Sfev. 1641.
^oSfnlua plačana v gotovini
V Ljubljani, sobota, 22. julija 1922.
Leto IL
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90'— za pol leta Din 45’—
Urtdnihvo in uprsvniStvo * K»
oltarjem ulici 5t*v. 6 — retefoi urednlšt« visi aO — lelefor o. jpravnlštva stev. 328 ■»
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22'50 za en mesec Din 7'50
v upravi stane mesečno Din T- Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
HtneriSfco posojilo.
Najobčutljivejša točka našega javnega političnega življenja v zadnji dobi je ameriško posojilo. Pa tudi — kakor vedno bolj prihaja na dan — najtemnejša.
Ni dvoma, da bi bilo dobro, ako bi dobili v deželo večjo količino dobre valute. Toda posojilo bi se moralo porabiti tako, da bi se od njega enakomerno okrepilo celokimno gospodarstvo, t. j. da bi se okrepila naša lastna valuta. To misel je dr. Du-libič v svojem govoru predvsem naglasil.
V	to svrho — v okrepitev zakladov Narodne banke — bi bilo solidno zunanje posojilo zelo potrebno. Toda nameravano ameriško posojilo ni, kakor je temeljito dokazala razprava v skupščini, ne solidno niti se ne bo porabilo v okrepitev splošnega gospodarskega položaja. To posojilo se for-sira iz najtemnejših političnih in špekulativnih motivov in je za državo hazardna igra in škandal prve vrste, kakor je brez strahu povedal vladi in njeni večini v brk dr. Dulibič.
Posojilo nas bo stalo 20 odstotkov v zlatu in še bo porabilo v prvi vrsti za jadransko železnico. To je pravo umazano oderuško posojilo, ki bi bilo opravičljivo komaj v največji sili. Toda kdo bi mogel trditi, da je zgradba jadranske — ali katerekoli druge — železnice, da se ne bi dala odgodili za eno leto ali kaj, ko bi bila naša valuta vsaj malo krepkejša? In potem ta obskurnost posojilne pogodbe! Družba, kateri se glasom pogodbe izroči gradba železnice, nima lastnega kapitala, kakor je priznal sam finančni minister, a kdo stoji prav za prav za Blairovo skupino, ki nam posodi denar, sploh ni znano. Pogodba, ki se podpiše v Belgradu, je sploh samo prepis prave pogodbe, ki se podpiše na Angleškem oziroma v Ameriki. V sporih z družbo bo-i do pristojna angleška in ameriška sodišča. Naša država torej najame posojilo od nekoga, ki ga sploh ne pozna in ta neznanec ji tudi formelno ne daje nikakih jamstev, da se bo držal svojih obveznosti, dočim mu naša država zastavlja monopol, carino in vse svoje železnice! To je torej posojilo, kakor ga najame komaj kak obupanec, ki proda zadnjo srajco.
Kako je mogoče, da je sploh došlo do takega posojilnega načrta? Že ob prvih vesteh o tem posojilu so se v javnosti pojavile govorice o provizijah, češ, neka skupina hoče pri tem ' zaslužiti« milijonsko provizijo in tako okrepiti svojo politično blagajno. Te govorice so se trdovratno vzdržale do zadnjega. Ta misel — da bi odgovorni politični krogi na tak način zlorabljali svojo oblast v strankarske svrhe na škodo države — ie tako gorostasna in strašna, da bi moral tudi najhujši politični nasprotnik dvomiti nad njeno resničnostjo.
! Toda če pogledamo pogoje lega posojila, moramo priti do zaključka, da so mogli le taki nepošteni nameni dovesti do takega pustolovskega posojila.
A ne samo logika, ampak tudi neka nova dejstva, ki pravkar prihajajo na dan, kriče o gnilem ozadju ameriškega posojila, že na nekem nedavnem političnem shodu | na Štajerskem je nekdo, ki politične razmere v Belgradu prav dobro pozna, napovedal neka odkritja o podkupovanju poslancev, da bi glasovali za to posojilo. Sedaj je stvar butila na dan v samem parlamentu. V včerajšnji seji narodne skupščine je radikalni disident Savič koncem svojega govora povedal, da je nekdo njemu in posl. Miladinoviču ponudil 250.000 dinarjev, ako glasujeta za posojilo. Na viharno zahtevo zbornice, naj dotično osebo imenuje, je posl. Savič izjavil, da je bil to poslanec Benin, ki si je nedavno v Vršeu kupil hišo za pol milijona dinarjev. Ako stvari stoje tako, potem moremo sodbo o ameriškem posojilu z mirno vestjo zaključiti.
