Leto XXI.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za Vi leta 90 din, za 'U leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska
TRGOVSKI LIST
Številka 48.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 44-36* Rokopisov ne vračamo. —
izdaja za celo leto 50 din	Z&	ff>gOVfflO'	Srt	dUS	SpHO,	Obff	ffl	tf	6Hd	ffl	IŠ	f	VO
Plača in toži se v Ljubjani.
nici v Ljubljani št. 11.953.
ivhs^Ss* ponedeljek,
gred0	petek
Ljubljana, ponedeljek 2. maja 1938
1« MBiM— —«■■ IIII	»I
Cona POMmeznl Vtfncs ttevUU din *
Za dvig naše gospodarske sile
Da more kateri koli narod napredovati kulturno in socialno, je potrebno, da je njegovo gospodarstvo krepko, ker šele gospodarstvo ustvarja ona sredstva, ki so potrebna za ustanavljanje kulturnih in socialnih ustanov. Reven narod ne more dajati milijonov za drage kulturne in socialne naprave, te zmore narod šele takrat, kadar se njegovo gospodarstvo utrdi tako, da pride narod do blagostanja. Zato smo tudi vedno videli, da je bilo kulturno in socialno življenje narodov razvito le takrat, kadar je cvelelo gospodarstvo. Še posebno pa je napredovalo življenje naroda, kadar je cvetela trgovina, ki v največji meri ustvarja narodni kapital. Zato je v splošno narodnem interesu, da se gospodarstvo ter zlasti trgovina čim bolj pospešujeta, ker šele z razvito trgovino dobimo ona sredstva, ki so nam potrebna za naš kulturni in socialni napredek.
Danes pa se pri nas trgovina ne pospešuje in zlasti ne naša nacionalna trgovina. Tako vidimo, da se že dajejo celo tujemu kapitalu privilegiji na škodo naše domače nacionalne trgovine. Zadostuje če tu navedemo samo primer »Ta-Te«.
mu nemoteno še naprej poslovati.
Posledica tega neupoštevanja potreb nacionalne trgovine pa je, da ta ne napreduje, kakor bi morala in da celo nazaduje. In da nazaduje, vidimo v vedno krepkejši poziciji tujega kapitala pri nas. Proti temu tuijemu kapitalu ne moremo danes postaviti nobene prave protiuteži ter je zato naša pozicija vedno bolj neugodna. A to kljub temu, da je v teh 20 povojnih letih dala naša zemlja ogromne vrednosti, da je naš človek delal z vsem naporom sil in živel skromno do skrajnosti. Ne vse velikanske količine rud, surovin in žita, niti velikanske množine lesa, živine in sadja, ki smo jih izvozili in ki bi nam morale prinesti ogromne dohodke, vse to nam ni ustvarilo narodnega kapitala. Ustvarilo ga pa nam ni, ker je glavni delež vsega tega zaslužka pripadal tujemu kapitalu in je nam ostalo v glavnem le to, kar smo potrebovali za golo življenje. Cisti dobiček našega dela in izkoriščanja naših naravnih zakladov je osta v tujih rokah in zato nismo mogli ustvariti narodnega kapitala.
Te resnice se naša javnost mnogo pVemalo zaveda in zato je treba to resnico neprestano oznanjati, da bo vedno živo pred njenimi očmi in da bomo začeli naše nacionalno gospodarstvo v resnici pospeševati, in zlasti našo nacionalno trgovino.
In najodličnejši namen letošnjega trgovskega kongresa v Ljubljani je baš ta, da opozori na vse one vzroke, ki ovirajo dvig nacionalne trgovine in da doseže že enkrat večje upoštevanje potreb nacionalne trgovine. Sicer so bili ti vzroki povedani že neštetokrat in z vsem poudarkom, ker pa se niso še upoštevali, jih je treba povedati znova in znova, ker brez
krepko razvite trgovine ne bomo nikoli prišli do močnega kulturnega in socialnega napredka, temveč bomo za zmerom ostali narod brez kapitala.
Ni zato le stvar trgovcev in gospodarskih ljudi, da dobi tudi pri nas nacionalna trgovina dobre razvojne možnosti, temveč je to občenarodna zadeva, ki je zlasti nujna v današnjih mednarodno tako napetih razmerah. Kako močno kulturno življenje bi moglo biti n. pr. samo v našem Mariboru, če bi vsa tamošnja industrija bila v rokah naših ljudi! In kako
vse laž^ bi izvedli razne kulturne in socialne akcije, če bi mogli apelirati na velika podjetja, ki bi bila v naših rokah!
Ne zadostuje, če nastajajo na naših tleh nova podjetja, če se začenjajo na novo izkoriščati naši naravni zakladi, temveč potrebno je, da so ta podjetja tudi naša in da smo mi tisti, ki izkoriščamo naravne zaklade. V to pa nam je potreben kapital in tega ustvarja nacionalna trgovina, ki zbrani denar ne nosi v tujino.
Veliki kongres trgovstva Jugoslavije v Ljubljani zato nima le
trgovsko-stanovski pomen, temveč mora postati izhodišče za novo državno gospodarsko politiko, ko bomo začeli presojati naš gospodarski razvoj le po tem, v koliko je okrepil naša sredstva za dvig kulturnega in socialnega življenja. Naša državna gospodarska politika mora dobiti samo ta cilj, da omogoči čim hitrejše nastajanje narodnega kapitala in zato mora biti ena njenih glavnih točk: vsestransko pospeševanje nacionalne trgovine. V tem je zdrava in prava podlaga za blagostanje našega naroda.
Jugoslavija	in
Avstrije	k Nemčiji
Pregled nemškega kapitala v Jugoslaviji
V najnovejši številki »Hrvatske privrede« je novinar Julin objavil zanimiv članek o gospodarskih posledicah priključitve Avstrije k Nemčiji. Iz njegovega članka posnemamo naslednje glavne misli:
Priključitev Avstrije k Nemčiji ne more ostati brez velikih gospodarskih posledic tudi za Jugoslavijo. Predvsem treba omeniti, da je bil Dunaj veliko gospodarsko-finančno središče, ki je posredovalo tuji kapital v avstrijske nasledstvene države in na Balkan. V začetku je bila ta vloga Dunaja tem državam tudi v korist, ker so vse nasledstvene države zelo potrebovale tuji kapital. Vendar pa so se začele nove države polagoma otresati dunajskega (varilstva, ne da bi imele v tem stremljenju posebnih uspehov. Tako je bila večina denarnih zavodov Jugoslavije alimentirana od zapad-noevropskega kapitala po dunajskih patronatskih zavodih, ki so bili tudi že v posesti velikih paketov delnic jugoslovanskih denarnih zavodov. Težko je reči, do kam bi vse to še privedlo, če ne bi v maju 1031 nastal polom Creditanstalta. Avstrijska industrija je izgubila s polomom Avstrije šest sedmin svojega s carinami zaščitenega ozemlja, kljub temu pa je znalo dunajsko denarništvo ohraniti svojo moč v teh deželah. Polom Creditanstalta pa je prisilil dunajske denarne zavode, da so svoj kapital potegnili iz nasledstvenih držav ter je zato tudi marsikatero industrijsko podjetje v Jugoslaviji prišlo v težko stisko. Od takrat je izgubil Dunaj vsako večjo važnost za Jugoslavijo, ker so namesto dunajskih posrednikov prišli v jugoslovanske zavode zastopniki kapitala, ki se je prej posluževal dunajskega posredništva. Tako so prišli n. pr. v upravo Udružene banke v Zagrebu zastopniki angleškega kapitala, v Opče jugoslaven-sko bankarsko d. d. pa zastopniki belgijskega kapitala.
Danes se ceni preostali angaž-man avstrijskega kapitala v jugoslovanskih denarnih zavodih samo na okoli 62 milijonov din.
Bilo pa je tudi dosti industrij, iz katerih Dunaj ni mogel dvigniti svojega kapitala, ker je bil ta investiran na dolgoročno. Ta kapital se ceni skupno na 183,8 milijona din. Poleg tega je imelo naše gospodarstvo še iz Avstrije skupno kredita za 182 milijonov dinarjev.
Udeležba nemškega kapitala v našem gospodarstvu pa je bila nasprotno zelo majhna. Od skupno 2.615 tujega delniškega kapitala
je znašal delež Nemčije samo 21'5 milijona din. V tujem kreditu jugoslovanskemu gospodarstvu v višini 3.599,7 milijona din pa je sodelovala Nemčija samo s 33.09 milijona din.
Po priključitvi pa se je položaj temeljito spremenil. Nemška udeležba se bo sedaj povečala v delniškem kapitalu na približno 206 milijonov, v kreditu pa na približno 215 milijonov ali skupno na okoli 421 milijonov din ter bo s tem prišla Nemčija glede udeležbe v našem gospodarstvu na sedmo mesto.
Nemški kapital bo sedaj najmočnejši v strojno-kovinski in elektrotehnični industriji s 140 milijoni din, v tekstilni bo znašal okoli 47, v lesni 44 in v kemični 35 milijonov din. Poleg tega je nemški kapital udeležen z nekaj milijoni še v špediterski in zavarovalni stroki.
Posledice za zunanjo trgovino
Priključitev Avstrije pa bo imela velike posledice tudi v zunanji trgovini. Predvsem bo avtarkično stremljenje Nemčije s priključitvijo precej okrepljeno. Avstrijska alpska živinoreja bo olajšala nemško preskrbo z mesom, mlekom in mlečnimi proizvodi, gozdnati deli Avstrije pa bodo dali Nemčiji les. Prvi trg. politični ukrep Nemčije je tudi bila prepoved vsakega lesnega izvoza iz Avstrije.
