni sektor, temveč je splošno. Grki so baje izgubili-5.000 mož. Grško uradno poročilo od 3. a-prila priznava, da se je napredovanje ustavilo, toda pravi, da Turki ne zasledujejo Grkov. Grški princ ubit. London, 4. aprila. — Princ Andrej, brat kralja Kopstantina, je glasom brzojavke i z Carigrada, umrl za ranami, ki jih je za-dobil v bojih pri Brussi. Princ Andrej je bil tretji sin pokojnega grškega kralja Jurija. Rojen je bil leta 1882, in ko je leta 1917 Konstantin pobegnil z Grškega, se je nekaj časa govorilo, da bo on zasedel prestol, toda to mu je preprečil Venizelos. STRAN 2. t ——— ----— ■ - -— "Enakopravnost" _IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY KAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Buswines Place of the Corooration.____ 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 _POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c Lastuie in izdaia sra Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Dražba. M18 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov nf odtrovomo ne uredništvo, ne uoravništvo. CLEVELAND, OHIO TOREK (TUESDAY) APRIL 5th 1921. 'ENAKOPRAVNOST" APRIL 5th 1921 VARANJE Zgodilo se bo nekega dne, da bo neki francoski ministrski predsednik vstal pred sovražno državno zbornico ter povedal državnim poslancem, da so bili odškodninski predlogi njegovih prednikov nič druzega kot bleščeča varanja, in da se bo morala Francija privaditi na dejstvo da v tej vojni ni bilo nikakih zmagovalcev, in da polna odškodnina ne more biti nikdar plačana. Tak ministrski predsednik bo v državni zbornici brez dvoma poražen, toda njegov govor bo pretresel Francijo, in na temelju njegove poštenosti in poguma bo mogoče graditi novo, zdravo evropsko stavbo. Ko bodo zgodovinarji prerešetavali odškodninske predloge, ki jih so sestavili zavezniški državniki na pariški konferenci, jim bodo samo predmet posmeha, za opazovalca sedanjega časa pa tvorijo dejanje varajoče strahopetnosti. Ti odškodninski predlogi obsojajo Francijo k nadaljnemu financiranju na papirju, Nemčijo pa v nadaljna leta nestalnosti in brezupnosti. Od Nemčije se zahteva okrog 56.000.000.000 zlatih mark. Poleg tega naj plača 12 procentov carine od vsega blaga, ki bi ga prodala v tujezemstvu. Naravno je, da je Nemčija odklonila plačati v soglasju s temi zahtevami, kajti one niti ne odgovarjajo versaillski mirovni pogodbi. Francoski državniki so zasebno pripravljeni priznati, da je svota prevelika, kajti po sedanji vrednosti marke znaša zahtevana svota toliko, da si je človeku sploh nemogoče predstavljati, toda v javnosti ne marajo priznati tega dejstva. Kot je videti do sedaj, ti odškodninski predlogi niso v Nemčiji ustvarili nikakega pozitivnega razpoloženja. Na eni strani izzivanje, na drugi pa brezupnost. Kapitalistični mogotci kot je Hugo Stinnes kratkomalo izjavljajo, da je izpolnitev zahtev nemogoča, medtem ko se delavski sloji, videči pred seboj nič druzega kot suženjstvo za zadostitev tujega in domačega kapitala, upirajo. Sporadične revolte izbruhajo dan na dan po raznih mestih, in lahko se zgodi, da sčasoma pride v Nemčiji do stalne civilne vojne kot na primer na Irskem. In francoski narod ne trpi nič manj. Francoski državniki delajo svojemu narodu zelo veliko krivico, v njem se goji lažnjivi up, da bo Nemčija plačala vse do zadnjega beliča. Ne vpraša se: Kaj takrat, ko bo ljud- stvo spoznalo, da je bilo zapeljano in prevarano. , Svet je utrujen simboličnih fraz in praznih številk; treba je, da se mu poda fakte o resničnem položaju, in sicer čim preje, tem boljše. Stoprocenten Amerikanec za časa vojne je bil tak delavec, ki je delal po 12 ur na dan, ter ni zahteval nikakega zvišanja plače. Izza tistega časa se je pojem nekoliko spremenil. Danes je stoprocenten Amerikanec tisti;'ki udan v božjo (kapitalistično) voljo sprejme vsako znižanje plače, ter se plazi- po vseh štirih kot pes, če sme delati po tri dni v tednu. — Vojna za demokracijo je o zmago. čividno dosegla "sijajno" Iz slov. naselbin. Detroit, Mich. — Naznanjam Vam, da. je umrl vaš naročnik F. Šustaršič. Zapušča soprogo Marijo in svaka, v starem kraju pa brata, sestro in vnuke. Umrl je v starosti 64 let. Rojen je bil v Stanežicah, fara Št. Vid nad Lju bljano. Vzrok smrti je bila pljučnica. .v . .Milwaukee, Wiss. — Nepričakovano je preminila rojakinja Mrs. Neška Retelj, rpj. Planin-šek, v četrtek ob pof 9. uri zvečer na svojem domu na 370 Mineral St. Zadela jo je srčna kap, da je smrt nastopila v par minutah. Pokoj niča je bila stara 35 let ter rodom iz vasi Sela, fara gmarje-ta na Dolenjskem. Pogreb se je vršil v pondeljek na Mount Olivet pokopališče ob veliki udeležbi številnih prijateljev, ki so jo spremili k zadnjemu počitku. Tu kaj zapušča žalujočega soproga Johnia in tri nedorasle otročice v starosti od 7 do 13 let, eno sestro Ano Planirišek, brata Franka in v starem kraju enega brata ter očeta. Bila je članica .en-skega društva "Venera" št. 192 S. N. P. J., katero ji je izkazalo zadnjo čast in jo spremilo k večnemu počitku. Komaj so minili velikonočni prazniki, pa se je že oglasil znameniti bog Amor, ki se je zaro-til da uniči pečlarske klube, njih člane pa pošlje v zakonski stan vzlic brezposelnosti, ki je sedaj na dnevnem redu. V zakon stopita: Geo. Chutich, West Allis, in Barbara Perkovich, 440 Barcley ,St. V slovenski cerkvi so bili- poročeni: John Slakovič in Mary Limoni; Mike Candek in Franca Štieh; John Merrnal in Mary Cti-glic ter Anton Brence in Louisa Klančnik. Sheboygan, Wiss. — Josef Šuštar, star 60 let je hotel ma velikonočno nedeljo pokazati, da je kljub njegovi starosti lahko še pokaže kot mladenič. Telovadil i in brcal je,nekaj časa kot kakšen mlad gledališki igralec, naenkrat mu je poknila kost na nogi in Šuštar je padel na tla. Poklicali so zdravjka, ki je odredil, da 3e ga takoj prepelje v bolnišnico. Šuštar je baje izjavil, da ne bode nikdar več kazal mladosti. Chisholm, WLss. — Miss Frances Klun je dobila tretjo nagrado v deklamiranju pri konltestu, kateri so je vršil zadnji teden v Minneapolis. Ely, Wiss. — Za devetdeset dni v okrajno poboljševalnico je bil obsojen M. Supantit, ker je bil preveč glasen pri prepiru s svojo ženo. Virginia, Wiss. — Suhi agenti so našli majhen kotliček in nekoliko "ta kratkega" pri Frank In-diharju, radi česar se bo moral zagovarjati pred sodiščem v mesecu julij u. Položiti je moral $500 poroštva. Jenny Lind, Ark. — Tukaj si je končal življenje John Lavrin, star 65 let. Zapušča ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Doma je bil iz Jarošišča pri Litiji na Dolenjskem. La Sal le, 111.— Na žalosten način se je končala velika nedelja za rojaka Antonk Sotovšek. Pred kratkim si je kupil nov avtomobil, s katerim se je peljal na velikonočno nedeljo na izprehod 7. dvema otrokoma in svojim bratom Jakobom in dvema svakoma. Nesreča se je zgodila na mostu Illinois reke. Avtomobil se je prekucnil v reko in utonil je 5 let stari sin Antona Sotovšek, ter njegov brat Jakob, 191etni mladenič, ki je komaj 8 mesecev v tej deželi. Bil je član S. N. P. J. št. dr. 2. Drugi so se pa rešili z veliko težavo iz deroče reke. Pokojnik j'e bil doma iz Krškega na Dolenjskem. Ironwood, Mich. — Za veliko noč je obdarila gospa Štorklja s krepkim dečkom družino Mr. in Mrs. Smith. — Zglasila se je pa tudi pri družini John Fritz, kjer je pustila za spomin čvrsto deklico. Cairnbrook, Pa. — Preminil je tukaj rojak Joe Rudolf, po 14 mej sečni bolezni. Bil je rodom iz Ru-dolfovega nad Cirknico. Zapušča žalujočo ženo, enega brata ter 4 otroke. Chicago, 111. — Umrl je tukaj John Belihar po daljši bolezni ter zapušča žene in tri hčerke. Joliet. 