MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Urvdn.i>t.o m up,*vm. Marfbet, Oospoak« •*,!»/ Tel.lo*	S440,	nprinr« 940*
tahaja rana aadalj« in praznikov «wk da* ob te. uri / Valja af—g«o praj*m« * upravi a« po pa* tl 10 Oln. 4aata<ri|a* »a do m M Ota / Oglasi po (Miki / O^laaa aiarajeiaa tud! oglaani oddal«* Ju*rV s, U|ub!|aw « PaMai Satovi ra*taa *♦. «<*»*
99
JUTRA'
99
Čudež gospoda Benita Mussolinija
K SESTANKU SIRA JOHNA SIMO NA IN MUSSOLINIJA V RIMU.
\ času, ko je Francija klji^b nego-jdov tudi perfektuiralo, postalo h dovanju Anglije odposlala Nemčiji svojo trajno. V reformiranem Društvu narodov
spomenico o razoroževanju, v kateri $s je, kaKor se vsaj zatrjuje v dobro poučenih vrstan francoskih politikov in časnikarjev, postavila na stališče, da se more doseči sperazum v tem vprašanju samo ta,£o, da se oborožene države postopno razoj. .ujejo, ne pa neoborožene oboro-zujeao, in tudi to pod stalno enako mednarodno kontrolo, sta se v Rimu sešla angleški zunanji minister sir John Simon ■'i italijanski diktator Beni to Mussoli-r' i. Da je ta sestanek v najtesnejši zvezi z vprašanjem r a z o r ož i t v e, se je na-glašaJo že takrat, ko je šla preko evropskega tiska prva vest o potovanju angle-*^ega diplomata v Italijo, kakor nas poučujejo najnovejša poročila, gre pa tudi za druge važne mednarodne probleme, v prvi vrsti za Društvo narodov.
italijanski tisk je zadnje dni pripravljal sestanek sira Simona z Mussolinije m z dolgoveznimi članki jn poročili. Pied vsem si je pa dal »poročati« iz Lon-uona, da pričakujejo v Angliji edino možno rešitev sedanjega zapletenega evrop, skega položaja od M n s s o H n i j a, ki je edini tuji državnik, do katerega imajo Angleži popolno zaupanje in ga visoko spoštujejo. Fo teh »londonskih« poročilih Pričakujejo, da bo Mussolini napravil nič ^•anj in nič več kakor — čudež! Ve-k! sma.jih prejeli včeraj in danes, llf»n pa tudi že konkretno opisujejo, v*.čem naj bi bil ta nezaslišani d licejev mu*’ ki se vsa^ nam — mi narn v Ri-sai namU®teL’“ ne zdi nikaki'šen Čudež,
rlTVl JlJa' ki se skriva za njinl
š i m o na i,. m , prveSa objska sira ; i m o n a in Macdonalda v Rimu
ko se je skuhal pakt štirih velesil Ta
želja je diktatura velesil in revizija mejž,
oboje pa je naperjeno ali direktno proti
Franciji ali pa nienini zaveznikom v sred
nji iji vzhodni Evropj.
Kakor vse kaže hoče Mussolini rešiti razorožitveno vprašanje s sklicanjem kon ference velesil, na kateri bi se sestavila m redisirala razorožitvena konvencija, katefp bi morale srednje in male države potem sprejeti, ne da bi imelo kakršno-k°H pravico zahtevati korekturo, Raz_ m erje, i<j h j nastalo na ta način med velesilam; j.n neveiesilami, bi bilo podobno razmerju niecj gospodarjem in hlapcem, odnosno še |>o]j med nekdanjim R r a š e a. kom in tlačanom. iyU,T!° *ega ^i to razmerje z reorganizacijo Društva tiaro-
bi bili dve vrsti držav, prva — velesile — ki bi odločala, ukazovala, in druga — srednje in male države — ki bi poslušala in izvrševala ukaze prvih. Če bi velesile !
Zahteve francoske spomenice
i RANCOSKI USTI OBJAVLJAJO DA NES GLAVNE TOČKE SPOMENICE, KI JO JE FRANCOSKA VLADA DOSTAVILA NEMŠKI GLEDE VPRAŠANJA' RAZOROŽITVE, NEMŠKE ENAKOPRAVNOSTI IN POSAARJA.
PARIZ, 4. januarja. Listi objavljajo
v svetu Društva narodovimi,, da
n. pr. revidirajo meje držav, ki so bile določene po veliki svetovni vojni, bi prizadete države morale mirno in brez pravice do veta dopustiti, da se raz-parcelirajopa mili volji trenutnih interesov velesil, odnosno tistih velesil, ki bi imele v svetu večino. S tem bi nastalo stanje, kakršnega dosedanja politična zgodovina v Evropi ne pozna, če izločimo znane delitvePoliskepo »sveti ali-anci«. Tako so se doslej parcelirale samo pokrajine raznih zamorskih plemen v Afriki na kolonije evropskih velesil.
Tak je torej ta nezaslišani »čudež« gospoda Benita Mussolinija, samo to napako ima, da je načrt zanj račun brez krčmarja! Zelo dvomimo, da bi bil sir John Simon tako strašansko naiven in bi brez pridržka odobril Mussolinijeve predloge. Še bolj pa dvomimo, da bi se kdajkoli našla v Parizu kakšna vlada, ki bi se tako daleč izpozabila, da bi dovolila zavesti Francijo v popolno odvisnost od Rima, Berlina in L o n d o-n a In v odcepitev od svojih zaveznic Belgije, Poljske, Češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije, ker bi to pomenilo konec neodvisnosti in morda eelo — samomor. Čisto nič pa ne dvomimo, da Poljska, Češkoslovaška, Romunija, Jugoslavija, Belgija in marsikatera druga srednja in mala država nikoli ne bo dovolila, da bi jo oropali dosedanje samostojnosti in varnosti! Dr. B e n e §, T i t u 1 e s c u in dr. Jevtič so povedali ponovno in še pred nekaj dnevi, da pomeni vsaka revi* zija za malo antanto vojno. Isto naglaša Poljska,
Kako misli potem gospod Benito M u s-solini realizirati svoj »čudež«? Z diktatom? Za diktat morata biti vedno dva: eden, ki diktira, in drugi, ki dovoli r.ad seboj diktaturo? In ker nismo afriški Črnci, marveč kulturni narodi kulturne Evrope, organizirani v s u v e r e n i h državah in v čvrstih skupinah, ne bomo nikoli voljni pustiti, da bi b!l kdorkoli naš fevdalni gospod, ml pa njegovi tlačani. To naj pomisli gospod Benito Mussolini, pja bo videl, da je njegov »čude ž« brez iz-^}«?da ti« uresničen e,
memoranduma, ki vsebuje v glavnem na* slednje točke:	Francija	odklanja z Nem
čijo sklenitev vsakega nenapadalnega pakta, ker bi itak nobeden ne mogel nu-diti večjega jamstva, kakor ga nudi lo» carnska pogodba. 2. Francija odklanja vsako revizijo pogodb, in to tudi v primerih, ki jih določa angleško-francoska zavezniška pogodba. 3. Nemška državna bramba naj bi se spremenila v milico 200.000 mož s kratko službeno dobo. To število bi se moglo zvišati na 300.000 mož, če bi se razpustili ysj hitlerjevski napadalni in ostali oddelki, 4, Vse vojaške formacije, ki ne pripadajo državni hrambi, se bodo smatrale kot jfcvežbane rezerve in se bodo podredile mednarodni
kontroli nad oboroževanjem. 5, Državna bramba sme imeti samo defenzivno orožje. Tanki in vojaška letala ostanejo Nemčiji slej ko prej prepovedana, 6. Vse ostale države se obveza jejo znižati svojo oboroženo moč na nivo, ki ga določa Macdonaldov načrt, Pridrži se sistem razorožitve v etapah, v katerem $e zniža poskusni rok s 4 na 3 leti. 7. Franclja je pripravljena pristati na prepoved plinske vojne, zahteva na mednarodno kontrolo nad civilnim letalstvom in je celo pripravljena uničiti lastne metalce bomb. 8. Mednarodna kontrola nad oboroževanjem prične takoj delovati. 9, Francija odklanja vsako razpravo o Posaarju, ker spada to vprašanje izključno le v kompetenco Društva narodov jn odklanja tudi vsaka posredna pogajanja z nemško vlado.
