Poštnina plačana v gotovinu Številka I EM* Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-53. Cek. račun: Ljubljana štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih In po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na mesec Ja 12 Din. Za tujino 20 Din, Uredništvo: Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva uit-oa št 1. Telefon 38-51. Rokopisov ne vračamo Št. 68. Ljubljana, nedelja 22. marca 1936. Leto H Besede ne plačajo dolgov. Šekspir. Dnevna pratika Nedelja, 22. marca 1936. Katoličani: 4. postna nedelja. Oktavijan. Pravoslavni: 9. marca 1936. 40 mučencev. Ponedeljek, 23. marca 1936. Katoličani: Oton. Pravoslavni: 10. marca 1936. Muč. Kondrat. Dežurne lekarne v Ljubljani Nedelja: Dr. Piccoli, Turševa cesta; Mr. Hočevar, Celovška cesta; Mr. Gar-tus, Moste — Zaloška cesta. Ponedeljek: Dr. Kmet. Tyrševa cesta; Mr. Trnkoczy, Mestni trg: Mr. Ustar Selenburgova ulica. Vreme Evropa: Visok pritisk z vedrim vremenom vlada nad vso Evropo Jugoslavija: Jasno in lepo vreme v vsej državi. Slabši mraz v sredi države. Najnižja Plevlje —4 C, najvišja Mostar 17 C. Napoved za danes: Jasno in lepo vreme, temperatura se bo še dvignila Po dolinah rek bo megleno. Sonce vzhaja 5.40, zahaja 17.52. Gledališče Drama 22. marca, nedelja: Vesele božja pot. Izvzeti. Cene od 10 Din navzdol 23. marca, ponedeljek: zaprto. Opera 22. marca, nedelja: ob 15. Apro-pos, kaj del Aduta? Izven. Cene ne od 30 Din navzdol. ob 20. turi: Katarina Izmajlova. Izven. Cene od 30 Din navzdol. 23. mairca, ponedeljek: ob 19. uri: ■Materinski dan. Izven. Teden v verzih de prav premislim, se mi zdi, da smo na vrtiljaku, vse urno se krog nas vrli, nii sami v — zverinjaku. Iniamo vse, kar rabimo — sleparje in vlačuge, jatove, požigalce vmes bi polno druge kuge. Nagobčnikov nič koliko Pri nas je danes v rabi, P« o svobodi pojemo, da se že vragu gabi. I7 Planici skočil je Novink, v’ senatu drugi ptiči — kljub temu manj kot hlapci smo! P°nižni smo — Slovenec - lastnik sužnjev — 500 romarjev zgorelo — Grozen blaznež — Nevarni planet Mars — Ljubljana* modni center — OUZD v nevarnosti — Otrok požigalec Udarec za kolektivno varnost Evrope Temelji miru so se zamajali London. 21. mrča. n. V Birminghamu je imel govor Austen Chamberlain, ki je podal pregled politične situacije po prekršitvi lokarn-skega sporazuma, ki jo je storila Nemčija. Dejal je: »Postopanje Nemčije predstavlja velik udarec za kolektivno varnost, katero smo zadnje čase skušali doseči in učvrstiti. Poskušali smo že od vojne sem, ali potreba po njej je posebno sedaj narasla. Korak Nemčije nam je uničil vso vero v njene besede In obljube. Naše zaupanje v Nemčijo je izginilo in nimamo vere v nove predloge, ki jih Nemčija predlaga. Nemogoče je sklepati pogodbe z njo, ker kot izgleda, misli, da zanjo neha veljati vsak pakt, vsak sporazum, kakor hitro bi ji ta sporazum postal neprijeten. Poleg tega ona ne priznava nobenega drugega sodišča razen svojega naroda. Evropi je zadala Nemčija težek udarec, radi katerega so se zamajali temelji miru po svetovni vojni. V splošnem izgleda, da bo mogoče rešiti to mednarodno vprašanje mirnim potom. V splošnem se je politično obzorje zadnji čas malo izčistilo, posebno moram z zadovoljstvom omeniti veliko složnost med silami podpisnicami lokarnskega pakta v pogledu stališča, ki ga mislijo na to povzeti. Nemčija odklanja predloge Ozračje je še napeto in nerazčiščeno London, 21. marca. n. >>Daily Mali« piše v današnjem članku, da se doznava iz najbližje okolice nemške delegacije, da bo nemška vlada še danes sporočila v London, da predlogi, ki so jih sestavile sile podpisnice lokarnskega pakta, popolnoma odbija z motivacijo, da ti predlogi Nemčijo obtožujejo in moralno zapostvljajo in da ji hočejo tudi prikrajšati njeno suverenost v Porenju. Posebno velik odpor je našel v. nemških krogih predlog o ustvaritvi demilitarizirane cone 20 km in predlog o vršltvi kontrole s strani mednarodnih oddelkov v Porenju. Tudi ni v nemških krogih našel odmeva predlog sil podpisnic lokarnskega sporazuma, po katerem naj bi se predložil fran-cosko-sovjetski pakt v rešitev haaškemu sodišču. Britanski uradni krogi so bili mnenja, da bo Nemčija odbila samo predlog o nevtralni coni 20 km in predlog o predložitvi francosko-sovjetskega pakta haaškemu sodišču. Za ostale predloge so pa upali, da bo Nemčija pristala in da se bodo prijeli razgovori. Sankcije pogoltnile nekaj sto milijonov Na proračunski razpravi v se- I nekaj sto milijonov, ki bi juh bili naitu .e trgovinski minister dr. Vr- zaslužili z izvozom v to državo, banič rped drugimi naglasil, da nam Za ta izpadek še nimamo prave-je radi sankcij proti Italiji izpadlo I ga nadomestka. Francoske volitve v državni zbor Pariz, 21. marca. r. Danes ob 3 zjutraj je bila zaključena zadnja seja skupščine, ki je bila izbrana leta 1932. Skupščina je na tej sc« ji rešila gotovo število zakon« skih predlogov, ki so ostali na dnevnem redu. Prva seja nove skupščine, ki bo izbrana na vo« litvah 26. aprila odnosno 3. maja, bo 1. junija. Prod zaključkom zasedanja se« danje skupščine je povzel bese« do ministrski preds. Albert Sar« raut. ,V svojem govoru je rekel med drugim: Zelo me veseli, da se je zakonodajna perioda 1932.« 36. zaključila s sejo, ki je z eno* dušnim odobravanjem sprejela ekspoze ministra Flandina. Pri tej priliki se lahko vidi, kako francoska skupščina složno na* stopa kot* ena oseba, če se dela za interes domovine. Vlada bo nove volitve vodila povsem lo» jalno in ne bo v nobenem oziru p odvzemal a korakov, ki naj bi kakorkoli vplivali na končni izid glasovanja. Volilna borba, četu« Ena izmed zadnjih fotografij umrlega grškega državnika in revolucionarja Elevterija Venizelosa Politična amnestija Beograd, 21. marca. Zastopnik ministra za p: uvosodje Dragiša Cvetkovič je danes po seji sena* ta sprejel novinarje in jim sporo« čil, da so kraljevski namestniki podpisali ukaz o pomilostitvi po> litičnih krivcev s pomočjo najviš« je milosti Nj. Vel. kralja Petra II. S tem ukazom je pomilošče« nih 172 oseb, ki so bile v državi obsojene po zakonu o zaščiti jav» ne varnosti in reda v državi. Od pomiloščencev se oprošča izdrža* vanje ostanka kazni 99, kazen je znižana 65 obsojencem, petim kaznjencem je pa kazen črtana. Za tri obsojence je določena po« samična amnestija. di bo velika, ne sme zapustiti v francoskem narodu nikoli nepri« jetnih spominov. Gospodje narodni poslanci! Če pogledamo delo skupščine v le* tu 1932/36, vidimo, da niti enkrat v naši zgodovini ni imela skup« ščina naloge, reševati tako težkih problemov kot so sedanji. Ti problemi so bili velikega obsega in zato resni, vendar se njihova doba sedaj zaključuje. Želim, da bi nova skupščina bila prežeta s temi tremi smernicami: ljubezni« jo do domovine, vdanostjo do re» publike in spoštovanjem parla« mentarnih ustanov, „Glas" le zabaven Dnevna kronika — Umrli So v Ljubljani ga. Antonija Ha vili na, vdova gospodarskega sv etn :lka; ga. Terezija Novakova, soproga železniškega uslužbenca; g. arhitekt Adam Josip Kosin; v sv. Petru pri Rogatcu g. Joisnip Strimpf. veleposestnik; pri Mariji snežni ga. Vršič, malti tamkajšnjega župnika; v Radovljici gdč. Zlaila Stangel, hčerka davčnega uradnika; v Slo ven j gradcu g. Ivan Kratiti, mizarski mojster in posestnik. Sožalje! — Državni strokovni izpit za pooblaščenega inženjer ja je nap ra vil v gradbenem ministrstvu v Beogradu g. ing. Milan Pajk iz Ljubljane. Čestitamo! — Osebne vesti. Za računskega inšpektorja 6. po:], skup. je postavljen g. Albin Juvane, dosedanji rač. kontrolor 7. pol. skup. pri banski upravi. Imenovan je g. dir. Ivan Bizjak za sodnika okrožnega sodišča v Ljulbljani. Za starešino okrajnega sodišča v Trebnjem je postavljen g. Josip Pfajfer, sodnik na Brdu. Premeščen je iz Velikega Orašlja k okrajnemu sodišču v Šmarje pri Jelšah dr. Ljudevit Gruden. —. »Kikiriki«, zabavno veseloigro ponove v Šentjakobskem gledališču zadnjič danes zvečer ob 20.1 R Izjava Nacionalni akademiki smatrano za potrebno, da v nevtralnem listu pravilno prikažemo vsa dejstva, kj so nam določila zadržanje pri zadnjih dogodkih na Univerzi. Po vsestranskem razmotrivanju smo bc odločno izjavili proti asocialnim in krivičnim šolninam. Sodelovati hočemo pri pripravah in izvedbi Slovenskega tedna na naši Aleksandrovi Univerzi, ker se zavedamo, da bo slovenska omika bistveno pripomogla k dograjevanju pravega Jugoslovanstva. Sodelovali pa bomo le, če bomo v polni meri soodgovorni pri vsem delu za Slovenski teden. Zavedamo se nevarnosti, ki preti naši tehniki z uveljavljenjem nove tehnične uredbe. Prav posebno pa je s to uredbo prizadeta mlada slovenska tehnična generacija, ki z vso upravičenostjo apelira na vso našo javnost, da jo podpre v borbi za čast in ugled Aleksandrove Univerze v Ljubljani. Prepričali smo se iz poteka petkovega akademskega zborovanja na Univerzi, da se je iz akademskih vrst storilo že vse potrebno, da se preprečijo zle posledice nove tehnične uredbe. Obvestili so se o tem vsi naši merodajni činitelji, tako slovenski poslanci, slovenski ban in slovenski voditelj, kakor tudi prosvetne oblasti. Zato smo se nacionalni akademiki, ki smo se že na raznih meddruštvenih sestankih izjavili načelno za štrajk, opredelili po omenjenem zborovanju za štrajk kot zadnje in edino sredstvo za dosego uvaževanja svojih skupnih strokovnih koristi. Ne bomo nikakor dopustili, da bi se trenutni položaj na naši univerzi zlorabil v politične svrhe, še manj pa bomo dovolili, da bi se z našimi morebitnimi skupnimi uspehi poveličevale le gotov skupine, ki so se, čeprav ne Strajkajo, vendar same načelno tudi izjavile za štrajk. Koristi Aleksandrove univerze branijo torej vsi akademiki brez ozira na svetovnona torno pripadnost. Nacionalni akademiki na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani. Sefa mestnega sveta Ljubljana, 21. marca. Mestni svet jc v petek zvečer reševal le tekoče zadeve, ki sc predvsem tičejo posameznikov m tudi žarnimai:o samo prosilce in pritožnike glede vodarine, go-stašičme, parcelacije, prodaj in nakupov mestnega sveta itd. Le malo se je razpravljalo o zadevah, ki bi zanimale ljubljansko javnost, splošno je pa zanimalo menda edino. še vedno nerešeno vprašanje mestne ženske realne gimnazije. Mesto jo je ukinilo in država je ustanovila novo, ni pa dala za novi zavod potrebnih kreditov. * Župan dr. Adlešič je sporočil veselio vest, da je StUZOR v Zagrebu naposled ljubljanski občini odobrili 5 milijonov posojila in je s tem zagotovljena dograditev bežigrajske šole. Predsednik finančnega odbora dr. Korun je skoraj preveč podrobno poročal o gori omenjenih malenkostih, ki se predvsem tičejo posameznikov in je vse to prerešetal že finančni odbor, ki je vendar izbran z zaupanjem vsega mestnega sveta. Prav je bilo pa, da je obširno in o tem tudi javnosti pojasnil, da je občina oddala zgradbo zbiralnega kanala v Trnovskem pristanu KINO SLOGA, tel. 27'30 Najzabavnejša veseloigra pustolovščin, senzacij, zapletljajev in smeha. Ufa premiera Bonogoo Tonka V gl. vlogi ženskiChaplin, priljubljena ANNY ONDKA Premiera danes ob 16., 19.15 in 21.15 Predstave jutri ob 15., 17., 19. in 21, Smučarske tekme in skoki v Planici dne 15. marca kot dopolnilo! Pozori Pozor! Matineja! Danes oh 14.15 in jutri ob 10.30 dop. Prvič v Ljubljani! Velena-peto! Buck Jones; Dva nasprotnika. podietju Dukič in drug samo zato, ker je to vsestransko najugodnejše za mesto. Veliki trnovski kanal ne bo veljal niti 450.000 Din in plačevali ga bomo v polletnih obrokih 1. 1937, 1936 in 1939, a glavno je. da bo 50 brezposelnih takoj dobilo delo Zavrnjena je bila pritožba šišenskega Sokola proti ukinjenju oprostitve plačevanja obč. vese-‘ične davščne za kino, da bo društvo težko plačevalo dolg za Sokolski dom, dovoljena je Im ta pa povrnitev plačane uvoznine za zgradbo »Vajeniškega doma« društvu »Dobrodelnost« in odpis gradbene taikse za novo cerkev v Mostah, ker gre za humanitar- ne ustanove, kar ne more nikjd<;| ugovarjati. Referent obrtno - industrijskega odboira m. s. Martinčič je povedal, da na Aleksandrovi cesti Št. 5 dobimo novo gostilno, večj gostiln se pa preseli, a buffetu »Rio« ni dovoljena gostilna, čeprav jo pravzaprav že ima, kakor- je povedal m. s. Kralj. Ker poročevalci listov ne dobe kopij poročit, prosimo vsaj za to. da bi referent čital razločno in glasno. Načelnik dir ek torija mestne klavnice m. s. Musar je naznanil, da je uredba o obveznem klanju v mestni klavnici razširjena na vse področje ljubljanske občine in bodo morali tudi inkorporirani deli občine klati v klavnici O podržavljenju mestne ženske realne gimnazije so obširno govorili načelnik njenega kuratori-ja m. s. prof. Osana, zlasti je pa položaj nazorno predočil m. s. Wester, zavzeti so se pa za novo žensko gimnaz jo. tudi m. s. Likar, dr. Korun in podžupan dr. Ravnihar. Strmeti smo, ko smo čuti, da je bilo v začetku šolskega leta na poljanski gimnaziji osem prvih razredov vseli skupaj pa 38 razredov, ko je manjkalo 18 učnih moči, da so učenci in učenke imele šele po božiču za nekatere predmete prvo uro! Država je sicer ustanovila novo žensko realno gimnaz jo, dala pa še ni denarja za njo im tudi še nikdo ne ve. če bo prevzela profesorje in učitelje z ukinjene mestne r. gimnazije. Občina je pripravljena dati na razpolago za novi zavod tudi licejsko poslopje, če prevzame država vse učno osobje mestne ženske gimnazije, in župana je mestni svet pooblastil, da vodi dogovore z bansko upravo in prosvetnim ministrstvom