Naš lesni izvoz je bil v znatni meri navezan na nemški trg, saj smo izvozili 1. 1937 v Nemčijo lesa za 152 milijonov din. Ta izvoz bo sedaj po vsej verjetnosti nazadoval, vprašanje pa je, če bomo mogli dobiti polnovredno nadomestilo na italijanskem trgu, kjer je z našim lesom predvsem konkuriral avstrijski les, ker je prišla v Italiji vsa stavbena delavnost pod državno kontrolo.
V Nemčijo smo veliko izvažali tudi železne rude. Zaradi zelo razvite avstrijske železne industrije bo najbrže ta izvoz nazadoval.
Naša zunanja trgovina z Nemčijo in Avstrijo je bila dosedaj v glavnem naslednja: Z Avstrijo smo imeli aktivni saldo v višini 310 milijonov din, z Nemčijo pa pasivni saldo v višini 260 milijonov din. Naš izvoz v Avstrijo bo skoraj gotovo nazadoval ter bomo izgubili ves znesek deviz, ki smo jih prejemali od Avstrije, ker bo sedaj ^ gotovo ves devizni promet uvrščen v nemško-jugoslovanski kliring. Izvoz v bivšo Avstrijo je znašal lani 840 milijonov din, se-
daj bo naš kliring z Nemčijo zaradi priključitve Avstrije k Nemčiji izenačen.
Nemčija je v 1. 1937 prevzela 25'22% vsega našega izvoza ter je imela v svojih rokah 42'67% našega uvoza. Sedaj pa bo Nemčija v naši zunanji trgovini tako močna kakor Češkoslovaška, Francija, Anglija, U. S. A., Italija in Švica skupno. To se pravi, da prihaja naša gospodarska situacija v dobo velike gospodarske odvisnosti od konjunkture na nemškem trgu.
Na ta način prihajamo v najbolj tesno zvezo z izvajanjem Goringo-ve štiriletke. Čeprav še ni čisto
Občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote
Ljubljanska borza za blago in vrednote bo imela svoj 13. redni letni občni zbor dne 4. maja ob 16 v borznih prostorih z naslednjim dnevnim redom:
1. pozdrav predsednika,
2. poročilo borznega sveta o lanskem poslovanju borze,
3. poročilo finančnega odbora,
4. odobritev bilance in podelitev razrešnice borznemu svetu,
5. volitev petih članov borznega sveta, petih članov finančnega sveta in 11 članov borznega razsodišča.
jasno, kako bo Avstrija priključena v to štiriletko, je vendar to že gotovo, da je dobila sedaj Nemčija trdno podlago za svoje gospodarsko prodiranje na črti Berlin-Bagdad. A tudi udeležbe Nemčije v Podonavju ne more sedaj nihče tajiti in zaradi slabosti zapadnih sil je nevarnost, da bo nemška koncepcija v Podonavju zmagala. (Razen če ne bo najnovejši fran-cosko-angleški sporazum prinesel v tem pogledu zboljšanja. Op. ur.)
Pisec zaključuje svoj članek z optimističnim mnenjem, da bodo dobre zveze med Jugoslavijo in Nemčijo mogle premagati vse eventualne slabe strani priključitve Avstrije k Nemčiji. Podrobneje tega optimizma, ki iz njegovega članka sicer ni razviden, ni utemeljil.
Otvoritev	beo
spomladanskega velesejma
V soboto dopoldne je bila slovesna otvoritev Mednarodnega spomladanskega velesejma v Beogradu. Otvoritvene svečanosti so se začele točno ob 11., takoj po prihodu kneza namestnika Pavla in kneginje Olge.
Kot prvi je govoril predsednik velesejma, ki je poudaril velik uspeh velesejma, da more v sedmih mesecih svojega obstoja prirediti že tretjo prireditev. Glavni namen velesejma je, da vzbudi med potrošniki željo za vedno lepšimi proizvodi, gospodarskim ljudem pa da nudi velesejem čim boljšo orientacijo o vsem, kar more gospodarskega človeka zanimati.
Nato se je beograjski župan Ilič zahvalil knezu-namestniku Pavlu za vso podporo, ki jo je izkazoval velesejmu. Po njegovem govoru so priredili gostje navdušene ovacije kr. domu.
Kot tretji je govoril trg. minister dr. Vrbanič, ki je poudaril pomen beograjskega velesejma ko tudi njegovo uspešnost. Poleg zagrebškega in ljubljanskega sejma naj postane beograjski središče naše notranje in zunanje trgovine. V to ga usposablja tudi njegova izvrstna zemljepisna lega. Prosi kneza-namestnika Pavla, da blagovoli otvoriti velesejem.
Knez-namestnik Pavle je izrazil svoje veselje, da more prisostvovati otvoritvi velesejma, ki dokazuje napredek Beograda. V bodoče naj bo Beograd mesto kulturnega razvoja. Navdušenje, s katerim sprejema prebivalstvo Beograda vsako kulturno prireditev, dokazuje, da je Beograd za to misijo
tudi sposoben. Proglaša velesejem za odprt.
Nato je knez-namestnik Pavle s kneginjo Olgo najprej obiskal čsl. paviljon, nato pa vse ostale. — Povsod se je zanimal za razstav-ljalce in jim čestital k uspehu. Skupno razstavlja 609 razstavljal-cev. Od tujih držav so razstavili v svojih paviljonih Čehoslovaki, Romuni, Madžari in Italijani.
Takoj po otvoritvi se je začelo živahno velesejmsko vrvenje. Med odličnimi gosti, ki so se udeležili slavnostne otvoritve, je bil tudi predsednik Centralnega predstavništva g. Nedeljko Savič.
Carine prost uvoz v Bolgarsko materiala za pakiranje in konserviranje sadja
Z uredbo bolgarskega finančnega ministra št. 5617, ki je bila objavljena v bolgarskem uradnem listu z dne 18. aprila, je carine začasno oproščen uvoz materiala za pakiranje in konserviranje, ki se uporablja pri izvozu rastlinskih ali živalskih proizvodov iz Bolgarske. Tako je začasno carine prost uvoz: A. materiala za pakiranje:	1. pergamenta in perga-
mentnega papirja, voščenega in parafinskega papirja, gladkega in šagriranega papirja z vtisnjenimi vzorci ali na drug način okrašenega, 2. aluminijevih lističev in štanjola, 3. zavojev iz celofana,
4.	vrvic iz jute, 5. zamaškov iz plutovine ter pločevinastih zamaškov za sode, 6. kavčukastih obročev, nevulkaniziranih; B. sredstev za konserviranje: 1. kalcijevega
14. občni	zb
absolventov	Tr
bisulfita, raztopljenega in neraz-1 topljenega, žveplene kisline, raztopljene in neraztopljene, 3. trde ogljikove kisline (suhega leda),
4. kalijevega nitrata, 5. želatine j in nitrita; C. predmetov za pro-1 izvajanje materiala za pakiranje:	Sinoči	je	bil v Trg. akademiji v I vred ne zaposlujejo niti enega
1. celuloze za proizvajanje papir- Ljubljani prav dobro obiskan obč- absolventa trgovske akademije in ja za pakiranje domačih proizvo- ni zbor društva absolventov, ki je | to v 18. letu po obstoju tega za-dov, ki so namenjeni za izvoz, pod dvoletnim vodstvom predsed-
2. železne pločevine, ki se upo- nika Zalarja postalo ena najdelav-1 Šele naše društvo mora torej vso rabljajo za proizvajanje škatlic, nejših in najuglednejših organiza- javnost seznanjati, da je tu za po-
3. železa v trakih, 4. zakovic za cij. Prisostvovali so razen zastop-1 slovno življenje izšolano osebje s
nika oblasti, komisarja Žajdele za
Politične vesti
železne obroče na sodih, in 5. parafina za namazanje sodov, Č. ma- I stopniki raznih društev, in sicer teriala !zai proizvajanje sredstev za Zvezo in Združenje trgovcev I že obračajo na nas za priporočitev
strokovno predizobrazbo.
V zadnjem času se delodajalci
za konservirainje:	1. žvepla ali podpr. R. Golob, za društvo »Mer-
Žveplene kisline za proizvajanje kur« A. Škrajnar, za dipl. tehnike
primernih kandidatov.
Klub podpira tudi revne dijake Miklavčič, za Društvo abs. trg. šol I na akademiji s podporami. Za di-
kalcija in sulfita.
Kontrola uvoza in izvoza nave- C. Marn itd. denih proizvodov je naložena dr-	Po pozdra	_
žavnim agronomom in veterinar-	in zastopnikov tiska je predsednik	določenih temah, za revne	dijake
jem Nova uredba vsebuje tudi	Zalar prebral pozdravna pisma in	v prvih treh letnikih	pa enkratne
podrobne predpise glede carinsko	imenoval za zapisnikarja gospodič-	štipendije
tehničnega postopka z navedeni-	no Kresnikov«, za overovatelja Vse te
mi predmetipri izvozu in UVOzu.	Goloba in Šenka. Nato je podal kot	opozore ze v Soli na nase	absol-
I	predsedniško poročilo	1	društvo	,n	n«	nrr/.nmše
pregleden referat o zgodovini, bojih in smotrih kluba.
Na zahtevo slovenske gospodar-
jake v IV. letniku razpisuje na-Po pozdravu zborovalcev, gostov I gradno tekmovanje za spise po
V poročilu o seji Centralnega predstavništva
ventsko društvo in na poznejše njihovo delovanje za skupne stanovske koristi.