Rimski sestanki se jutri zaključilo
POZDRAVI ITALIJANSKEGA TISKA SIRU SIMONU. SODBA FRANCO-SKE JAVNOSTI. RAJŠE VOJNA PREJ, KAKOR PREKASNO.
Vofni svet sov|e!ske Rus^e
RAZPRAVA o POLOŽAJU na daljnem VZHODU. -VZHODNOKUAJSKA ŽELEZNICA.
JEDRO SPORA
PARIZ. 4. jan. Včeralgnji »Matin« objavlja neko poročilo |z Moskve, ki poroča o tem vojnem svetu v Kremlju. Razgovori predvčerajšnjim §e njso bW končani, temveč se bo delq vojnega sveta Čez nekaj dni nadaljevalo. Ljudski komisar za vojsko Vorošjlov je podal na prvem zasedanju vojnega sve ta podroben material, s katerim razpo-k!ga o vojnih pripraveh Japonske proti Rusiji, v zadnjem času so se razmere na Daljnem Vzhodu poostrile zato, ker ni bil dosežen sporazum gle. de Vzhodno-bitalske železnice. Kakor s«; doznava, je sedaj Tokio ponudil Moskvi svega skupaj komaj četrtino rižanske vrednosti za to progo, torej četrtino onega, kar je zahtevala R'»siia. Naravno, da Rusija na to nikakor ne more pristati in fy<> zato sku-
RIM, 4. jan. Angleški zunanji minister sir John Simon, ki biva že od predvčerajšnjim popoldne v Rimu, se je sestal včeraj In danes s predsednikom Italijanske vlade Mussolinijem. Sir Simon bo odpotoval nazaj v Loit-don najbrže jutri. Vsi italijanski listi pozdravljajo sira Simona in naglaša* jo potrebo po čim tesnejšem sodelovanju med Anglijo In Italijo.
PARIZ. 4. jan. Tukajšnji listi nagla-šajo, da je diplomatska situacija koncentrirana v sestanku angleškega zunanjega ministra sira Johna Simona s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem ter v njunih medsebojnih razgovorih. Listi prav posebno poudarjajo važnost tega sestanka v trenutku, ko je bi| franeoslci memorandum poslan v Berlin in ko še vedno ni iz«
Posledice strašne rudniške nesreče na Češkem
DUCHCOVO, 4, jan. Včeraj popoldne je nastala globoko v rovu »Nelson HI« strašna eksplozija, ki }© pretresla vse mesto In tudi oddaljenejše na seibine. Oeivjduo so se vneli jamski plini, ki so zasuli 140 rudarjev, ki so bili v trenutku katastrofe na delu v jam!. Reševalna dela, ki so bila takoj organizirana, so morala bitj zaradi požara, fc! je Izbruhnil, ustavljena. Na ta način so morali prepustiti vseh 140 zasutih rudarjev njihovi strašni usodi. Žene In otroci zasutih rudarjev so stali in čakali vso dolgo zimsko noč v medlem upanju pred rovom do jutra, ko jim Je rudniško vodstvo spo
zval nobenih nemških komentarjev, iz vzemši enostavne konstatacije, da ie bil epreiet in zabeležen % običajnimi besedami mednarodne vljudnosti, »E*-eelslor« predvideva možnost, da bi mogla Mussolini in sir Simon ob priliki svojih razgovorov najti kompromis med francosko in nemško tezo ter piše v zvezi s tem: »Vsekakor ni več noben misterij, da bj se mogli nekateri angleški in Italijanski politiki med seboj sporazumeti glede soiuci-ie legitimne oborožitve Nemflj« v tem trenutku in b| ta oborožitev 'sč presegla določbe obstoječih pouMb, kar bi jih vsekakor napravilo za sokrivce eventualnega požara, Medtem pa je francoski vladi ljubše, da bi čim-prej izbruhnil ta požar, ker bi se tako omejila večja škoda«,
šala Japonska spomladi polastiti se te važne železnice s silo s pomočjo mand burskih »svobodnih« vladnih čet. Politični krogi v Moskvi so izjavili pred-
^ a !roči!o tragično vest, da so njihovi mož nejmV/Jiu mogoč le tedaj, čej«-;e in očetje izgubljeni. Vsa zgornja Če«
a?Jln *p|p7nlo«! !!! *	j!« i ška je silno razburjen« nad to kata-
no-kLsjsko ž - • s -o in če sklene ne-1 slrofo, ki je ena največiih v zgodovini napadalni pakt z Rusijo,	i	rudniških nesreč.
NOVA TRGOVINSKA POGODBA z.Zooet nova vlada v Romuniii ITALIJO,	1	BUKAREŠTA,	4.	jan. Včeraj je po»
K|M, 4. jan. Kakor Poroča uradno dala ostavko prehodna vlada dr. An-fflasilo zunanjega ministrstva »Gior- gelesca, ki je prevzela v svoje rok* nalc d’ Italia«, so bila pogajanja o re-j vodstvo državnih poslov po umoru viziji trgovinske pogodbe z Jngoslavi-; ministrskega predsednika dr. Dnce, jo in Romunijo včeraj končana. Pogod Kralj Karol je poveril po mnogih kolibe bodg podpisane v bližnji bodočnosti znltacijah sestavo vlade dosedanjemu v Kirnu. Nove pogodbe bodo stopile v trgovinskem« ministru dr. Juriju Ta-veliavo se pred ratifikacijo.	1	tarescu, ki bo sestavil homogeno libe-
ralno vlado, v katero bo poklical več mlajših liberalnih voditeljev, Zunanje ministrstvo bo obdržal še nadalje Ti-tulescu.
ZASEDANJE AMERIŠKEGA KONGRESA. WASH1NGT0N, -t. januarja. Triinšestdeseta zasedanje ameriškega' kongresa se jo pričele s čitanjem poslanice predsednika Roosevelta. V tej poslanici predsednik napoveduje, da bo vztrajal pri svoji dosedanji valutni tn finančni politiki, ker se bodo samo tako mogle Združene države prebiti iz sedanje težke gospodarske krize. Predsednik una, da se bo nova gospodarska politika zakUučila s popolnim uspehom, Danes ho kongres razpravljal o državnem proračunu in ukinitvi prohibicije.
VOJSKA REŠITVE,
DUNAJ, 4 jati, »Vojska rešitve ; v Avstriji od včeraj' naprej tli več pod vrhovnim vodstvom Berlina, Na čelo tc organizacije v Avstriji in na Madžarskem je bil imenovan angleški polkovnik Bower, ki ima obenem nalogo organizirati posebne skupine tudi v Jugoslaviji in Romuniji.
NOVI MRZLEJŠI TOKOVI. DUNAJ, 4. januam. Po vesteh Iz Poljske in Ukrajine sp tamkaj prinesli hladni vzhodni vetrovi občuten mraz, V centralni Evropi prevladuje megla, ponekod pada sneg, pričakovati pa se sme tudi postopno padanje temperature.
Dnevne vesti
Številke z mariborskega dna
V	številkah, ki jih hrani predstojništvo mestne policije, se zrcali vse žalostno življenje Maribora v preteklem poslovnem letu. Organi kriminalnega oddelka so lani aretirali skupno 1289 oseb, med njimi 139 pocestnic, ki so bile oddane v bolnišnico. V policijske zapore so romale radi i azžaljenja kralja 3 osebe, radi vohunstva 7 oseb, z zakonom o zaščiti države pa je prišlo v konflikt 5 oseb. Precejšnje je med aretiranci število pijancev in razgrajačev, ki s& si ohladili vročo kri na lesenih ležiščih v Ključavničarnrški ulici. Takih ptičev imajo zabeleženih točno 500. Nadalje so bili aretirani: radi uboja 2 osebi, radi težke telesne poškodbe 3 osebe, radi ponarejanja denarja 5, radi posilstva 3. radi tatvine 490, radi utaje 18, radi razbojništva 3, radi prevare 52, radi raiznih drugih prestopkov pa 129.