Iz časnikarske točnosti dodajamo, da fe glavni urednik belgrajske »Epohe« Ri-stovič s polnim imenom obdolžil pravosodnega ministra dr. Lazo Markoviča, ki se Posebno vneto poteza za dolarsko posojilo, da je cele noči popival z agenti tega posojila. To trditev je Ristovic kljub dr. Markovičevemu dementiju ponovil.
Gnjiloba vladajoče meščanske banko-kralske klike je_ popolna in neozdravljiva. Nasiijo in denar jo edino še držita pokoncu, zato se ne plaši več nobenega še tako ko-ruptnega sredstva, da si zagotovi vedno novih miliionov. Doklei še?
Opozicija proti possillu.
MISffon kron za en glas.
Relgrad, 22. julija. (Izv.) Na včerajšnji seji parlamenta se je nadaljevala razprava o posojilu in je vsa opozicija odločno nastopila proti sprejetju tega posojila, ki bi naši državi zelo škodovalo. Opozicija je protestirala proti nakanam vladnih strank, ki forsirajo razpravo o tako važnem vprašanju. Veliko senzacijo je vzbudila izjava
poslanca radikalnega disidenta Saviča, da je poslanec Benin njemu in poslancu Miladinoviču ponujal po 250.000 Din, če glasujeta za posojilo. Po tej izjavi je nastal velik nemir in je morala biti seja predčasno zaključena. Prihodnja se vrši danes ob 9. uri zjutraj.
HuiatK zahirate raMstroo.
Belgrad, 22. julija. (Izv.) Na včerajšnji seji finačnega odbora se je razpravljalo o novih amendementih ministrov in so bili dovoljeni: Ministrstvu za promet 30 milijonov in še posebej 11 milijonov za Hrvat-sko. Ministrstvu za vere 1 miiljon 955.318 dinarjev. — Ministrstvu za zunanje posle
1 milijon 49.000 dinarjev. — Ministrstvu za agrarno reformo 30 milijonov. — Ministrstvu za finance 2 milijona 45.700 dinarjev. — 2,600.0000 dinarjev za podporo kopališčem. 10 milijonov za popravo poti v Srbiji. — 3,400.000 dinarjev za popravo proge Topčider—Mala Kršna in drugo.
HlsnJiiasMo »prašaisle e asi) driaoi.
Belgrad, 22. julija. (Izv.) Bolgarska in Mažarska sta od Zveze narodov zahtevali, da naj se reši vprašanje narodnih manjšin v naši državi. Z ozirom na to so naši zastopniki izjavili, da bolgarske manjšine v naši državi sploh ni (?); kar se pa tiče Mažarov jih je približno 316.000 in imajo 670 šol, ki jih obiskuje 50.000 otrok in poučuje v njih kakih 950 učiteljev.
g. d@SavsEcl kongres JSZ za
Bosno in Hercegovino.
V	Zenici, največjem rudarskem kraju v Bosni, so se sestali delegati delavstva, ki so organizirani v Jugoslovanski Strokovni Zvezi v Sarajevu. Šele dan preje je vlada izročila potrjena pravila Zveze, tako, da se je že sploh mislilo, da ne bo mogoče kongresu zborovati. V noči na nedeljo so pričeli prihajati delegatje v Zenico. Prišli so iz Ljubuškega (Hercegovina), Vareša, Buze in iz Sarajeva. Po strokah so bili zastopani: rudarji iz Zenice, Buze in Vareša, kovinarji iz Vareša in Zenice, tobačno delavstvo iz Sarajeva in Ljubuškega, železničarji iz Sarajeva in Zenice, oblačilna stroka iz Sarajeva in trgovski pomočniki iz Sarajeva. Več organizacij se ni moglo udeležiti radi prevelikih izdatkov potovanja na kongres in je pooblastilo tajništvo, da jih zastopa. Med njimi so bili rudarji iz Kakanj-Zgošče, delavci iz Do-boja, lesno delavstvo iz Zavidoviča in tobačno delavstvo iz Travnika. Ob 9. uri je bila za katolike tiha sv. maša v župni cerkvi v Zenici. Točno ob 10. uri dopoldne se je pričel predkongres delegatov, kateri je trajal okrog tri ure. Na pred kongresu so se obravnavale vse organizacijske stvari, kakor organizacija, agitacija, časopis, članarina itd. Ob 1. uri popoldne je bil javen shod. Zeničko delavstvo se je odzvalo v obilnem številu, čeprav je bil shod objavljen šele v soboto zvečer, prej ga ni hotelo glavarstvo dopustiti. Kongres je obravnaval vsa pereča delavska vprašanja in je nastopilo 6 govornikov, med njimi 4 pri-prosti delavci. Kongres je volil centralni odbor, resolucij je bilo sprejetih 7 in to zelo važnih. »Radničko Pravo«, katero zopet izide, jih bo vse objavilo. Po kongresu je bila prva seja centralnega odbora, na kateri so se storili sklepi za bodoče nastope in taktiko. Kongres so brzojavno pozdravile centrale iz Splita, Zagreba in Ljubljane. Tako je minil naš prvi kongres, kateri nam jamči, da je bodočnost v Bosni in Hercegovini naša. Z željo na skorajšnje svidenje amo se razšli vsi udeleženci.