o ureditvi teh vprašanj, vendar pa o teh dogovorili mora poročati še do 15. majnika mestnemu svetu, ki si pridružil te za nadaljnje postopanje proste roke če dogovori ne uspejo. M. s. Likar je pa glede tega pravilno poudarjal, da je interes otrok pred trmo mestnih očetov! Drugo žensko gimnazijo moramo imeti! Naposled le mestni svet dopolnil še razne od.seke z novimi člani, naposled je pa načelnik kulturnega odbora m. s. dr. Stele predloži! pravilnik o organizaciji kultur nega oddelka in poslovanju kulturnega odbora, ko bo izločen tiskovni referat, ki ga prevzame poklicen novinar. Oglejte si pri današnji Modni reviji v Kazini najnovejše, solidne -4n skromne kroje damskih kompletov in plaščev ki jih predvaja, modni salon: MALČI RAVNIKAR ki se bo s 1. aprilom t. 1. preselil v Gajevo ulico štev. 3 (palača Pokojninskega zavoda). Beseda dneva Pod trojim se giblje zemlja in pod četverim, česar ne more pret našati: pod hlapcem, ko postane kralj, in pod malopridnežem, ko ima zadosti kruha, pod zoprno žensko, ko se omoži, in pod de* klo, ko se za dedinjo naredi go* spodinji svoji. (Sv. pismo: pregovori, pogl. 30, 21 — 23J_______________________ Razgovori s čitatelji Garancija Ljubljana, 21. marca Predsednik vlade g. dr. Stoja* dinovič je svoj odgovor na inter* pelacijo v senatu zaključil s te* mile besedami: Kdor dela, tudi greši. Mi pa sprejmemo vsako dobro miši je* no kritiko na znanje. Mi smatra* mo to interpelacijo za dobro mi* šljeno kritiko, in zato tu odgo* v or im takole: Mi bomo vse na* svete, vsako dobro mišljeno kri* tiko z zadovoljstvom poslušali, ker nam bo spodbuda, kako naj delamo, in da v bodoče ne bo več napak, ki zdaj še obstoje. S takšnim delom bomo najbolje služili interesom države in one* mu vrhovnemu idealu, po katerem vsi stremimo, da bomo delali v blagor kralja in domovine. Ta izjava šefa vlade je bila sprejeta z dolgotrajnim odobra* vanjem in ploskanjem, kateremu se pridružujemo tudi mi. Zakaj ta izjava šefa vlade nam je zdaj garancija, da bo vlada v bodoče tudi vsako dobro miši je* no kritiko v našem listu (slabo mišljene kritike sploh nikoli ni* smo vršili, ker bi to ne bilo ni* ti patriotično niti v interesu složnosti in skupnosti vseh pozi* livnih in tvornih sil našega na* roda, za kar se mi odločno bori* mo) — z zadovoljstvom posluša* la, ker ji bo to v spodbudo, ka* ko naj dela, in da v bodoče ne bo več napak, ki zdaj še obstoje. Mi se bomo pri vsaki taki kri* tiki sklicevali na to izjavo g. še* fa vlade in upamo, da se nanjo lahko zanesemo! Ni vrag, da bi beseda šefa vlade ne držala ko pribita! — Ljudska univerza v Ljubljani. V ponedeljek, 23. t. m., bo predaval univ. profesor ing. Viktor Gostiša o pomenu rudarstva za naše narodno gospodarstvo Predavatelj bo to zanimivo in aktualno snov zajel precej globoko. Predavanje se prične ob 20. uri v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti. Vstopnino ni. — Sokolska župa Ljubljana ima v nedeljo 22. t. m. ob 9. v mali dvorani na Taboru glavno skupščino z običajnim dnevnim redom. Udeležba za vse župno udinlce strogo obvezna. — Vsem članom! V ponedeljek 23. marca ob 20 bo v klubovem lokalu (Bleivveisova cesta Arena Narodnega doma), I. sestanek vseh članov. Udeležba strogo obvezna! J.N.A.K. »Ediu-etvo«. — Odvetniški izpit je napravil ra apelacijskcm sodišču v Ljubljani g. dir. Franc Filliiler, odvetniški pripravnik iz Mairiboira. Cest it a mo ! „GIas“ je poceni Maribor j&aj bo danes Narodnu jjicuanscK; ob 15. uri. »Pra-ncezka m past:i-rćek«. Znižane cene. — Ob 20; »Cigan baron«. Gostuje Josip Povhe. Grajski itino: Sonzadija aneva: »J©Kleni orli.« Pilm v nemškem ^ Lmon kino: Naš prihodnji fiilm je »Pigmalion« po znanem delu Isernairaa Sliawa. Sokolske prireditve; ob 15. uri: v telovadnici o 6 do 8 Din in telečje 10 do 12 Din kg. Vpričo dekleta se je vrgel pod vlak Celje, 20. marca. Zaradi nesrečne ljubezni je napravil samomor v ponedeljek do- poldne 281etni Jakob Udovič, delavec iz St. Janža nad Štorami. Vpričo svoje izvoljenke je skočil pod v laik. Lokomotiva ga je razmesarila. Odtrgalo mu je tudi nogo, ki so jo naši več mehov stiran od nesreče. Udovič se je šele pred kratkim vrnil od vojakov. Njegove telesne ostanke so po sodnem ogledu zložili v krsto in prenesli na pokopališče na Teharje. --1, - »n . * * * ► . • G' •\ j izbiro v garderobi. Saj vendat Jelačin pravi, »da sem slovenskih fantov takšen cvet, ki na eni strani mladeniško izgledam še, na drugi pa korpulence toliko pa nosim že, da zaupane uživam ne-le mlade naše te Studentarije, temveč tudi dobro situirane starejše naše purgarije!« Modni saloni namreč delajo za denar in dostojanstvenega trebuščka se rada tišči tudi obilna denarnica. Jelačin je ves pomladansko razpoložen in pomlajen, da dovtipi kar sujeuo iz njega. Takih le je več: Vsaka dama ie vesela, če ne zgleda predebela: ženki svooi možek pravi v dobrohotni vsej naravi: »Draga moja, zlata muci. stop’ no enkrat k madam Stuzzj--------« Madam Stuzzi debelost tl mal’ prištuca pa boš moja draga — vitka muca!« Dolgčas gotovo ne bo nikomur in smeh bo lomil vsak večer občudovalke toalet in občudovalce manekenov. Kar se pa toalet tiče, moramo takoj povedati, da bomo sicer videli tudi najrazkošnejše, potnpo'-zne vcč.erne toalete in vse, kar je za veliko parado in največji žep. v glavnem pa vendar predvsem praktične obleke torej zlasti sedaj najmodernejše komplete za najrazličnejše prilike. Kar po tri obleke imate iz ene! Tako ie prav, da si prav vsaka Ljubljančanka brez občutnejših žrtev lahko izbere, kar ji srce poželi. Nikar pa ne mislite, da so te preproste obleke dolgočasne! Narobe, prav v teh se odraža višek dobrega okusa in do skrajnosti rafinirane elegance. In čeprav je vse to najnovejša pariška, berlinska in dunajska moda, vendar ie vse to pristno domače v tistih skrivnostnih značilnostih, ki tvorijo sloves očarljive in vedno zmagovite lepote slovenske žene-To se pa nikdar in nikoli ne more posrečiti niti najslavnejši pariški mojstrici, ker pač mirna v sebi tistih ta inih sil, ki slovenski lepoti in mikavnosti dajejo življenje. Mnogo velikih talentov imamo tn dosti .pravih umetnic, seveda tudi med mojstri, da lahko danes s ponosom že govorimo o slovenskem modnem centru Ljubljani in o slovenski modi. ki jo brez pridržka pohvali tudi veliki svet. Žena: Janez, v časopisih sem brala, da oženjeni ljudje delj časa živijo, kot pa neoženjeni? Mož: To ni res. Oženjenim se samo zdi, da so že dolgo na svetu. * »Alj si ti že kdaj doživel kako železniško nezgodo?