Vse leto je imel polne roke dela tudi tehnični oddelek pod vodstvom daktilo-skopa g, Josipa Grobina, ki je fotografiral .367 oseb in izdelal 3.376 slik. Nadalje je daktiloskopiral 357 oseb in naložil v razvidnlco 551 novih pol. Nadalje je izdelal tehnični oddelek v lanskem letu 750 monodafctiloskopionih listov in 150 listov z odtisom dlani. Na novo je bilo izpolnjenih 1522 evidenčnih listkov in se je v kriminalni album nalepilo 579 slik, v razvidne pole pa 257. Beograjski policiji je bilo poslanih 285 razvidnih pol in 23§ slik, ljubljanski policiji pa 291 pol in 518 slik. Na mestih zločinov je bilo na območju Maribora 47, izven Maribora pa 24 ogledov. Policijski pes je zasledoval v Maribora 5, izven Maribora pa 8 zločinov.
Na podlagi prstnih odtiskov je bilo iden tificiranih z lažnim imenom 5 oseb, izsledenih pa je bilo na krajih zločinov 8 oseb. Nadalje je tehnični oddelek izdelal 24 dokaznih mej, na podlagi katerih je bilo odkritih več vlomov in kaznjivih dejanj. Žalostna je tudi statistika samomorov, ki iih je bilo v preteklem letu 11. Nekatere samomorilce je pognala v smrt beda, druge pa zopet nesrečna ljubezen. Smrtnih nesreč imajo zabeleženih 13. Največ je med nesrečniki našlo smrt v deroči Dra vi. —
Starešinsko društvo »Triglava« obvešča vse gg. starešine, da bo prihodnji skupni sestanek mariborskih starešin »Triglava« in »Jadrana« v torek 9. t. m. ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel«. Vsi gg. starešine vljudno vabljeni k zanesljivi udeležbi.
Koncert Slovenskega ženskega društva. Dne 12. t. m. priredi Slovensko žensko društvo v Mariboru v proslavo rojstne ga dne velike zaščitnice Počitniškega doma pri Sv. Martinu na Pohorju, Nj. Vel. kraljice Marije velik slavnostni koncert, katerega čisti dobiček se bo uporabil v namene te plemenite ustanove. Društvo je povabilo v ta namen v Maribor bivšega zaslužnega ravnatelja mariborske o-pere g. Andro Mitroviča in odlično operno pevko Ančico Mitrovičevo. G. Mitrovič prispe v Mribor že danes, da pripravi slavnostni koncert, ki bo prirejen pod nje govim vodstvom. G. Mitrovič, ki je prevzel to delo brezplačno, je sedaj profesor glasbene akademije v Zagrebu, ga. Mi-
AKADEMSKI PLEf
Iz državne službe. Vpokojen je sodirk mariborskega okrožnega sodišča dr. Fran Peitlcr. Poverjenik finančne kontrole Radoslav Perovič je premeščen iz Maribora na Sušak. K okrajnemu glavarstvu v Dol. Lendavo pa je premeščen iz Kamnika nri-stav Karl Prah. Sprejeta je tudi ostavka, ki jo je podal na državno službo primarij kirurgičnega oddelka banovinske bolniš nišnice v Ljubljani dr. Mirko Černič, sedanji primarij kirurgičnega oddelka banovinske bolnišnice v Mariboru.
Kraljica se vrnila v Beograd. Pretekli torek zvečer je Nj. Vel. naša kraljica odpotovala z Bleda v Beograd.
Volilni imeniki. Mestno načelstvo v Mariboru razglaša, da bo v času od 10. do 31. januarja 1934 v smislu določb §§ 5. in .74. zakona o volilnih imenikih stalne vodilne imenike za mestno občino mariborsko popravilo, oziroma na novo sestavi-o; zaradi tega se bodo v konskripcijskem uradu mestnega načelstva na Slomškovem trgu 11. do 10. 1. do 5. 11. 1934 sprejemale stranke le od 11. do 13. ure.
Narodno železničarsko združenje, pod-Hlhor Maribor, vabi svoje člane k se--tanku, ki bo v nedeljo, dne 7. tm. v društveni pisarni, Kolodvorska ulica št. l,ob !9. uri. Udeležba obvezna! Odbor.
Otroška predstava po znižanih cenah
io na praznik Sv. Treh kraljev v soboto i. tm. ob 15. uri. Uprizore veselo prav-iično igro »Pastirček Peter in kralj Bri-
ontin«. Najdražji sedež stane 10 Din, Jobe pa se sedeži po Din 8., 6., 4. in 3. — Rezervirajte si vstopnice!
Strelska družina v Puščavi priredi v ledeljo 7. tm. ob 15. uri v grajski gostilni ta Fali (g. Monetti) veliko nagradno stre-ianje. Igrala bo tudi godba. Za člane je ideležba obvezna.
Prihodnji tržni dan bo radi praznika Sv. 'Veh kraljev v petek, nakar opozarjamo ■sc mariborske gospodinje
trovičeva se je pa proslavila po odhodu iz Maribora ne le po vsej Jugoslaviji, marveč tudi drugod po Evropi. Pozdravljamo g. Mitroviča v naši sredini in opozarjamo javnost že sedaj na veliki koncert 12. tm.
Lutkovno gledališče Sokola Maribor Matice v Narodnem domu vprizori v soboto na dan Sv. Treh kraljev ob pol 20. uri za odrasle, v nedeljo 7. tm. ob 15. uri pa za mladino lutkovno improvizacijo v 6 slikah »Pravljica se vrne«, ki jo je spisa) dr. Jan Malik, znani češki pisatelj lutkovnih iger ter vnet propagator lutkovne umetnosti med češkoslovaškim Sokolstvom. »Pravljica se vrne« je bila nagrajena s prvo nagrado in sc je prvič vpri-zorila v Pragi ob priliki zadnjega vseso-kolskega zleta. Ker lutkovue igre mnogo pripomorejo k vzgoji našo mladine in so najboljše razvedrilno sredstvo, toplo priporočamo vsem staršem, naj obiščejo napovedano lutkovno prireditev, da se na ta način seznanijo /. lutkovno umetnostjo, ki jo z veliko vnemo in požrtvovalnostjo goji Sokol Matica. Neohodno je potrebno razumevanje staršev in vzgojiteljev mladine za lutkarstvo in to se doseže le na ta način, če Se sami seznanijo z lutkovnimi igrami, ki jih naši otroci tako ljubijo. Upamo, da se bo vsaj sokolsko članstvo odzvalo vabilu lutkovnega odseka, ter obiskalo nadvse zanimivo uprizoritev. Po predstavi bo za odrasle v soboto zvečer bratski družabni večer.
Delavce z 60 leti je treba vpokojiti. Na
vprašanje, ali preneha stalnemu delavcu če izpolni 60. leto služba tudi če je telesno in duševno še v polno sposoben za delo, >2 prometni minister na predlog komisije za tolmačenje pravilnika o delav- j cih odobril naslednje tolmačenje: Delavec, ki je spolnil 60. leto mora biti po členu 32. točka 9, pravilnika o delavcih vpokojen ne glede na to, ali je telesno in duševno še popolnoma sposoben za svojo službo ali ne.
Gradbena podjetnost belega Zagreba.
Razveseljiva je bilanca gradbene delavnosti, ki jo izkazuje Zagreb v letošnjem novem letu. V dobi 12 let je bilo v Zagrebu zazidanih raznih stanovanjskih pošlo- i pij za preko 3 milijarde dinarjev. Zgrajenih je bilo 3625 novih poslopij s 14.00. stanovanji, ki imajo nad 30.000 sob. Pri novih zgradbah je bilo pred nekaj let' zaposlenih povprečno po 5 do 7 tisoč de lavcev. Še leta 1930 je bilo zgrajenih 41*-hiš, potem pa je delavna podjetnost radi gospodarske krize pričela hirati tudi v! bogatem Zagrebu.
Vsi na veselico Jugoslovanske uradničke zajednice«, ki bo dne 6. januarja 1934 ob 20. (8.) uri v gostilni Sluga v Studencih. Godba Jazz-Drava!
Danes !!! VILKO !!! Univerzalni komik! V	i kavarni«!
Eleganten pisemski papir v mapah: Zlata Brišnik, Slovenska ulica tl.
Delodajalci, spomnite se brezposelnih intelektualcev! Dajte iim dela. Jaite fim kruha!