Smrtne obsodbe v Rušili.
Rim, 21. julija. (Izv.) Rusko vojaško sodišče je obsodilo na smrt 20 gojencev vojaške šole v Kronstadtu, ker so se upirali posečati šolo.
Državljanska volna na Jrskem.
Dublin, 21. julija. (Izv.) V Limericku se boji nadaljujejo. Večino mesta imajo zasedenega redne čete. Poročajo, da je bilo zadnje dni 20 oseb ubitih in 40 ranjenih. Redne čete obstreljujejo WaterIort s topovi.
Izenačenje duhovniSkflt doklad*
Belgrad, 22. julija. (Izv.) Finančni odbor je na svoji predzadnji seji sprejel predlog o novem verskem davku. Na včerajšnji seji ie proti temu predlogu odločno nastopil dr. Dulibič in je finančni odbor vsled njegovih nepobitnih dokazov določbe
o	verskem davku izločil. Dalje je sprejel predlog, da se dovoli ministrstvu za vere kredit 1,250.000 dinarjev za izenačenje doklad duhovnikom.
Paik šaka-
Belgrad, 22. julija. (Izv.) Radi nesigur-nosti glede sprejetja posojila Pašič še vedno ni odpotoval na Bled, kamor ga je pozval kralj, da mu poroča o političnem položaju. Pašič upa, da bo do ponedeljka mogel zadevo urediti v svojem smislu, na kar bi v ponedeljek odpotoval.
Demanti Uaninove smrti.
Haag, 21. julija. (Izv.) Litvinov je na-pram novinarjem zavrnil v inozemstvu razširjajoče se govorice, da je Ljenin umrl.
benašnia pretiberza*
Zagreb, 22. julija. (Izv.) Pešta 23, Berlin 69, Italija 15.10, London 1490, New-york 320, Praga 710, Dunaj 0.96.
Ziirich, 22. julija. (Izv.) Pešta 0.325, Berlin 1.045, Italija 24.45, London 23.28, Ne\vyork 522.25, Pariz 44, Praga 11.30, Zagreb 1.525, Dunaj 0.0175, n. a. K 0.02, Sofija 3.40, Varšava 0.9.
politični dogodki.
.+ Pristaši monarhizma v Jugoslaviji so postali zadnje čase jako nervozni in branijo monarhijo kar eden za drugim po različnih listih, dasi jo nihče ni napadal in celo vprašanje sploh ni več aktualno. V »Slovenskem Narodu« dokazuje dr. Kokalj na podlagi nekih »dejstev«, ki si jih on v svojem navdušenju najbrže prosto domišlja, »da je baš kraljevina ona državna oblika, ki jo naš narod, želi«, v »Jugoslaviji« pa dr. Ryba? tako vneto zagovarja monarhizem, da se mu celo zdi, da bi bilo treba vladarjeve pravice znatno povečati in razširiti! To se celo »Jutru« zdi preveč in pojasnjuje danes dr. Eybafu v celem članku, da republikanec ni treba, da bi bil proti državnemu edinstvu, kakor to ni sli dr. Rybaf. Tudi mu bere levite zaradi njegovega reakcionarstva v pogledu na monarhove prerogative. Mi k vsemu temu pripominjamo samo to, da se nam jako čudno zdi, zakaj monarhisti ob vsaki priliki in nepriliki celo takrat, ko ni prav nobenega povoda, lomijo kopja za monarhizem,^ če on sam po sebi tako trdno stoji v našem narodu.
.+. Ali je res? »Deutsche Nachrl hten-Agentur« ve poročati, da je vlada izdala tajen nalog, da se morajo volivni imeniki zaključiti do 25. t. m. S tem naj bi se topot še izključili od volitev Mažari in Nemci, ki postanejo naši državljani še-le 26. julija. Menda se Pašičeva vlada ipak ne t dsli proslaviti še s tako malenkostno poli Siko nasproti narodnim manjšinam?