Velike uspehe je pokazala letos
, i ,	,	.	,	.	,.	.tudi socialna sekcija s posredova-
se nam je pripetila zelo neljuba ske predvsem trgovske javnosti se m namestiteJv br‘ezposelnih
napaka, da nismo v poročilu o je leta 1920. ustanovila v Ljubljani absolventov	1
otvoritvi seje navedli, da je pred- prva slovenska trgovinska akade- Rlub g. gme	^
sednik Vidmar imenoma pozdra- mija.	.	glede odredbe, da more trgovski
vil tudi predsednika trgovinskega Prvi ravnatelj dr. Bohm je s svo- "kademik brez polaganja%red. odseka Zbornice za TOI, g. Albi- juni odličnimi organizacijskimi nješolske ’mat ;sto*itiJna Ek<v na Smrkolja. Smatramo za po- sposobnostmi iniz izdatno pomočjo LJomsko vigoko ^ /z bu> trebno, da to posebej naglasimo, društva »Trgovska akademija« gra-	Nage družabne	iredit dru.
čeprav vemo, da g. Smrkolj na tak- dil dalje in tako smo danes lahko Labn. vegeH)	Me’.	ali
sne formalnosti ne polaga poseb- zbrani v krasnem, modernem šol- čne ekskurzije dokazujejo nujne važnosti. Nočemo pa, da bi se | skem poslopju, ki nam priča o ve-M	bo gim tejšem se_
liki življenjski sposobnosti sloven- * cjanstva
skega trgovskega stanu. A začetki |	___
so bili težavni.
Kje na svetu so še dijaki štraj-kali zato, da dobe njih profesorji » »uaau* je oijja*.. nas ........ «1 države izplačane zaostale plaže? “J"	g8'	Predavate	lenl
gospodarski publicist Prago P» | Kje n. srci, so še dijaki Majali 1^	,ud,
Dnevni red zasedanja Male an-
nih položajih kot knjigovodja-1 romunski fisU^^ole^^Proučeva-bilancist, prokurist, upravnik, rav- nje položaja v srednji Evropi po
„1:	:x 	rirltHnAG—i a  ni: /L„
natelj ali slično.
priključitvi Avstrije k Nemčiji ter
Kakor je bila pred leti še velika	vsake	države
težava glede klubovega posredo- škosloviW“odNem§te) ^Deto-vanja nameščenj, tako se je po- vanje držav MA z ozirom ria raz-sebno v sedanjem poslovnem letu ne okoliščine, ki so danes v Evropi
pokazalo izredno zboljšanje v našo	v	Podonavju	s
i • t o-	x	L.	• posebnim ozirom na Madžarsko^
korist. Sicer se še vedno pojavlja 4 Gospodarsko sodelovanje držav
ovira glede znanja jezikov (nem- MA ter poglobitev teh odnošajev,
ščine), toda letos je postalo po- da bi bili v čim boljšem skladu z
vpraševanje posebno po moških | noJ^h^- položajem v Evropi.
absolventih večje od ponudbe
|	,	v,	j	,	,	I	UitlUUliU-MUllitlliiUUIlU UlgitlUZitUljU
Za neko angleško rudarsko pod- >>Borck sklep bolgarske vlade je jetje s sedežem v Beogradu, ki bi sprejela javnost s simpatijami, knjigovodjo odlično honoriralo, Prvomajniške svečanosti so se na nismo imeli kandidata, ker je bilo češkoslovaškem vršile v znamenju n/vtrohrir,	i	n popolne narodne sloge. Sokoli, Orli
potrebno znanje angleščine. Prav in ,delavske telovadne organizacije
tako nismo mogli dobiti absolven- so nastopile skupno. — V Franciji ta, ki bi obvladal nemško in itali- so bile proslave mirne, zelo bučne jansko korespondenco. Posredova-1 Pa diie v Nemčiji.^-nje pa ni baš lahko delo, kajti vsi	*
vemo, da je za eno samo mesto češkoslovaška soomenica navala treba včasih nešteto intervencij in štiri glavne točke, po katerih bi priporočanj z vseh strani.	..............
naša pomota napačno tolmačila in zato to naše opravičilo.
Naše državne finance
V »Casu« je objavil naš znani I
Nadaljnjemu samoizobraževanju članstva so bili namenjeni jezikovni tečaji in uspela predavanja,
točnik lepo pregledno študijo o sami sebi strokovne knjige?	urpdništv0m naših liublianskih
naših državnih financah ki ie se- Vse to nase tedanje vzajemno uredništvom	asm	ljubljanskih
naših državnih linaneati, ki je se-	vzooiitelii	nam ne dnevnikov in pa »Trgovskega li-
daj izšla tudi v posebnem pona: deto ^ ua ™ vzgojitelji nam ne I ^ ^ takQ	^	objek_
tisu. Od 1. 1924./25., ko smo dobili ni01 e iz spomma.	I	.. noročali o naših nredavaniih
prvi zaključni roč™ drl gos^ Mi hočemo, da .» „a8 zavod na-
it fcS#I	—“S?“1 priprav- j
čsl. vlada zadostila zahtevam nem-Apeliram na vse navzoče, da o ške manjšine. 1. Čeprav je nemška vsakem prostem mestu opozore manjšina v šolstvu popolnoma sa-,, ,	1	.	,	,	turirana, saj ima toliko visokih sol
klubovp socialno sekcijo, ki bo ko češkoslovaška večina, se za skrbela, da pride po možnosti vsak nemško šolstvo ustanovi poseben lia Dravo mesto. Zal pa ie še vedno to lavtonomen vrhovni proslvetni
notnnnp n nr Trnovska ?vet- 2- z novim manjšinskim sta-nekaj ustanov, kot n. pr. g	tutom se pravice nemščine pove-
bolniška blagajna, Pokojninski za- čajo. 3. Nemci se bodo v enakem vod, Zbornica TOI, Mestna občina številu zaposlili v drž. uradih in itd., kjer se pri podeljevanju pro- ustanovah. Samo za generalni štab ...’ J .	' • „	„„	to ne velja. 4. Javna dela na nem-
stih mest ne ozira prvenstveno na	ozemlju	bodo dobile nemške
naše absolvente, marveč igrajo tvrdke in uporabljali se bodo nem-vlogo drugi momenti.	| ški delavci. — To stališče smatrata
Število članstva se je v teku tega francoska in angleška vlada za za-pozivnega leta zvišajo pa 237 vpi- feffi L.U? S? « sanih elanov in članic.	....
Da bi si klub oskrbel primerno
uaues uiuiamvr; i-iu w ».	- ,.	„.nMixno iTAonnSor I udeležencem moralno in gmotno
podaja Drago Potočnik podrobno Ju m •	^	p	g	[uspelega trgovskega plesa in član-
sliko o državnem gospodarstvu ter sk® Pokll!J®'
Leta 1922. so slušatelji II. let-
o vseh vrstah državnih izdatkov in dohodkov. Podan ie tudi pre-	,
gled vseh materialnih in perso- Jina> benk, Bajec in
. ~	i	I	Henm	liotanAUi	h	7.fl
stvu. Posebej pa še Trg. akade-
nal ni h izda tkov t er t ud i drž. pod- J™gi ustanovili zavedne, djaško
. ... .	,	-	j -i .	a	c	društvo	Klub	trgovskih	akademi
jetij in drz. denarnih zavodov, da|“‘“l ^	  f
imamo v študiji g. Potočnika v
nika: Poč, Golob, Lajovic, Toš, Ro-1	™	ravn'	dr- 1>irjcv, u za 8°-
Svetinova ter | stoljubnost..
Medtem je dospelo pozdravno pismo preds. Zbornice I. Jelačina, ki je bil osebno zadržan.
kov pod idejnim vodstvom prof.
1 UiaillV v OIUU1J1 gl A	■	Ojv	I	V	l
Iej^i^ dovršen pregled, ki ima	ra»«.	'	Albert	Sičevega	delavlli
tudi to prednost, da je jasen. Stu- T
Vzorno poročilo je podal tudi
mai	c u	računstva« in Franjo Siče-
d.ja bo zato posebno dobro sluzila I ^ >KojiBovodstva< nismo imeli -vsem javnim m gospmlarsk.n, ^ lavcem, katerim ne bo treba več
tajnik Trinker,
ki je navajal podatke o marlji-„	,	...	.	.	..	nxi1w|vosti	in	napredku	društva,	uspe
po raznih listih iskati podatkov. I	^okovnjalrov	v	poklicih.	lih	Predavan,iih,	sestarikith	akcijah
Delo g. Potočnika zasluži zato vse I	vo-/na m bila ak-
priznanje
| čsl. predloge dobrohotno sprejme.
Uradno sporočilo o konferenci
dotacijo za račun podpor, se je I francoskih in angleških ministrov ...	.	x- a- »• v Londonu pravi, da so potekala
obrnil pismeno na večja podjetja p^^tovanja v duhu popolnega
za prispevke. Ta akcija je zadovo- zaupanja. Ministri so razpravljali ljivo uspela.	p angleško-italijanskih pogajanjih
vr i v. i ut • -i „ v \ ter sta francoska ministra odobri-Namesto bolnega blagajnika Ku- angleško-italijanski sirarazum. šarja je podal bilanco g. Šenk. Angleška ministra pa sta izrekla Promet je znašal 58.361’50 din s svoje upanje, da bodo ugodno za-prebitkom U.199'30 din. Naivečii ključena tudi francosko-italijanska
dohodek so dole člononne in ple,	S)
Po jedinatem poročilu revizorja I pozornost so posvetili ministri Kavčiča so bila vsa poročila so- srednji Evropi ter je bil v tem glasno sprejeta in izglasovana raz- vprašanju dosežen popoln spora-
b v .	,,	__,	zum. Nato so ministri razpravljali
resnica vsemu odboru s polivalo. Q	na Daljnem vzhodu
K besedi so se oglasili vsi za- ter o bližnjem zasedanju Sveta stopniki organizacij. Med njimi je zveze narodov, še naprej pa se prvi pozdravil občni zbor podpr. bosta posvetovala generalna šta-
L, d .	V 'ba Francije m Vel. Britanije. Na
Združenja trgovcev in zastopnik podtagt prisrčne izmenjave misli se zveze R. Golob, zlasti tudi v imenu je ugotovilo, da vežejo kar naj-predsednikov S. Vidmarja in Me- tesnejše zveze Francijo in Vel. Bri-dena. Nato je v daljšem govoru tanijo in da je čim ožje sodelova-osvetlil vprašanje nameščanja pri	držav v korist ol>eh dizav
|w ta,Sapr“
Že v 24 urah
i	*	,	IVi	..	•	I	nikih.	ki	ie	obravnavala,	reso-
b&rva, pl««lra In I Sterle; carmistvo:	^	lucija kongresa dipl. ekonomistov
Lil | narmce Popovič; _ blagoznanstvo. L iomercfeiaHslov v Zagrebu ju-
kemično snal
obleke, klobuke [direktor plinarne ing. Bartel, ka-itd. Skrobl in ivetlolika arajee, orral nike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo
piuittiuv/	■	..	u	QQ7
sneje pa carinski kemični inženir | ni|8-| Dušan Kostič.