Poziv davčne uprave. Mariborska dav Ena uprava poziva davčne zavezance zemljarine, ki imajo pravice do znižanja dopolnilnega davka, da morajo vložiti zadevne prijave do konca meseca januarja, najpozneje pa do 15. februarja. Do-polnilni davek se zniža po naslednjih pogojih: Če so davčni zavezanec bavi izključno s poljedelstvom, če obdeluje posestvo sam ali s člani svoje rodbine, če rodbina takega zavezanca šteje več ko pet članov, če dopolnilni davek ni večji od 5000 Din, če v določenem roku vloži prijavo na uradnem obrazcu. Po tem zakonu se ne smatrajo za člane skupnega domačega gospodarstva osebe, ki so stalno odsotne, osebe, ki se poleg kmetijstva bavijo še z industrijo, trgovino, obrtjo ali drugimi posli, osebe ki so v javni ali zasebni službi, žena in otroci omenjenih oseb in hišna služinčad ter nameščenci. Prijave morajo davčni zavezanci vložiti pri občinskem uradu na uradnem obrazcu, ki ga dobe pri občin skem organu. Prijave, ki ne bodo vlože' ne pravočasno v določenem roku, se ne bodo upoštevale. Za resničnost prijavljenih podatkov pa je odgovorna občinska uprava.
Tudi ljubljanskim in beograjskim avtomobilistom slaba prede. Kakor v Mariboru, tako so tudi v Ljubljani in Beogradu odpovedali z novim letom mnogi lastniki
V	M a r i b o r u, dne 4. I. 193-t.
rapamcisi*
5.I.1934-UNI0N
svoja vozila, ker ne morejo plačevati visokih taks. V Zagrebu je na primer odpovedalo avtomobile že okrog 150 trgovcev in je pričakovati, da bo odpovedanih še nadaljnjih 100. Letos bo v prometu mnogo manj avtomobilov, kakor lani.
Nenavaden spor v bolniškem društvu »Merkur«. V nedeljo je bilo v Zagrebu protestno zborovanje bolniškega zavarovalnega društva »Merkur«. Zborovalci so odločno protestirali proti sprejemu nekega zdravnika in sklenili v primeru, če še zdravnik sprejme, izstopiti iz društva in se korporativno priključiti Okrožnemu uradu, za zavarovanje delavcev.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 1 številki: Objava zakona o trgovinskem sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko; uredbo s katero se predpisuje dovolitev za proizvodnjo koncentrirane ocetne kisline; uveljavljanje trgovinskega sporazuma z Brazilijo; uporabo konvencije pariške unije za zaščito industrijske svojine in madridskega aranžmana o mednarodnem registriranju tvorniških in trgovinskih žigov na francoska prekomorska posestva ter ratifikacije raznih mednarodnih konvencij in zapisnikov.
Radio Ljubljana. Spored za petek 5. januarja. Ob 12.15: reproducirani koncert slovenskih narodnih pesmi v duetih; 12.45: poročila; 1,3: čas, cigani igrajo v reproducirani glasbi; IS: zabavno predavanje, predava Viktor Pirnat: 18.30: Predavanje Zveze kulturnih društev; 19: Sokolstvo; 19.30: izleti za nedeljo, opisuje dr. Rudolf Andrejka; 20: prenos iz Zagreba, 22: čas, poročila, reprodukcija Smetanovega godalnega kvarteta »Iz mojega življenja«.
Grajski kino. Danes zadnjič »Škandal v Budimpešti«. Od petka dalje predvajamo najlepši in največji film doslej: »Cesarski lovci v ognju« (Na polju časti). V glavnih vlogah B. Helmova in K. L. Diehl. Ta film e mojstrsko delo filmske industrije in se 'ejanje vrši v naših neodrešenih krajih lorici, Trstu, Vidmu in ob Soči. Ne za-uidite prilike ogledati si ta nadvse kra-aii film.
Kino Union. Danes v'četrtek neprekli-no zadnji dan »Velika kneginja Aleksandra« z Marijo Jeritzo, Leon Slezakom,
' ‘aulom Hartmannom in Szokejem Sza-kallom. Od petka dalje najboljši film liarryja Piela »V planinskem raju.« (Sledovi v snegu), ljubavni in senzacionelni film, poln najkrasnejših naravnih posnetkov tirolskih plesov in petja.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca
povzroči kozarec naravne Franc Jožefove grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno, milo iztreblimi'.
črevevio
Na« ociiio sieofaiiii«
REPERTOAR.
Četrtek, 4. januarja ob 20. uri: »Mala F!oramye«. Red A.
Petek, 5. januarja: Zaprto.
Sobota, 6. januarja ob 15. uri: »Pastirček Peter in kralj Briijantin«. Otroška pred stava po nainižtih cenah. Od Din 10.— navzdol. Ob 20. uri: »Deseti brat«. Znižane cene. Zadnjič.
Nedelja, 7. januarja ob 15. uri: »Študentje srno«. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20. uri: »Mala Floramye«,
Praznik Sv. Treh kraljev in nedelja v gledališču. Na praznik Sv. Treh kraljev bo popoldne ob 15. uri otroška predstava. Uprizore pravljično igro »Pastirček Peter in kralj Briijantin«, Snov tega dela je ve-, lezabavna ter je bilo pri vseh dosedanjih predstavah izredno mnogo smeha. Da se omogoči obisk te predstave tudi najrevnejšim slojem, veljajo najnižje cene od Din 10.— navzdol. — Zvečer bo poslednja vprizoritev Jurčičevega »Desetega brata« v Delakovi odrski priredbi in režiji. Delo je radi svojevrstne inscenacije doseglo prav močan uspeh.- Veljajo znižane cene. — V nedeljo, 7. tm. popoldne uprizore Bučarjevo melodiozno in zabavno opereto »Študentje smo«. Pri tej predstavi igra glavno ulogo dijaka Živka Vladimir Skrbinšek. Ker bo to obenem poslednja uprizoritev tega domačega dela, opozarjamo na to predstavo še posebej. Znižane cene. ■*— Zvečer ponove priljubljeno opereto splitskega skladatelja Iva Tijardoviea »Mala Floramye«.
g30NNY-J«!ZZ
Naval krvi, tesnoba srca, zasopljenost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, ne-spanje odpravimo kmalu z uporabo naravne Franc Jožefove grenčice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi Franc Jožefova voda pri zagatenjai vseh vrst z najboljšim uspehom. Franc Jožefova voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Koliko iuia Maribor motornih vozil Iz
statistike, ki jo je izdelalo predstojništvo unestne policije je razvidno, da smo imeli ob koncu lanskega leta 189 osebnih in 67 tovornih avtomobilov, 47 motornih koles, 2860 koles in 75 kočij. Fijakarska obrt še torej v Mariboru ni docela izumrla. Z novim letom je precej lastnikov odjavilo svoja motoma vozila. Čemur je vzrok kriza in slaba gospodarska konjunktura.
Zagoneten umor na Silvestrov večer. V Dragučevi pri Sv. Marjeti ob Pesnici so na dan Novega leta zjutraj našli v hiši mrtvo 50Iet.no posestnico Marijo P;istav-nikovo. O njeni nenadni smrti so se raznesle čudne vesti, ki so prišle na uho tudi orožnikom. V hišo pokojnice je prišla občinska komisija, ki je že na prvi pogled ugotovila nasilno smrt. Na vratu Pristavnikove so bili vidni znaki davljenja in več prask, ki pričajo, da se je bil hud boj med njo in zločinskim morilcem. Na odredbo mariborskega drž. tožilstva je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Marjeti, kjer bo danes raztelešeno.
Nalezljive bolezni v dravski banovini.
Od 8. do 14. decembra je obolelo v dravski banovini 33 oseb za tifusom, 11 za grižo, 68 za škrlatinko, 5 za ošpicami, 2 za krčevito odrevenelostjo, 218 za da-vico, 20 za šenom, 29 za vnetjem Pri-ušesne slinovke in 3 za otročjo vročico ter 1 za otrpnenjem tilnika. Skupno je umrlo za nalezljivimi boleznimi U oseb.
Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 25. decembra ie bila v dravski banovini svinjska kuga na 70 dvorcih, svinjska rdečica na 11, perutninska kolera na 13. steklina na 3 in vračni prisad na 2 dvorcih.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je toplomer 0.8 stopinj C nad ničlo, minimalna temperatura je znašala 0.7 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal Pr> 13.4 stopinjah 738.4, reducirati na ničlo pa 736.8; relativna vlaga 94; vrem« je oblačno: preko noči je padlo 0.2 mm poda-vin; vremenska napoved pa napoveduje naraščajočo nagnjenost k nevihtam. Teni •Kouura bo zaenkrat spretne*!ietia. V no-'	.	i'	'	"	'	iov mraz.
Občinska seja v Studencih prš Mariboru
GENERAL MAISTER ČASTNI OBČAN TUDI V STUDENCIH. IZRAZ PRIZNANJA OKRAJNEMU GLAVARJU MILANU MAKARJU IN ZASLUŽNIM DOMAČINOM.
V	torek je bila v Studencih 3. redna in žarišče studenškega prosvetnega in te-seja občinskega odbora, ki se je polnošte- lesno-kulturnega dela. vilno zbral v občinskem uradu. Župan Obč. odbornik Vrane je osvetlii dei< g. Kal ob je pozdravil navzoče ter tol- vanje vseh petih odlikovancev z razn
mačil predlog občinske uprave, ki je izrekla željo, da se kot. prva točka dnevnega reda izvrši imenovanje častnih občanov nove velike občine Studenci. Predlagal je predvsem imenovanje g. generala Rudolfa Maistra, kateremu je vsa severna meja dolžna zahvalo in priznanje za velike, zasluge ob burnih prevratnih dneh Občinski odbor je z navdušenjem pozdravil predlog. Nadalje je predlagal okrajnega glavarja g. Milana Makarja za častnega občana, in to z ozirom na zasluge, ki jih ima za razvoj in velik napredek studenške občine. Odbor je z veseljem vzel na znanje tudi ta predlog. G. odbornik
vidikov, poudarjal zasluge posamezniki za domači kraj, za severno državno me in celotno domovino. V prepričanju, d bodo odlikovanci najbolj sršeni in zad' voljni, če bodo videli srečno in zadovolji; studenško občino, je izrekel zahvalo z , skromen a tem prisrčnejši potek slavno-nega dela 3. redne seje, ki se je po navd šenem glasovanju nadaljevala z redili’ delom. G. Kaloh iti Lorbek sta se zahva lila za častno imenovanje, nato so pa vsi navzoči zaklicali Nj. Velič. kralju trikratn-"Živio«.
Ugotovilo se je, da so posli velike 700fs glave občine po združitvi Radvanja s Stu-Kumperščak je kot član Zveze Mai-j denci ogromno narasli, kar se tudi vidi
iz poteka občinskih 'sej, ki trajajo vedno po 5 do 6 ur. Največ skrbi in dela povzro-
sirovih borcev izrazil veliko veselje, da se je počastil zaslužni gospod general
osvoboditelj Maribora, izrekel je zahvale j čajo zadeve brezposelnih iti revnih, pa za to priznanje, ki bo dobilo viden izraz , tudi finančna vprašanja so vedno bolj v diplomi, ki se bo izročila naknadno. j zapletena. Odseki skušajo z upravo reše-G. Pregl, član uprave, je pozdravil; vati čim točnejše vse zadeve. Mnogo pro imenovanja in izraža željo, da se spomni- | šenj prihaja za namestitev pisarniških
moči, katere pa se ne moreio vzeti v pretres, dokler ne izide narsdba banske u-prave in ne bodo mesta razpisana. Pro-
mo ob tej priliki tudi nekaterih domačinov, ki že dolgo vrsto let delujejo nesebično in požrtvovalno v domači občini v prid ljudstvu in državi. Povdarjal ie delo	šnje	raznih društev za	podpore so se mo-
g. župana Kaloh a, ki že 25 let deluje v	rale	v	celoti zavrniti,	ker ni sredstev in
občinskem odboru in med tem stoji že 13	občina	podpira predvsem Rdeči križ.
leto na Čelu studenške občine; s komasacijo obč. Radvanje smo pridobili tudi zaslužnega odbornika, današnjega podžupana g. Lorbek a, ki je že 28 let neprestano sredi komunalnega gospodarstva. G. Kumperščak predlaga tudi g. šol. upra vitelja Antona H re n a, ki deluje že 15 let prosvetno in nacionalno v Studencih in ima velike zasluge za razvoj studenške šole in tukajšnjega Sokola, ki je središče
PTL, Sokola in gasilce. Elektrifikacija Gozdne in Gosposvetske ceste se bo izvršila, kakor hitro se obvežeio posestniki prispevati 1 Din od kilovatne ure. V občin sko zvezo so bili sprejeti:	Karl Klein-
wachter z družino, Franc Pouh z družino in Rajko Heber z ženo.
Z zahvalo za intenzivno sodelovanje je predsednik g. Kaloh zaključil sejo po 5 urnem delu.
Stanovske zadeve občinskih uslužbencev
Je dni je imela Zveza organizacij uslužbencev mestnih in podeželskih občin v Zagrebu sejo, ki so se je udeležili delegati skoraj vseh v zvezi včlanjenih organizacij. Mariborsko društvo mabistra tnih uslužbencev je zastopal vodja socialnopolitičnega urada g. Anton Branduer. Delegati so v prvi vrsti obravnavali okrožnico finančnega ministra glede navodil za sestavljanje proračuna za letošnje leto.
'Razpravljali so predvsem o uradniškem zakonu, ki govori o povišanju plač
po napredovanju. Odbor zveze se je postavil na stališče, da se ta določba ne more nanašati na samoupravne uslužbence, ker imajo mesta kot samoupravna telesa pravico s posebnim statutom normirati status in plače svojih uslužbencev in jim ta pravica še z nobenim zakonom ni bila odvzeta. Po daljši debati je bil soglasno sprejet sklep, da se izroči merodajnim činiteljem resolucija, naj se ta uredba ukine odnosno naj se pri sprejetju proračuna ne upošteva. Glede znižanja plač v skladu s plačami državnih uradnikov se je odbor postavil na stališče, da se tako izenačenje ne more izvršiti, dokler so veljavni dosedanji statuti in pragmatike. Soglasno je bil spre-
et sklep izročiti finančnemu ministru temeljito obrazloženo spomenico, naj svojo uredbo glede znižanja plač mestnim uslužbencem in spremembe statuta umakne, Na dnevnem redu je bila nadalje razprava o osnutkih in predlogih glede socialnega zavarovanja mestnih in občinskih uslužbencev. Tudi je bilo sklenjeno izdati vse sprejete resolucije, predloge in 0T)0mbe v posebni brošuri ki jo bo poslal odbor vsem merodajnim čini-eljem, tako, da bo vprašanje končnega kona o mestih temeljito pojasnjeno tu-od te strani.
Sledilo ie nato poročilo o gibanju član-a. V dravski, savski, primorski, var-rski. donavski in deloma tudi v zetski drinski banovini so vsi občinski in .'stni uslužbenci organizirani, v drugih -•> pa še organizirajo, tako, da bo v ne-aj mesecih organizacij v vsej državi zvedena do kraja. Pri raznoterostih je bil izvoljen zn zver'"ega tajnika Franjo Lončar. Tudi je odbor sklenil ponovno zaprositi prometno ministrstvo, da bi dobili mestni in občinski uslužbenci polovično vožnjo na železnicah in parnikih, kakor lih imajo državni uslužbenci.
Prihodnja nedelje dan smučarskih tekem
Kakor znano je JZ5Z določila, da se morajo vsa klubska smučarska prvenstva vršiti v vsej državi enega in istega dne, da se s temi takorekoč internimi tekmami po nepotrebnem ne zasedejo termini važnejših prireditev, Ta »klubski dan« je za tekočo sezono določen na prihodnjo nedeljo.
Radi tega se vrše, kakor drugje, tudi na področju mariborske podzveze v nedeljo povsod tekme. Od mariborskih klubov sta se letos združila samo dva, in sicer Smučarski klub in SK Železničar te' priredita skupno tekmo na 16 km s startom in ciljem pred Ruško kočo. Vsi ostali klubi imajo svoje lastne ločene tekme, in sicer SSK Mraton na Činžatu, I9SK Maribor v Pekrah in SK Rapid na Tajzlovem domu. Istega dne bo tndi tekma v smuku s startom ob dveh \ d Ruško kočo in s ciljem v Rušah za prehodni pokal Sokola Ruše. pri kateri istotako startajo člani mariborskih klubov. Izvenmariborski klubi priredijo svoja klubska prvenstva na sedežih svojih klubov in bo torej ta dan res spravil na noge vso smučarsko tekmovalno armado.
Dočim prvakov za posamezna klubska prvenstva ni težko vnaprej uganiti (ako se kateremu izmed favoritov ne pripeti kaka posebna nesreča), je težje postaviti prognozo za tekmo v smuku iz Ruške koče v Ruše. Gotovo je, da se bodo na startu pojavili vsi »najnevarnejši« med-
Obvestilo!
NABAVLJALNA ZADRUGA USLUŽBENCEV DRŽAVNIH ŽELEZNIC V LJUBLJANI otvori dne 5. januarja 193-1 v zgradbi Podpornega društva žel. uslužbencev in vpokojencev v Ljubljani na Sv. Petra cesti štev. 25 (preje Hotel Tratnik) za člane zadrug včlanjenih v Zvezi uabavljalnih zadrug državnih uslužbencev
zadružno
prenočišče
N» razpolago so udobne sobe z eno, dvema in tremi posteljami. Cene: Soba s toplo in hladno tekočo vodo. centralno kurjavo, kopalnico in takso od Din 16.— do 22.— za osebo.
Prenočevati morejo železničarji, učitelji in drugi državni in samoupravni uslužbenci in vpokojenci (ter njihovi družinski člani), ki so člani katerekoli zadruge, ki je včlanjena v Zvezi nahavljalnib zadrug državnih uslužbencev. — Državni uslužbenci! Poslužujte se te koristne ia potrebne zadružne ustanove in prenočujte v ia> družnem prenočišču.
NABAVLJALNA ZADRUGA uslužbencev državnih železnic V Ljubljani.
sebojni konkurenti in da bodo zmago odločile sekunde. En sam padec ali kaka druga ovira, ki bo le malo zaustavila posameznega tekmovalca, bo lahko »porinila« dotičnika za eno ali več mest nazaj.
Poleg domačinov od katerih sta »najnevarnejša« Jamnikar in Fric ima največ izgledov vsekakor eden naših najboljših tekmovalcev v smuku Jurič, član MSK. ki vodi že dalje časa tečaj na Brezjah pri Kotlah in ima torej ogromno prilike za trening. Njegov največji konkurent iz !astnega kluba je Ivič, ki mu je vedno »za petami«. Maratonec Štangl, ki pokal brani, torej ne bo imel lahkega posla, ako si hoče priboriti pokal v trajno last. Povrh ga vidimo vedno v Mariboru, dočim ostala garda pridno t; ira. Udeležba Maratona je sploh vprašlji va, ker po programu MZSP kolidira tekma v smuku z ma-ratonovimi klubskimi tekn^ami, ki se vrše — kakor kaže program — na Činžatu. Pri sestavljanju programa se bodo morale slične ovire v bodoče boli uvaževati.
Novost za letošnji klubski dan so damske smučarske tekme, ki jih izvede v svojem programu SSK Maraton. Damska tekmovanja bi se morala pri nas sploh bolj upoštevati, kakor delajo n. pr. to Zagrebčani. Imamo prvovrsten material, a ga nikdar ne uveljavimo v primerjavi z ostalimi podzvezami.
Prihodnja nedelja obeta torej obilen smučarski program, ki ga utegne prekrižati samo še — vreme.
•Janko Furlan:
Hace Zem!la
(Po ustnem izročilu.)
Kos meje med devinsko in štanjelsko gospodo je bil tako pust, da sta se ga oba ošabna mejaša izogibala, dasi sta se sicer sprla za vsako prgišče zemlje, in niti kmetje ga piso marali.
Ta kos je Bog namenoma ustvaril za Naceta Zemljo. Res ne bo imel komu od-rajtavati, a n'ti ne bo imel kaj. Kamenje in pleše bo pridelal, ker tam ne raste niti osat. »Pravda nori in blati luno, ker mu je splesnila pamet, če j0 sploh ima.«
Tak je bil »las domačinov, ki pa je vendar naletel na protivnike.
»Nkh! Nace prav dobro ve, zakaj se je usedel na to puščo. Boste videli!«
Nacetov oče je imel nekaj malega zemlje. Ob oni pušči je stal njegov skromni dom. Nace ni imel na očetovi zemlji dovolj dela, pa je delal zdaj tukaj, zdaj tam, zdaj to, zdaj drugo. Večkrat pa je izginil neznano kam za več tednov.
»Kam je odšel Nace?« so povpraševali.
»Menda za nosom,« jim je ustregel oče, ki ga ni prav nič motilo, če je tedaj ostal doma popolnoma sam. Žena mu je bila že davno umrla, drugih otrok pa ni imel.
Nihče ni vedel, zakaj in kedaj se je Naceta prijel pridevek »Pravda«. S tem pa je bilo nekam tako kakor med dijaštvom, ki nalepi vsakomur primeren naziv. Nihče ne vpraša, odkod in zakaj in si na-
ziv brez pridržka usvoji.
Nace je s hišo vred podedoval tudi ono skledasto dolino — vrt z debelim in visokim zidom. Na zahodnem vogalu je bila debela žlebičasta stena, vedno skrbno pokrita s podolgastimi kameni. Samo sinu je oče zaupal, da je za to steno rov. ki vodi daleč v dolino pod vasjo, kjer je prostrana jama. Odkril ga je pred leti, ko je nameraval steno razbiti.
Ta novica je bila za Naceta, ki je imel svojevrstne sanje in stremljenja, kot obljubljena dežela.
Kolikokrat je nato prehodil te podzemske prostore! Vsak stranski rov je iztaknil, vsako izdolbino in razpoko. »Vidiš, Nace,« mu je rekel oče na smrtni postelji, »hlapci smo na svoji zemlji ir, že stoletja smo v jarmu. Pa bo tudi tega konec. Ne pojde lahko oprostiti se gospode, a če boste pametni in složni, boste uspeli. Mogoče vam bo prav ta rov dobro zatočišče, kakor je bil nam sto in stokrat.«
Da, Nacetov oče je neprestano nagajal gospodi, a mu niso mogli do živega. Premeten je bil.
Nace koplje kamenita tla.
»Tak6. tak6j Dobra je ta Nace. Končno se je našel eden, ki noče biti devinski niti štanjelski. Le daj, Nace!«
»Norec!« mrmra Nace in maha dalje.
»Čuden človek in vrag ga umej! Gre tja, kamor ne stopi niti koza, polaskaš se mu, pa te zafrkne. Torej se zaveda, da strelja kozla!«
A v obraz mu ni nihče ničesar zinil. Bali so se njegove lopataste roke. Joj, če te je pograbila! Na kamnu se je poznalo. če je padla nanj. Samo dotaknila se te je, pa si telebnil na tla.
»Ha — no! Saj sem le hotel videti, kako brišeš zemljo,« ie dejal Nace.
Včasih si se mn zameril samo z »a'*. Dejal si mu Naca namesto Nace, pa mu že ni bilo prav
A Nace je do!'”o ločil, kaj tiči za onim »a«. Zasmehovanja in ponižanja ni prenašal.
Samo za glavo je bil večji od drugih in so rekli:
»Nace je kot grmada. Stot mesa bi lahko visel na njegovih velikih in debelih kosteh, pa ga nima niti za kurje stegno. Je kot bi ga obtesal.«
»Pa vbodi šivanko v njegovo meso, če moreš! Tak6 so trde. Nace je jeklo, da veš in samo on je za puščo. Kaj si slep, da ne vidiš njegovega dela! Za njim mora roditi.«
»Za puščo ie, res. ker je tudi sam pust. Saj nima besede in živi, kakor da bi se sprl z vsem svetom. In če zapiči vate tiste sive oči, ki jih skriva globoko pod čelom! Pa povej mi, če veš, kedaj govori resno, kedaj ne!«
Nace, ki je izvohal kakšen je glas o njem, se je pritajeno smejal. Enkrat pa, ko je trojica s krampom v roki modrovala na kolovozu in tako pričakala večera, ga je to razjezilo in si jih je privoščil. »Ha, modrujeta, kaj?, Res je pusto
brez pameti in samo na klancu se jo more iztakniti. Če pa je vendar niste še našli, vam lahko pomagam. Tam le je, kjer zapravljajo čas pusteži. v zemlji,« jim je dejal in pokazal na puščo.
In je šel dalje.
Od takrat ni več bilo besede o Nace-tovi du?evnosti.
Vedno je bil v pušči in kamor je mahnil, je zemlja široko zazevala in se je vsakikrat zaiskrilo. Čim bolj je tiščal kramp, tembolj ga ja stresalo. A ni odnehal. Kot za stavo je ruval iz zemlje debele kose sivega apnenca, ki so liki veliki sivi golobi pokrivali za njim razkopano rdečo zemljo, ki ni Še nikdar videla solnca. Vsakikrat ko je sunil od sebe kamen, se je globoko oddahnil in si obrisal pot s čela.
»Trpljenje je ta kos grude, a se ne moreš odtrgati od njega,« je pomislil, sedel in zapičil svoje sive oči nekam daleč, kamor so se potopila kot da bi ne bile njegove. Na ožgana lica se je bolj in bolj razlival mir in okrog usten mu je poigral otroški usmev. Tam za Doberdo. Pozvonilo je »Ave Marijo«. Nace se je sklonil.
»Zemlja, takšna ali drugačna, bogata ali siromašna, a si lepa,« je šepetal, »Tisočkrat te bo opraskalo njeno trnje in brinje, a nikdar ne boš xabil te zemlje. Ti ne veš, kaj vse ti zarišejo v dušo prve stopnje po domači zemlji!« mu je če-sto dejal oče, ki je imel samo eno dolino.
(Se bo nadaljevalo-)
Denis Diderot:
Skrivnosti samostana
Roman.
20
»Zakaj.« me je vprašal, »ne hodite v cerkev?«
»Ker me ovirajo.«
»Zakaj se niste pritožili?«
»Iz istega vzroka.«
»Zakaj ne prihajate k maši in molitvam?«
»Zato, ker mi ne davole.*
Predstojnica jc hotela govoriti, toda vikar ji je ukazal, naj molči in je obrnjen* proti meni nadaljeval:
»Zakaj hodite ponoči iz celico?«
»K temu sem prisiljena, ker mi ne dajo vode in nimam ničesar za opravljanje na.inavadnejših naravnih potreb,«
»Zakaj se ponoči sliši kričanje iz vaše celice?«
»Ker mi na vse mogoče načine kalijo nočni mir,«
Predstojnica je hotela nekaj dejati, toda še preden je odprla usta, mi je rekel veliki vikar:
»Iz vaših rok so rešili neko redovnico, ki se je onesveščena zgrudila pred vami. Kaj pravite k tej obtožbi?«
»To se je zgodilo zaradi strahu pred mano, ker so me tako opisali.«
»Je bila to vaša prijateljica?«
»Ne.«
»Niste nikoli bili v njeni celici?«
»Nikoli.«
»Niste ž njo ali s katero drugo redovnico blodno grešili?«
»Nisem.«
»Zakaj so vas zvezali z vrvmi?«
»Ne vem.«
»Zakaj ni več mogoče zakleniti vaše celice?«
»Ker sem zlomila ključavnico.«
»Zakaj?«
»Ker nisem mogla drugače odpreti vrat, da bi šla k maši.«
»Tistega dne ste torej bili pri maši?«
»Da.«
Predstojnica je dejala:
»To ni res, ves samostan ve . . .«
Dalje ji nisem pustila govoriti, temveč sem dajala:
»Da, ves samostan ve, da so bila cerkvena vrata zaprta, da so me našli ležati na pragu, da -ste ukazali redovnicam, naj me pohodijo, da so to nekatere tudi res storile, toda jaz odpuščam vam in njim, ker sem tu zato, da se branim, ne pa zato, da druge obtožujem.«
»Zakaj nimate razpela in svetinje0* me je dalje vprašal arhidiakon.
»Ker so mi oboje vzeli.«
»In breviar?«
»Tudi tega so mi ukradli.«
»Kako molite brez njega?«
»Na pamet, čeprav mi .ie molitev pre-
Ptui
Prijava nabornih obveznikov. Mestno načelstvo poziva vse mladeniče rojene !. 1914, ki stmmijejo na področjai ptujske mestne občine, da se javijo pri mestnem načelstvu kot naborni obvezniki najkasneje do 31. januarja 1934. Ako se, obveznik ne more iz kateregakoli vzroka osebno javiti, so ga dolžni javiti njegovi stariši ali delodajalec. V istem roku imajo starši javiti mladeniče rojene 1. 1914, ki ne stanujejo v Ptuju, pa so pristojni v mestno občino Ptuj. Za mladeniče, ki so podvrženi rekrutaciji, če se prikrivajo ali odtegujejo naborni dolžnosti, so odgovorni stariši odnosno svojci, ki so dolžni take obveznike izslediti in jih prijaviti. Nadalje se pozivajo vsi mladeniči, rojeni 1. 1916, stanujoči v Ptuju, ne glede na njihovo pristojnost, da se javijo, najkasneje v roku do 31 I. 1934 v svrho vpisa v seznam voja&kih obvezancev. Kdor se tem>u pozivu ne bi odzval, se tudi kaznuje po čl. 56 zakona o ustrojstvu vojske.
Skrivnosti notranjosti našega planeta
3,328 metrov v osrčju zemlje.
V	Vera Cruzu blizu Alaina je bil te dni dok-ončan rudniški rov, ki sega 3.328 metrov globoko v osrčje zemlje. V tej pokrajini Mehike so se iskali namreč novi petrolejski vrelci in je bil v ta namen izvrtan ta rov, ki vsekakor predstavlja tehnični rekord, ker je najgloblji na vsem svetu. Čeprav podjetniki kljub vsennu pričakovanju v tem rovu niso našli kamenega olja. je bila v Vera Cruzu prirejena velika svečanost, s katero je bil proslavljen ta tehnični rekord.
Vsekakor je rov pri A lamu v mehiški provinci Vera Cr-UKU najgloblji, kar so
jili doslej v vsej zgodovini izkopale človeške roke. Rov pri Sv. Barbari, ki je veljal doslej za najglobokejšega na svetu, je krajši skoraj 200 metrov, ker sega le 3,146 metrov pod zemljo, Ta rekord so imeli doslej Američani. V Evropi je najgloblji rudniški rov v nekem rudniku v vzhodni Prusiji, ki sega 2.240 metrov pod zemeljsko skorjo. Seveda pa moramo upoštevati, da so Američani izvrtali najgloblji rov sveta s pomočjo parne sile.
Nedvomno se sliši zelo impozantno: 3..32S metrov pod zemljo, in lahko si je predstavljati, kakšni aparati so bili potrebni, da sq mogli predreti nad 3 km globoko v zemljo. Med tem pa je ta rezultat relativno precej skromen, če pomislimo, da znaša premer našega planeta 13.000 km.
Najgloblji rovi so služili doslej izrecno le industrijskim namenom. Njihova vrednost v znanstvenem pogledu ni bila velika. Ce bi bila znanstvena raziskovanja odvisna le od neposrednih izkušeni, bi danes še ničesar ne vedeli o notranjosti zemeljske krogle. Pri izkopavanju rudniških rovov smo točno ugotovili le to, da zrase temperatura v notranjosti zemlje vsakih 33 metrov za 1 stopinjo Celzija. Ce bi v večjih globinah temperatura rasla v istem razmerju, bi že v globini 30 do 40 km bila taka vročina, da bi se tudi kamenje topilo enako kakor vse kovine. Kakor pa je 'znano, meri trda zemeljska skorja v -svoji debelosti okrog 70 km.
Učenjaki se poslužujejo popolnoma drugih sredstev, da bi izvedeli kaj več o notranjosti naše zemlje. Največji oripo-moček so jim potresi, katerih merjenja so že odkrila mnoge tajnosti zemeljske notranjosti, Mnogo pa so znanstveniki eksperimentirali tudi že s pomočjo radio valov, ki so se izkazali kot izvrstni pomočniki geologov in geofizikov.
povedana.«
»Kdo vam je prepovedal moliti?«
»Predstojnica.«
»Je to resnica?« se je obrnil arhidiakon k predstojnici. »Ste ji prepovedali moliti, da ali ne?«
»Mislim, da sem imela do tega pravico, zdelo se mi je . . .«
»Ne gre‘za to. Je tako ali ni?«
»Je, ali . . .«
Hotela je še nekaj dodati, pa arhidiakon ni dovolil, marveč se je spet obrnil k meni z vprašanjem:
»Sestra Suzana, zakaj hodite bosi?«
»Ker mi ne dajo ne nogavic ne čevljev,«
»Zakaj je vaša obleka tako zmečkana in zamazana?«
»Že tri mesece ne dobim perila iit moram spati oblečena.«
»Zakaj?«
»Ker nimam ničesar na svoji postelji: slartmjačo, rjuhe in odejo, vse so mi odnesli.«
»Vam dajo vsaj hrano?«
Ker nisem odgovorila, je nadaljeval.
»Kaj ste ' zagrešili, da tako postopajo z vami?«	|
»Samo to. da ne čutim poklica za redovniško življenje in sem zaprosila za razveljavljenje svoje zaobljube, ki sem jo položila pod pritiskom.«
»O tem bo odločil zakon, do tega časa pa morate vršiti vse dolžnosti.«
»Z največjo natančnostjo.«
»In z vami se mora postopati kakor z ostalimi redovnicami,«
»Ne zahtevam nič boljšega.«
»Imate poleg tega še kakšno pritožbo proti komurkoli?«
»Ne, ker kakor sem že dejala, ne maram tožiti, marveč se hočem samo braniti.«
»Sedaj pojdite!«
*Kam?«
»V svpjo celico.«
Šla sem. Po nekolikih korakih sem se pa obrnila in se nenadoma vrgla pred njegove noge,
»Kaj še želite?« me je vprašal vikar.
Pokazala sem mu rane na glavi, okrvavljene roke, ranjene noge in raztrgana oblačila ter rekia:
»Poglejte !<'
»Odidite mirno«, je odgovoril, »Zaslišal sem vas, sedaj bom pa zaslišal še vašo predstojnico. Ne boni zapustil samostana, dokler vsega ne uredim.«
Eden njegovih spremljevalcev mi je ponudi! roko ter mi pomagal vstati, Vsa hiša .ie bila skrajno vznemirjena, vse redovnice so stale pred vrati svojih celic in govorile o dogodkih dneva. Cim sem se pojavila, so pa izginile. V celici sem pokleknila in prosila Doga, da bi moje trezne besede prepričaie arhidiakona o moji nedolžnosti.
Ko je arhidiakon s svojimi spremljevalci in predstojnico stopil v mojo celico, sem še molila. Dvignila sem se, Arhidiakon je naglo pregledal sobo, ki je brez pohištva in zastorov strašno izgledala: videl je posteljo lirez slanmjače, okna brez šip in se ogorčen obrnil k predstojnici:
(Dalie nribodniič.!
Prvi kongres stra oslersklji lešeicev
PREKO ZN4NOSTI DO PRAKTIČNE KORISTI.
Prvi mednarodni kongres, ki bo v letošnjem letu, bo obenem tudi prvi kongres te vrste, odkar se sploh prirejajo mednarodne konference. V Moskvi se !>o sestalo nekaj oseb, ki bodo razpravljale o problemih, ki zanimajo vse človeštvo. Bo to kongres, ki bi si ga pred petimi leti nikakor ne bi bili mogli niti zamisliti.
V	Moskvi se bodo sestali namreč na vabilo ruske v Ja de raziskovalci stratosfere in bo ta kongres sredi januarja sre-, dišče zanimanja vsega kulturnega sveta.
Nedvomno to ni golo naključje, da se ta konferenca sestaja prav v Moskvi. Rusija je. kakor znano, s poletom trojice drznih pionirjev Godunova, Prokopjeva in Birnbauma dosegla rekord na tem podtročiu znanosti. Dočim je Piccardov rekord znaša! 16.COO metrov, so dosegli ruski letalci v svojem balonu »Strato-statu« višino nad 19.000 metrov. Američani, ki so napravili tretji polet v stratosfero, niso mogli potolči tega rekorda in so bile vse vesti, da so dosegli v svojem »Štratoplanu« višino 20.000 metrov, neresnične ter brez stvarne podlage. Ko so bili pregledani instrumenti, se je ugotovilo, da so poleteli Američani samo 17.000 metrov visoko v vsemir.
Pri dosedanjih stratosferskih poletih ni šlo le za višinske rekorde, temveč se je predvsem skušalo dognati, odkod prihajajo takoimenovani višinski žarki in kakšne lastnosti imajo v stratosferi. Ti žarki so zelo zanimivi, ker imajo skoraj stokrat večjo prebojno silo, kakor najmočnejši rentgenski ali radijski žarki, zlasti pa so intenzivni v višjih plasteh atmo-
sfere, dočim jih zrak v nižjih plasteh absorbira. Merjenja teh žarkov v stratosferi bi mogla dati mnogo večje rezultate, kakor pa merjenja spodaj.
Iz vsega se vidi, da namerava Rusija postati vodilna država v tej znanstveni panogi. Razume so. da Rusija tega .ie dela le iz znanstvenih nalogov, temveč išče v tem tudi svojo veliko korist. Danes sc da že i veliko gotovostjo sWew-ti. da se bo zračni promet v bodočnosti razvijal predvsem v stratosferi. Tamkaj namreč ni nikdar »slabega vremena*, na tudi odpor, ki ga morajo letala premaga- . je minimalen.
Le -la bi mogla v teh višinah doseči brzino 1000 do 1.200 km na uro. Kako>-koh se to zdi danes morda utopija, se bodo ti velikopotezni načrti dali uresir-čiti najbrže že v najbližji bodočnosti. Znano je, da se irmosi francoski \on-strukterJl letal že sedaj intenzivno bavi-jo s konstruiranjem novega tipa letala; Ki bi bilo sposobno za take stratosferske polete.
Na ruski stratosferski konferenci bodo udeleženci razpravljali o vseh problemih, ki so v zvezi s stratosferskim! poleti, obenem pa se bodo proučili tudi vsi dosedanji rezultati, ki so bili dosežem na tem področju. Konferenci bo najbrže predsedoval belgijski profesor Piccard. Na konferenco je povabljenih tudi večje število meteorologov, fizikov in kemikov. Med drugimi je predvidena tudi debata o vplivanju stratosfere na človeški organizem.
Mali oglasi		Sobo odda
		ZELO PRISTNO, splnčno, parketirapo sobo Z uporabo kopalnice, oddam bfoljSemu gospodu. Naslov v upravi sVečeruika«. 7013
predam	Službo dobi	
VINO lastnega pridelka, letnik J93?. v zaprtih steklenicah, l liter 10 Din, se zopet dobi v prodajalni Mlekarne Bernliard Maribor, Aleksandrova cesta št SJ. 4976	zastopniki dobro uvedeni, se sprejmejo od velike zavarovalne družbe proti flksum« tu provizij). Za-četniki .se v posle vpeljujejo. Ponudbe pod »Flksum in provizija« na upravništvo lista 10	VELIKO, SOLNCNO SOBO s štedilnikom oddani. Vprašati mizarstvo, Levstikova ulica 'J. i2
		Stanovanle
NASLONJAČ (fautel) prodam za Din 300 Tapetnik Anton Arzenšek Graiska ulica St. 2. v gradu 9		Stanovanje sobo in kuhinjo oddani V Cankarjev) ulici, V-praSatl v upravi >Večernlka«-16
	lokat	
	Šivilja dobi poceni čeden loka) na prometni točki, Naslov v upravi »Večernlka«. 17	
Konjski »noj na prodai. Vojašniška ut. IX 20		Soomnite se CMD ! m t m i ” i '"r-1
ŠIVILJE
NE POZABITE, DA IMA KNJIGARN/
TISKOVNE ZADRUGE V MARIBORU
NA ALEKSANDROVI C. >3 NAJLEPŠE
MODNE LISTE
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; pradstavnik
ijdajatelia in urednik:
STANKO DETFI.A v Mariboru
.mik