111. — Ponesrečil se je rojak Anton Gombač, ki je vpo-slen v opekarni ob Broadway-u. Ko so šli delavci iz tovarne se je Gombač obesil na neki avtomobil, nakar je gonjač prehitro pognal in stroj je vrgel Gombača v cestni jarek. Odpeljali so ga v bolnišnico sv. Jožefa, kjer je o-stal kratek čas in s« vrnil domov. V nedeljo popoldan je šel rojak Martin Volan, ki biva na 115. .Francis St., na sprehod s svojim 4-letnim sinkom. Hodila sta po Collins cesti blizu Joliet Bridge and Iron Co. tovarne, kar pridr-vi avtomobil in zadene očeta in sinka. Očeta so takoj odpeljali v bolnišnico, a mali sinček pa je na licu mesta izdihnil dušico. Par ur ni nihče vedel kdo je zločin izvršil. Še le Čez par je šerif Newkirk zavohal pravega zločinca, ki je neki žid-trgovec na Collins cesti. Takoj sta bila aretirana on in njegov prijatelj, ki je bil z njim v avtomobilu. Vsekakor je upati, da ju zadene primerna kazen. Žrtev "vesoljne suše" je postala tudi pivnica rojaka Johna Horvata, 801 N. Chicago St. V .pondeljek so posetili dotično pivnico znani mestni ovaduhi. Salu-narju so prečrtali zaporno povelje in našli so pri njem steklenico neke rumene tekočine, katero nekateri nazivljejo za "lunine žarke". V torek je že salunar stal pred okrajnim sodnikom in priznal krivdo, nakar mu je sodnik prisodil nič manj kot $50.0 denarne globe. Potem je policijski šerif pregladal da se Horvatu tudi odvzame mesta licenca za točenje "mehkih pijač", kar se je •tudi zgodilo po naročilu mestnega komisarijata.' Na Veliko noč popoldan so vile Rojenice posetile družino rojaka Jos. Papich, 1306 N. Hickory St., in d ones! e zalo hčerko v velikonočni dar. Rojak Leo Adamich, ki je bil več mesecev v okrajni bolnišnici je pred par tedni prišel spet sko-ro popolnoma zdrav na svoj dom k svoji soprogi in družini. Pravijo, da še ni sposoben za vsako težko delo, a je napoti do popolnega okrevanja. On je že drugi rojak, ki je v dotični bolnišnici ozdravel, da'si je bilo že malo u-panja. Rojak John Lešnik, ki biva na 114 Harrison St., se je pred nedavnim ponesrečil pri delu v He-ggie's tovarni. Težak kos železa mu je padel na nogo. Zdaj že hodi in bo kmalu popolnoma zdrav. Predkkratkim je zapustil našo naselbino, rojak Frank Mali, 704 N. Broadway s svojo družino. Kupil je namreč farmo blizu Hol-ton, Mich, in ge preselil isltotam. Umrl je 30. marca v svojem domu na 823 Moen Ave., Rockdale, rojak Martin Kostelec. Por leg vdove zapušča še štiri otroke, Bil je dober mož in skrben oče svoji družini. Star je bil 52 let in doma je bil iz metliške fare na Kranjskem. V Ameriki je bival do 30 let, večinoma v Jolietu in Rockdalu. Bil je član društva sv. Treh Kraljev, št. 98, K. S. J. Ely, Minn. — Dne 25. marca, je v bolnišnici' umrl Matija Vivo-da, član društva sv. Jožefa št. ,112 K. S. K. J. rodom iz Božeko-vega pri Metliki na Kranjskem, rojen 1. 1861. Tu v Ameriki nima nobenih sorodnikov, a v starem kraju menda še živita dve sestri. Pokopan je bil na kopališču pri Duluth-u -o- Clevelandske novice. — Zelo grozna avtomobilska nesreča se je pripetila sinoči na vzhodni 40. cesti in Superior Av. Dve osebi sta ubiti in tri poškodovane. Ubita sta Jakob Aaron, 45. 8829 Yale Ave., lastnik avtomobila in neke modne trgovine na Ontario St. in Moses Wein-traub, 60, 10114 Piermont Ave. agent za prodajanje posestev in lastnik modne trgovine na 2158 Ontario St. Med poškodovanimi se nahaja Kavy Rothenberg, 56, 2166 E. 86. St., Harry Fuerst, 42, 666 E. 92. St. in Samuel Et-tinger, 23, 5616 Outhwaite Ave. voznik uničenega avtomobila. Ponesrečenci se vsi nahajajo v St. Clair bolnišnici. Kot pripovedujejo očividci, je prišel avtomobil, katerega je voznik Ettin-ger, proti vzhodu po Superior Ave. drugi avtomobil, v katerem se je nahajal samo Anton Pra-shcez, je na 40. cesti zavil proti jugu na 40. cesto. Ravno na vogalu pa je pridrvel Ettingerjev avtomobil in se zaletel v sprednji del Prashcezevega avtomobila, nakar se je prevrnil trikrat zaporedoma z ljudmi vred, ki so bili v njem. Avtomobil je bil pri tem popolnoma uničen, odtrgana je bila streha, vsa kolesa odbita in vsi drugi deli razmetani na vse strani. Prashcez pa je ušel vsem poškodbam* edino o-krilniki pri kolesih so bili nekoliko zmečkani in eno kolo je bilo odbito. Nesreča se je pripe- tila okrog 5:50 popoldne, ko promet na Superior Ave. je zelo velik. BREZDELJE PONEHUJE? ] Washington, 4. aprila. — Poročila, ki jih je dobil zvezni rezervni odbor iz raznih delov dežele izkazuje, da brezdelje nekoliko ponehuje, in da je izza 1. januarja, ko je vladni proračun kazal 3,500.000 ljudi brez dela, dobilo okrog 1,000.000 IjTjdi zopet delo. Kot pravijo poročila, se tovarne ponekod precej odpirajo, in avtomobilska industrija je ponekod dosegla slcoro normalno stopnjo. 33 V MEHIKANSKI NESREČI. Eagle Pass, Tex. 4. aprila. —< Tukaj so došla poročila, da se je med Parradon in Monetery pripetila železniška nesreča, v kateri je bilo 33 oseb ubitih. MLADA ŽENA NAPADENA. Philadelphia, 4. aprila. — Sinoči je bila napadena v bližini svojega doma Mrs. Emma Wol-lertob, nevesta treh tednov, ki je pred možitvijo živela v nekem o-hijskem mestu. Zbrale so se velike skupine farmerjev okraja Westchester, policije in detektivov, ki iščejo napadalca. Stanje mlade žene je resno. ČEŠKA VLADA JE ZAPLENI' LA POSESTVA PLEMENIT AŠEV. Praga, Cehoslovakija. — V soglasju z novim zakonoi^i za socializacijo vel »posestev, je država zaplenila štiri velika posestva, ki so pripadala dvema članoma Rothschildove rodovine, princu Lichnowskemu in pa Arthur Springsteinu.' Vsa zaplenjena p o-sestva so merila 13,000 hektarov ali 3,£12.300 akrov. IZPLAČAN JE JUGOSLOVANSKE IMOVINE PRI ALIEN PROPERTY CUSTODIAN Kakar doznavamo iz veroclf stojne strani, je jugoslovan^3 vlada sklenila reciprocitetno P0' godbo z ameriško vlado glede plačila; imovine .jugoslovanski11 državljanov, zaplenjene od Ali«*1 Property Custodian. Vsled tega je upaiti. da vprašanje posmrtnin in drugih imovin v shrambi pri Alien Property Custodian pride kmalu do u-,godne končne rešitve v korist Pr' zadetim. illllllillliiPP^iiiPllliiiiill AN ATOLE FRANCE: KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOZICI. Poslovenil OTON ZUPANČIČ "Hvala Bogu," je odgovoril gospod Coignard, "ničesar ni novega v moji duši. Zakaj, kakor je rekel sveti Krizostom, ogibajte se novotarij. Ne zakretajte na pota, ki niso bila še preizkušena; brez konca se bo motil, kdor je zavil na nepravo pot. Jaz imam o tem žalostne izkušnje. In izgubil sem se, ker sem hodil po neizhojc-nih potih. Slušal sem svoje lastne svete in zavedli no me v prepad, Gospod župnik, jaz sem ubog grešnik; število mojih krivic me tare." "To so lepe besede," je rekel gospod župnik. — "Sam Bog vam jih narekuje. V njih spoznam njegov