« »Sem, prijatelj, nekoč v tunelu — ko sem namesto hčerke poljubil mater . . . « „Gruda44 je izšla Gruda, ki so je lotos radi tehničnih zaprek nekoliko zakasnila, je izšla sedaj v dvojni številki. List je pester bi v marsičem izpopolnjen. Urejen je tako, da je vsaka številka sama zase zaključena celota. Poleg leposlovja prinaša zanimive članke raznih strokovnjakov ter drugo spise, ki bodo brez dvoma zanimali naše podeželje. Vseskozi pestra in informativna je tudi vsebina organizacijskega dela, ki ga bo s pridom čital vsakdo, ki hoče poznati težnje in stremljenja današnje podeželske mladine. List vsebuje tudi več zanimivih slik iz domačega in tujega sveta. Vsakomur, ki se zanima za zdravo in izbrano čtivo, GRUDO toplo priporočamo: Celoletna naročnina znaša Din 25.— za člane Društev kmetskih fantov in deklet pa samo Din 20. Naroča so pri upravi, Ljubljana, Kolodvorska 7, Resnim interesentom pošlje uprava list tudi na ogled. Izletniški vlaki iz češkoslovaške in Avstrije na Jadranu Sušak, 21. marca. Iz Češkoslovaške so se vrnili zastopniki naših turističnih usta= nov in prinesli s seboj tudi veselo vest, da bodo Čeholovaki letos organizirali posebne izletniške vlake, ki bodo vsak teden vozili iz Češkoslovaške na naš Jadran. Dne 15. aprila bo prišel prvi izletniški vlak na Sušak. V toku se« zone bodo pa organizirali še oko« li 20 takih potovanj za Čehoslo vake. Tako je računati, da bo prišlo letos na Jadran okoli 15 ti« koč gostov iz Češkoslovaške. Take izletniške ali vveokend vlake bo« do organizirali tudi Avstrijci med Dunajem in Sušakom. DOLENJSKE NOVICE Dolenjski kmet v obupnem stanju »Dolenjska je na ne varim poti. keir dolenjskemu kmetu več ne kaže obdelovati zemlje, 'ki postaja zaradi razvrednotenja cen kmečkih pridelkov iz dneva v dan imanj donosna«, — mi je med razgovorom o dolenjskem kmetijstvu zatrdil nekdaj trdem danes pod silo razmer omajam dolenjski gospodar. In prav je govonii. saj vsi, ki živimo na deželi, vidimo, kako težke čase preži tja dolenjski kmet Tu ne mislimo na tega ali onega gospodarja, ampak na gospodarski položaj tisoč in tisoč poedinih gospodarstev na Dolenjskem. Niso prazne besede, ako pravimo na splošno, da je kmetijstvo v veliki stiski! Jasno je, da se gospodarska stiska mnogo bolj občuti v takih pokrajinah, kakor je Dotenjska, ki ji manjka cela vrsta pogojev za uspešno gospodarstvo. Kmetje tonejo v dolgovih, rubeži so na dnevnem redu, eksekucije za neplačane davke po vaseh so na dnevnem redu. Po Dolenjskem so gospodarile lani poleg slabe letne še vremenske nezgode. Za kritje škode kmetje niso imeli nobenih sredstev. Nasprotno, javna bremena so vedno hujša! Dolenjski kmet je zašel v obupen položaj. Denarja za davke ni, večina pa tudi zapadlih zavaroval- nih premij ne moče plačati. Na odplačevanje obresti naš kmet niti misliti ne more. Vse te dajatve so bile pred teti plačane z izkupičkom za par volov, zdaj pa živtiia nima nobene cene in usahnili je tudi ta vir. Nizke cene so marsikoga prisilile, da je držal živino v hlevu in je stradal v na di, da bodo cene ugodnejše, pa s še bolj padle. Zato oljejo krnetj doma kar na debelo in pri tem tipe velio izgubo! Nevzdržne s( talke gospodarske razmere! Tiru base je zganiti in s pametnim kurepi pomagati našemu kmetu tiodovanje na Jožefovo je po sebno živahno na Dolenjskem Saj pri nas kar mrgoli Jožetov ii Jožic, Pepc in Pepetov. Pa jt njih vsakokratni praznik res prav cato pozabljenje vseh križev in etžav, ki tarejo vse Dolenjce s Pepeti vred. Jožice in Jožet1; so se pri vezovnju tudi letos odrezali. da je bilo veselje! Prej ta večer so fantje in dekleta »rom-pali« godovnikom pod okni skoro vsake druge hiše. Vmes pa glasovi hreščeče harmonike, tu Im tam strel iz zarjavele pištole. Da naši Jožeti s svojimi icami to so vam tiči in naj nc bo zamere, ako j'h vlačimo po zobeh in beležimo njih praznik reševanja kol posebno važen dolenjski dogodek. NA VELIKI POMLADANSKI MODNI REVIJI obrtniškega društva v Kazini * pokažeta * MODNI SALON ANKA PUČNIK * in krojaški mojster ADALBERT PUČNIK svoje modne izdelke. * Vabimo Vas na obisk modne revije, k cenjenim naročilom pa v Selenburgdvo ulicol. Plačati reva mora! Pred dobrimi devetimi leti se je zgodilo Motorni vlaki Banjaluka — Sunj Banjaluka, 21. marca. Jutri bodo začeli voziti na pro« 6' Banjaluka—Sunj motorni vla« ki.. Zaradi tega je uprava železnice ukinila dva potniška vlaka, ki ita vozila na tej progi. Z uvedbo motornih vlakov bo na tej progi Rboljšan promet med Banjaluko hi ostalimi postajami, zlasti pa e Zagrebom in Beogradom. Mrtvec s 176 ranami Nova Gradiška, 21. marca Sodna komisija je včeraj za« ključila preiskavo glede umora nekega 20 letnega Maceluha Josi« pa, katerega so našli mrtvega in strašno razmesarjenega v Tisov« cu na seniku neke Reze Mikojo« vič. Komisija je ugotovila, da je morilec mladeniču zadal 176 ran. Mladenič je izkrvavel. V teku preiskave se je izkazalo, da "je morilec najbrže neki Bošnjak Anton, ki je bil Maceluhov naj« boljši prijatelj. S strehe v smrt Daruvar, 20. marca. Hercegovac je razburil včeraj strašen samomor, ki ga je izvr« 8il kleparski pomočnik 30 let sta« Ti Buliček Josip. Neopaženo se je povzpeli na streho parnega mlina Pctr in skočil opoldne, ko je bilo na ulici največ prometa, v globi« •o kakih 35 m na cesto. Celje, 21. marca. Pred dobrimi devetima leti je bilk), ko je cerkveni konkurenčni odbor župnije Sv. Jakob v Galiciji pri Žalcu nujno potreboval znesek 30.000 Din za plačilo novih zvonov in posravilo cerkve ter zvonika. Bivši narodni poslanec Davorin Kranjc iz Galicije št. 19., ki je pobiral prostovoljne prispevke zn zvonove, pa nabrane vsote ni porabil za zvonove, ampak zase. Dne 22. maja 1926. je najel za kritje te vsote pri Ljudski posojilnici v Celju 30.000 Din. Za poroka sita mu bila posestnik Ferdinand Videmšek, Železno št. 51. im posestnik Matevž Cuperger v Zavrhu št. 8., kj sta bila tudi cerkvena ključarja. Ker pa Krajnc posojila Ljudski posojiilmlci ni vrnil in mendatudl ni plačeval obresti, je ta dolg do 1. 1933 narasel na 39.000 Din. Ker jc med tem časom Krajnc prišel že ob svoje premoženje, sta Videmšek in Supcrger podpisala novo kreditno pismo za 39.000 Din im dovolila vknjižbo na svo-jih posestvih. Ker je Stipergerje-vo posestvo preobremenjeno, je varnost za plačilo dolga še 39.000 dejansko Jc na Videnškovem posestvu. Dne 27. avgusta 1933 je posestnik Ferdinand Videnšek umrl im zapustil ženo ter šest otrok. Pri zapuščinski razpravi pa okraj no sodišče kot nadzorstvena oblast dolga v znesku 39.000 Din ni priznala, češ da to ni do-lg rajnega Vid e ruška, temveč cerkveno konkurenčnega odbora. Videnškova žena Marija je sve- vi prošnjo na knezo-škofijski ordinariat v Mariboru. V prošnji je navedla, da podružnica sv. Ož-balda poseduje dva vinograda in nekaj njiv,podružnica sv. Kun,-gundc ima tudi vinograd, hišico in nekaj posestva. eC ni mogoče ibdoti drugje denarja, bi se krhko rpodaila ta cerkvena posestva, itd. Na okrajnem sodišču se jc da-nes dopoldne vršila___razprava o Velika pomladanska MODNA REVIJA Kazino, od 21.