Po osnutku tega zakona gre prav Nekaj učnih knjig je izdal klub. I za revizijska dela ki bodo tako za Ne vseh, pač pa: prof. Sičevo Banč-1 oblasti kot za
tovarna J O S. R E I C H no knjigovodstvo, cariništvo in Ju- tivna. Klub je predlagal, da se pri
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul.»I vančičevo francosko fonetiko. Po- opisu dolžnosti
1	leg tega pa nešteto tiskovin za | oblascenih gospodarskih svetnikov
knjigovodstvo, trgovinstvo itd.
zbornici, vprašanje raznih škodlji-1 vih konkurenčnih tečajev, progra-
Ministrski predsednik Daladicr
je izjavil francoskim časnikarjem,
ma trg. akademije in smisla za da še nikdar niso bile vezi med
organizacijo. Za svoja odločna iz- Francijo in Vel. Britanijo tako
vnianin ie /el viharno odobravnnie tesn€ in sporazum med obema vajanja je zel viharno odobravanje. drzavama tako	sedaj.
Na njegovo pobudo je predsednik	.	.	.
tudi takoj predložil že pdpr.vlje-	dv£
ne tri resolucije:
jica francoskim ministrom slovesno
1. za zboljšanje pouka jezikov, večerjo v windsorskem gradu. Pri
večerji so servirali v zlatih poso-
2. za sprejemanje absolventov v dab
Ves svetovni tisk piše o london-| skem sporazumu med francoskimi
,	.	.i	I	in angleškimi državniki. Ceškoslo-
ukinitev abitunentskega vagki tisk je z rezultatom razgo-
Telelon it 22-72.
ali izrečno navede, katere po ob-
Zunanja trgovina
, Spomladi leta 1924. pa so Šolske stoječih zakonih obvezne revizije, oblasti prepovedale dijaštvu Trg. stalna nadzorovanja in upravlja-akademije članstvo pri tem klubu, nja imovin naj bi bila rezervirana ki se je zato preosnoval v absol- prvenstveno za poobl. gosp. svet-ventsko društvo in s tem se je nike, ali pa naj se ves dosedanji j i* ir 'o "vniafala v so-( spremenil tudi program društva, j način revizij ukine in predpiše za ^S^kem k£tofu m- Za razumevanje nadaljnjega de- vse gospodarske panoge nov način ikaznlce (iz novega kliringa) do lovanja Kluba pa je predvsem po- nadzorovanja, celotno ali deloma št. 13.007 z dne 22. januarja 1938. trebno ugotoviti tedanje gospodar- pridržan poobl. gosp. svetnikom. Izvoz Združenih držav Sev. Arne- gkg razmere krize	Poudarili smo nadalje, da bi bilo
Tako so ifvoStoU Tav Sem ' Tedaj se je začela naša borba za težišče poobl. gosp. svetnikov v iz-prvem tromesečju blaga za 712‘3 kruh in za priznanje s strani go- vajanju računske in knjigovodske milijona dolarjev, letos pa za 827‘7 spodarske javnosti. Oprijeli smo se revizije bilanc, v nadzorovanju te-milijona dolarjev. Uvoz pa je pa- ‘ organizacije in če nas je jav- kočih poslov, v reorganizaciji podel od 825'6 na 507 04, da se’ 3®	.	kratkem	razdobju	14	let	manjkljivo organiziranih ustanov
za 320 milijonov dolarjev v aktivno	h nagega kluba.	nih, sanacijskih in drugih nasve-
bilanco.	Toda	naše	delo še ni končano, tov. Iz tega sledi, da bi moral biti
nS^leSSm" p^em^trl- Še vedno čitamo v razpisih za poobl. gosp svetnik P^tveno S na iStočk, to je za 30 uradniška službena mesta tako revizor in knjigovodjainorgani točk več v primeri z indeksom v n pr celo mestne občine ljubljan- zator ter nazadnje finančni sveto
1- Rapidno je padla ameriška avto- jke:	^g^^td8”^0	bo naj bi^ tedaj Upoštevali tudi
rv“roSnanaVšaTjenS ^Mi ^Sno pSsUramo proti absolventi trg. akademij, ki imajo mo 690.250 voz, za 118.440 voz manj takim razpisom. Taki razpisi nas najmanj 10 let prakse v večjih kot lani. Proizvodnja Perniških ge _ zakaj V9a mestna pod- privatnih podjetjih ali ustanovah, avtomobilov je padla za 53%, to-	uradi	g	knjigovodstvom	1 in od tega najmanj 5 let na vodil-
vomin psi za, od/o.	us
službo pri raznih ustanovah in v samoupravah,
3. za	___________
tečaja.	I vorov zelo zadovoljen. Poljski listi
Po kratkem odmoru so se vršile I pišejo, da je dosegla francoska di-i o Kratkem	.	.	,	plomacija v Londonu velikanski
volitve, za katere je bUo pet prea- uspeh Manj zadovoljni so nemški logov. Sestavila se je lista iz vseli usti, ki pa vendar naglašajo da bi letnikov dosedanjih absolventov in mogel novi sporazum napetosti v ie bil izvolien z vsemi proti trem Evropi zmanjšati. Zelo zadovoljni 1J	Is sporazumom so ameriški listi,
ker sporazum dokazuje, da znajo
glasovom tale
novi odbor: predsednik: Janko Lajovic, prokurist;	,
podpredsednik: Trinker; tajnika: Polak in Erjavec; blagajnik: Kušar; odborniki: Podgornik, Pekoljeva,
tudi demokratične države braniti svoje stališče.
Angleška kraljeva dvojica obišče Pariz dne 28. junija. To je prvi oficialni obisk angleškega kralja v tujini, ki naj tudi na zunaj manifestira francosko-anglesko prijateljstvo.
Kraljevski sprejem pripravljajo
Dolničar, Zalta, Lapajne, Šmit, Hitlerju v Neaplju in Rimu. V ka Slamnik. Mj^diž ta MaguSar (ko-	Sžii
optiran zastopnik letošnjih absol- f^nk o predstavi Lohengrina, ki
ventov);
revizorja: Kompare in Kavčič;
jo bodo dali v Rimu. Orkester bo štel pri tej predstavi 300 godbeni-
razsodišče- škorleD Golob, La- kov, pevcev in statistov bo 2000, od razsocusce. bkeriep, » teh bo 100 na konjih, oder bo dolg
najnar.	_	130 metrov, grajski stolp na odru
Novi predsednik Lajovic je P° pa bo 40 m visok. Predstava bo na živahni debati o bodočem delova- prostem ter bo prostora za sto ti-niu in o pripravah za proslavo soč ljudi.
kluba zaključil ob 23.15	10	poslancev	madžarske	skrajne
151etmce kluba zaKij	desnice je odpotovalo z vednostjo
zborovanje, ki je pokazalo, aa v min dsednika Daxanyija v Rim, našem gospodarstvu, ze odločata	manjka	Madžarska	pri obi-
tudi nov rod in nova vzajemnost. | Sku HiUerja v Rimu.
LJUBLJANSKI BORZI
OČILO „ TRGOVSKEGA LISTA"
Devizno tržišče
Tendenca mlačna, promet din 7,891.156'56.
V primeri s predzadnjim tednom znaša porast deviznih zaključkov nad dva milijona dinarjev.
Celotni devizni promet je v aprilu dosegel vsoto 28.855 milijonov dinarjev, ki je za 1.766 milij. dinarjev manjša nego v mesecu marcu t. 1. in celo za 2.713 milij. dinarjev manj kot v marcu 1937.
Gibanje prometa v zadnjih dveh tednih v posameznih devizah kaže spodnja primerjava.
pred-
Devize:	zadnji	minuli
teden
(v6e v tisočih dinarjev) Amsterdam	58	2
Berlin	2489	5029	priv. khr.
Ourih	614	182
Din. deviza	256	113	avstr. pr. kk
Dunaj	553	1008	avstr. pr. ki.
London	1522	1324	priv. kli-r.
New York	334	214
Pariz	20	19
Praga	1	—
Trst	—	1
Narodna banka je še nadalje posredovala v Curihu in Londonu; intervencijski zaključki znašajo skupno din 160.000’—.
Nemška marka je bila ves minuli teden trgovana v privatnem kliringu na bazi din 14’40 do din 14’60, prav tako London, ki je notiral ves čas din 238’— samo za denar.
Avstrijski šiling pa je notiral:
25. aprila din 8-63—8 73
26. aprila din 8 61—8'7l
27. aprila din 8 60—8-70
28. aprila din 8-61—8"71
29. aprila din 8 61—8-71
V razdobju minulega borznega tedna so bile dosežene pri devizah tečajne razlike (v poenili):
Amsterdam — 0’50, Berlin — 1, Bruselj — 1*74, London — 0'10, New York - 2*49, Pariz + 2’09, Praga — 0’19 in Trst — 0'24. Cu-riti je ostal nespremenjen.