slog, ki ga ni mogoče posnemati. Ali nočete, da rešitev yase duše malo pospešiva?" "Rad," je rekel gospod Coignard. "Zakaj moje nečistosti se vzdigujejo zoper mene. Vidim, kako se vzpenjajo velike in majhne. Vidim rdeče in vidim črne. Vidim drobne, ki jašejo pse in prašiče, in vidim druge, ki so tolste in vse nage, s seski kakor mehovi, s trebuhi, ki padpjo v velikih gubah, in Z velikanskimi zadnjicami." "Ali je mogoče," je rekel gospod župnik, "da jih vidite tako razločno pred seboj? Ampak če so vaši grehi takšni, kakor pravite, sin moj, potem je pač bolje, ako jih ne popisujete in se omejite samo na to, da jih v svoji no trajnosti sovražite." "Ali bi torej vi, gospod župnik, hoteli," je povzel abbe, "da bi bili vsi moji grehi kakor Adonis? Pa pustimo to, in vi, brivec, dajte mi pijače. Ali poznate gospoda de la Musardiere?" "Kolikor vem, ne," je rekel gospod CoqUebert. "Vedite torej," je nadaljeval moj dobri učitelj, "da je bil z/lo na ženske udarjen." "Od te-strani," je rekel župnik, "si vrag človeka najbolj podjarmi. Pa Team hočete odtod, sin moj?" "To boste kmalu videli," je rekel moj dobri učitelj. "Gospod de la Musardiere je naročil neko devičico na sestanek v hlevu. Prišla je, in on jo je izpustil tako, kakoršna je bila prišla noter . Ali veste zakaj?" "Jaz ne vem," je rekel župnik, "a pustimo to." "Nikakor ne," je povzel gospod Coignard. "Vedite, da se je bal dotakniti se je iz strahu, da ne bi zaplodil konja, zaradi katerega bi ga šte s tožbo preganjali." "Ah," je rekel ranar, "moral bi se bil bolj bati, da zaplodi osla." "Brez dvoma," je rekel župnik . "Ali to nas ne približa prav nič paradižu. Dobro bi biilo, da krenemo na dobro pot. Pravkar ste nam govorili tako vzpodbudne besede!" Moj dobri učitelj pa nikar da bi odgovoril, je zapel s precej krepkim glasom: v " " ' ' ■...... Da kralja bi potolažili, petnajst sto; ptičkov polovili, landerinette, vsak je petnajstil, kar živi, landeriri! "Ako hočete peti, sin moj", je rdkel gospod župnik, "zapojte rajši kakšno lepo burgundsko božično. Z njo boste radostih svojo dušo in jo posvetili." "Rad," je odgovoril moj dobri učitelj. "Guy Ba-rozai jih ima, ki se zde meni, v njih navidezni okornosti, dosti finejše od d^mantov in dragocenejše od zlata. Ta le postavim: Pozimski čas v veliki revi nas Jezus je na svet prišel, in vol in osel ga je grel se svojo sapo v mrzlem hlevi. O marsikaj je vol pri nas in tudi oslov zdanji čas, ki dobro vem, da ne bi bili tako kot onadva storili." Ranar, njegova žena in župnik so povzeli skupaj: O marsikaj je vol pri nas 0 in tudi oslov zdanji čas, ki dobro vem, da ne bi bili tako kot onadva storili." som: In moj dobri učitelj je povzel s slabotnejšim gla- Tako sta bila zameknila se v svojo sevto službo oba, voliček in osliček ta, da vso noč nista jela, pila. O, marsikaj je vol pri nas in tudi oslov zdanji čas, ki dobro vem, da ne bi bili tako kot onadva storili. Potem je spustil glavo na blazino in ni več pel. "Dobrota je v tem kristjanu," nam je rekel gor spod župnik, "mnogo dobrega, in še pravkar me je samega vzpodbujal z lepimi sentencami. Ali neprestano me razburja, zakaj vse je odvisno od konca, in človek ne ve, kaj ostane na dnu koša. Bog v svoji dobroti hoče. da nas en sam trenotek reši; samo ta trenotek mora biti poslednji, tako da je vse odvisno1 od ene same minute, pred katero je vse drugo življenje kakor nič. Zategadelj se tresem za tega človeka, za katerega se angeli m vragi srdito prepirajo. Ali nad božjim usmiljenjem ne smemo nikakor obupati." * * it Dva dneva sta pretekla v krutih preobratih. Nato je padel moj dobri učitelj v skrajno slabost. "Sedaj ni več upanja," mi je rekel prav natiho gospod Coquebert. "Poglejte, kako se mu glava vdira v blazino; in vidite, kako se mu je nos ošpičil?" In res, nos mojega dobrega učitelja, nekoč debel i" rdeč, je bil sedaj samo še ukrivljena klina in sivkast«" bled kakor svinec. "Vrtiraženj, sin moj," mi je rekel s še polnim >n krepkim glasom, a s prizvokom, kakoršnega mu še sem čul dotlej, "čutim, da mi je še malo čžfsa živet'' Pojdite mi po tega dobrega duhovnika, da me izpove." Gospod župnik je bil v svojem vinogradu, sem tekel tjakaj. "Trgatev je končana," mi je rekel, "in obilni je, nego sem se nadejal; pojdimo pomagat temu sir"' maku." Povedel sem ga k postelji mojega dpbrega učitelj3' in ostavili smo ga samega z umirajočim. Za eno uro je Stopil iz sobe in nam je rekel: "Lahko vam zatrdim, da umira gospod Jeron^ Coignard v čudoviti pobožnosti in pohlevnosti. Na nie' govo prošnjo in z ozirom na njegovo gorečnost mu b dal sveto popotnico. Medtem ko si. bom oblačil albo if štolo, bodite tako prijazni, gospa Coquebertova, in P0'*' ljite mi v žagrež fantička, ki mi streže vsako jutri pri.f hi maši, in pripravite sobo za sprejem Gospoda Boga-' Gospa Coquebertova je pomela sobo, je pregm'1" posteljo z belo odejo, je postavila k vzglavju mizico, ^ jo je pokrila s prtom; nanjo je postavila dva svečnik' katerih sveče je prižgala, in porcelnasto skodelico 1 blagoslovljeno vodo, v kateri se je močila zelenih vejica. ^ Skoro smo začuli zvonček, s katerim je pozva^f po cesti ministrant, in videli smo, kako je prišel v križ v rokah deteta in v belo oblečeni- duhovnik, ki je < sil sveto rešnje telo. Jahela, gospod d'Anquetil, go^, Coquebert in njegova žena ter jaz smo padli na k^f na. . 'Pax huic domui," je rekel mašnik. "Et omnibus habitantibus in ea," je odgovorii 9tr" (Dalje) nik. APRIL 5th 1921 "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. VABILO NA KONFETI PLES katerega priredi Jugoslovanski Ženski Klub V WEST PARK, OHIO. v soboto, dne 9. aprila V FRANK JURCATOVI DVORANI. 1 Začetek veselice točno ob 7. uri zvečer. Prav vsak gre včasih rad v veselo družbo in zato je gori omenjeni klub sklenil prirediti plesno veselico s kon-feti, katera bo zelo zanimiva. Prijazno so torej vabljeni vsi rojaki iz West Parka in okolice, kakor tudi iz Clc velanda da nas posetijo. Kdor je že bil na naših prireditvah mu je gotovo znano, da so naše zabave prve vrste. Preskrbljeno bo z vsem, zato ne ostanite v soboto zvečer doma, temveč glejte, da se gotovo vidimo. Igrala bo godba pod vodstvom g. Špehka. VSTOPNINA ZA OSEBO 50c. Za veliko vdeležbo se priporoča ODBOR. Dr. Richterjev Močan družinski liniment Pain-Expeller upo-, rahljajo že več kot Petdeset let v skoraj vsaki deželi na svetu. Z a revmatične bolečine, nevralgijo, ohromelost, izpalike, Prenapetje mišic, za hitro o d p o m o č zgodnjim prehladom Je ta stari zanesljivi družinski prijatelj neprecenljive vrednosti. Vsak lekarnar prodaja Pain-Expeller. Bodite gotovi, da vam ponudijo pristnega z varnostno znamko "Sidro." Zavrnite vse drugo kot nadomestek in po-naredbo. «1 F. AD. RICHTER & CO., 3rd Are. & 35th St., Brooklyn, New York OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI". Želodčni Nered. Nervoznost. Nečista Kri in Slaba Cirkulacija so devet desetin naših bolezni, trpljenja in mizerije. Večina bolezni se lahko hitro ublaži, če se rabi čudodelno zdra-Vilo Nuga-Tone, ki povzroča bogato, rdečo kri, močne in stanovitne živce, čvrste može in žene. Slabi živci pomenijo slab, izdelan in obnemogel sistem. Vsak organ in delovanje