—29. III. tožbi zaradi 5.660 Din, k»ter-> zahteva Ljudska posojilnica od posestnikov Matevža Supcrger ja Marije Vlidemškove in Davorina’ Krajnca. Znesek je v smislu zakona o zaščiti kmetov prvi obrok ki ga posojilnica more dobiti iri znaša danes celoten dolg Dm 40.100, plačila zmožna pa je v še Marija Videnšek s svojim posestvom. ki je pa s lem povsem zadolženo. Plačati bo pa morala. 5 letni dečefc požigalec Ptuj, 21. marca. V petek popoldne je začelo goreti gospodarsko poslopje Marije Fridl v Zgornji Hajdini. Pihal je močan veter, zato se je kmaiu vnelo tudi sosednje poslopje kovača Franca Veroneka. Ogenj je vpepelil - tri poslopja. Škodo cenijo na 50 tisoč Din. Živino so z veliko težavo rešili gasilci iz Hajdine, Gerčje vasi In Ptuja. Kakor so ugotovili, je ogenj zanetil 51etini Fridlov rejenček, ki so ga samega pustili doma, ko so odšli na polje. Fantek je dobil v roke žveplenke, s katerimi se jc igral in zakuril ogenj v kokir-n ci. Fantek se je prestraši!, ko je začelo goreti vse okoli njega in te skušal pogasiti ogenj z nogami. Bil jc pa bos in se je precej opekel, nakar je šel klicat sosede. Radio Ljubljana Nedelja, 22. marca, Ol) 8: telovadba, S.tiO: poročila, 8.-15: ploščo, 9.15: Cerkvena glasba iz trnovsko cerkve, 9.10: Versko predavanje, dr. Opeka, 10: I rije veseli godci. Cimermanov trio, 11: Arija in spev. Tl. mladinski koncert Glasbene matice, 12; poročila, 12.15: Radio Orkester. 1‘i.15: plošče, 10' Kako pospešujem rejo malih živali, g. Inkret, .l(i.20: plošče, 17; Moka v kmetijskem gospodinjstvu, gdč. Lazarjeva, 17.20: Sto minut med ga-Oh-i, gasilska župa Laško. 19: poro-<'ila, 19,‘iO: Narodna ura. 20: Koncert pevskega društva Grafika, 20.45: Koncert gojencev ljubljanskega konzervatorija. 21.30: Radio orkester, 22: poročila, 22.15: Radio orkester do 23 ure. Ponedeljek, 23.. 01) 12: plo- šče, 12.45: poročila, 13.15: plošče. 14: poročila. 18: Obolenje prebavnih organov, dr. Magajna, 18.20: plošče, 18.40: Kulturna, kronika; Andre Marie Ampere — ob 100 letnici njegove smrti, prof. Adlešič, 19: poročila, 19.30: Narodna ura, 20: Pesmi za ples in dobro voljo, jazz kvartet. 1 M>. *», Nezakonsko dete sta trpinčila Huda obsodba: 18 In 1* let roblje Magreb, 21. marca Veliki senat je izrekel strogo sodbo nad 25 let staro Anko Možino in njenim možem 21 leto starim Josipom Mužino. ki sta do smrti trpinčila 4 leta staro Vidieo. ki jo bila nezakonski otrok Josipine. zverinski zakonski par je po na Ta črtu in premišljeno trpinčil dokjico, ki mu je bila v napoto. Oba zakonca , ■ . „ z.-,,« manija ,tc »v c- sta Vidieo pretepala, da jc morala po cana 1934. napravila o tej zatk- | več dni ležati v postelji,' zapirala sta jo samo v stanovanje ter pustila, da je dneve in dneve stradala. Dno 11. decembra, lani sta jo pa z nekim topim predmetom tako poškodovala po glavi, da je deklica naslednji dan v bolnišnici umrla. Anka Mn/.ina je bila, obsojena na 18 let robije, Josip Mužina pa na 12 let robije. Anka je sprejela obsodbo docela mirno, kakhr da se ni bogve-kaj zgodilo. AH je Mars vaša zvezda ? Značaj in usoda v znamenju „Ovna“ rojenih Med 21. marcem in 20. aprilom stoji sonce v znamenju ovna. S to prvo pomladansko sfero začenja astrološko leto. Vladajoči pla-mert je bojeviti Mars, ki ni na dobrem glasu. Astrologi mu pravijo »mala nesreča« in pripisujejo njegovim vplivom vojne in moritve, kugo in druge nadloge. Od glavnih čednosti predstavlja hirab Tost. od sedmih naglavnih grehov Pa jezo. Žarki te rdeče svetlikajoče zvezde povzročajo telesne poškodbe, ranitve od železa in ognja in nasilno mučno smrt. Po drugi strani pa vživajo pod to zvezdo ■rojeni junaškega poguma, združenega z zaničevanjem smrti. Postavnim možem nakianjajo žensko ljubezen. Oven in Mars sta sfera vojščakov, vojskovodij, vladarjev m despotov, kovačev, livarjev, kovinarjev, ognjegascev, ranocelnikov, kirurgov, morilcev, požigalcev, ter seksualnih zločincev. Rodijo Pa sc v tej sferi tudi veliki možic politike in znanosti. Ovnovci so žilavi ljudje, ki kredo trdovratno za svojim čilem. ljudje, ki si znajo utirati pot 1» so tuđi zmožni globokih in vz- višenih čuvstev. Radi se zavzemajo za zatirane in SO' zvesti v prijateljstvu in ljubezni, če ne prevladujejo pri njih astralni vplivi Marsa. Tedaj niso zanesljivi. Zelo impulzivni govorijo včasih več kot je modro. Ženske so dobre soproge in matere, nagibljejo pa k ljubosumnosti in gospodo-valnostli. Tiste, ki so rojeni proti koncu te sfere, je težko voditi. Oni hočejo z glavo skozi zid, nočejo priznati lastne krivde in vztrajajo v zmoti oziroma na napač ni poti. V poslovnih zadevah imajo ovnovci večinoma srečo in uspeh. Zato je najbolje, da si izberejo poklic, ki jim nudi možnost, da svoje moči polno razvijejo. Enoličnega mehaničnega dela ne ljubijo; tuda ne marajo ždeti mirno na enem mestu in se pokoravati, hočejo biti delavni in samostojni. Ovnovci imajo v času svoje sfere (21. marec do 20. aprila) uspehe zlasti v vseh trgovskih poslih in poklicnih zadevah, ki so v zvezi z orožjem, železnino, stroji, železnicami ognjenu, plavži in mesarstvom. Operaterji ima-jo v tej sferi srečno rolko, vendar j naj se ovnovci v tem času rajši ne podvržejo operacijam. Tudi naj v tem času ne potujejo., naj ne sklepajo ljubavnih, zakonskih in prijateljskih zvez in naj se varu-jeje impulzivnosti in izbruhov jeze, ker je značaj te sfere borben, uporen in človeku nenaklonjen. Za ovnovce so srečni dnevi razen torka vsak prvi, četrti, deseti,' trinajsti, dvaindvajseti in enaintrideseti dan meseca. Njih srečna številka je 1. Mesec tako prijetno sveti, še prijetneje pa sveti ter greje opit Hipoma pa: strel! Torej vendar. Še eden, še več strelov. Napovedani pokolj se vendar tudi res začenja. In nič več! Vse je zopet mirno. Mesec nemo sveti ter riše za pagodami fantastične sence ob moji modri hišici. či-Bi ter Lao sta čudno vztrepetala. Žolta obraza se obračata počasi proti oknu. Kaj jih neki to zanima, ko se vendar vse to tiče mene belca. Lao me včasih čudno pogleduje, kaj neki se kuha v tej aziatski butici? In iz večera sem splaval v spanju v tiho. tiho gluho, noč.-. Opli deluje! SREČK državne razredne loterije A. REiN IN DRUG žrebanje: Z (j E tj 7. in s. oPrii« Gajeva S iliča 15 Pokolj belcev Slovenec — lastnik sužnjev Iz spominov slovenskega kolonista v Kitaju -svet je velik- Vsepovsod je le-Po za tistega, ki hodi p0 svetu. Po tem širnem prostranstvu, z odprtin; očmi ter res z dušo in sroem. Gorje mu pa, če se zapre Vase' ne vidi drugega kot sebe, ah Pa niti sebe ne. ter se izgubi. -s tega romanja se vrne ves ubog 1,1 tudi duševno razcapan ... Večna uganka . Bajna dežela je Azija. Čeravno A'> veže z Evropo suha zemlja, sa'j sta vendar en sam kontinent. •1L‘ uatn tako tuja- Pa usoda že ta-.