4- Pribičevic je izgubil svojega najboljšega prijatelja, gospoda urednika »Be >-
gradskega Dnevnika., Cicvariča, ki ga je doslej na svoj posebni originalni način zvesto branil kakor vitez Roland. Razlog je prav zanimiv in nam ga gospod Cicvarič z njemu lastno odkritostjo pripoveduje v 190. številki svojega lista. »Jaz imam svojega kandidata za državni svet (to je gosp. Jovanovič, direktor direkcije državnih dolgov in demokrat); to je človek, kateri je meni potreben in koristen kot politični informator, in ker mi ni uspelo, da ga napravim za poslanca, sem mu hotel preskrbeti mesto v državnem svetu«. To je res imenitno, kako človek pod današnjim režimom lahko postane državni svetnik. In glej, proti kandidatu, ki ima za seboj Krsta Cicvariča, je vstal gospod Svetozar Pribi-čevič, vsled česar se je v klubu demokratske stranke vnela živahna debata, po kateri je Jovanovič bil sprejet kot kandidat za državni svet kljub Pribičevičevemu odporu. Gospod Cicvarič ne more Pribiče-viču tega odpustiti in je zdaj sklenil, da »pošlje Pribičeviča za g. Protičem.« K tej komični aferi pripominja »Slobodna Tribuna«: »Zares tragikomični slučaj za vse prizadete, a komičen tudi za vse ostalo občinstvo v tej nesrečni deželi, o koje usodi odločajo ti tipi.« — Fant, če bi rad prišel v državni svet naše kraljevine, pojdi v Belgrad priporočit se gospodu Cicvariču!
+ Iz demokratske stranke prinaša belgrajsko »Videlo« od ugledne strani sledeče informacije: V demokratski stranki se sedaj jasno vidita dve struji: ena s Pri-bičevičem in Marinkovičem, ki se približuje Pašiču in druga njej nasprotna. Ta druga je sestavljena iz dveh: od onih, ki instinktivno čutijo, da je z gravitiranjem k Pašiču stranka ogrožena kot srbska opo-zicionalna stranka proti radikalcem (Davi-dovič, Timotijevič) in onih, ki vsled svojih tradicij ne odobravajo to politiko (nacionalisti in elementi s skrajne levice). Pribiče-vič je kompromitiral svoj položaj v stranki ne samo s svojo taktiko, temveč je izgubil tudi pri demokratski omladini vsako zaupanje, ker je avstrijsko dinastično men-taliteto presadil na naše razmere, kjer za tako pojmovanje ni nobene podlage in je po svojih metodah popolnoma antipatično.
+ Zanimivost iz sokolskega tabora. Vj »Jugosloviji« dne 21. t. m. čitamo jako zanimivo poročilo o sporu Staneta Vidmarja z njegovim sokolskim društvom. Vidmarja je bila NSS delegirala v upravni odbor Mestne hranilnice. Vsled tega so njegovi sokolski tovariši vprizorili proti njemu veliko gonjo in končno je bil v društvu »sprejet predlog, da se je Vidmar pregrešil proti Sokolstvu, ker je bil v opoziciji proti Jugosiov. demokratični stranki in v večini z drugimi strankami.« O tej stvari je končno odločilo Jugosl. sokolsko starešinstvo, ki je gornji predlog ovrglo in izreklo, da se Stane Vidmar z izvolitvijo v upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske s sokolskega stališča ni pregrešil. Ta sklep starešinstva pa ne izpreminja dejstva, da vlada v slovenskih sokolskih vrstah duh, ki sokolstvo istovesti z JDS in ki je pripravljen vreči čez krov tudi najdejavnejšega »brata«, ako gre ta v političnem življenju v opozicijo proti JDS. To se nam je zdelo ob tem slučaju primerno pribiti.
+ Naše načelno štališče glede Bolgarije. V »Avtonomistu« piše dr. Dragotin Lončar sledeče: »Kakor je bila in je še Erceg-Bosna sporna pokrajina med Hrvati in Srbi, tako so se vršili in se vrše boji med Srbi in Bolgari zaradi Macedonije, ki je tudi mešana dežela. Glede njenih prebivalcev, ki tvorijo prehod med srbstvom in bolgarstvom, se bližamo objektivnosti, ako smatramo večji južnovzhodni del za bolgarski, dočim se nagiba manjši severozapadni del srbstvu. Ko se je pred prvo balkansko vojno leta 1912. dosegel sporazum med Srbijo in Bolgarijo, so se priznali Bolgarom oni kraji Macedonije, ki leže južno-vzhodno od črte Kriva Palanka—Struga, t. j. nekako vsa druga Macedonija razen Skopeljskega. Ti spori se morejo trajno rešiti le v sporazumu, t. j. z avtonomijo v federalistični Jugoslaviji, a nikakor ne s centralističnim nasiljem. Dokler tega ne bo, dotlej ne zavlada mir v naši državi. Konsolidiranje vsega južnega slovanstva, bi je naravnost zgodovinska potreba, vsebuje pogoj, da pride najprej do sporazuma in končno do združenja z Bolgari. Prvi korak do tega je ureditev macedonskega vprašanja v smislu sprave. V srbsko-bol-garskem vprašanju se je treba vrniti k tradicijam Bolgara Karavelova in Srba Mar-
Stran 2.	»Novi	Čas«,	dne	22.	julija	1922.