telesa je odvisen za svoje življenje In delovanje od živčili sil. Živčne sile so glavni vir, iz katerega izhaja kontrola našega zdravja in našega delovanja, našega veselja in našega uspeha. Možjo in žene z onemoglimi In nesoglasujočimi živci so bolehni, vznemirljivi, prerokujoči, nesrečni in iin, v»tanju prenašati odgovornosti, ki 8a nalaga življenje. z./J^-Tone je najbolje« zdravilo na svetu jen . in obnemogel živčni sistem. Bogat živ"®f<;»'orju, ki ustvarja močne, stanovitne sel i; ' "ohr" zdravje, rdeča lica in razve-'ilv° razpoloženje. Želodčni nered. gobava, dls- jezil sl1b 'zdlh, "n* ?ollrIt z bol rlii' ,trebuhobol, z^Hio,žgoča scnl - b0|IJ»- , želodčna - Don« v želodcu in podobni neredi so dohodi hitro ozdravljeni, če se vporabi t(L ™ zdravilo Nuga-Tone. Povzrdča dober ltof',Poveča težo, dobro spanje in so počutite c novorojena oseba. Tenka, vodena kri-slaba cirkulacija. Nuga-Tono vsebuje veliko množino železa, ki je eno največjih zdravil in poznano za ustvarjanje bogate, rdeče krvi. Nobena reč ni bolja za blede, slabotne, slabokrvne ljudi, ki imajo tenko-vodeno kri. Poživlja tudi delovanje srca, ki popravi cirkulacijo in pošilja toke gorke in hranljive krvi v vsak organ in telesno žilo. Nuga-Tone deluje tudi na jetra in čreva ter povzroča, da so črova odprta in tako preprečuje zaprtje. Naša absolutna garancija. Cen« Nuga-Tone jo St.OO steklenica in. ZADOSTUJE ZA EN MESEC ZDRAVLJENJA, ali šest steklenic za $5.01). Jemljite Nuga-Tone 20 dni, in če ne boste z rezultatom zadovoljni, vrnite ostalb kjer ste ga kupili in dobite denar takoj nazaj. Zgubiti ne morete niti centa. Ml prevzamemo ves rizik. Pošljite nam naročilo še danes in si pridobite nazaj svoje zdravje, moč in življcnskc sile. Nuga-Tone je na prodaj po vseh dobrih lekarnah po enakih e»nah in garancijah. IlItlOIIIIKIII °nal Laboratory, S. 700, Sil S. Dearborn St., Chicago. ................POŠLJITE TA KUPON SE DANES Natl NuSJL°$0!—Priloženo dobite $........................za kar mi pošljite ....................................steklenic s 1 ene, poštnine prosto. Nas|ov D............................................................. ...................Mesto.. b^ava miieuitifinifiiTifiilifi TiEl.liiialuUliiI.liil.luir>- Tel. Main 20^3 O. S. Cent. 1690 | John L. Mihelich SLOVENSKI ODVETNIK 902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario. !{f PODRUŽNICA: 6l27 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R. MI KUPUJEMO IN PRODAJAMO HIŠE, LOTE IN FARME. — Ali želite kupiti hišo? Ako je to vaša želja—potom si našo listino. — Na lahka odplačila ali vtrotovini. in.u kOTI. — Ali želite kupiti lot kot investacijo ali za frradenie. Mi Precejšnjo izbiro. farn ArME. — Ali hočete kupiti farmo? Mi imamo krasno zbirko 7ln smo srotovi, da vam bomo lahko ustregli. Uran • pošteno, hitro in uspešno postrežbo se posvetujte z nami. Q Je odprt vsak večer do 8. ure zvečer. •— Ob nedeljah od 9. ure do opoldne. — Mi govorimo slovensko. THE ABBEY LAND COMPANY. Bell 1342 EAST 55TH STREET, vogal St. Clair Ave. ^-L^one Roaedale 4400. Ohio State Phone Central 5321 K. POLOM in i; rrui ............in (Dalje) Ah, ite mukapolne postaje o-bleganja, te uboge ženske, ki so drgetale mrazu pod nalivi, noge v ledenem bla.tu, in vsa ta junaška revčina velikega mesta, ki se ni hotelo predati! Umrljivost se je bila potrojik, gledališča so .bila Spremenjena v lazarete. Prej razkošni deli mesta so se s prihodom noči pogrezali v mrkel pokoj, (podobni predmestjem zakletega mesta, ki ga je opustošila kuga. In v tem molčanju se je slišalo zgolj neprestano treskanje bombardovke, so se videli zgolj bliski topov, ki so objemali nebo s svojim krvavim žarom. Nenadoma, dne 29. januarja, pa je Pariz izvedel, da se Jules Favre že dva dni pogaja z gospodom von Bismarck, da bi mu dovolil premirje; obenem je slišal, da je kruha le še za deset dni, je-dva dovolj časa, da bi se mesto na novo oskrbelo z živili. To je pomenilo predajo, ki so je vsiljevala s surovo neizogibnostjo. Pariz, mračen in potrt nad resnico, ki je prihajala naposled na dan, je pustil vse, da se je godilo. Še tisti dan opolnoči je ustrelil zadnji top. Ko se nato dne'29. Prusi zasedli utrdbe, je taboril Maurice s 115. polkom blizu Montrouge-a i'? notranji strani nasipov. In odslej se je pričelo zanj brezsmo-treno življenje, polno brezcjlelno-sti in mrzličnega razburjenja. Disciplina je bila zelo ponehala, vojaki so se razhajali in postopali. čakaje, da jih pošljj domov. Toda on je ostal ves zmešan, poln samoljubne, nervozne raz-draženosti in nemira, ki ga je najmanjši povod izpremenil v o-j hup. Hlastno je čital revolucionarne časopisje, in to tritedensko premirje, ki je bilo sklenjeno ie zato, da omqgRči Franciji volitev narodnega zbora, ki je imel sklepati o miru, se mu je zdelo past in poslednja izdaja. Tudi če bi se bil Pariz primo-ran predati, je bil z Gambefcto vred za nadaljevanje vojske ob Loiru in na severu. Nesreča vzto-čne armade, ki je bih v svoji za-nuščenosti primorana stopiti na švicarska tla, ga je razsrdila do kraja. Nato so prišle volitve, ki so razdražile njegov gnev do blaznosti. Dobro je slutil naprej: .strahopetna provincija, ki se je jezila -nad odporom Pariza, je ho-ttelii imeti za vsako ceno mir in pod namerjenim topovi Prusov ;;opet namestiti monarhijo. Po prvih sejah v Bordeaux-u je postal Thiers, ki so ga izvolili v šestindvajsetih departmentih ter :;a imenovali za načelnika izvrševal ne oblasti, v njegovih očeh po-Jas.1, človek, ki se je posluževal vseh laži in grozodejstev. Nič več se ni mogel rešiti svoje jeze. Ta mir, sklenjen od monarhistov-skega zbora, se mu je zdel vrhunec sramote, in blazna razburjenost ga je navdajala ob goli misli na krute pogoje; pet milijard frtmkov vojne odškodnine, izročitev Metza, odstopljenje Alzacije; bil je denar, bila je kri Francije, ki je vrela iz neozdravljive rane, odprte v njenem boku. In tako je Maurice v poslednjih dnevih februarja sklenil pobegniti. Doložka v pogodbi se je glasila, da se vojaki, kar jih tabori v Parizu, razorožijo in pošlo domov. On pa ni čakal, zdelo se mu je kakor da bi 3i izruval srce, če bi zapustil tlak tega slavnega Pariza, ki ga je glad edini mogel premagati; in izginil je ter si najel v ulici Des Orties na "išini Mou-lin.