°v koče, da te ravno zanese v deželo vzhajajočega sonca, v deželo smehljaja ter v deželo J^ne mistike. Nesmrtni Budita , ;>da tu po svojih čudnih zakonih (;r tako zavija Kitaj v večno "tanku. ^ je pozno po šesti popoldne. " široki reki krvavi večerno "'oc, zeka voda je prekrižana s ^r kitnimi pegami. Na vzhodni [:|raili .ie nebo sivo-modro, zdi se v’ da se že pripravlja sončni £. d°d, pa je vendar šele večer. j)r"er le pa v vzhodnih deželah ta ,, ',v,d običajen. Mogoče tudi od Pile i r"laza- da sonce v Kita u hod r ne za;ide. Na žarečem zn-vr, u se šonirro temne pagode, od stgJ1 d ) ta’ okrašene z zobčastimi kajAJ ■‘''tajskim1 okraski, kmt ne-žiV-e fantastične p red p. '‘opne Žep1 vrve jadrnice, ki «ih ■hidr- s^" ve;i'sr P'> reki navzgor, homk lz. bambusovih palic ter iz lik azi,r sc razpenia’o na- Bini d'jjd'iin večernih netopiriev. rdeče • tr>vnm,'l1 Edii mihakv v bare-: d m°dro nebo. Črne sate " rumeno zemljo. u Gejia vabi lU zah11.1; ,la vzhodu. Hang-Jan °du, Han-Kan na severi tri velika mesta so se zlila v eno, večje kot vsa Slovenija. Tostran ter onstran reke sami smrdljiva bivališča- Dva milijona streh, dva milijona hiš! Sem pa tja stoji ob reki zasanjana kitajska čajnica- Ne-obhodno češn evo drevo, pomladi opojno cvetoče, na lesenem ball-konu zapeljiva gejša. Koketno vzgiblje navzgor zavihane obrvi in vabi mandarina kakor kullitia v goste. Zaigra mu na cimbale, zapoje oitožno kitajsko pesem, ali pa igra z njim partijo šaha. Sicer pa je pokorna kot zna biti pokoma samo večno smehljajoča se kitajska gejša. Vse za denar. Taval sem po U-Čangu. Tam daileč je moja domovina. Tu pa azijski misterij, nam Arijcem nerazumljiv. Radoveden do razdraženosti sem zapustil sleherni večer. brž ko se je zmračilo, svoti o sredi reke trdno zasidrano ladio in se podali na obrežje, da se pogreznem v tiste blatne", nesnažne ulice in potem vzpnem k mali modri hišici, ki sem .jo nedavno kupil. Tu se zaprem, bedim, sanjarim, spim zavit v kitajski plašč, obdan s kitajskimi vonjavami, z zmesno bibra. kadila .in trohnobe. Strežeta mi Kitaiec in Kitajka. Oba sta še mlada. Oba sta moja služabnika in sužrra. Tako e m ttilo ■tri dolge mesece, izgubil sem že davno vsak- stik z domačo zemljo. Nisem pa še onustil n ti ene noči. da ne bi poromal sem uživat vso mistiko kitalske zemlje- Vse to delam. da se bom popolnoma poki-tašil. Tudi to noč nisem opustil te svoje navade. V modri hišici Toda prav nocoj se ie Čudno šušljalo po tej četrti. Radi teli novic bi bil kmalu v skrbeh. Po mestu so se razširile čudne vesti o uporu. Nedoločeni glasovi gredo od ust do ust. Za to čudno noč se pripravlja pokolj vsega, kar nima žolte polti, torej nekaka nova bokserska vstaja-Kaj, še mar mi ni, tudi nocoj grem v svojo modro hišico! Kdo pa more vedeti dogodke že v naprej, posebno pa na Kitajskem. Ura je devet. Prišel sem srečno skozi vse resnične ali pa tudi namišljene nevarnosti. Tu sem. vzleknem se na azure, sredi edine sob:ce. Nizka je in tlakovana z opeko. Troje oken strmi v črno kitajsko noč. Luč zakriva kitajski senčnik. Glava mi počiva na mehkem usnju. Leva roka mi stiska bambus opijeve pipe. Kadim opij, to pa zato, da dam vsem ostalim občutkom pristen kitajski prizvok. In res. Čutim, da pozabljam pusto zapadnjaško prokletstvo ter da nimam žolte polti... Moja sužnja Sluga mi čepi ob glavi ter stiska in mesi strup na ploščici, ki jo ogreva svetilka- In jaz ležim ter poslušam prijetno pokante opija, ki se je razlezel ter pričenja teči. Poleg sluge čepi tudi sužnja. Oba sem kupil od starega, odurnega Kitajca. Ona mi zre pokorno v lice ter išče na trepalnicah migljaja, ki bi bil ukaz. Pašem se z očmi na njej, vem, da je pokorna. Ce hočem, mi zbriše ustnice ki so že grenke od opija, s komadičem svile, če hočem mi jih tudi ogreje s poljubi.. • Ime ji je Gi-Bi, mladi Kitajec je Lao, menda sta brat in sestra, mogoče tudi zaljubljenca, bržkone pa eno in drugo. Oba sta še zelo mlada po evropskih nazorih, po kitajskih pa ne. Zdaj pa zdaj mi nežno oblizne Či-Bi grenke ustnice s svojim žametnim jezikom, pri tem pa ni Lao prav nič ljubosumen. Sicer pa, ona sta vendar moia sužnja m konec 1 Zjutraj izvem: mnogo belcev je bilo pobitih v pretekli noči. Zato začnem pogovor z obema Kitaj-čkoma: — Kaj je bilo ponoči? — Vsi belci ponoči poklani! Rezko so padale te besede. Bilo mi je tako čudno tesno. Tam daleč moja rodna zemljica, kjer ne koljejo ljudi takole kar preko noči. Tam lepi zeleni travniki, lepe zelene šume, bistri studenčki, a tu? Ta prokleta žolta barva, kamor pogledaš, vse žolto! - Vedela sva, da bo tako! govorita oba hkrati. Pri tem se pa čudno smejita- Ta čudni kitajski smeh me je vedno ubijal. — Alli bi nas tudi ubili0 — Tudi tebe, gospodar! — Vaju ne? — Gospodar, midva sva Kita.ca, a ti belec. Vedel sem dovolj. Žolta in rumena rasa sta si vedno nasprotnika. Sicer mi je ustnice grenke od op'ja brisala z nežno svilo, mi jih gladila s svojim mehkim jezikom, ter se pri tem zamudda na molih ustnicah deli, kot je bilo to potrebno, toda vse sem sovražil, kar je bilo žolte-"’ P—vieti Kitati Domov Kmalu sem odšel preko i .nega oceana domov. Či-Bi ter Lao sta odšla seveda z menoj V Hamburgu smo se izkrcali. Zvedel sem šele tu o Jugoslaviji, čeprav je bila stara že tedaj pet let. Hotel sem vzeti oba KMajčka domov v Jugoslavijo. posebno Č:-Bi mi .ie bila čudno pri srcu. Pisal sem domov, kmalu pa sem v Hamburg dobil od žene ostro pisemce, zato sem svojima sužntema dal zilaito svobodo. Imel sem pri tem najmara 50 dolarjev škode. Le stežka sta odšla od mene, nisem ju videl nikdar več! Prišel sem šele leta 1924 domov v Jugoslavijo. Našel sem še žive vse svoje domače, toda po Kitaiu se mi še večkrat stoži, čeprav sem ga tedaj besno sovražil Blaženi Kitaj. MAŠČEVALEC Kriminalni romam Sto kaje se je Piibt pobral in s kleeajoeimi ‘koleni stal- pred Jak-kom, roteč ga, naj mu prizanese. Jack je ves čas nepremično stal Ln poslušaj Pittovo jadikovanje. Zdajci pa je počasi spregovoril: »Tako? Torej rad bi še živel? Hm!« Pittu so od groze zašklepetali zobje. »Dobro«, je nadaljevali Jack, »recimo na primer: da ti podarim življenje, kaj bi potem naredil?« »U, milostni gospod, če se me usmilite, vam bi bil večno hvaležen! Rajši se bom dal raztrgati na drobne kosce, kot pa da bi se pokazal nehvaležnega.« »Mislim, da dobre nagrade tudi ne bi odbil?« Pibtu so se zabliskale oči, toda rekel ni ničesar. Jack se je obrnil m zamahnil z roko. Irec se je od strahu sesedel, ko je zagledal pred vrati dva možaka. »Oh, milostni gospod«, je za-vreščal, »dovolite mi vsaj toliko še, da pomolim k Bogu! Ali, moj Bog, ah-----------« »Zavežite mu oči«, je ukazal Jack, »in peljita ga z menoj.