kovica iz 60. let, ki sta širila misel medsebojne zveze obeh narodov. Združena Jugoslavija, ki bi po svoji notranji uredbi odgovarjala ne le zgodovinskemu razvoju, ampak tudi prirodnim in življenjskim zahtevam sedanjosti, bi bila kos zunanjemu položaju ter rešiteljica bratov v Primorju in na Koroškem. Ona bi bila kristalizacij-sko jedro, da bi se okrog njega zbral ostali Balkan, in most do Rusije — svojega hrbtišča v zvezi narodov in držav. Takšna Jugoslavija »od Triglava do Balkana* bi bila porok miru, ker bi z odstranjenjem medsebojnih bojev uspešno odbijala vsak poskus kapitalističnega izigravanja in izkoriščanja za namene tujega imperializma. Jugoslovan bi postal sam svoje sreče kovač.« — To je točno isto stališče, ki smo ga krščanski socialci že opetovano nagla-šali in ki ga je SLS sprejela tudi v svoj oficielni program. Ker politika radikala Pašiča teži baš za nasprotnim ciljem, kakor sploh politika cele srbsko-šovinistične radikalne stranke, je jasno, da je tu nepremostljivo nasprotje. Sicer pa so vsi demokratično misleči Slovenci, kakor se iz dr. Lončarjevih izvajanj jasno vidi, principi-jelni pristaši združitve z Bolgari v federativno jugoslovansko državo in se ta točka iz njihovega programa ne izbriše, dokler se ne uresniči.
£)nevnl dogodki
— Koalicija v bivšem občinskem svetu ljubljanskem demokraskim mladinom še vedno ne da miru. Radi bi se maščevali nad tistimi, o katerih mislijo, da so koalicijo povzročili. V pondeljek, 17. t. m. se je namreč vršil pri »Novem svetu« v Ljubljani shod obrtnikov, ki sta ga sklicali obrtni zadrugi v Št. Vidu nad Ljubljano in Zgornji šiški. Navzočih je bilo kakih 60 oseb. Ena sklenjenih resolucij ima odločno politično ozadje, ki naj da izvestnemu gospodu možnost, da se maščuje nad neljubim mu političnim nasprotnikom. Če povemo, da je shod vodil znani novomeški zobni tehnik O g r i č, smo povedali vse. Moža poznamo s štajerskih shodov, kjer je zvesto korteširal dr. Kukovcu. Aranžma shoda je bil čisto po receptu tajnika J DS Majcna, ki se pa jako moti če misli, da se bodo obrtniki dali vpreči v njegov polomljeni voziček. Mnenja smo, da imajo obrtne zadruge druge važnejše naloge, nego služiti namenom politikov Majcnove sprte.
— Tržiško krščansko-socialno delavstvo ae udeleži v večjem številu delavskega tabora na sv. Joštu v nedeljo, dne 30.
t. m. Vabijo se še tisti, ki se še niso odločili, da bo udeležba iz Tržiča čim večja. Tabor bo velikega načelnega pomena. —
V	predilnici so se plače zvišale vsem delavcem za 30 odstotkov na temeljno plačo, kar pa znači jako malo, nekaterim komaj pet kron dnevno ali pa še ne. — Tovarna Karl B. Mally je prišla zopet v roke svojega pravega gospodarja Alfonza Mally. Knjigovodja Kvaizer je vsled tega moral oditi iz Tržiča. Delavstvo si je že zdavnaj želelo, da ta mož zgine. Imamo pa še nekaj takih pri drugih podjetjih, da bi jim bilo dobro pokazati pot iz Tržiča in Jugoslavije, ker niso naši ljudje, ne naše narodnosti, pa šikanirajo naše delavstvo. — Ravnatelj čevljarske tovarne Peter Kozina, g. Staudiger, si je preskrbel domovinsko pravico pri občini Kovor. Stalo je to baje 10 tisoč kron. Mož že ve, zakaj, delavstvo tudi. — Na trg prinesejo kmetje iz okolice novi krompir, kg po 10 kron; pri trgovcih se pa prodaja po 14 kron kg. — Draginja raste vsaki dan. Mast se je podražila za 30 kron pri kilogramu. Delavske plače (v predilnici) pa pet kron. Velika razlika, pa še pravijo, da se delavcu dobro godi. Če bo šlo tako naprej, kako bo izgledal Tržič v dveh mesecih, je veliko vprašanje.