-.kega griča v šesteronadstrop-ni hiši tesno, opremljeno sobico, nekakšen razgledni stolp, odkoder se je videlo vse brezmejno morje streh ,od Tuilerij do Ba-stilje. Neki bivši šolski tovariš m J je bil posodil sto frankov. Sicer pa je, kakor hitro se je uredil, vstopil v bataljon narodne garde in iplača po trideset sous mu je morala zadoščati. Misel o mirnem, sebičnem življenju v provinci j i ga je navdajala z gro-70. Celo pisma, ki jih je prejemal od sestre Henrijete, ki ji je pisal prvi dan po sklepu premirja, so budila njegovo nejevoljo s svojimi prošnjami in s svojo gorečo željo, da bi prišel v Remilly od-počit. Odklonil je vabilo, češ, da pride kasneje, kadar Prusov ne bo več tu. Med rastočim, mrzličnim laz-burjenjern je nadaljeval svojo brezdelno, vagabundsko življenje. Lakota ga ni več mučila. S slastjo je pogoltnil prvi kos belega kruha. Z alkoholom prepojeni Pariz, kjer ni primanjkovalo niti žganja niti vina, je živel ob tej u-ri razkošno ter se pogrezal v stalno pijanost. Ječa pa je bil še vedno. Vrata so bila zastražena od Nemcev, in nebroj formalnosti je V Cakovcu se je pričelo drugo dejanje romana. Vida, Mal-či in Ivka so odhitele v neki bližnji hotel. Dobile so skupno sobo Zaklenile so se in začele pregledovati obilno težki Vidin kov čeg. Motili sta jih začela priliznjena, mlada "Vogra dva". Za man. Ljubljančanke so ju hrabro in odločno zapodile. Prišel pa je na vrata trkat mlad "policijski komisar". Odprle so mu. In "komisar", ki je bil popreje vneto poslušal njih razposajeno slovensko petje, je našim Ljubljan-čankom takoj obljubil nebeško lepo življenje v Cakovcu. Dvema — Malči in Ivki — je komisar takoj drugo jutro ''preskrbe!" dobri službi, odpeljal ju je na kolodvor, kjer pa jih je pustil na cedilu. Ubogi dušici, revni, lačni in brez denarja ste se nekaj časa klatile po mestu in slednjič, ko jim je Vida pomogla, prišle človeku branil ostaviti mesto, i srečno zopet nazaj v Ljubljano Vse netočno. Angleški državnik Chamberlain je imel v nekem škotskem mestu govor, v katerem je branil zaščitno carino. E-ien izmed poslušalcev ga je ve-Ino prekinjal z medklici: Ni to-;no! Kadar Chamberlain napravil malo pavzo, že se je oglasil: Ni točno! Chamberlain je to kon-ino presedalo in obrnil se je do kričača, rekoč: Dobro prijatelj! Ce pravite, da vse to ni točno, Vam hočem navesti dokaze, da :e Vam bodo kar lasje jeziti! In zopet se je oglasil : Ni točno! Možakar se je odkril in bil je res — plešast !• (Dalje prihodnjič) -—o- GOVERNER DAVIS ZA SUHAČE. Columbus, 4. aprila. — Govori se, da namerava governer Davis odstaviti dva župana ohijskih mest, ker baje ne gledata, da bi se dovolj strogo izpolnjevalo pro-hibicijske zakone. Pričakuje se, da bo Davis tozadevno akcijo podvzel še ta teden. --o-- Roman treh Ljubljančank. Tragična, globoko presenetljiva pa je bila nadaljna avantura mlade Vide. Skoro senzacionalen film za kino Hotel, nočna or-gija, nasilnež javna hiša, bolnica — ječa. Vse to je doživela Vida. Ko je "komisar" odpeljal njeni prijateljici v "službo", je Vida ostala sama v hotelu. Spala je v sobi. Ponoči pa je k njej priloma-Stil "policijski komisar" v rokah raznih j est vin in buteljke pene čega vina. V vinskem razpoloženju je komisar postal pohoten in je z brutalnim nasiljem posilil neizkušeno, šib k i Vido. Po ak' je "komisar" izginil; Vida pa je ;ačutila grozne bolečine. Bledoč po mestu v strašnem obupu je Vida spoznala črnooko madžarsko dekle Anuško, ki ji je obljubil.'lepo službo v Varaždi-ntt, Odpeljale ste se proti Varaž-clittu. Anuška jo je v neki tajni, razkošno opremljeni hiši, kjer je vladal nenavaden omami j iv vonj, predstavila debeli, postarani "madami". Ta ji je začela slikati udobnost in razkošnost sluz be", smotreč jo poželjivo kot novinko, mlado in neizkušeno. Dekle je v obupu poslušalo mamljivi tok madaminih besedi in v veliki zadregi ji je razo delo svojo nesrečo v čakovskem hotelu in Madame jo je milostno poslala v bolnico. Vida je v bolnici. Zdravniki jo zdrave, prihajajo sodnici in jo izprašujejo o dogodku. Nekega dne pa je prišlo obvestilo, da morajo mlado Vido takoj odpeljati v Ljubljano — v zapor. Po Iteh ječa. — Tako končuje roman treh Ljubljančank ! Tri. mlade, skokonoge Ljubljančanke, v brhki starosti 16 let so ae naveličale zatohlih sob in delavnic, šol in vaj,. Imele so skupke sestanke: v nižavah življenja 'e izkušena, zvita Vida, sentimentalna Malči in bolotnogibčna Ivka. Po njih glavicah so rojile visoke misli o "lepih službah" v tujini pri gledališču v Trstu, na i nesrečnih doživljajih Dunaju ali mogoče v Zagrebu. Vi dica jim je govorila: "Naveliča-:a sem zatohle sobe. Pojdimo v s vet!" . . . Malči je sentimentalno pristavljala: "Mene oče od doma podi Pojdimo. A kje je denar?" Ivka: "Šiba baletne šole je neznosna. Ti vida si zvita." Bil je soglasen sklep: "Ti, Vida, si -vita. Preskrbi nam denar! In potem gremo . ." "Vida, le glej, da nam boš veliko svoto preskrbela, da nam denarja ne zmanjka!" . . . Vida je takoj začela uresničo-vati soglasni sklep. Pri neki go-i-pej trgovski si je znala izposoditi v imenu starišev 1200 K. za "premog" Drugje fini kovčeg, drugi v neki prodajalni fine svile za 1300 K. in doma je sestri po brala še veliko množino razne o-oleke, perila in dragocenosti. Za potovanje je bilo vse toraj pripravljeno. Nekega dne so se te mlade Gracije pojavile na glavnem kolodvoru. Veselje je žarelo na njih obrazih, upanje, zadovoljstvo na bajno tujino. Sklep je bil: pot čez Pragersko v Oaj-kovec in od tam dalje, dalje . . . Vožne listke je kupila odvažna in premetena Vida. S .prtljago, to je edinim Vidinim kovčekom, dobro napolnjenim raznovrstnih kril itd., so se vsedle v kupe III. razreda ob oknu. Divile in občudo vale so panoramo ob Savi. vinorodne Štajerske gričke in slednjič dospele v znameniti Čakovec kjer so jih ogledovali umetni — "Vogri." DELAVSKO NADZORSTVO NAD PRODUKCIJO V ITALIJI. Vsi se še dobro sipominjamo velikih bojev italijanskega delavstva za dosego njegovih pravic tekom iaris}iega leta. Znan nam je tudi uspeh teh bojev: delavstvo je zasedlo tovarne in jih pre vzelo v svojo upravo; vendar pa je delavst''c kmalu spoznalo, da prevzetje produkcije ipotoni delavskih svetov ni stvar samo e-nega dne; vsled tega se je delavstvo umaknilo iz tovarn in zaenkrat zahtevalo samo uvedbo delavskega nadzorstva nad produkcijo. Vlada je na to zahtevo določila, da naj S3 snide zbor delavcev-in delodajalcev, ki naj predloži načrte in podloge, na podlagi katerih bo vlada izdelala zakonski osnutek o delavskem nadzorstvu nad produkcijo, kakor tudi nared sbo, da se morajo delavski predlogi, ki streme po izboljšanju produkcije potom pravične delitve dela v resnici uvaiževati. Obenem je vlkla odredila, da se izdelajo predlogi o nameščanju in odpustu delavcev iz posameznih industrijskih podjetij. Kot plod sporazuma med delavstvom in delodajalci je vlada izdelala naslednji zakonski osnutek o delavskem nadzorstvu nad produkcijo. Cl. I. Vzpostavi se nadzorstvo nad industrijo s strani delavstva, ki je v industriji zaposleno, z namenom: a) da delavci morejo spo znati pogoje, v ikaterih sc industrija razvija; b) da se doseže izboljšanje v tehnični izobrazbi, kakor tudi v moralnih in ekonomskih razmerah delavstva in sicer v mejah, ki jih dopuščajo pogoji, v katerih morejo industrije razvijati svoje obratovanje, c) da se zajamri izvedba vseh zakonov, izdanih za zaščito delavskega razreda: d) da se nasvetuje izboljšanje produkcijskega načina, ki more pospešiti in zekonomizirati produkcijo; e) da se vzpostavijo normalnejši in mirnejši odnoša-ji med delodajalcem in delojemalcem. Cl>. II. Nadzorstvo se vzpostavi posebej za vsako industrijsko panogo, predvsem pa> za naslednje: a) za metalurgiono; b) za tekstilno in nblačdno; c) za kemično in tej slims: za produkcijo barv, sladkorja itd.; d) za produkcijo živilskih produktov; e) za tovarne kož. izdelovanje živalskih pred metov in produktov iz le-teh in slično; f) za električno industrijo; g) za stavbeno industrijo > h) za transporte na kopnem; i) za brodarstvo r:;\ tovor je vanje in iz-tovorjevanje ladij; j) za tipografijo