« Pitt je brez moči ležal na tleli in ječal. Pol nezavesten je začutil, kako so mu zavezali oči in ga odnesli. Ko so mu zopet sneli rutico z oči in se je ozrl okrog sebe, je kar zazijal od začudenja. Znašel se je v krasno opremljeni sobi. Takoj pa je zopet otrpnil od strahu, ko je videl, da je tu tisti skrivnostni človek. S strahom je opazoval Jacka, ki je stopil k omari. Mislil je, da bo zdaj vzel iz omare bodalo, ali p.a najmanj samokres. Namesto tega je videl, kako je Jack položil na-mizo dve vrečici. čeprav je bil Pitt še ves prepaden od groze, je vseeno iztego-val vrat, ko je Jack odprl vrečice. Kako se je začudil, ko je videl, da so v njih zlatniki. »Vse tole lahko zaslužiš«, ga je mirno ogovoril Jack. Irec ni mogel verjeti ne svojim očem ne svojim ušesom in je ves začuden zajecljal: »Jaz — jaz — to zaslužil?« »Da. Poslušaj. Ti bi moral umre ti!« z ostrini pogledom je ošvrknil Pitta, da je ta zopet vztrepetal in obupaval. »Toda«, je nadaljeval Jack, »zdaj sem se premislil in sem se odločil podariti ti življenje in te novrhu vsega še bogato nagraditi, če boš storil, kar ti ukažem!« »Milostni, blagorodni, visoki gospod«, je hitel Pitt, »ukažite, kar hočete, vse bom storil za vas •— vse!« Jack je malomarno zamahnil z Toko. »Zahtevam od tebe tole: Predvsem najgloblji molk o vsem, kar si doživel tu. To je zate največje važnosti, ker če boš izdal le najmanjšo stvarco, si izgubljen! Moji ljudje te bodo našli, pa če se za riješ v zemljo! Si razumel?« Pitt je položil roko na srce m odkritosrčno pogledal Jacku v oči: »Milostni! gospod, ukažite vašim ljudem, naj me kaznujejo z naj- 72 groznejšo smrtjo, ki si jo je mogoče izmisliti, če bom zmil te besedico o tem, kar sem tu videl! Jaz nisem ničesar Videl, ničesar slišal.« Jack mu je nekaj časa ostro gledal v oči, potem pa zadovoljno rekel: »-Dobro — glej da se boš držal tega! Toda, n,sem še gotov, zuaj šeie pride tvoja naloga. — Tvoji prejšnji gospodarici, one Spanjol-ki, sta zopet tu v Londonu.« Pittu so divje zažarele oči. »Obljubovaii sta mi gore zlata, toda plačah sta me pa slabo«, hitro odgovoril. »Ze zdavnaj sem ju hotel zapustiti. Nočem več slišati o njima!« »iNasprotnol Vrniti se moraš k njima!« »Ah!«, je ves začuden vzkliknil Pitt in debelo gledal Jacka. »Da. Moraš se jima predstaviti kot njun najzvestejši sluga in da hočeš še nadalje ostati to«. Pitt se je zdaj zvito zarežal. »Aha, potem naj vaši milosti sporočim vse, kar sem tam videl in slišal?« »Tako je. Če si hočeš ohraniti življenje, moraš storiti to. Če me pa nočeš poslušati, potem-------« »O, vaša milost,-storil bom, kar ukazujete. Zanesite se name!« »Dobro. Poiskal boš torej tisti dve Španjolki in jima rekel, da si pobegnil od mene. Lahko jima tudi poveš, kje si bil zaprt, ker poznata mojo skrivnost.« Pibt je molče prikimal. »Ko najdeš obe Španjolki, jima reci, da si pripravljen zasledovati mene in jima sporočiti vse, kar boš zvedel o meni. Jaz pa hočem vedeti, kje onidve stanujeta — zvedeti moram tudi tole: kako izgleda njuno stanovanje, koliko sob ima in drugo. Si razumel? Za to dobiš ves ta denar, ki ga vidiš tu, potem pa lahko pojdeš kamor boš hotel.« Pitt se je zdaj globoko oddahnil in ves vesel vprašal: »In to je vse, kar moram storiti za vas?« »Vse!« je kratko odvrnil Jack in ustal. »Eden mojih pomagačev ti bo dal vsa pocrebna druga navodila. Še danes odideš iz te hiše. Svoja poročila boš oddajal na neto ladji, ki ti jo bodo pokazali. — Še enkrat te opominjam: pazi se izdajstva, ker bom to zvedel prej, kot si boš mislil, in sam zdaj prav dobro veš, kaj te tedaj čaka«. »Vaša milost bo zadovoljna z Zdaj bi žrtvoval tudi življenje za vas. Grem za vas skozi ogenj vsak čas!« je prisegal Irec. »iB’odi torej previden in glej, da se kako ne izdaš.« »Vaša milos bo zadovoljna z menoj, jaz se znam varovati!« »Upam«, je kratko odvrnil Jack in poklical Billa, ki je odvedel Pitta: ZVITI NASPROTNICI Potem ko je bil Pitt z zavezanimi očmi v Billovem spremstvu zapustil skrivnostno hišo, je brez cilja taval po londonskih ulicah. Ni vedel, kam naj se obrne ni kje naj išče Terezo. A. kaj kmalu sc mu je nasmehnila s-eža. Baš ko je v čas' kora- kal po neki uhci, je nenadoma zagledal pred seboj Terezino sobarico, ki je bila prišla iz neke trgovine. Ves vesel je pohitel za njo in it pnsrčnu ozdravil. »Ah, Pitt, kako sem se vas ustrašila!« je vsa presenečena vzkliknila sobarica. »Od kod ste se pa tako nenadoma vzeli?« »Naravnost iz zapora«, je pričel lagati Pitt, neprestano si v svesti Jackovega ukaza. »Malo je manjkalo, pa me nikdar ne bi bilo na spregled«. »Iz zapora?« se je začudila. »Zakaj so vas r>a zaprli?« »Kaj pa se tako pretvarjate?« se je zdaj razhudil Pitt. »Saj vendar dobro veste, da je gospodično Manuelo in mene vjel tisti človek s krinko«. »O tem nisem ničesar slišala«, je zatrjevala premetena sooarica. »-Mogoče, da je gospodična Ma-nuela pripovedovala o ten: moji gospodarici, jaz pa o tem nisem vedela prav nič. Ko sem vprašala gospodarico za vas, m, je rekla, da ste odpo-tovali v svojo domovino.« Pitt je nazaupljivo pogleda' sobarico. »Tako? Torej tako vam je rekla gospodarica?« »Da, Pitt. Meni pa se 'e takrat kar zdelo, da vas ni več potrebovala, in vas „osiaia domov. O kakem zaporu pa nikdar ni bilo govora.« »Tega pa res nisem zaslužil« je ves srdit odgovoril Pitt. »gospodarica ie pr: v dot rv vedela, da sem padel v roke tis’erru človeku s krinko. Nima- e po jma k liko sem pretrpel, dokler mu nisem slednjič ušel. Tista skrivnos: na hiša je res nenavaden za n« r«. »Kako pa ste mogli pobegniti od tam?« »Ah. ne veste, kako je bilo to težko«, je vzdihnil Pur »Vi veste kako snretno znam lezti s k zi dimnike?« »Kaj nc hi vede'a. To ste nrav dohno pokazati takira-t na Škotskem« se je zasmejala sobar,ca »*ede nakupa, prodaje in naložbe kapitala Vam daje brezplačno In jamči , strogo solidno izvedbo v vseh Poslih. Alojzij Planinšek bančna poslov, pisarna, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/n. Telefon 36-10. Posestvo zelo rentabilno, na Dolenjskem pri Mokronogu, lepa sončna lega, sesto-ječe Iz vile s stanovanjem za lastnika In drugim za oskrbnika, gospodarska poslopja, obširni sadonosni-ti, vinogradi dobro gojeni, 3600 mladih štiriletnih plemenitih trt, mešan gozd za sekanje, se proda radi družinskih razmer, le proti gotovini Din 115.000.