Devize s	primo	Povpr.	Pon.
Narodne	banke	din	din
Amsterdam	25.	IV.	2413-66	242826
29. IV. 241316 2427-76 Berlin	25.	IV.	1743-03	1756-91
29. IV. 1742-03 1755-91 Bruselj	25.	IV.	731-44	73651
29.	IV.	729-70	734-76
Curih	25.	IV.	99615	1003-52
29.	IV.	996-45	1003-52
London	25.	IV.	215-91	21797
29.	IV.	215-81	217-87
New York	25.	IV.	4302-25	4:138-57
29.	IV.	4299-76	4336-07
Pariz	25.	IV.	130-67	13211
29.	IV.	132-76	134-20
Praga	25.	IV.	150-93	152-04
29.	IV.	150-74	151-84
Tret	25.	IV.	227-44	230-52
29.	IV.	227-20	23028
Narodna banka je beležila večidel na bazi din 7.300’— za denar, din 7.400'— za blago, Trboveljska preinogokopna družba pa na bazi din 195’— do din 205'—, a konec minulega tedna za din 5'
višje.
Efektno tržišče
Za državne papirje čvrsta tendenca.
Položaj nespremenjen, tržišče brez zanimanja. V minulem tednu so državni efekti dosegli naslednje tečaje:
1938 din din 7%	inv. pos.	25.	IV.	98-— 100 —
29. IV. 99— 101-— 8%	Blair	25.	IV.	96 50	97-50
29. IV. 96-50 98— 7%	Blair	25.	IV.	92—	93—
29. IV. 92-— 93— 7% Seligman 25. IV. 100— 101— 29. IV. 99— 100— 4%	agr. obv.	25.	IV.	62-50	6350
29. IV. 62— 63—
4% drž. gar.
agr. obv.	25.	IV.	51-—	53—
29. IV. 51— 53— 6%	begi. obv.	25.	IV.	93—	94—
29. IV. 92-— 94— 6% obv. dali.	_
agrara	25.	IV.	92"—	93"—
29. IV. 92-- 93— 2'5% vojna škoda 25. IV. 480-— 482-— 29. IV. 480— 482—
Žitno tržišče
Tendenca izredno čvrsta.
Bistveno spremenjene so bile cene za pšenico, ki se je podražila kar za din 20’—, in za moko vseh vrst, katera je poskočila v ceni celo za din 35'— pri 100 kg. Pšenični debeli in drobni otrobi so notirali na koncu prejšnjega tedna za din 10'— više. Prav tako se je dvignila cena koruzi (za din 3'—) in ovsu (za din 8'50).
Na zadnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene:
Žito:
Koruza:
času primerno suha, s kvalitetno garancijo, Iranko nakladalna
postaja ................
Pšenica: juž. banatska, 77 kg, ‘2% primesi, zdrava, 6uha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, Iranko nakladalna postaja .... gor. bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja ..... Ječmen:
62 kg, 2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo pro-
din
din
108— 110
200-
205--
205'— 210"—
ti duplikatu, franko nakladalna postaja . 148— 150-— 63/64 kg, 2 %, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakl. postaja 155— 157-50 Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu	.	160-—	165-—
Mlevski izdelki:
Moka:	din	din
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 330— 335 — pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti	duplikatu	.	.	330—	335—
pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti	duplikatu	.	.	310—	315—
pšenična o, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu	.	.	290-—	295—
Otrobi: pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon (bačka postaja .	.	.	120—	125—
pšenični, drobni, v egal 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja .	.	.	110—	115—
Lesno tržišče
Tendenca še zelo mlačna.
V trgovini z orehovimi hlodi za izdelovanje furnirja je bilo lani zaradi velikih povpraševanj iz Nemčije izredno živahno; veliko tega dragocenega	blaga je bilo
spravljenega po raznih skladiščih in cene so se naglo dvignile. Ko-maj pa je bilo izvoženih nekaj partij orehovine, že je bila izdana naredba, da se sme to blago iz-
važati in prodajati le proti plačilu v zlati valuti. Povsem naravno, da so nemški odjemalci stornirali zaključke, dočim se je veliko tega plemenitega lesa skušalo porabiti doma za izdelovanje furnirja, katerega smo dosedaj stalno uvažali. In sreča v nesreči — uspela je ta produkcija tako zadovoljivo, da se morajo naši producenti že zanimati, kam bi s tem dragocenim izdelkom. Kot vedno, se nadejamo, da se nam posreči najti primerna tržišča tudi v inozemstvu, kjer bo mogoče uspešno plasirati naš orehov furnir.
Kupčija z Italijo še vedno počiva, ker so izostala obljubljena uvozna dovoljenja. Nasprotno pa je opažati nespremenjeno živahno trgovino oziroma izvoz lesa iz Ostmarke Iv Italijo. Torej zopet nikjer nobenih koristi za nas kljub naši nedavni trgovinski pogodbi. Kdaj se vendar zboljša položaj naše lesne trgovine?
Doma in po svetu
Nj. Vis. knez namestnik Pavle
je bil z ukazom kr. namestništva na predlog vojnega ministra .imenovan za divizijskega generala.
Dr. Anton Novačan je odložil svoj poslanski mandat ter bil nato imenovan za gen. konzula v Bariju. Na mesto dr. Novačana pride v skupščino Anton Rojina, posestnik iz Podgorja v slovenjgraškem okraju.
Na občnem zboru agencije Avale jer bil izvoljen za predsednika bivši poslanec Kobasica, za predsednika nadzornega odbora pa senator Smodej.
Delavci v arzenalu v Tivtu so napravili krasen čoln ter ga podarili Nj. Vel. kralju Petru II.
Z redom Belega orla IV. stopnje
je bil odlikovan upokojeni direktor srednje tehniške šole v Ljubljani Josip Reisner. čestitamo!
»Vojni list« objavlja uredbo o ustanovitvi instituta za državno obrambo. Naloga zavoda je, da se v naši vojski uporabljajo vse naj-novejše tehnične iznajdbe, člani
Obiščite
polttM	beog,cai$Use-fem
od 30. aprila do 9. maja 1938
Največja jugoslovanska revija domačih in inozemskih izdelkov * Najpopolnejša slika zadnjih tehničnih pridobitev v industriji ¥ Največja izbira * Obvestila daje
Upcat/a Btotyca{sUe%a sejma, Beofrcad
Poštni predal 538 * Telefon 28-526, 28-8-2
50% popust na železnicah in parnikih
Mogočna zdravilna moč narave
se Se posebno izraža v naravni
ROGAŠKI SLATINI
zavoda so oprošččeni vsake vojaške službe v miru in v vojni.
Pod pristojnost okrožnega sodišča v Murski Soboti bodo spadala sodišča v Murski Soboti, Dol. Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni.
Ime občine Jakobski dol v okraju Maribor levi breg se je spremenilo v ime Sv. Jakob v Slov. goricah.
Zastopnik znane ameriške filmske družbe Metro Goldwyn Mayer
je prišel v Jugoslavijo, da iz del jugoslovanskih pisateljev najde si-žeje za nove filmske drame.
Djura Jankovič, bivši minister za rudnike in gozdove, je bil v Berlinu sprejet od propagandnega ministra Gobbelsa.
Papež je odpotoval v svojo letno rezidenco Castel Gandolfo V
L
Proti nemških rasnim teorijam
je ostro nastopilo papeževo glasilo »Osservatore Roman
Platino so našli, kakor poročajo zagrebške »Novosti«, v vasi Du-bočec pri Bos. Brodu trije kmetje. Najdeno rudo so takoj poslali beograjski tehnični fakulteti, ki je ugotovila, da je v rudi poleg nekaj zlata, srebra in bakra zlasti še mnogo platine. Fakulteta je mnenja, da bi se izkoriščanje te rude zelo dobro obrestovalo.
Na letalski razstavi v Beogradu bo sodelovala tudi češkoslovaška.
Po zgledu Mehike je zdaj tudi Brazilija zasegla nafto. S posebnim odlokom je podržavila vse rafinerije in imenovala za kontrolo gospodarski svet.
Roosevelt je zahteval od zbornice 25,997.000 dolarjev izrednih kreditov za vojno mornarico.
Prva pomorska flotilja je priplula te dni v Moskvo po Volgi-nem kanalu. Sestavljena je iz štirih večjih in šestih malih motornih ladij.
S sovjetskih ladij, ki so zamrznile v Arktidi, se je letalcem posrečilo rešiti doslej 183 mož.
Država Chile bo najbrže izstopila iz Zveze narodov.
Veliko potniško letalo tipa Sa-voia-Marchetti, ki se je vračalo s poročnih svečanosti v Tirani, je v bližini Neaplja treščilo na tla. V letalu je bilo 19 potnikov. Italijanske oblasti niso objavile še nobene vesti o usodi potnikov. Ve se samo to, da je bil ubit albanski poslanik v Rimu Jafer Vila.
Zadnji potresi v Turčiji so razdejali okoli 4000 hiš.
Comm. inž. Jože Germ:
Gospodarski razvoj Novega mesta in okolice
(Nadaljevanje.)
Obrtniški stan
ogroža tudi tukaj kot povsod drugje na svetu konkurenca “T; Zato le položaj obrtniškega stanu mnogo slabsi. Nekatere obrti so že ogrožene v svojem obstanku, predvsem čevljarji, katerim konkurenca industrije čevljev uničuje njih eksistenco. Vendar so številčno še vedno ena od najštevilnejših obrti v Novem mestu. Presoja položaja obrtniškega stanu prehaja preko okvira te razprave. V splošnem lahko rečemo, da je položaj obrtnikov odvisen od položaja drugih prebivalcev, v našem primeru kmetov in državnih uradnikov, ker so ti največji odjemalci obrtniških izdelkov.