in slične ihdustrije; m) za rudarstvo in slične obrate. — Od tega nadzorstva je izvzeta industrija, ki jo vodi država, dalje municipalizirana industrija, novo ustanovljena industrijska podjetja ip. dobo prvih 4. let in delničarska podjetja, ki zaposluje manj kakor 60 delavcev, Cl. III. Delavci, zaposleni v teh kategorijah, z uposobljenostno starostn? dobo, izvolijo p > pro-porcijonalnem načinu devetčlansko nadzorstveno komisijo, v katero volijo S članov delavci, 3 pa inženirji; inženirji in tehtični poslovodje zaposleni' v industrija jim pre i lože listine kandidatov. Komisija se obnavlja vsaka tri leta in njeni člani so lahko ponovno voljeni. Cl. IV. Komisija ,bo za vsako industrijsko podjetje določila 2 ali tri delavce — več po važnosti podjetja, — ki bodo kot delegati izvrševali nadzorstvo in obveščali komisijo. Delegati se volijo izmed starejših delavcev v dotič-nem podjetju, po možnosti izmed takih, ki so nameščeni vsaj že tri leta. Kadar se obnavlja nadzorstvena komisija, se obnovi tudi imenovanje delegatov, katere se lahkd ponovno voli. Cl. V. Nadzorstvena komisija ima ipravieo vedeti: i. za cehe si-rovin; 2. sa stroške produkcije; S. sipoznati sme vse administrativne metode; 4. metode produkcije izvzemši ono, kar, tvori tovarniške tajnosti; 5. delavske plače; 6/sestavo kapitala; 7. višino dividend; 3. način, po katerem se izvršujejo zakoni o delavski zašči ti, ter odredbe, ki se nanašajo na odpuščanje in najemanje delavcev; 9. podatke o finančnih in trgovskih operacijah in sicer samo o že izvršenih operacijah. Podatke, ki so jih zbrali delegati, smejo izvedeti tudi osebe izven nadzorstvene komisije. Cl. VI. Sej nadzorstvene komisije se morejo udeleževati tudi industrijci zastopani po svojih predstavnikih in sicer največ po dveh. S^jari sme prisostvovati tu di predstavnik vrhovnega delavskega sveta. Predstavniki mdu-strijcev in delavskega sveta lahko napravijo svoje opazke in lahko zahtevajo, da se le-te zapižejo v zapisnik, nimajo pa pravice do glasovanja. Imajo pravico, da jim povedo, da bo poročilo in zapisnik vseboval tiste vesti, ki morejo prejudicirati interesom industrije. Cl. VIL Industrijci, ki imajo e-no izmed omenjenih kategorij industrije, morejo na način, ki bo določen s posebnim pravilnikom, im'eti svcie zastopnike za pogovore z nadzorstveno komisijo o tem, kako na.j posameznim indu-strijcem naroči izvrševanje Obveznosti, ki izhajajo iz tega zakona in pripadajočih pravilnikov, ter da delegirajo svoje predstavnike na seje nadzorstvene komisije. Ta predstavništva industrij-cev tvori — kakor kontrolno komisijo — devet članov, ki se prav tako obnavljajo vsako tretje leto. .Izmed predstavništva indu-strijcev.ce-moreta dva predstavnika udejstvovati v kontrolni komisiji in lahko izročita mnenje, nimata pa pravice do glasovanja. Cl. VIII. Ob potrebi, na vsak način pa najmanj enkrat na leto, se morajo sestati predstavniki in-, dustrijcev in nadzorstvena komisija pod predsedništvom enega zastopnika vrhovnega del. sveta, da skupno pretresajo ukrepe, ki se morajo po dobljenem izkustvi« uvesti v industrijski obrat v svr-ho, da se poviša in izboljša produkcija v interesu javne ekonomije'in delavstva, kakor tudi v svrho, da se .poravnajo spori, ki -bi nastali pri izvrševanju nadzorstva. Cl. IX. Posebni pravilniki, ki se morajo napraviti za vsako kategorijo industrije in po zaslišanem mnenju predstavnikov industrij-cev, nadzorstvene komisije in vrhovnega delavskega sveta, urejajo nameščanje in odpuščanje delavskega osobja na način, da se upoštevajo posebni pogoji', po katerih se razvija vsaka industrija zase. Ti pravilniki se morajo 'sestaviti f o načelih, določenih v naslednjih dveh členih. Cl, X. V mestih, ki jih določijo pravilniki po prejšnjem členu, se ustanove uradi za nameščanje od predstavnikov, jinduatrijeev ter kontrolne komisije. Ti uradi bodo popisovali one, ki iščejo dela in kadar se gre za stvari, ki zahtevajo posebn-i postopanje, bodo re dno poslovali pri nameščanju po redu vpisa, dajoč prednost onim delavcem, ki živijo v isti občini, v kateri so nahaja podjetje, ter onim, ki se vračajo od vojaške službe in so bili že prej zaposleni v istem podjetju. Pri nameščanju se na srne nikdar upoštevati ozirov bodisi političnega, bodisi sindikalističnega značaja. Ce bi med osob.iem, ki je vpisano pri uradu za namešanje, ne bilo delavcev sposobnih za speo'jalna dela, za katera se jih išče, lahko industrijska tvrdke poiščejo potrebnih delovnih moči drugod. Vsaka industrijska tvrdka more odkloniti csobje, ki je obsojeno zaradi tatvine ali zaradi drugih težjih zločinov, ali pa je bilo od iste tvrdke iz disciplinarnih motivov odpuščeno. O nesporazumih med industrijci in med nadzorstveno komisijo glede nameščanja delavcev,, bosta nepreklicno razsojala dva izvoljena 3odnika in sicer po eden od vsake strani — pod predsedstvom osebe, ki jo izvolijo zastopniki obeh strank, ali v slučaju nesporazuma, imenovane cu predsedništva 'sodišča. Cl. XI. Odpuščanje delavcev se ne sme dogajati iz katerihkoli političnih ali sindikalističnih nagibov. Kadar razmere v industriji zahtevajo, da se množipa delovne moči zmanjša, se mora, prodno se prične odpuščanjem najprej zni žati normalne število delov, ur na minimum 36 tedenskih ur s soraz mernim znižanjem plače, če pa to ne zadostuje, se mora, v kolikor je to mogoče, — uvesti delovni turnus med delavci. Pri odpuščanju delavcev se mora pridržavati v službi starejše delavce in take, ki imajo družine. Spore, ki bi nastali vsied odpuščanja delavcev, bodo reševali sodniki imenovani na isti način kakor je to omenjeno v prejšnjem členu. Cl. XII. Kadar nastanejo poseb ne razmere v industriji, predvsem pa kadar nastane velika raz lika med načini, po katerih se kaka industrija razvila v raznih kra jih Italije, more pravilnik, ki ga omenja č;.en III., isto industrijsko panovo več kakor ena sama nadzorstvena komisija. V tem primeru se mora povečati tudi število predstavnikov industfij-cev. — Stroške za nadzorstveno komisijo morajo do polovice po-.krivati industrijci drugo polovico pa delavci. STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" APRIL 5th 1921 Clevelandske novice. — Samomor. Tomaž Blazek, 64 let star mizar, je bil že dalj ,časa bolehen in poleg tega. tudi brez dela. Včeraj popoldne je natikal na okna svoje hiše mreže in je kar sredi dela odšel v drvarnico na dvorišču in se obesil. — Policija ne ve, ali bii osumljenca, katerega drži in smatra morilcem učiteljic Parma višje šole, ki sta bili 15. februarja brutalno umorjeni na Bean Rd., sodila ali bi ga poslala v blaznico. Včeraj so detektivi in policija peljali osumljenca na prostor u-mora, preje pa so nametali okoli prostora več lesenih kolov mecl njimi tudi one, katere so našli okrvavljene v bližini, kjer je bil zaivršen umor. Ko pride morilec na omenjeni prostor, se ga je vprašalo, naj pokaže kako je izvršil umor. Osumljenec je brez pomislega zgrabil ravno ona dva kola, ki sta bila najdena po umoru in pripovedoval, kako je zau-dajal udarce po učiteljicah, pokazal je tudi, kako je leltel za "o-no z očali", ko mu je hotela uiiti. — triindvajset let sta živela poročena, sinoči pa se je končalo življenje Mr. in