—, Ponudbe poslati na ogl. oddelek lista pod »Vse novo«. POSEBNO SEDAJ SPOMLADI STALNO NA VAŠI MIZI ! OD 15. MAJA DALJE DIREKTEN VAGON V PRELEPO PRLEKIJO DO RADENCEV. ODHOD ob 7.20 ZJUTRAJ IZ LJUBLJANE. PRIDITE ŽE TAKOJ V MAJU NA SPOMLADANSKO ZDRAVLJENJE V RADENCE. GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Glasa naroda«. Dvosobno stanovanje v mestu ali njegovi neposredni bližini išče mirna družina brez otrok za mesečno najemnino Din 500 do 550. — Ponudbe na upravo pod »Dvosobno stanovanje«. Izdelovanje posteljnih odej Iz vate, volne in puha pri F. Novak, Maribor, Koroška c. 8. Opozorilo! Prispela je nova zaloga spomladanskega blaga v Izborni kakovosti in nizkih cenah. — Oglojte si brezob-vezno bogato zalogo vsakovrstnega blaga! Priporoča se, Felix Škrabi — Maribor, Gosposka štev. 11. asanrara Ženitve in možitve ooljšlh krogov posredujemo najvest-neje Razpošiljamo informativne prospekte proti predplačilu Din 10.— v poštnih znamkah diskretno. Velika izbira odličnih partij obojega spola Naročite takoj prospekte! »Rezor« Zagreb — pošta 3 đBBEIĐĐ 7lct$aj k kvaCiteti Manevri ameriške mornarice Newyork, 21.' marca. k. Celokupna ameriška mornarica v Tihem oceanu, ki se je pred par dnevi vrnila z rednih manevrov, je prejela nalog, da odide na nove izredne manevre, ki bodo trajali 6 dni. Osrednja organizacija Minislter za telesno vzgojo je v finančnem odboTu senata pri proračunski razpravi s poudarkom naglasil, da ostane sf!yj ko prej Sokolstvo osrednja organizacija za ljudsko vzgojo. Ta mora prestopiitli vse dele našega naroda, posebno pa mladi rod v čvrsto jugoslovansko narodno celoto. Monopolsko delavstvo in pokojninsko zavarovanje Po novi spremembi se za vsako naidaljimo polletje članstva poveča pokojnina za 1.2% in sicer v L razredu za Din 10.80, v II. za Din 9, v IH. za Din 7.20. Izpolnjeno tromesečje se pri pokojnini računa kot polletje. Sklepe o višini osebne in rodbinske pokojnine, o odpremnini, pogrebnimi, o vračilu Vlog in prenehanju vžavamja izdaja uprava državnih monopolov. Stranka in glavna kontrola imata pravico pritožbe na državni svet. Nove občinske volitve Za nedeljo 3. maja je banska uprava razpisala občinske volitve v tehle občinah: Homec v kamniškem srezu in Sv. Jurij ob Ščavnici v srezu Maribor levi breg. V Homcu je bil dosedanji občinski odbor razrešen, v Sv. Juriju pa bodo volitve zato, ker je bila občini priključena še dosedanja sa, mostojma občina Trbegovci. Železniška delavnica v notranjost države Prometni mimister je opozoril, da obstaja potreba zgraditi veliko železniško delavnico v notranjosti države. Radi tega je vprašanje mariborskih železniških delavnic stalno na prevesici, čeprav zadeva njih demontaže trenutno še ni pereča. Težave v kliringu V klirinškem računu imamo do-slej okrog 700 milijonov dinarjev na dobrem, od tega imamo prejeti samo iz Nemčije 450 milijonov. Izenačenje bo mogoče doseči le s kupovanjem tujega blaga in bo zato treba vsaj del državnih dobav naročiti v Nemčiji. Naše denarništvo 'e še vedno v stiski. Pojavlja se obilo načrtov, a vlada je proti izdanju posebnega denarja. Tujski promet nam je lani prinesel Din 300 milijonov. V debaiti je bilo poitem naglašeno, da so sankcije zlasti kruto prizadele Slovenijo. Dr. Kramer se je posebej zavzel za absolvente trgovske pomorske akademije, ki se jim mora odpreti pot na trgovske visoke šole. OUZD v nevarnosti Spalnice, jedilnice in stavbena dela naročite najceneje pri mizarstvu Unterlechner, Maribor — Vojašniška 12. Ljubljana, 21. marca. Iz poročila za II. redno sejo ravnateljstva Okrožnega urada je razvidno, da je položaj našega najvažnejšega socialnega urada vse preje kot rožnat. Zaostanki za neplačane prispevke znašajo 16,286.000 Din Težke gospodarske prilike one* mogoča j o našim obrtnikom redno plačevanje teh zavarovalnih pri« spevkov. Deloma je temu kriva večja obolelost v pretekli zimi, ki je bila izredno mila ter je radi tega obolelost narastla nad nor« malo, deloma pa tudi zapora za« vodovih hranilnih vlog; vsa ta d-ejstva pa ženejo zavod v propast Zavodova pasiva naraščajo, ob« veznost do bolnišnic, lekarn ter uradov se nevarno veča, tako da je celo izplačevanje rednih pod« por in dajatev v resni nevarno« sti. Vse te razmere silijo zavod, da izterjuje prispevke intenziv« nejc kakor v prejšnjih letih, kar pa zopet povzroča nevoljo med obrtniki. Sicer pa položaj drugih OUZD v državi ni prav nič boljši, tako sta n. pr. končala letošnje po« slovno leto Sarajevo s pol mili« jonsko pasivo, Tuzla s par stoti« soči, poleg še vseh mogočih du« bioznih ter visečih terjatev. Del« na rešitev tega obupnega položa« ja bi bila le v zmanjšanju pod« por, skrčenju zdravljenja po sa« na torij ih Angleške simpatije Kakor znano, angleška vlada vedno zelo uvažuje javno mnenje Anglije in se po tem primerno ravna. V tem ima deloma svoje vzroke tudi oklevanje londonskega kabineta v sedanjem lokarn-skem sporu. Kako deljene so simpatije Angležev, je razvidno iz ankete, ki jo je piruredil list »Dalij-Dkspress« med svoimi čitatelji. Ta veliki londonski dnevnik je stavil vprašanje, dali so Angležem bolj simpatični Francozi ali Nemci. Odgovor je izpadel za Francoze kaj_ neugodno. Samo 25 odstotkov čitatelje v je dalo prednost Francozom, dočim se je nič manj ko 50 odstotkov izjavilo za Nem. ce. Ostalih 25 odstotkov pa občuti pristno angleško: njim so namreč Francozi, kakor Nemci — ivseano. Amatcrjil •azvija - kopira -povečava - strokovno in skrbno Foto Japelj, Maribor, Gosposka 28, zunanja naročila poštno obratno. MLADI - STARI! Madrace tridelne 220.—, otomane 400.—, vloge žične - blazinjene, rolete, tapešniška popravila i.t.d. Pohištvo različno, moderno, solidno in ceno. — — Priporoča se »ADA« - Maribor, Vojašniški trg. Perje, kem. očiščeno, polnjene pernice in blazine, dobite najceneje pri »Posteljina« Zagreb — Iliča 76/32. Zahtevajte brezplačne cenike in vzorce. HranilnehniižicB prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje. Priložite znamko! Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulico 12. TeL 38-10 PREMOG »Stanovsko« (4900 kal.) 100 kg. Din 36.— postavljeno na dom LOJZE RESMAN trg. Kuriva Borštnikov trg 2. Tel 33-53 Gospodarska podjetja not: trgovine, in-justrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarne In vsa druga obrtna podjetja prodajamo in posredujemo nakup hitro, vestno in uspešno informacije pošiljamo proti predplačilu Din 6.— v poštnih znamkah: Poslovnica Pavle-kovlč — Zagreb — Ilica 144 *09 romarjev zgorelo Med Hongkongom iti Juchčen-goin v pokrajini Kventiing je, kakor poročajo Iz Kantona, na neki z romarji zased en j džnnki (ki-tajsika barka) izbruhnil požar. Pri tem je zgorelo 300 romarjev, večinoma žensk im otrok. Istega dne ie v Tuliiučenu, 300 km od Tientsina, pogorelo kitajsko gledališče in je izgubilo življenje 220 oseb, deloma v plame-mili, deloma pa so bili pohojeni v nastali paniki. 38-5$ je številka, katere pokličite pri naro-čevanju svojih eglaser r „Stasu nareda* Izdajatelj: Josip Fr. Knafllč. — Urednik: Milan Zadnck. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlsltarnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.