številčno so obrtniki takole razdeljeni po poedinih obrtih: mlinarjev in žagarjev 139, krojačev 104, čevljarjev 91, kovinarjev 88, mizarjev 63, mesarjev 32, ostalih 80, vsega 597 obrtnikov. Po svojem številu daleč prekašajo število trgovcev, po svojem vplivu pa jih težko dosegajo.
Gostinskih obratov je v srezu 208, od tega 8 hotelov in 40 gostiln s prenočiščem. V samem mestu je 33 gostilniških obratov, od tega 5 hotelov. Številke so razmeroma velike, če upoštevamo, da gre za vinoroden kraj. Na deželi so obrati zvezani s kmetijami, v mestih v večini z drugimi obrtnimi ali trgovinskimi obrati, n. pr. mesarijo, špecerijo itd.
V novomeškem srezu skoro popolnoma pogrešamo industrijo.
Obstoji nekaj manjših industrijskih podjetij. Omeniti je loicf .predvsem ^ktoarno, ki je bila ustanovljena leta 919. m si je zgradila vodno centralo ob izviru Temenice pri Prečni. Centrala ima silo 90 HP. Ker pa se je to kmalu pokazalo kot nezadostno za potrebe Novega mesta, je podjetje postavilo kalorično centralo pri kolodvoru s silo 60 HP. Letna poraba toka je okoli 300.000 kW. Zal pa kljub temu moč elektrarne ne zadošča potrebi, kar je velika ovira za industrijski razvoj mesta in okolice. Niti obstoječa niti nova podjetja ne morejo računati na priključitev k omrežju te elektrarne, če ne bo povečala ta svoje moči. Na tem se sedaj dela, tozadevni načrti so gotovi in predloženi pristojni oblasti v odobritev. Predvideno je zvečanje elektrarne na Temenici na 850 HP, torej na petkratno današnjo moč, kar bi problem električne gonilne sile trenutno rešilo. Vendar tudi to ne bi bilo zadostno, če se računa z večjim industrijskim razvojem mesta. V tej smeri bo ugodno vplivalo podaljšanje banovinskega voda do Novega mesta, kar je že v delu.
V zvezi z elektrarno >Novobor< so »Dolenj-skeopekarne« (Dolop), ustanovlj. 1.1984. pri Prečni. Podjetje je za naše razmere moderno urejeno. Zaposluje povprečno 45 delavcev. Produkcijska kapaciteta je 30.000 zidne in 8000 do 10.000 komadov strešne opeke dnevno. Pogon je električen in se sedaj izkorišča 70% kapacitete.
Razen tega je v zvezi s tem podjetjem tudi žaga pri kolodvoru v Novem mestu. Pogon je električen in žaga zaposluje 18 do 20 delavcev. Zaradi ugodnega položaja dobro obratuje.
V bližini kolodvora se je razvilo keramično podjetje »Keramika« d. z o. z., ki ga je ustanovil g. Jože Klemenčič leta 1922. Preje pečarija »Bratov Appe« je prešla leta 1909. v last g. J. Klemenčiča, ki je podjetje razširil in spremenil leta 1922. v družbo z omejeno zavezo. Pod njegovim odličnim strokovnim vodstvom je po-
stalo podjetje eno naših najboljših pečarskih podjetij. Surovina, šamotna glina, se nahaja na kraju samem. Glavni izdelek so prvovrstne peči, emajlirane ploščice za obkladanje zidov in podobni proizvodi. Razen tega se v zadnjih letih podjetje bavi z umetniško keramiko, pri čemer je doseglo lepe uspehe, tako da izdelki uspešno tekmujejo z istovrstnimi izdelki domačih in tujih tvrdk. Izdelujejo se vaze, cvetlični lonci, pepelniki, kipi, majo-like itd. Radi svoje solidnosti in prvovrstnosti svojih izdelkov je podjetje vzdržalo obrat tudi v letih najhujše krize. Kapaciteta tvornice znaša 1200 peči letno, izdeluje pa jih sedaj okoli 600, pri čemer zaposluje okoli 20 delavcev.
Takoj po prevratu smo dobili tudi prve poskuse v tekstilni industriji, ki so žal ostali osamljeni. Gg. Ivan Medic in Joško Povh sta ustanovila industrijo perila, ki se je radi dobre kvalitete svojih izdelkov dobro uvedla na jugoslovanskem trgu. Uspehi podjetja so bili tako odlični, da sta se družabnika ločila in g. Joško Povh je postavil posebno tvornico perila. Medtem ko se je industrija perila g. Medica obdržala tudi za časa krize in danes zaposluje okoli 100 delavk iz mesta in okolice, je nastop krize prisilil g. Povha, da je opustil izdelovanje perila in podjetje preuredil v predilnico, ki sedaj radi dobre konjunkture v predilni stroki polno obratuje.
Razen nekaterih malih podjetij, ki komaj presegajo obseg večjih obrtniških delavnic, je to vse, kar more Novo mesto pokazati v industriji.
Za razvoj Novega mesta je bilo po vojni največjega pomena stavbeno gibanje. Tu moremo zabeležiti največje podjetje, ki smo ga imeli dosedaj v Novem mestu. Bila je to
(Dalje prihodnjič.)
Štev. 48.
MMHMMMI
Razglas
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po čl. 11. naredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928, št. 14402/III., o legitimiranju trgovcev, industrij-cev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila, in o izdajanju legitimacij za trgovske potnike (Uradni list z dne 24. avgusta 1928, št. 289/81), da je izdala v razdobju nadaljnjih treh mesecev in sicer od 1. januarja do 31. marca 1938. naslednje nove legitimacije:
1. Mihajlovič Nikola J., Sremska Mitroviča — Tvornica hranil »Mirim«, družba z o. z., tovarna hranil, Maribor-Košaki.
2. Filipič Franc, Ljubljana — Božič Anton, tkalnica volnenih In bombažnih tkanin, Kranj -Primskovo.
3. Lavrič Kari, Slov, Konjice 54
— L. Laurich, tovarna usnja, Slov. Konjice.
4. Pečkaj Matko, Ljubljana —
— Franc Ksav. Souvan, trgovina z manufakturo na debelo in drobno, Ljubljana.
5. Pečar Franjo, Virje, Gradišče 584 — Franc Ksav. Souvan, trgovina z manufakturo na debelo in drobno, Ljubljana.
6. Rozman Štefan, Maribor — Adolf Fiihr, komisijska trgovina s pletilnimi stroji, kolesi, motornimi vozili in sličnimi izdelki, Ljubljana.
7. Zupan Vlado, Ljubljana — Jelačin & Komp., tovarna zamaškov, Ljubljana.
8. Male Tomo, Ljubljjana —• Tvor-nice Zlatorog, tovarna mila, sveč sode, pralnih praškov in tolšcenih izdelkov, Maribor.
9. Rosenfeld Anton, Ptuj — Tvor-nice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
10. Hain Robert, Zagreb — Tvornice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolšcenih izdelkov, Maribor.
11. Sherbes, Maks, Maribor — Tvornice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
12. Pejnovič Milan, Beograd — Tvornice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
13. Isajev Peter, Novi Sad — Tvornice Zlatorog, tvornice mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
14. Wirth Josip, Slov. Konjice — Tvornice Zlatorog, tvornice mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
15. Jug Avgust, Maribor — Tvornice Zlatorog, tvornice mila, sveč sode, pralnih praškov in tolšcenih izdelkov, Maribor.
16. Kunej Ferdinand, Celje — Tvornice Zlatorog, tvornice mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
17. Popovič Milutin, Split —Tvornice Zlatorog, tvornice mila, sveč sode, pralnih praškov in tolšcenih izdelkov, Maribor.
18. Vrenk Franc, Ljubljana — Ant. Krisper Coloniale, lastnik Verlič Josip, trgovina s špecerijskim, kolonialnim blagom in deželnimi pridelki, Ljubljana.
19. Ikovič Franc, Ljubljana — Ant. Krisper Coloniale, lastnik Verlič Josip, trgovina s špecerijskim, kolonialnim blagom in deželnimi pridelki, Ljubljana.
20. Rant Anton, Vič-Glince, cesta V/18 — Ant. Krisper Coloniale, lastnik Verlič Josip, trgovina s špecerijskim, kolonialnim blagom in deželnimi pridelki, Ljubljana.
21. žura Marjan, Novo mesto 37 — Ivan Medic, industrija perila Novo mesto.
22. Lenščak Anton, Ljubljana — Anton Krisper, veletrgovina z galanterijo, Ljubljana.
23. Joptes Ivo, Ljubljana — Ant. Krisper, veletrgovina z galanterijo, Ljubljana.
24. Tomšič Drago, Tacen pod šmarno goro — Ant. Krisper, veletrgovina z galanterijo, Ljubljana.
25. Toth Mirko, Zagreb — Tvornice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolšcenih izdelkov, Maribor.
26. Skušek Rudolf, Maribor — Iv. Samec, trgovina z galanterijo, Ljubljana.
27. Nosan Karl, Ljubljana — Iv. Samec, trgovina z galanterijo, Ljubljana.
28. Fodor Josip, Sušak — Ivan Samec, trgovina z galanterijo, Ljubljana.
29. Mošič Viktor, Maribor — Au-gust Ehrlich, vigogne predilnica tkalnica in tvornica vate, Maribor.
30. Umberger Anton, Ljubljana — Siegel & drug, družba z o. z. industrija platnenega, konop-nenega in bombažnega blaga, Ljubljana.
31. Jug Ivan, Ljubljana — Siegel & drug, družba z o. z., industrija platnenega, konopnene-ga in bombažnega blaga, Ljubljana.