Mrs' J. T. Wokaty. Okrog šeste ure sta se skupno v svojem avtomobilu odpeljala iz doma na 11417 Continental rd. proti Akronu, Okrog eneja-stih ponoči pa so ju našli farmer ji ;in avtomoibilisti mrtva v bližini Brecksville. > Oba st:a bila prestreljena skozi srce. Truplo Mrs. Wakatyevo je slonelo na e-netou izmed dveh sedežev avtomobila kot, da bi spala. Mr. Wo-katy, ki je 'bil superintendent Ad vainlce Engineering Co., 5415, pa je 4ežal kakih par čevljev od avtomobila. Malo proč od njega je ležal revolver iz katerega sta bili izstreljeni le dve kroglji. Policija je mnenja, da sta se on in ona zmenila, da se usmrtita, in dia je on najbrže najpreje ustre- j lil njo, in nato še sebe. Oba sta bila zelo rozkošno oblečena. On je imel v kravati biserno iglo in ona je imela tudi dva biserna pr-„ stana na roki. Ko sta bili mrtvi itrupli najdeni, je bil motor pri avtomobilu še gorak. Kot pripovedujejo sosedje Wokatyjev, sta imela on in ona /ečkrat prepire med seboj. Tudi tajnik in blagajnik družbe, kjer je bil Wokaty uslužben, William Tresch pravi, da mu je Wokaty pripovedoval o družinskih sporih. In ravno pred par dnevi mu je povedal, da je vložila Mrs. Wokaty prošnjo za ločitev. Njiju sin Harold Wokaty je bil danes v jutro zelo presenečen, ko mu je prišel njegov strife povedat, kaj se je zgodilo. Rekel je, da ne more razumeti, zakaj na'j bi bila oče in mati šla v smrt. §5pj sta bila pri njem le nekaj ur preje in ni opazil med njima nikakega nesporazuma. Celo nasprotno, zdela sta se mu zelo vesela. — Komaj en teden je minul, odkar se je znižalo ceno kruha za dva centa pri hlebu, danes, pa je cena že zopet tam, kjer je bila. Družbe pravijo, da so bile cene v zadnjem tednu prenizke J in da jim ni kazalo drugega, kot zvišati jih. Ali se tudi delavcem kar preko noči vrne višjo plačo, če ne morejo shajati? — Od prvega januarja sem je zahteval pocestni promet že 32 žrtev. Včeraj je umrla v Grace bolnišnici 27 let stara Miss Helen Kibort, stanujoča na 621 Literary R. za poškodbami, katere jte dobila 24. marca. Podrl jo je neki avtomobil, ko je čakala na karo. Voznika se je prijelo, da se zagovarja. Zadnjo nedeljo je zadobilo poškodbe šest oseb f pri avtomobilskih nezgodah. -0- UMRL ZA OPEKLINAMI. ČETRTA KONVENCIJA JUGOSLOVANSKEGA REPUBLIC. ZDRUŽENJA. Ravenna, O., 4. A. Long, star 32 aprila. —r G. let, je danes umrl za opeklinami, katere je dobil v petek zvečer, ko se je ožgal ob motorno kolo, s katerim se je peljal. V tem času pa se je zdela reakcionarna vladna klika v Jugoslaviji dovolj močna, da je razpisala volitve za konstituanto. / Dve leti je vlada odlašala volitve, v tem času pa so bili reakci-jonarji pridno na delu. Cepili so delavske organizacije, posebno pa tiste politične stranke, katerih so se bale če ostanejo solidne, da ne bi prišle v premoči v konstituanto. Najbolj je bila prizadeta socialistična stranka, katero se jim je posrečilo razdvojiti in ta-korekoč do skrajnosti oslabiti. Ko je bilo to delo izvršeno, so bile razpisane volitve in reaTcci-jonarji so bili trdno prepričani, da je monarhija in dinastijr -"ar-na v sedlu. Glasom zaključkov tr. >i občnega zbora je J. R. Z. v slalo v domovino Etbina Kristana, Frederika Zalaznika in Josipa Mihailoviča. Volilno kampanjo smo po svojih močeh podprli z denarnimi sredstvi. J. R .Z. je za to kampanjo prsipevalo okrog K 1,000.000.00. Blaznikova tiskarna, ki je pod kontrolo J. R. Z., je šla v tem volilnem boju na roke naši propagandi, in je tiskala agitatorične literature v vrednosti K 150,000.00. O političnem delu in naši propagand? v domovini, kakor tudi naši inve-staciji v tiskarni v Ljubljani, bo podrobnejše referiral br. Zalaz-nik, ko bo podal poročilo o svojem delu v domovini. Omenim naj, da je JRZ. z denarnimi sredstvi podprlo tudi dnevnik "Republika", ki izhaja v Belgradu in zagovarja principe, za katere se bori naše organizaci-ja. Tudi gl«de American Jugoslav Commercial Board Ltd. hočem biti bolj kratek, kajti o tem bo natančno obrazložil br. Zalaziyk, ki je spremil pošiljatev v domovino. Povem naj toliko, da je skušal izvrševalni odbor izvesti sa mo naloge zadnjekonvencije in da je v tem vpogledu ustanovil ekonomsko korporacijo, ki je na pritisk od občinstva podvzela dobrodelno akcijo, katera pa vsled razlogov, ki jih bo navedel br. Zalaznik, ni nič kaj povoljno in ugodno uspela. V 'splošnem je treba priznati to, da v kaosu, ki je vladal v Evropi, in tudi radi nestabilnosti v Ameriki, ni bilo m«go6e izvesti nobenega načrta, dasi jih je bilo dosti predloženih in sprejetih, ter glavnemu uradu naročeno, da jih skuša udejstviti pb prvi ugodni priliki. Ena zapreka za drugo se je pojavila, kot nestabilnost v ameriških industrijah, polom za polomom na trgu, v valutah itd. To vse je odvračalo glavni urad in eksekutivo, da ni započela nobenih skrajno riskiranih akcij in tozadevno čakala boljših ugodnosti v bodoče. Nadalje smo imeli svojega zastopnika v domovini, ki je imel nalogo dobiti razne informacije in trgovske zveze in druge pogodbe z delavskimi instituti v domovini. I Take so bile naše naloge, in toliko dela smo izvršili. Ko bodete slišali vsa poročila, bodete sprevideli, da v danih razmerah ni mogel odbor nič več storiti kqt je izvršil. Lahko sprevidite kako je če celo leto zadržujejo pošiljatev vobmorskih skladiščih in za nameček še precejšen del pokradejo. Našo po* šiljatev je starokrajska reakcija ovirala tudi iz političnih ozirov, da nas na ta način spravi v nemilost pri Jugoslovanih v Ameriki in zmanjša našo politično moč, katera kljub prikrivanju dela dokaj preglavic zašpehani frakariji vseh reakcionarnih frakcij v Ju-goslavijh Kot tajnik sem nadzoroval posle v glavnem uradu in mislim, da je ta urad vršil svoje posle pravilno, vpoštevajoč vse sklepe eksekutive J. R. Z. in izvrševal-nega odbora ekonomske' korpo-racije. , Nadzorni odbor bo podal finančno poročilo bolj v detajlih, jaz pa naj predložim le skupne svo-te iz računov in pa stanje blagaj ne "od JRZ in AJCBLt I Naši rr.'uni februarja 28, 1921 so sledeč-i: Za JRZ. Premoženje J. R. Z. sept. 1, 1. 1919 je bilo........$54,620.79 Dohodki cd sept. 1, 1919 pa do »feb. 28, 1921 ........?7.S28.13 Skupaj .......... $62,448.92 Izdatki od sept. 1, 1919 pa do feb. 28, -921 ........$56.144.47 Finančno premoženje JRZ feb, 1921 znaša ........ $6,304,45 Račun Jugoslovanskega republikanskega združenja, od tretje do četrte konvencije, to je od 1. SQjjt. 1919 do 1. marca 1. 1921. C18 mesecev.) DOHODKI: Od 1. septembra do 1. marca 1. 1921 ............... $7,828.13 IZDATKI: Subvencija Jugoslav. Inform. Bu reau. $1,200.00 Propagande Investicije v Jugoslaviji $10.500.00 Investacija A. J. C. Bd„ Ltd. 10.000.00 Povrnjeno A. J. C. Bd., Ltd 1,886.34 1932.34. 1,32.84 Propaganda, shodi z zastopniki iz domovine, delegacije v Washington^ $6,000.00 poslanih v domovino etc. 11,927.94 i Plače (za,4 uradnike) $5,200.00 Poslano r:a sirote v domovino $6,037 05 Za znake J.R.Z.....$1,486.50 Stroški aarfn je konvencije — $2,725.80, Izdano za AJCB (pozneje vrnjeno) $1,219.75 ' Ročna blagajna (poštnina, eks-presi, luč, snažen je male potrelb-šine J691.J8 i Za najemnino urada $411.53 I Stroški revizijami1' (dnevnice, etc.) 186 42 Razno: uradniške potrebščine, davek premije, za oglase, pohištvo, etc $939.07 Posojilo AJCBd., Ltd. $100.00 SKUPAJ IZDANO od 1. sept. 1. 1919 do 1. marca 1921 $56,144.47 REK AP iTUL ACIJA: Premoženje J R Z 1. sept. 1919 $54,620.79 Dohodki od 1. sept. 1919 do 1. marca 1-921 ........ $7,828.13 SKUPAJ .......... $ 2,448.91 Izdano od 1 sept. 1919 do 1, marca 1921 - $56,144.47 PREOSTANEK .... $6,304.45 Od izdanega denarja pa drži J. R. Z. delnice za svoje investi-ciie. nadalje inventar: pohištvo in znake J. R. Z. in sicer: ' Propagandne investicije v Jugoslaviji $10,500.00 (3350 delnic Blaznjkeve tiskarne in delnice lista "Republika v Beogradu") 1000 dolnic A. J. C. Bd., Ltd. po $10 - $10,000.00 Znaki J. E Z. 350 due. po $2.00 in 89 dz. $4.00 ......$1,056.00 Inventar J. R. Z.......$650.00 SKUPNO PREMOŽENJE J. R. Z. 1. MARCA 1921 ZNAŠA — $28,510*40 (Dalje prih.) Cenjeni gospod Krajnik! Cena v baršun vezanemu albumu je osemnajst kron. Vljudno prosim, da bi poravnali račun! S poštovanjem N. N., trgovec. "Strela božja, kaj še pride danes čez me!" je vzdihnil skoro brez uma ter vnovič omahnil na / stol. Mislil-je in mislil, zdihoval in ugibal, a žal, njegovi nesreči j ni bilo najti izhoda. Končno je! ukrenil vendar nekaj pametnega.' vlegel se je v posteljo in zaspal. Spanje ga je toliko okrepilo, da je naslednje jutro, čeravno o-ropan vseh svojih srčnih upov, mogel zopet trezno misliti. Najprej je šel postrežnico prosit odpuščanja za svoj sinočni nastop. Postrežnici se je ^topilo srce veselja, ko je videla gospoda tako skesanega in zopet popolnoma pametnega pred seboj. Prijateljstvo med njima je bilo namah zopet obnovljeno in Janko se je toliko osmelil, da jo je zaprosil za par dni za dvajset kron, kar mu je postrežnica ugodila srčno rada, in Janko je še tisti dan poravnal račun za vražji album. Odslej se je Janko resno trudil, da čim prej pozabi vso to nesrečno zadevo. Med svojimi kolegi je skušal biti vesel, zlasti ker je hotel da ostane ta neljubi dogodek drugim popolnoma prikrit. Toda ''nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito", in Janko se je pnoral žal, le prekmalu prepričati o istinosti tega pregovora. Jankovemu najožjemu prijatelju je namreč donašala mleko Minkina soseda in od nje je najprej zvedel ta, od njega pa seveda vsi drugi. Pa da bi vsaj molčali! Toda ko je nekoč Janko, sedeč v kavarni s svojimi znanci, bližnjega tovariša precej uščipnil z nekim dovtipom, mu ja ta neusmiljeno zabrisil v obraz, da naj molči in naj gre raje študirat — '"albume." Tedaj je bil Janko kakor zadet od strele. Vzdignil se je in takoj odšel iz kavarne. Janko je uvidel, da mu tu v mestu ne bo več obstanka. Ako vedo ti, bodo kmalu vedeli vsi, ali pa že vedo. Najbolje bo, ako se jim umakne izpred oči. Dva dni pozneje je že vložil prošnjo za svoj © 1=1 # j=S ® Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu Frank Zakrajšek POGREBNIH IN EMBALMER 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—-W. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike. fafflHUlBHMMIHHI POZOR! Prav po nizki ceni prodajamo "Cement Blocks" za zidavo kleti in hiš. Se priporočamo hišnim gospodarjenj. EUCLID VILLAGE CEMENT BLOCK COMPANY. East Miller Ave. blizu Bliss Rd. BHBagBgaiBBllBfifflHM LIBERTY BONDI IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi plačaim v gotovini takoj .Simon, zaneslji vi prekupčevalec, soba 216 Len noxBldg.,, drugo nadstropja tiče: štirih sob, med 55 in 70 cesto; l Vzemite vzpejačo. Vogal deve-mala družina brez otrok. Zglasi-ta cesta in Eucli dave., nad Sin ti se je V upravništvu tega lista, ger Sewing Machine Co. Odpi-________(79 to do 6. ure zvečer. s Spomlad je tukaj in zaloga z vsakovrstnim spomladanskim blagom je sedaj popolna. Časi niso sedaj ravno najboljši, zatoraj sem se odločil za to leto prodajati vse blago z veliko manjšim dobičkom kakor v dobrih ali normalnih časih. Če mora delavec biti zadovoljen z manj šo plačo, sem tudi jaz zadovoljen delati z manjšim dobičkom. Blago, katerega držim v zalogi je samo prve vrste, moderno, trpežno in cene istemu nižje kakor kje drugje. Za obilen obisk se vam najto-pleje priporočam, kjer bodem tudi gledal da Vas točno in pošteno postrežem. BENO B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave. je sklenilo na svoji redni mesečni seji dovoliti prosto vstopnino vsem značajnim rojakom. Posebno priporočljivo je rojakom pro-stopiti v to društvo, ker daje članom velike ugodnosti: v slučaju smrti plača društvo $100 usmrt-nine, v slučaju bolezni $7.00 tedenske podpore brez vsake do-klade. Rojaki, ki še niste v nobe-i nem društvu, poslužite se te izredne prilike, kajti prosta vstopnina velja le za mesece februar, marc, in april in tudi rojaki, ki želijo stopiti še v eno društvo imajo sedaj zelo ugodno priložnost. Razna pojasnila dobite lahko pri društvenih članih ali pa se obrnite na sledeče člane za natančenjše informacije: Frank Novak, 1179 E. 60 Str., John Grdina 1207 E. 60 Str., Henrik Kranc, 8220 Kor-man Ave. ali pa na društvenega zdravnika F. J. Kerna, 6202 St. Clair Ave. Društvene seje se vrše vsako tretjo.nedeljo v mesecu ob uri popoldne v Grdinovi dvorani. Rojaki pristopite v društvo, ki je na popolnoma svobodni podlagi, kjer je dovoljeno vsakemu njegovo lastno prepričanje. ODBOR. HSBBHMHHBKIliaBKaiailEBaHB SOBA se odda za eno ali dve dekleti. Vprašajte na 1376 E. 41. St. odzadaj. (78 PEVSKO DRUŠTVO "JADRAN" zboruje vsako prVo sredo v mesecu ob 8 uri zvečer v Kunči-čevi dvorani. Uradniki: Frank Kalin, predsednik, 14507 Darwin Ave.; Albin Praprotnik, podpredsednik, 17005 Waterloo Rd.; L. Boštjančič, tajnik, 1312 E. 167th Str.; M. Podboj, blagajnik, 1312 E. lG7th A. Jering zapisnikar. Nadzorniki: Predsednik nadzornega odbora G. M. Kabaj, F. Zlobec in F. Skalin. Pevovodja g. Ivanu's. - Pevske vaje se vršijo vsak petek, točno ob 7:30 uri zvečer v Kunčičevi dvorani. Vstop v društvo ima vsak napreden Slovenec in Slovenka, lahko kot aktiven pevec ali Rot podporen član. Se uijudno vabite za pristop. HISE NAPRODAJ! Hiša, k&kor nova, 10 sob za dve družini, 2 forneza, 2 kopališča, škri-ljeva 3treha, perišče v kleti; ob tlakovani cesti. Lot 40x120; cena $8.500. Hiša, 6 sob vse moderno urejeno, čisto nova, v bližini slovenske livarne (foundi-y) v Nottinghamu. Gotovine samo $1000/ , , Hiša 6 sob, v Collinwoodu vse v dobrem stanju, cena samo $3,500 gotovine $1.000. Naprodaj imamo tudi vsakovrstne farme po različnih cenah in jih tudi zamenjaipo za posestvo v mestu. Za podrobnosti se obrnite na 15813 WATERLOO RD. pri Jo KRALL N & D. STAKICH ALI VESTE da dobite sedaj pri meni jako fine in lepe spomladanske suknjiče, bele obleke za v s v. Obhajilo, 6424 St. Clair Ave. volnene, svilene, in pisane gingham obleke, slamnike, rokavice, nogavice in vso ..drago opravo z® deklice ,po posebno nizkih cenah- BENO B. LEUSTIG ■ Tri hiše naprodaj! v bližin« nove slovenske tovar-'ie v Noble, Ohio. Vse tri so nove, vsaka šest s45 moderno urejene; lot 50x150. Predajo se takoj po nizki cen«-Pišite ali vprašajte na \ JOHN POLLOCK CHELSIA AVE. Noble, Ohio. m 0102000000530002000000020200000101020001020201020201010200020201530001010101010202020000012301020200020223230202010101020101010201