— Nova šikana režima. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani je z razpisom z dne 5. 7. 1922, št. A' IV 1420 odredila nastopno: Ker je po naredbi bivšega finančnega ministrstva z dne 25. septembra 1858 (!), štev. 47105 za bivanje državnih preskrbljencev (upokojencev, vdov, sirot itd.) v inozemstvu potreben dopust, dovoljen od delegacije oziroma od ministrstva financ, se smejo državnim preskrbljencem le tedaj potne*liste izdajati, če se prosilci izkažejo, da imajo za bivanje v inozemstvu potrebni dopust. Policijski direktor: Gustinčič. — To je res pravi birokratični monstrum, da morajo vpokojpnci, vdove in sirote prositi za dopust, če hočejo v inozemstvo. In v to svrho so izkopali naredbo iz leta 1858!
— Nov atentat na vojne invalide. Pred kratkim je bilo nastavljenih na mariborski glavni pošti šest Wranglovcev. Dočim se od nas domačih vojnih invalidov zahtevajo vsi mogoči izkazi in potrdila o prejšnjem življenju, sposobnosti in vsem drugem mogočem in nemogočem, se nastavlja caristič-ne batinaše brez vseh teh izkazov, ne glede na njihovo krvavo in temno preteklost, ter ne glede na to, da ne znajo našega jezika ne v govoru ne v pisavi. Radi tega in radi protežiranja VVranglovcev na škodo nas jugoslovanskih invalidov protestiramo najodločnejše ter zahtevamo, da se Wran-glovci odstranijo iz mariborske glavne pošte, da ne bodo že itak od gladu popolno-
i..
ma oslabelim jugoslovanskim invalidom požrli zadnjo drobtinico kruha, ker sicer jih bomo mi potoni samoobrambe sami odstranili. Na poštno ravnateljstvo v Ljubljani pa stavimo vprašanje: 1. Na podlagi katerega ukaza je nastavilo 6 Wranglovcev na glavni pošti v Mariboru? 2. Ali je pripravljeno posredovati pri merodajni oblasti, da se VVranglovci takoj odpustijo ter zamenjajo z našimi prepotrebnimi invalidi, ki so vložili potom podpisane organizacije tozadevne prošnje ter zaman čakajo rešitve? — Organizacija vojnih invalidov, poverjeništvo Maribor.
— Cerkveno imenovanje. Dosedanji škofijski tajnik pri sarajevskem ordinariatu, monsgn. Karl Cankar, je imenovan za kanonika.
— Zasačen tat. V Besnici pri Dobru-niah se je vtihotapil v stanovanje Frančiške Žagar neki tat, ki si je že pripravil blaga v vrednosti 2950 K, da bi ga bil odnesel. Nepričakovano se je vrnila Žagarjeva domov, nakar je tat zbežal, ne da bi bil kaj odnesel.
— Fantovska. Fantje iz Študov pri Domžalah so prišli opolnoči pred stanovanje Franca Omerza, ga vzbudili in po običaju zahtevali od njega, naj da 20 1 vina ali pa 500 kron, ker jim še ni plačal fantovščine povodom svojega ženitovanja. Omerza je fantom rekel, da jim bo drugi dan plačal 4 1 vina, če ga puste, toda fantje niso bili zadovoljni in so Omerzo ozmerjali in razmetali vse stvari, ki so stale pred hišo. Odpeljali so tudi voz, ga zvrnili; poškodovali okno, pobili 3 šipe in razbili ograjo. Kar 9 fantov se bo moralo za to junaštvo zagovarjati pred sodiščem.
— Cene na Dunaju. Zadnje dni so na Dunaju znova poskočile vse cene živilom. Govedina je bila 4900—7600, pečenka 9000 i kron, teletina 8000 K, svinjina 13.000 K, mast 14.000 K, Špeh 16.000 K, salo 17.000 kron kilogram, a kruh po 2170 K hleb. — Pretili so veliki izgredi, a delavstvo samo je mirilo in tako se je vse završilo z manjšo demonstracijo. Vendar je vlada znižala ceno kruhu na 1840 K hleb, žemlja 120 K, a kg drobtin 3600 K.
— Koliko ljudi je na Poljskem? Glasom
uradne statistike meri Poljska brez Vilne in Šle-zije 369.558 km’ in ima 25 milijonov 372.447 prebivalcev.
ljubljanski dogodki.
lj Nova maša. V nedeljo, 23. t. m. bo v mestni župni cerkvi sv. Jakoba slovesna nova maša, ki jo bo daroval g. Avguštin Sever. Pričetek slovesnosti bo ob pol 10. uri. Govoril bo p. Florijan Ramšak D. J. — Ob tej priliki bo izvajal cerkveni zbor
sledeče skladbe s spremi je vanjem orkek stra: »Veni sanete Spiritus« M. Brosigov^ maša M. Filkejeva: »Oriens ex alto«, op. 106; introit in gradual Griesbacherjev; poi recitiranem ofertoriju »Jubilate« Wagner* jev; »Te Deu m« Fr. Picka.
lj Policijsko ravnateljsvo opozarja prit godom vsesokolskega zleta na določila glede navijanja cen in svari trgovce in obrtnike pred izrabljanjem položaja. Navijanje cen bi napravilo slab utis zlasti na ino-zemce, ki bodo v velikem številu posetili ta zlet in ki bi v tem slučaju dobili najslabše mnenje o našem trgovskem in obrtniškem stanu. — Že njihova stanovska in ne samo državna zavest morala bi prepovedati trgovcem in obrtnikom, da ne izkoristijo vsesokolski zlet v svoje lastne sebične nar-mene. Prestopki, katere bo dognala oblast, se bodo najstrožje zasledovali. — Policij-ski direktor: Gustinčič.
lj Policijska kronika. Ko se je Malka Zalar peljala s kolesom po Tržaški cesti, jo je ugriznil v desno nogo pes. Ker se je Zalarjeva bala, da bi ne bil pes stekel, ga je preiskal živinozdravnik, kateri je ugo- -tovil, da je pes zdrav. — Z zidarskega odra pri hiši dr. Erika Miihleisna v Cigaletovi ulici so padli s 6 metrov visokega zidarskega odra zidarji Anton Mozetič iz Renč, Ivan Elikan z Orlov in Josip Novak iz Trsta. Mozetič se je tako močno pobil, da so ga odpeljali v bolnišnico, njegova tovariša sta bila sicer tudi poškodovana, toda sta delala naprej, ker so bile poškodbe lahkega značaja. — Uradnici Mariji Koma-novi sta bili iz podstrešja ukradeni dve težki zimski ruti, ena sive, druga črne barve in lahko belosivo posteljno pogrinjalo. Marico Komanovo je oškodoval tat za 1800 kron. — Tapetniškemu mojstru i Francu Jagru je bilo v Komenskega ulici ukradeno 3000 kron vredno kolo. — Šivilji Mariji Bajt na Železniški ulici je bile skozi odprto okno ukradeno še neizdelano novo krilo in podloga ženskega jopiča v vrednosti 2000 K. — Pri neki aretirani ženski so našli 4 različno barvane namizne prte običajne štirioglate velikosti za pokrivanje okroglih gostilniških miz. Tatvina teh prtov oblasti še ni priglašena. Komur so bili ukradeni, naj si jih ogleda na orož*
1	niški postaji v Vevčah.
lj Na Rožniku bo jutri 23. t. m. olj 9. uri dopoldne služba božja, ob 5. uri pop. pete litanije Matere božje, zavoljo praznika sv. Marije Magdalene. Obakrat darova* nje za cerkev.
Odgovorni urednik Jožef Rutar. Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Valuta pada, draginja raste. Kupuj domače milo ne tuje, importirano. Kupuj dobro milo, ker je isto najceneje. Kupuj
GAZELA MILO.
Popolnoma varno naložite svoi denar y
UZflJEMM POSOJILNICI 1/ UUBUflHi
r. z. z o. z. — sedaj poleg nunske cerkve,
1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „ UNION".
Hranilne vloge se K 01 brez odbitka rentnega in Obrestujejo po w [O invalidskega davka.
Vloge v tekočem račnnn se obrestujejo po
Hranilne vloge vezane na dobo četrt leta po 51
na dobo pol leta po 5’lz °|o
Sirite soul dtaeoaik „HQ9I CHS**.
»I«
Preje
Jugoslovanska
Unlon-banku
psssirsifsslea a Mabliana
hmte i. i
Zagreb	Beograd
Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac.
Agencija: Buenos Aires (Argentina).
Hfilacije:
Budapest: Balkan Bank r. t.
Split: Jugoslavenska industrijska banka. Wien: Bankhaus Milan Robert Alexander.
Delniška glavnica in rezerve ca 200.000.000 K.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Tunel.
93
Koman, Spisal Bernhard Kellermann. — Poslovenil Peter Mlakar.
V	Kanadi jc Allan slednjič našel mir. Nihče ni vedel za njegovo bivališče. Izginil je. Nekateri listi, ki so živeli od senzacijonelnih laži, so prinesli pozornost vzbujajočo vest, da se je usmrtil.
»Tunel ie požrl Maca Allana!«
11	oni, ki so ga poznali in vedeli, da ima šest živi; vakor morski volk, so prorokovali, da se bo kmam spet pojavil. In res se je prej vrnil v New Vork, nego bi bil kdo slutil.
Polom sindikata je bil še na stotine ljudi povlekel v seboj v brezdno. Mnogo zasebnikov in tvrdk, ki jih ic bil prvi sunek pretresel, bi se bilo obdržalo, če bi imeli nekaj tednov odloga. Drugi sunek jih je podrl. Vobče pa so bile posledice bankrota manj pogubo-nosne, nego so se bali. Bankrot ni prišel nepričakovano. Dalje: splošni položaj je bil tako slab, da sc je sploh jedva mogel poslabšati. Bil ie najžalostnejši in najklavrnejši čas izza sto let sem. Svet je bil v svojem razvoju za dvajset let vržen nazaj, štrajk je začel pojemati, toda trgoyina, promet, industrija, vse je ležao 5c v globoki nezavesti. Tja gori na Alasko, v Bajkalsko »ogorje in v gozdove ob Kongu je bila segla omotica Na Missouri, Mir-isippiju, na Amaconki, na Volgi, na Norigu so ležala brodovja parnikov m vlačilcev brez življenja*
Zavetišča za brezdomovince so bila prenapolnjena, celi okraji v velikih mestih obubožali. Javkanje, lakota in beda vsepovsod.
Trditi, da je Allan ta položaj zakrivil, je bilo abotno. Gospodarske krize vseh vrst so pripomogle. Toda trdili so. Listi niso nehali obtoževati Allana. Dan in noč so vpili, da je ljudstvu izvabil denar iz žepa z lažnjivimi obljubami. Po sedemletnem vrtanju m izvršena niti ena tretjina tunela! Nikoli, nikoli ni verjel, da bo mogel gradnjo dovršiti v petnajstih letih, in je ljudstvo nesramno nalagal!
Končno, sredi februarja, je izšla v listih tiralica za Macom Allanom, graditeljem Atlantic-Tunela. Allana so obtožili, da je vedoma varal javno zaupanje.
Tri dni nato je New Vork spet odmeval od rjovenja prodajalcev časopisov: »Mac Allan v Ne\v Yorku! Sc prijavil sodišču!«
Konkurzna uprava sindikata jc ponudila velikansko jamstvo, prav tako l.loYd, toda Allan je obe ponudbi odbil. Ostal je v »Tombih«, preiskovalnih zaporih v Franklinstreetu. Dnevno je za par ur sprejel Stroma, v čegar roke jc izročil upravo tunela ter se posvetoval z njim.
Strom ni ne s trenom v očeh, ne z besedo izrazil obžalovanja nad tem, da je Allan zašel v tak slab položaj, niti z nasmehom veselja, da ga spet vidi. On je poročal, ničesar drugega.
Allan je napeto delal, da mu ni prav nič postalo dolgčas. Nabral je v svojih možganih zalogo, ki se jc
pozneje (pozneje!) imela spremeniti v mišično moč. Med svojem priprtjem v »Tombih« jc izvršil gradbeno metodo za enorovno vrtanje tunela. Razen Stroma je sprejema' le svoje zagovornike, drugega nobenega.
Nekoč sc je dala javiti pri njem Ethel Lloyd, pa jo je odklonil.
Allanov proces se je začel 3. aprila. Vsak posamezen sedež razpravne dvorane je bil zaseden že teden prej. Za preskrbo enega sedeža so plačevali nezaslišane vsote. Dogajala so se najdrznejša in najbolj nesramna izpodrivanja. Posebno dame so se obnašale kakor stekle: vsaka je hotela videti, kako sc bo obnašala Ethel Lloyd!
Predsedoval jc sodnik ki so se ga v New Vorku najbolj bali, doktor Seymour.
Macu Ailanu so stali ob strani štirje prvi branitelji v Državah, Boyer, Winsor, Cohen in Smith.
Proces je trajal tri tedne in cele tri tedne jc ži-vela Amerika v neizmernem razburjenju in napetosti. Proces je bil do podrobnosti zgodovina sindikatove ustanovitve, financiranja, graditve in uprave tunela. Obsežno so razpravljali o vseli nezgodah in o oktobrski katastrofi. Dame, ki zakimajo pri branju dovršenih pesnitev, so pošastno bdele pri vseh teh posameznostih, ki jih nihče ni mogel razumeti, kdor se ni v snovi natančno spoznal.
Ethel Lloyd ni manjkala niti ure. Med vso razpravo je sedela napeto prisluškujoč skoraj brez premika v svojem stolu,