32. Prohaska Fran, Maribor — »Unio«, družba z o. z., tovarna kemično - tehničnih izdelkov, Maribor.
33. Gutešo Marko, Zagreb — »Unio«, družba z o. z., tovarna kemično-tehničnih izdelkov, Maribor.
34. Amon Slavko, Ljubljana — »Tribuna« F. Batjel, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana.
35. Manojlovič Miloš, Novi Sad — »Unio«, družba z o. z., tovarna kemično-tehničnih izdelkov, Maribor.
36. Goldschmidt 2iga, Zagreb — Josip Cemažar, litografični zavod, Ljubljana..
37. Preatovi Ambrož, Novo mesto
— Ropač Andrej, izdelovanje pretočnih ogrevalnikov, Lesce.
38. Berdais Ludvik, Maribor — Dolenc Josip, trgovina z avtomobili, nadomestnimi deli in potrebščinami za avtomobile, Ljubljana.
39., Levinger Miliajlo, Novi Satd
— Prva kranjska tvornica pletenin in tkanin Dragotin Hribar, tvornica pletenin in tkanin, Ljubljana.
40. Kritzlcr Vilim, Novi Sad — Prva kranjska tvornica pletenin in tkanin Dragotin Hribar, tvornica pletenin in tkanin, Ljubljana.
41. Steiner Vilim I., Zagreb — »Elite«, družba z o. z., konfekcija, Ljubljana.
42. Kern Ivan, Ljubljana — Peter Šušteršič, trgovina z vinom, na debelo, Seničica p. Medvode.
43. Reich David, Varaždin — Re-mec-Co, tovarna upognjenega pohištva in lesna industrija, Duplica-Kamnik.
44. Kunschitz Avgust, Ljubljana —»Štora« d. d., tovarna zaves, št. Vid nad Ljubljano.
45. Eisman Adolf, Novi Sad — Medič-Zankl, družba z o. z., tvornice olja, fimeža, lakov in barv, Ljubljana.
46. Vreček Josip, Ilovka pri Kranju — Franc Rabič, trgovina z usnjem, čevlji in čevljarskimi potrebščinami, Šenčur pri Kranju.
47. Ožeg Franjo, Split — Pinter & Lenard, trgovina z železnino, Maribor.
48. Neumann Josip, Zagreb — Filip Burniller, D. Lobi naslj. i Slavko Tomljenovlč, tvornica palic in bičevnikov, Celje-Zagrad.
49. Neumann Dane, Zagreb — Filip Burniller, D. Lobi naslj. i Slavko Tomljenovič, tvornica palic in bičevnikov, Celje-Zagrad.
50. Pečelin Matevž ml., Žiri 79 — Matevž Pečelin, čevljarstvo, Žiri.
51. Ravnik Mihael, Ljubljana — »Rosija-Fonsier«, zavarovalnica in pozavarovalnica, Ljubljana.
52. Mandič Lazar, Beograd — Bratje Tuma, družba z o. z., izdelovanje papirnatih vrečic, Ljubljana-Moste.
53. Jovanovič Svetozar N., Novi Sad — Franc Krašovec, družba z o. z., strojno pletilstvo, šent Vid pri Stični.
54. Rus Slavko, Celje — Anton Lečnik, urarstvo, Celje,
55. Radišič Peter, Zagreb — Kolinska tovarna hranil d. d., Ljubljana.
56. Schonvvald Slavko, Banja Luka — Prva kranjska tvornica pletenin in tkanin Dragotin Hribar, tvornica pletenin in tkanin, Ljubljana.
57. Tomc Albin, Celje — Hacker in drug d. z o. z., prodaja in nakup galanterijskega blaga na debelo, Maribor.
58. Romih Ivan, Kraljevo — Produktivna čižmarska zadruga, r. z. z o. z., čevljarski in čiž-marski obrt, Žiri.
59. Rudi Franc, Maribor — »Unio« družba z o. z., tovarna kemično-tehničnih izdelkov, Maribor
60. Červenka Lucijan, Ljubljana
— Anton Lečnik, urarstvo, Celje.
61. Steinhof Ljudevit, Zagreb — »Jugobruna«, kranjske tekstilne tovarne, družba z o. z. tekstilne tovarne, Kranj.
62. Korče Ludvik Ljubljana — Gospodarska zveza r. z. z o. z., trgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom ter deželni, mi pridelki in žitom, Ljubljana,
63. Blau Jaša, Beograd — Bratje Tuma, družba z o. z., izdelovanje papirnatih vrečic, Ljub ljana-Moste.
64. Verčon Josip, Moste — Me dič-Zankl, družba z o. z., tvor-nica olja, firneža, lakov in barv, Ljubljana.
65. Kušar Sava, Zagorje ob Savi
— H. Suttner, radio oddelek, trgovina z radioaparati in njih deli, Ljubljana.
66.	Olič Milan, Split — D. Rakusch, veletrgovina z železnino, Celje.
67. Štern Milan, Zagreb — Viljem Brauns, tovarna anilinskih barv in kemičnih izdelkov, Celje.
68. Speglič Franc, Celje — Viljem Brauns, tovarna anilinskih barv in kemičnih izdelkov, Celje.
69. Kačvinski Adalbert, Beograd — Viljem Brauns, tovarna anilinskih barv in kemičnih izdelkov, Celje.
70. Krušič-Golup Josip, Celje — Viljem Brauns, tovarna anilinskih barv in kemičnih izdelkov, Celje.
71. Pajavnik Ivo, Celje — »Per-sil«, družba z o. z., industrija kemičnih izdelkov za pranje in čiščenje, Celje.
72. Balaž Andrej, Petrovgrad — »Ika«, družba z o. z., mehanična tovarna pletenin, nogavic in trikotaže, Kranj.
73. Ribič Franjo F., Beograd — Marija Tomažič, trgovina s pletilnimi stroji in potrebščinami, Maribor.
74. Iglič Avgust J., Ljubljana — »Indus«, družba z o. z., tovarna usnja in usnjatih izdelkov, Ljubljana.
75. Brknjač Ivan, Zagreb — Viljem Brauns, tovarna anilinskih barv in kemičnih izdelkov, Celje.
76. Klein Mavro, Zagreb — Titan d. d., tovarna železne in ključavničarske robe ,ter livarna, Kamnik
77. Kosanovič Miloš, Beograd — Tone Verbič, tovarna usnja, Vrhnika-Sap.
78. VVillenport Marjan, Ljubljana
— Anton Černe, graverstvo, Ljubljana.
79. Vass Edvard, Novi Sad — D. Rakusch, veletrgovina z železnino, Celje.
80. Vučina Rudolf, Šoštanj —Julka Praprotnik, trgovina z mešanim blagom, Domžale.
81. Kalčič Alojz, Ljubljana — Fran Ko. Lešnik, razpečeval^ nica Maggi-jevih izdelkov, Maribor.
82. Steiner Franjo, Zagreb — »Ju-gooeška« Jugoslovansko-češka tekstilna industrija, d. d., tekstilna industrija, Kranj.
83. Pirman Ivan, Ljubljana — Medič-Miklavc, tekstilna industrijska družba z o. z., tekstilna tovarna, Ljubljana.
84. Fideršek Otmar, Hajdina pri Ptuju — Ferdinand Stross, barvama in kemična čistilnica, trgovina z mešanim blagom, Ptuj.
85. Knezy Peter, Novi Sad — Titan d. d., tovarna železne in ključavničarske stroke ter livarna, Kamnik.
86. Leonov ing. Aleksij, Sarajevo
— Titan d. d. tovarna železne in ključavničarske robe ter livarna, Kamnik.
87. Klein Viktor, Split — Titan d. d., tovarna železne in ključavničarske robe ter livarna, Kamnik.
88. Muršič Mijo, Maribor — Franc Crobath, družba z o. z., industrija kemičnih izdelkov za pranje in čiščenje, Celje.
89. Zalokar Franc, Ljubljana Jugoslovanska Shell d. d. podružnica, trgovina z bencinom, petrolejem, nafto, asfaltom in mazivnimi olji, Ljubljana.
90. Wesiak Alojz, Maribor — »vrelca«, lastnik Karl Wesiak, trgovina s pohištvom, podobami preprogami in klavirji, Maribor.
91. Rojec Maks, Ljubljana — Kolinska tovarna hranil d. d., tovarna hranil, Ljubljana.
92. Kramer Leo, Ljubljana — Kolinska tovarna hranil d. d., tovarna hranil, Ljubljana.
93. Januš Viktor, Ljubljana Eligij Eber, krznarstvo, Ljubljana.
94. Kandič Milosav, Niš — Tvornica hranil »Mirim«, družba z o. z„ tovarna hranil, Maribor,
95. Kvas Frido, Trbovlje-Loke Radio-Doberleit, družba z o. z. trgovina z radio-aparati in njih pritiklinami, Ljubljana.
96. Premk Ivan, Lj ubij mia — Kolinska tovarna hranil d. d., tovarna hranil, Ljubljana.
97. Ivaniševič Pero, Split — Brumen & Thaler, družba z o. z. tekstilna tovarna, Škofja Loka,
98. Moor Viktor, Stožice pri Ljubljani — Potnik in drug, d. z o. z., izdelovanje sadnih sokov, marmelad ter destilacija esenc za likerje in sadnih arom, Ljubljana.
99. Košan Leo, Maribor — JugO' slovanska tovarna za izdelova nje Dr. Oetkerjevega pecilne ga praška, d. z o. z., izdelova nje pecilnega praska, Maribor,
100. Kopač Viljem, Žiri 34 — »Sora«, družba z o. z., ročno cev ljarstvo, Žiri.
101. Oblak Ivan, Dobračeva 91 — »Sora«, družba z o. z., ročno čevljarstvo, Žiri.
102. Abram ing. Gustav I., Beo grad — Ljudevit Mara, tovar-
na lakov d. d., tovarna lakov, Domžale.
103. Jankovič Milija, Leskovac — Ivan Medic, industrija perila, Novo mesto.
104. Narančič Gojko, Zenica __________
Ruška tekstilna industrija F. Vlach, tekstilna industrija! Maribor.
105. Friedrich Aleksander, Zagreb
— Thoma & Co., mehanična tvornica svilenih izdelkov, Maribor.
106. Belihar Mirko, Ljubljana — Belihar & Velepič, izdelovanje damske konfekcije in perila, Ljubljana.
107. Gradišnik Majda, Maribor — Ivanka Zupančič, trg. agentura, Maribor.
108. Vobnik Friderik, Maribor — Miloš Oset, trgovina s špecerijskim, kolonialnim in mešanim blagom ter deželnimi pridelki na debelo in drobno, Maribor.
109. Alkalay Kalmi Josip, Sarajevo
— Marko Rosner, trgovina z manufakturnim blagom, Maribor.
110. Groger Kurt, Celje — A. We-sten d. d., tovarna emajlirane, pocinkane in pokositrane posode, Celje
111. Gartner Vinko, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta V/11 — Bon-Bon, Josip Florjane, trgovina z mešanim blagom Ljubljana.
112. Ocepek Ivan, Stražišče 20 p Prevalje — Ignacij Urbanel, pilama, Prevalje.
113. Klingberg Franc, Split — Medič-Zankl, družba z o. z., tvornica olja, fimeža, lakov in barv, Ljubljana.
114. Osias Izrael, Sarajevo — Mariborska tekstilna tvornica, družba z o. z., tekstilna tvornica, Maribor.
115. Podobnikar Anton, Osredek
— Alojzij Ambrožič, trgovina z lesom, Gaber je
116. Levičnik Hinko, Ptuj — Franjo Lenart, tovarna z manufakturnim blagom in izdelovanje perila, Ptuj.
117. Schvvarz Vlado, Zagreb — »Jugobruna«, kranjske tekstilne tovarne, družba z o. z., tekstilne tovarne, Kranj.
118. Česnik Pavel, Ljubljana — »Tatra«, družba z o. z., tovarna trakov, Ljubljana.
119. Vrtovec Stanko, Maribor — Vilko Weixl & sinova, trgovina s papirjem in pisar, potrebščinami, knjigami, umetninami, muzikalijami in godali na debelo In drobno, Maribor.
120. Stropnik Josip, Varaždin — Kleindienst Herman in Posch Hubert, trgovina z mešanim blagom, Maribor.
121. Oeri Josip, Murska Sobota — Cvetič Janez, tvornica perila, Murska Sobota.
122. Sekler Arnold, Maribor — Mariborska tiskarna d. d., tiskamo - litografija, kamno-in offset-tisk ter knjigoveznica, Maribor.
123. Curi Vladimir, Zagreb — Thoma & Co, tovarna svilenih izdelkov, Maribor.
124. Pungartnik Milko, Ljubljana
— »Alko«, družba z o. z., izdelovanje in prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač, Ljubljana.
125. Škerget Matija, Kranj — Eo-ris Veselič, trgovina z mešanim blagom, Ormož.
126. Giovanelli Hermenegild, Zagreb — »Jugotekstil«, družba z o. z., trgovina in izdelovanje tekstilnega blaga, Maribor.
127. Jug Rudolf, Ljubljana — Anton Janežič, knjigoveštvo, to-karstvo, izdelovanje, usnjatega, galanterijskega in karto-nažnega blaga na tovarniški način, Ljubljana.
128. Suša Ivan, Ljubljana — Eme rik Zelenka, izdelovanje žganja, ruma, vinjaka in likerjev na tov. način, Ljubljana.
129. Obersnel Milenko, Ljubljana
— Bratje Tuma, družba z o. z, izdelovanje papirnatih vrečic, Ljubljana-Moste.
130. Haas Anton, Maribor — »Unio«, družba z o. z., tovarna kemično-tehničnih izdelkov, Maribor.
131. Volčanšek Viktor, Ljubljana —Karl Prelog, trgovina z volnenim blagom in galanterijo, Ljubljana.
132. Prokofljev Boris, Ljubljana — Založba »Hram«, Janežič Ciril, trgovina s knjigami, Ljubljana.
133. Novosel Stane, Ljubljana — Šalamun & Lampe, trgovina z manufakturo na veliko in malo, Ljubljana.
134. Prelog Anton, Celje — Lešnik Fran Ks., razpečevalnica Mag gijevih izdelkov, Maribor.
135. Frank Julijo, Zagreb — Rudolf Kolenc, usnjarna Recica v Sav. dol.
136. Jug Franc, Celje — »Lava« Gerkman Ludvik, tekstilna to-vama, Laško.
137. Kamenar Ivan, Kočevje 11 —
Commerce d. d., trgovina z manufakturo, Ljubljana.
138. Trebar Slavko, Ljubljana — Dolničar & Richter, tovarna voščenih in kemičnih izdelkov, Ljubljana.
139. Šidlovsky Nikola, Maribor — Tusnelda Soklič, izdelovanje in prodaja štampiljk in v to stroko spadajocin potrebščin, Maribor.
140. Svažič Ivan, Sevnica — Karol Zupanc, valjčni mlin in trgovina z moko, Sevnica.
141. Prah Leopold, Pristava 26 — Ed. Suppanz, družba z o. z., trgovina z deželnimi pridelki, Pristava.
142. Kumelj Alojz, Ljubljana — M. Tičar, družba z o. z., veletrgovina papirja, pisar., tehničnih in šolskih potrebščin, Ljubljana.
143. Zeman Zdenko, Ljubljana — »Adria«, družba z o. z., tovarna hranil in pražarna, Ljubljana.
144. Stipan Gjuro, Ogulin — Anton Černe, graverstvo, Ljubljana.
145. Benuč Franc, Trbovlje-Loke — Stanko Gerčar, trgovina z dvokolesi, motornimi kolesi in radio-aparati, Trbovlje.
146. Rženičnik Joško, Št. Vid pri Stični — Franc Krašovec, družba z o. z., strojno pletenje, Št. Vid pri Stični.
147. Završnik Alojzij, Ljubljana — Prva kranjska tvornica pletenin in tkanin, Dragotin Hribar, tvornica pletenin in tkanin, Ljubljana.
148. Urbas Ivo, Ljubljana — »Per-sil«, družba z o. z. industrija kemičnih izdelkov za pranje in čiščenje, Celje.
149. Mihevc Alojzij, Beograd — Motvoz in platno d. d., tovarna motvoza in platna, Grosuplje.
150. Čepin Jože, Celje — Tvornice Zlatorog, tovarna mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, JVIaribor.
151. Rebož Ladislav, Novi Sad — »Metka«, mehanična tkalnica, d. z o. z., mehanična tkalnica, Celje.
152. Mihevc Alojzij, Beograd — »Pekatete«, družba z o. z., tovarna testenin, Ljubljana'.
153. Pirker Karl, Studenci pri Mariboru — »Domovina« Hubert Maksimilijan, knjigama in papirnica, Celje.
154. Šiler Avgust, Ljubljana — Centralna vinarna d. d„ trgovina z vinom na debelo, Ljubljana.
155. Lešnjak Gvido, Ljubljana — Dragoner Julij, trgovina s kolonialnim blagom, južnim sadjem ter zelenjavo, Ljubljana.
156. Kaldor Sigmund, Novi Sad — »Štora« d. d., tovarna zaves, št. Vid nad Ljubljano.
157. Zajc Anton, Ljubljana — »Triumf«, podjetja za predelovanje in trgovino z industrijskimi proizvodi, družba z o. z., trgovina z ind. surovinami, kožami, usnjem, usnjatimi izdelki ter izdelovanje pletenin in vezalk, Ljubljana.
158. Strassberger Mirko, Maribor — Marko Rosner, trgovina z manufakturnim blagom Maribor.
159. Adamič Avgust, Ljubljana — »Pekatete«, družba z o. z., tovarna testenin, Ljubljana.
160. Rihar Anton, Mengeš — Zalokar Franjo, čevljarstvo in trgovina raznih usnjatih predmetov, Mengeš.
161. Huller Jakob, Beograd — Hacker in drug, družba z o. z„ prodaja in nakup galanterijskega blaga na debelo, Maribor.
162. Vrisk Viktor, Grosuplje — Motvoz in platno d. d., tovarna motvoza in platna, Grosuplje.
163. Winkle Norbert, Sevnica ob Savi — Kopitarna Winkle, tovarna kopit, Sevnica ob Savi.
164. Lenassi Julij, Ljubljana — »Staklo«, B. Tober, trgovina s steklom, št. Vid nad Ljubljano.
165. Samardžič Dragotin, Ljubljana — Dolenc Joško, graver, Ljubljana.
166. Pirc Friderik, Kranj -— »Ika«, družba z o. z., mehanična tovarna pletenin, nogavic in trikotaže, Kranj.
167. Božič Anton, Maribor — I. Hutter in drug, tvornica klo-tov, silkov in hlačevine, Maribor.
168. šlamberger Cvetko, Maribor
— Ludvik Kieser, trgovina s fotografskim materialom na drobno, Maribor.
169. šerban Konstantin, Ljubljana
— Demeter šerban, komisijska trgovina z manufakturo na debelo, Ljubljana.
170. Gjurin Dragotin, Ljubjljana
— Brata Moskovič, veletrgovina usnja, zaloga ribjega olja, degrasa in strojil, Ljubljana.
V Ljubljani dne 28. aprila 1938. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Predsednik:	Tajnik:
Ivan Jelačin s. r. Ivan Mohorič s. r.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega
lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani