UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo Udruienla Jugoslov. Uifteljstva. — Poverjeríátvo Ljubljana. V.e «piše, v oceni poslane knjige itd. ie pošiljati 1 samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša ▼ Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse poSiljatve je poSiljati fraoko. Učiteljski TovariS izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 40 — K pol leta . . . 20— „ četrt leta .... 10 — „ posamezna Številka po 80 vin. Za oznanila je plačati od enostolpoe petit-viste, če se tiska enkrat . . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ triki h t . . 50 „ za nadaljnja nvričenja od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema liitrljska tiskarna. Naročnino; reklamacije, t. j. vse administrativo« stvari, je poSiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljsk. TovariSa v LjubHam, Mestni trg št. 17/111. Poštni čekovni urad St. 11.197. Reklama rije so proste poštnine. Za reklamne notice, pojasnUa, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin za vsako peUt-vr«to. Priloge stanejo poleg poitnine še 45 K. Telefon uredništva itev. 312. Članstvo ljubljanskega PoverjeniStva 1 UJU ima s članarino tudi ie plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- | ročnine posebe plačevati. IREDENTAR: Iredenti stične razstave v naših šolah. Rim. 24. nov. 1920. Poslanec Sallvemini: »Če italijanska 'Zbornica sprejme Rapallsko ¡pogodbo z Jugoslavijo v današnji s«ji, ho udejstvila s tem program Italijanskega iredeintizina do septembra 1914.« Ljubljana, 1. dec. 1920. Zanesimo več narodneea duha in dr-žavneea čuta za uiedinieiio in neodrešeno domovino v naše šole! Poslužuimo se vseh sredstev, ki so nam na raznoiae© nri tem delu. Naša šola nai zadiše narodno in državno in narod bo zadihal narodno in državno Z nk>: m izvršen bo preporod v dušah našetra naroda ki ne bo več ustvairial tal za avstri-iakantstvo in orotidržavno agitacijo brezvestnih brezdomovincev v našem narodu. In ko bo narod vzliubil svoio domovino. bo sam izločil izvržke rodu iz sebe sam bo nametal brezvestne huiiskače 7 vodilnih mest. na katera so se no Dre-vratu vtihotapili. Veruiemo v čisto In zdravo iedro našeea naroda, zato veruiemo v bodočnost naše države! Ne strašimo se žrtev in zavedaimo se da smo stvariteliii državne diuše v narodu. ki bo edina dala državi zdravo in trdno živlienie! Italiianski narod Droslavlia može kd so mu ustvarjali narodne orcierame: on !'m sledi, zato iim mora slediti tudi dr-žavaN— in to ie. kar ie Driineslo zmatro Ita-llii v Santi Mareheriti: ni zmaeala država in niena moč. amoak volia naroda. Vzeola taroda ie zmaeala. karti ko se le italiianski voiak ustavil Dri Loeatcu. ie rekel: »Ho tu sem — so mi rekli — seio ideio pridobil nebrai Garibaldincev: Mazzini si ie pri dobil nebroi Mazziniiancev. Avstriia ie bila nrenoiena ž niimi ob Jadranu! In emaeala ie ideia uiediniene Italiie: zmaeala ie ideia osvoboditve neodrešene zemlie — iredente. Zmaeal ie Garibaldi- LISTEK. ALBIN LAJOVIC: Jan Amos Komensky. Masaryk: »V naši zgodovini ne poznam dražjih Imen kot Hus, Hd-čicky, Komensky.« Bratski češiki narod ie posvetil celi mesec november Droslavam 250 letnice smrti svoieea naivečietra sina-oedaeoea •iana Amosa. Komenskeea. ki le umrl dne '5. nov. J670. v Naardenu. kier so ea 22. n,?v. 1670. položili k večnemu počitku. Iz čeških strokovnih učiteljskih listov Dojemam. kako na široki nodlaei ie bila Zasnovano slavile soominskeea dne. Celo ,eto. da. že od 1. 1913. se ie DrtDravIialo in delalo na to da osvoboiena domovina kar ■ ni>;dostomeiše uro slavi obsmrtmeo svoieea °a>večiega sina da svobodna domovina z 0diD:rtiim rokami soreime v svate naročie "eea. izgnanca ki se ie 42 let svoieea ?>vlienia potikal no tuiini. hrepeneč in Krvaveč za srečnejšo vlast. Četrttisoč- lev nmcrram uiedinienia in Mazziniiev ire-dentistični oroemm. In kako Droslavliaio Italijani praznik narodnega uiedinienia. Citaite Macheriev »Rim«: vse diše narodno in svečano na ta dan po ulicah v Italiii. Rim ie samo naroden ta dan vse druco ie nozablieno. Ta nroslava ni samo oficiielna no cerkvah ln šolah amoak ves narod se soutleležuie teea slaviia. vsak noedinec hoče dati duška narodnemu čustvu — in med narodnimi zastavami. šolah Da nrinravlia tla za to iavno delo In narodno živlienie — uoitelistvo. Pole? teea da so berila dobro onre rumena z opisi iredenti stičp: h kralev. da poii v šoli učitelistvo iredento na nodlaei beril in nesmi Dni oouku skrbi tudi za 'Voolni-lev zbirke učil z vsemi učili, ki nai vzbujalo naroden, državen in iredentističen čut ter eovi navdušenje za narodna vpra-šania. Pri sestavlianiu zbirke iredentističnih učil Dusti učitelistvo tekmovati v zbiranju v prvi vrsti otroke. Zbirko iredente Da iz.stavl na naivid-neiši) steno v šoli da io ooazule in se na-vdušme ob niei lahko vsak otrok. Nekatere naše šole so si že do pre-vratu ob italiianski okunaciii naoravile leno zbirko iredentističnih propagandnih ufil. ter. so zbirko leno uredile: V sredini zemlievid naše nove uledi-niene države z očrtanimi meiarni naše neodrešene zemlie. Nad zemljevidom sike naše dinastiie in nad niimi oovečan grb naše nove države simbol združitve Srbov. Hrvatov in Slovencev, v katerem znatnemu bodo skuono odrešili neodrešeno ozemlie in neodrešene brate ter si osvojili moč na Jadranu. Nad grbom male narodne zastavice Srbov, Hrvatov in Slovencev. ob strani večia državna zastava in zastava naše Dlovbe ki nam osvoii svetovno treoviino ootom Jadrana. Notranie močna država z močnim državotvornim elementom ie predpogoj vnaijii sili: Drugi oddelki zbirke so: Zemlievidi: Velik etnografčen zem!iev:d nam Drinadaiočeea ozemlia krotr naše države: nodrobni detajlni etno-erafični zemlieVrji nosameznih ozemelj. Koroške itd.: zemlie vid. ki nam kaže zeo-Hovinski razvoi razkosania naše zemlie: etnoerafični zemlievidi Trsta in Reke Dred italiiansko zasedbo: zemljevid ki nam kaže trosoodarsko važnost neodrešene^a ozemlia za nas. eozdovi rudniki itd.: zemlievid. ki nam kaže z Jugoslovani na-selieno ozemle v preteklih dobah zgodovine: ?raf:čni izdelki in skice, ki nam do-iasnuieio ta vprašan;a. nam kažeio zeodo-vino naše narodne sužnosti in hreoenenie do Donolni narodni osvoboditvi in nam nredstavliaio naš vnanii narodni Droeram. Grbi neodrešenih kraie"v: Grbe neodrešeirh kraiev in mest izdelaio na višie oreaniz. šolah lahkovnovečani obliki učenci s Doinoc:io uatelistva. Ta zbirka vsebuie erbe Goriške. Istre. Koroške. Trsta Reke Zadra Gorice (mesta). Postojne. Idriie Celovca. Beliaka itd. Grba so simbolična slika, 'ki io mora otrok Doznati in ki mu Dredstavlia rekai konkretneea v vnaniem narodnostnem boiu ter tega sredstva ni Dodcenievati. letia ie moral čakati nieeov odporni in nezlomliivi duh na dobo. ki io ie nieeov častilec Leibnitz nrorokoval: »Pride čas. ko bodo Dlemenite duše blasrrovale tebe. o Komenskv. za to. kar si storil, uoal in želel.« Po vsei Dravici se štelemo lahko srečne da nam ie bilo dodeljeno živeti v času. ko ie zahodno slovanstvo vrelo raz sebe železne vezi habsburških tiranov, ko se DriDravlia. da obračuna tudi z ono nx>č-;o. ki nas še danes, žaliboe. duševno za-sužniuie. V tej oornembni dobi slave Cehi svoreca Draučitelia. slave nietra v svobodi, ki io ie on videl v duhu. da mora Driti. Ne bom se SDuščal v Dodrubnosti in razelablianie nissrovih del. Nobenemu delu našeea naroda ni Komenskv boli ooznan. kot ravno nam učiteliem. toda tudi to. kar smo mi slišali o niem na učiteljišču in kar vemo o niem danes ni dosti več kot samo maihen drobec, ki nikakor in nikoear to moram Driznati >12 sramoto nas vseh. ne unravičuie trditi: »Poznam Komenske-vra!« V enem mesecu, ki ie odmenien Ko-mensketnu na učiteliišču. ni moeoče seznaniti se z možem ki ie v svoiiem tridesetem letu začel Dišati »Labirint sveta«. ! čez dvaiset let »Paneeersiio« in v 77. letu nanisal »Jedino notrebno.« »ODazui in vnrašui!« nam kliče takoi v začetku »Labirinta« in oožene na delo razum in čutila, hoteč naoraviti iz človeka »oodobo bož-io« z razsvetljenim razumom. Dlemenitim čustvom in trdno nravno volio. Na teh te-meliih ie v resnici sročel novi svet huma-r.itete. on sam oa ie b'I Drvi in naivzor-neiši obč^n noveca sveta. Moč in Dlodo-vitost niecovih idei ie Drema?ala čas in ni zaDadla Dozablieniu. Padla le na rodovitna tla in blaži dalie in dalie ves kulturni svet. Duh Komenskeea si ie Drlboril za-unan'e oriznanie in liubezen dobrih. Dle-menitih Hudi in ima še stalno čudežno moč in silo. da boliša in blaži one. ki ea časte in iznolniuieio. Kdo ored niim in kdo za niim ie kedai tako iasno in odločno do-vodal. da edino enotna in naiširša izobrazba ozdravi nedostatke nanake ln mržnio med Mudmii kdo se ie toilko trudil za re-lormo šole in vz^oie. za dioseeo obče znanosti ali Dansofiie. ki nai bii osvetila in uiedinila vse narode sveta? Reformistič-ni nauki Komenske^a so tako vzvišeni in še danes tako vzorni da vDlivaio na nas DODolnoma sveže in blažilno. nauče nas eotovo vsai malo sebekritike. morda celo Zastave neodrešenih dežel in m e s t: To zbirko izDooolniuieio zastave neodrešenh dežel in mest. za katerih nabavo nai otroci sami doDtiineso sredstva šoli. in ki nai se z uDrlzoritviio oosebne šolske slovesnosti izvesiio. da se mladiina navduši za narodne zbirke in se v niel vzbudi čut sooštovania do niih. Slike neodre-šenih kraiev: ie iasneišo sliko nai daio otroku slike naših neodrešenih kraiev: Trst. Reka. Zader. Gorica, Postaina Idriia, Celovec. Beliak. Postainska iama. GosDosvetskl stol. Usto-iičenie koroških voivod i. t. d. Slike narodnih noš: Istotako so velike važnosti slike narodnih noš katere bi tvorile nestro zbirko v razstavi naše iredente in bi našle Dosnemanie na naših naiodnih odrih. Slike mož ki so oredsta-v i t e 1 i i narodne ideie: Slike mož. ki so si nridobili zaslue za ustvaritev in razširienie narodnih nro^ramav: slike narodnih heroiev. ki so žrtvovali živlienie nri kakem izrazito velikonacionalnem činu: simbolične slike niih deianla in izstavitev kiDOv. če so izšli. Slike heroiev in snomeuikov onih ki so živlienie žrtvovali izključno za ustvaritev Dolitične Jueosla-vi;e: rte onih ki so se borili v avstriiski vaisk;. amDak niih. ki so se borih DrotS Avstrili in so dezertirali ter tveeali žrv-lienie za veliko ideio ustanovitve Jueo-slovanske države in osvoboditve naroda izood iarnta narodne sužnosti. Gesla, letnice in zgodovinski reki: Vmesna Drosta mesta izDODolniuieio vsDodbuievaina vesla, zgodovinske letnice ki nas soominiaio na naše dolžnosti in zeodovinski reki. kar nas v«oodbuia in nam kaže Dot našeea dela za bodočnost. Razglednice: Razglednica 1e naiboliše sredstvo za iredentistično oro-caeando in se da vso dosedai navedeno DroDa^ando širiti na naibolšši način ootom razglednic. Da bi se le našlo dovoli sodelavcev ki bi izdelovali skice ln daiali ideie in tniciiativo ter dovoli založnikov, k' bi imeli smisel za založbo. Zbirka bi tvorila: Razelednice vseh neodrešenih mest. treov in vasi ter niih znameirtosti. i skromnosti. Le nrimeriaimo svote nazore z nieeovimi a nri tem pomislimo, da le med nami učiteliS mnoeo takih ki hočejo, stari iVomai 25—30 let v svoii neizkušenosti neznanki, naliti do vrha s tuio. ne-nrebavlieno učenostk) eesli frazami in nroerami reformirati ves obstoječi svet. Res šolska osnova ie zastarela, treba k) ie Drennvit' v smislu Komenske^a. ki ve-11'mer Doudaiia delovno šolo. Današnja šola ie taka da oozahi otrok ob vstoiou v nio delati i>n rntisUti. a začne se učiti. Ko-menski oa hoče. da delai in misli otrok dalie. da ^ai se tvorno izobrazufe in ¡zdo-nolniuie uči nai se iz živlienia za živlienie. Četrifsočletnico smrti velikana Ko-menskepa slave Čehi in ž niimi vsi kulturni narodi. Da ea oroslave dostoino. so se nrinravliali več mesecev, da. leta. Ves narod brez razlike stanu ie oroslavil sdo-min oraučitelia svoieea. Slavili so ea privrženci univerzalneea iezika kot Drvega elasnika mednarodneea umetneea lez:ka. ^iavili so v* Slovaki in Cehi kot Slovaka in Čeha-človeka. Politiki so se mu noklo-n;li kot nrvemu. ki ie pretresal narodno eosnodarstvo. Delavci so nroslavili v niem ur veva- soc'ioloea ki ie nanisal »Liste v - Jredentšstične razglednice, ki služilo za m >oaf ando z zemljevidi grbi neodre-šenh kraiev zastavami neodrešenih mest in dežel, alegorične in simbolične slike uiedinienia neodrešenega ozemlia z Jugoslavia j. t d. S o i s i i n o e s m i ki se nanašalo na neodrešeno ozemlie ter zgodovinske oroklamacite. Statistični d o d a t k i. ki upra-v-čuieio naše zahteve. To ie delo ki ga zmore vsaka učiteljica a vendar ie veliko državno delo. če gj» razširimo v vsako Šolo: V tem znamenit bomo zmagali! Draeotin Kveder: Odgovor A. Koorivcu na njegove kritične misli o moii studili: Svetovno naziranje in naša stanovska organizacija. (Dalie.) V. Dalie tudi moie mnenie. da le SIJ5 del vseobče voiskuioče cerkve ni tako | popclnr.ma napačno, kakor se Tebi dozdeva aragi tovariš V točk' 231 Vel. katekiz. stoii med drugim: »Vernki na zemlii ah vojskujoča cerkev«, torei so vsekakor verniki na zemlii vojskujoča cerkev. Jasno le. da bi se morali vojskovati v prvi vrsti ali edino le za lastno etično- religiiozno iz-pooolnievanie s samim seboi oroti zlu. na znotrai. duševno. Ali vidimo, da se voiskuielo v mnogo večii meri na zunaj. Ako je oa treba, da se voiskuieio tudi na zunal. potem ie vsekakor bolie in usoešeniše. da vodijo borbo organizirani v politično stranko, kakor n pr. pri nas v stranko SLS. — Mislim dalie da so pri nas v politično stranko SLS organizirani verniki v večii meri piedstavniki vojskujoče cerkve suloh nego oni. ki niso pristaši takozvane klei 'kalne stranke, in večinoma politično orgamVrani v nasprotnih strankah. Ako šf. pomislimo, da ta drugi del vernikov predstavlia pravzaprav neverujoči element vernikov potem ta okolnost le podpira moio trd:tev. da ie politična stranka SLS del vseobče voiskuioče cerkve. Voiskuioča cerkev se torei bori na znotrai in zunai prevladuje pa. kakor lahko vsak čas konst a tiramo. boi na zunai. Ta borba na zunai se vodi v glavnem: 1. za vseobče pripoznanje resničnosti dogem in tez po sebi. 2. za splošno priooznanie. da so ravno te teze in nauki naivažneiše In edino pravilne relioiiozne ideie ki lih ie človeštvo zmožno misliti, in da so edino le one zmožne zadoščati prirodni religiiozni potrebe vsakega človeka. 3.) za politično moč in oblast cerkve, odnosno njene hierarhije v državi, da cerkev more uveHaviti svoi bistveni interes glede verovanja na svoie nauke proti vsakomur s prosto zanovedlio. Da vodi ta boi na zunai večinoma hierarhija sama. ie vendar iasno. Ravno ta boi na zunai pa nazivlieio tisti katoliki, ki so v nasnrotne. to ie na bistvenem Interesu cerkve desintejesirane strake organiziran'. z besedo »klerikalizem«. Ni voiskuioča cerkev oo sebi že klerikalizem tudi SLS kot oolitččna stranka ni klerikalizem. Pač na lahko smatramo politično stranko SLS kot produkt in sredstvo kle-rikahzma. to ie boja voiskuioče cerkve na zunai za svoie ideine interese. Da tudi i za politično moč v varovanje idejnih in- | teresov in za gmotna sredstva, ki so za j boi potrebna. Vzrok za ta bol ie iskati v j svx>istvu trditev dogem in naukov, po koje«ri vzbuiaio odpor in desinteresiiranost pri veliki množici liudi, ker iim po lastni razsodnosti te trditve in nauki ne morejo poslužiti v izmirienie priroienega reMgi-loznega interesa. Taki ljudje so v istini neverujoči neverniki v katoliškem smislu. Drugače si stvari ne morem tolmačiti, prijateii kvečjemu, da se postavim na ce.kveno stališče in trdim. da. v katoliškem smislu, neverujoči liudie nimajo prl-rodne religiozne potrebe. Glede inteligentnega človeka, ki se iasno zaveda svoie smrtnosti ie oa to težko umeti. — Tako sem mislil tudi. ko sem napisal svo-io razpravo, torei nisem ničesar istovetil. VI. Definiciia katoliške cerkve po kardinalu Beljamina se popolnoma ujema s točko 1^4. vel. katekizma. Iz te definicije ie iasno. da ie. — sociiološko znanstveno — cerkev sociialna tvorba z idejnim in obrednim skupn in interesom. Idejni skupni interes tvoriio izvestne ideie (trditve), ki nai služilo udruženirn 'kot rejegiiozne ideie v izmirienie religiiozne težnje, ki ie vsakomur prh oiena. To funkciio oa moreio izvrševati te ideie le tedai. ako vsak ud brezpogojno veruje, da so nad vse resnične Vsakdo ie torei dolžan, da iih vse ima za golo resn;co. (Točka 226. vel. kat.). Zbrane so vse te ideie in teze v dogmatiki Iz teh -idei in trd':tev slediio prirodno obredi (kult) cerkve. Ta ie v praksi za izmiriemie transcendentalnega interesa večine verujočih udov morda še večjega pomena. nego brezpogojno verovanje na ideie (dogme). Cerkvi lastni namen, kakor ga Ti navaiaš oa vsebuie še izvestne trditve o obredih in izvestno dogmo, katero ie treba nred vsem za resnico imeti brezoo-goiino verovati inače nima smisla. Treba, z drugimi besedami da vsak v istini ve-ruie na omemeno duševno individuelno večno srečo na onem s^etu. In na o n i posmrtni svet takega bistva. Za vse v cerkvenem smislu neverujoče liudi. ki po večini tudi nimajo noben.ega hrepenenja po osebni večni sreči na onem svetu nima navedeni, cerkvi lastni namen nikakega smisla. Tudi sooiiološka znanost vsled tega ne more operirati s tem namenom. Ravno zaradi ieea pa bistveni interes cerkve ne more bit; nič drugega, nego brezpogojno verovanie v ideie. trditve in obrede, ki nai služile vernikom v izmirienie in udovolieniie religiiozne potrebe. Le z zasledovanieoi tega bistvenega interesa zadobi 1. namen, ki ga navajaš, smisel 2. se ohranilo ideie sposobne in kult potreben za izmirienie priroiene religiiozne potrebe udov 'n 3. se ohrani s tem cerkev sama. Zato tudi prva točka v poglavju o veri v katekizmu ni nič drugega nego oo-Mudna formula bistvenega interesa cerr kve. Namena, ki ga navaiaš. nikakor torei ne moremo postaviti orj razmotrlvantu predmeta moie razprave namesto tega bistvenega interesa cerkve. VIL Vedno oa eksistiraio in vznikaio soci-ialne tvorbe posebno pa razna stanovska ! udružemia ki so. glede zasledovanja svo- | f':h ciliev na bistvenem interesu cerkve i že orogramatično- desinteresiraue. Desin- j teresirane na so no svojem programu. ker . zasledujejo cilie. k oo svoii naravi nimajo nč skupnega z bistvenim interesom cer- i kve. in zahtevaio za udružene člane realizacijo izključno na tem svetu. Vendar cerkev zahteva tudi v takem slučaju odločno. :rez borbe in sile nikakor ne da doseči, odnosno sni oh ne. Zato vidimo cerkev vedno voiskuiočo za svoi bistven interes oroti vsakemu sociialnemu stvoru, ki mu e cerkveni interes izven programa in ki cilie svoiega programa noče podrelevati bistvenemu interesu cerkve, ker le spram ijemu des-nteresiran. No. ako pa ni treba, .ta se zdi sploh kotnu ta ooložai voisku-:iiče cerkve tragičen, mi ie na vse zadnie tudi vse eno (Dalie prihodnjič.) caaaasaaaaaonaaaaaaaDaacaaaaaDisa Vsak Jugoslovan mora biti član „Jugoslovanske Matice!" aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaanaaaaa dj TIT. GRCAR: Kmetijsko nadaljevalni tečaj. Ze par tovarišev mi je omenilo ustno ali pismeno, da sem jaz inspirator onega članka v „Tovarišu", ki je kritiziral hrano in potnino v let. kmet. nad. tečaju na Grmu. Nisem pisal onega članka in se povsem tudi ne strinjam z njim. Mnogo se je govorilo o tem tečaju na zborovanjih okr. učit. društev toda javnosti ni znanega ničesar natančnega. Kmetijski tečaj, ki bi moral na podlagi razpisa trajati 5 tednov, se je skrčil na 4 in namesto določeno število 20 udeležencev. je bilo sprejetih le 16. Gospodje. ki so v tem določevali, niso znali izračunati preje, da znesek baje 20.000 K nt bo zadostoval za prvotno določeno število in čas. Udeleženci smo bili tako nesrečno izbrani iz števila prosilcev, da je bila podana snov nekaterim stara preizkušena znanka, zopet drugim novost. Že v tem je bilo zgrešeno. nebesa« i. d. Demokrati so blagovali v ! niem naileoši vzor orooagatoria enake ! Izobrazbe za vse. Pacifisti so našli v niem ! svoiega prvega oredboievnika In glasnika 5 modernihJdei. Sokolstvo ga ie proslavilo i kot orvoboritelia sistematične telesne vzgoie. Komenskv t'e orvi poudarjal pomen telovadnih iger. Češka žena ie prvič od niega slišala besede oo ravnopravnostl v izobrazbi in življenju. Mladina ie izluš-č:la iz niega svoi vzor idealnega diiaka. i Glavno delo proslave pa so nosili na 1 svojih ramah oni. ki jim je Komensky najbližji, to je učitelji ljudskih, meščanskih, srednjih, in visokih šol. Ni je vasi, kjer je šola, da bi ne bilo javnega predavanja za ljudstvo v pomenu Komenskega. ni ga trga. kaj li mesta, kjer ne bi bilo slavnostne akademije v proslavo velikana Jana. Za govornike so skrbele vse-učiliške stolice. ki so priredile proti neznatni odškodnini teden dni trajajoče in-sorinativne tečaie za izobrazbo liudskih govornikov. Krono slave pa si ie postavilo moravsko učiteljstvo, ki ie izdalo vsa dela Jana Amosa Komenskega v lični izdaji za 125 Kč. To je gotovo vsota, ki io polagoma zmore vsak učitelj. Dalie ie izdalo češko učiteljstvo množico drobnih knjižic o Komenskem,' namenjenih mlade-ži vseh starosti, kjer na lahek način obravnavajo glavni pomen učitelja vseh narodov, kjer vzbujajo ljubezen do domovine s svetlim, ogrevajočim vzorom Jana. V Amsterdamu je prisostvoval položitvi temeljnega kamna za Komenskega pomnik dr. Fr. Drtina, ki je na vseh ho-landskih univerzah predaval o največjem sinu svoje slavne domovine. Poslušajmo opomine in nasvete, ki nam jih daje Komensky, ne iščimo vedno drugih, novih, ne plazimo se neprestano od daleč za drugimi, posebno pa ne hodimo vedno in vedno po vzore samo k — Nemcem. Vzemimo v roko to. kar nam ie dal Komensky in stremimo, da stvori-mo novo. popolnoma češko slovansko šolo! poživlja češke in vse slovanske učitelje češki tovariš Ulehla. Povedal je kremenito resnico, ki jo moramo tudi mi Slovenci in Jugoslovani vpoštevati. Tudi nam je vzrastla ista naloga, vstvariti moramo slovensko-jugoslovansko šolo, prosto dunajskega in rimskega in kterega- koli druzega vpliva. Vzor nam naj bo tudi ; slovanski pedagog Komensky. ki nam j iasno in radostno kliče, da obrnimo vso j svojo pozornost na to, kar že imamo v j narodu samem. To je pa zopet naloga nas učiteljev, ki naj s šolo' preporajamo narod in svet. kakor nas uči Komensky. Poglejmo v se! Tudi nam veleva vest in srce. da počastimo spomin praučitelja j tako, kakor se spodobi. Čast izkazujemo komu pa le na ta način, da ga skušamo j kar najbolje spoznati, zato sklenimo. da v i bodočem letu predelamo vsaj eno njego- j \ o delo toda ne preko nemščine kot ie bilo do včeraj v navadi, temveč v njegovem narodnem jeziku v češčini. ki se jo vsak lahko mimogrede nauči. Zaključim z besedami velikega pedagoga samega: „Konečno vas zaklinjam, skrbite, da prestanejo šole premlevati, a začno dokazovati, da prestanejo le govor gojiti, a začno opazovati; da konečno prenehajo verovati, a začno vedeti." — „Šola bo delavnica človečnosti, vodila bo človeka k cilju, da bo modrega duha, spreten v dejanjih in pobožen v srcu. K izobrazbi spada nujno tudi nravnost!" Tovariši smo bili službujoči od enega leta do 30 let. Kaka razlika v teoretičnem in praktičnem znanju kmetijstva. Nekaj je bilo meščanov, nekaj nravih rodoljubov z dežele. Na vse te različnosti naj se misli v bodoče. Snov. izvzemši kmetijsko metodiko in zadružništvo, se je obravnavala že na učiteljišču in razven morebiti živinoreje in poljedelstva, je vsak rodoljub iz -'ežele izvrševal že praktično. Zato ta tečaj ni bil nadaljevalni tečai temveč kvečjemu ponavljalni. Naj bi se v bodoče tovariše, ki bodo sprejeti v ta tečaj, najprvo preizkusilo v koliko so že izvežbani v posameznih strokah kmetijstva in na podlagi tega, bi se šele nadaljevala snov. Nam seveda niti koncem tečaja ni bilo usojeno delati kakega kolokvija. Naravnost hudobija pa je, če kdo trdi. da je teh nedostatkov kriv zavodi Strokovni učitelji in g. ravnatelj so obravnavali obširno snov, v kolikor jim je dopuščal čas, temeljito in predvsem stro-kovnjaško. Mimogrede omenim, da smo se čudili enemu izmed teh gospodov, kako posnemanja vredno izvaja vse v piaksi. Pa da bo popolnejše, -povem, da pa eden ne dela s svojo prakso baš časti zavodu. Kar se tiče hrane na tem tečaju, sem bil jaz kakor večina zadovoljni. Malkon-tenti pa so zaostali v času za 6 let. Omeniti bi bilo še marsikaj tako ^lede teoretičnih in praktičnih ur. glede poučnih izletov, pa o tem morebiti kdo drugi. Na vsak način pa se zavarujemo proti temu. da bi se nazval tak tečaj, ki traja v počitnicah, ki velja čas in denar — letovišče, kakor se je izrazil neki v kmet. stroko spadajoči gospod, pa ne z Grma. Kdor hoče kaj več vedeti n načrtih za kmet. nadaljevalne šole in nje uredbi, naj se obrne na tov. Andreja Skulja ali pa naj se udeleži dne 18. nov. učiteljskega zborovanja v Št. Janžu. Iz naše organizacije. Društvene vest». + Belokranjsko učiteljsko društvo bode zborovalo v soboto 18. dne decembra 1920 ob po} 13. uri v Črnomlju. Dnevni red: 1. Odobrenje zadnjega zapisnika. 2. Razgovor o »Učiteljski samopomoči«. 3. Razgovor o obveznem konsumnetn društvu za državne uradnike v Jugoslaviji. 4. Praivila okr. učit. društva. 5. Blagajnik bo pobrat zaostalo članarino. — Odbor. + Učiteljsko društvo za pliberškl okrai ie zborovalo ob številni udeležbi 21. t. m. v Guštaniu. Navzoči so bili tudi tovariši iz drugih delov Koroške. Zborovanie se ie vršilo v znameniu protesta oroti ukrepu poverlenlštva za uk in bogečastie. ki ie preko prizadetega ua:telistva odredilo vrnitev domorodnega ¡ičitelistvii na Koroško. Ugotovilo se ie da ie v naših vrstah dovoli narodnega idealizma, da doorine-semo tudi najhujše žrtve za domovino, vendar upravičeni zahtevamo, da se v za-levah ki se tičejo naivitalneiših naših interesov ne skieoa nreko nas. ampak soo-razumno z nan^ in s ootrebnhn upošteva-iiiem dejanskega našega ooložaia ter s potrebnim'! možnimi garancijami, ki nas za-varnieio pred najtežjimi posledicami oro-gnanstva. Predsednik ie ugotovil, da ie večina domačega učitelistva velikovškega okrala ostala na Koroškem in da so se vrnili vsi •oni. ki iim razmere količkaj dopuščajo bivanje na Koroškem. V tem smo bili vsi enega mnenia. da «e sveta dolžnost naše stanovske orcan'-z?ciie kakor tudi vseh lavnih naših čin'-Hev. da ne orpustiio učiielistvu. ¡ki s tem. da vztraiia na Koroškem, doorinaša narodu naitežie einotne in moralne žrtve, niih usodi. Storili so se v tem pogledu potrebni sklepi in zanesljivo pričakulemo. da bo ooverieništvo U. J. U. v Liubllani interese Koroškega nčitelistva naiodločneie zastopalo. Iz poročil odoosancev zadnjega oo-svetovania učitelistva v Dravogradu snio spoznali, da ori višii oblasti ne naiidenro potrebnega razumevanja težkega položaja. v katerem se trenutno nahajamo in z gnevom smo izvedeli, da se na posveto-vanie. ki ie bilo odločilno za ukrep pover-'eništva. ni povabilo nobenega zastopnik prizadetega koroškega učitelistva. Tov. Okorn ie prinesel pozdrave nadzornika Koschierja. ki se radi bolehnosti ni mogel udeležiti zborovania. Nadzornika Koschieria. našega .izkušenega pedagoško-didaktičnega voditelj se je naprosilo, da svoj mladinski list. k' se ie udomačil med koroško mladino in za nie narodno vzgoio velikega pomena še nadalie izdaia in se ie izreklo Dričako-vanie. da bodo ooklicani činitelii list z ozi-roin na izvestno njegovo nalogo izdatno subvencionirali. Nadalie se te razoravlialo o potrebi, da dobi uč'tel5stvo poleg svoiega znan-stveno-oedagoškega plašila tudi list za šolsko nrakso. ker bo treba naši metodični izobrazb' posvečati naivečio skrb. (Avstrijska centralna učna uprava. ki izdaia vzoren šolski list ie v tem oziru oosnema-nia vredna.) Nanrosilo se ie nadzornika Koschieria kot izkušenega praktika. da orevzame kakor hitro bo rešena gmotna stran vprašania uredništvo zaželiienega lista. Končno smo se nosvetovali o organizacij' narodnega dela v Aležiški dolini in prišli smo do zelo važnih sklepov. ki iih bomo skušali v naibližiem času udeistviti in ki bodo nov dokaz za oodiietnost. narodno požrtvovalnost in orcanzatorično sposobnost našeca učitelistva. + Učiteljsko društvo za marenberški okraj je zborovalo v četrtek 18. t. m. v Puzenici ter obenem proslavilo 40 letnico službovanja zastopnika v okr. šol. svetu nadučitelja Simona Viher iz Vuzenice, ki ga je društvo tega dne imenovalo soglasno častnim članom. Udeležba ie bila kljub slabemu vremenu zelo dobra; manjkali so le 4 člani. Predsednik je pozdravil na novo vstoipivše člane nadučitelja Jordana in učitelja Zega iz Št. Ožbalta, šol. vod. Ernesta iz Kaplje in učitelja Vi-sočnika iž Vuhreda ter prisrčno čestital v imenu društva tov. Viher-ju k njegovi 40 letnici. Spomnil se je žalostnih dogodkov na Koroškem, vsled katerih smo izgubili to lepo pokrajino, ki je zibelka našega rodu. Spomnil se je nadalie smrti člana društva, tov. nadučitelja Korže-ta iz Ribnice. V znak žalosti so člani ostali in zaklicali trikratni ..Slava"! — Sklenilo se je. da daruje društvo mesto venca za umrlega tov. Koržeta, znesek 200 K za učiteljski konvikt. Tov. Golob je poročal o „Zvezinem" zborovanju v Mariboru. Poročilo se je vzelo z odobravanjem na znanje. Tovariš Porekar je nato temeljito predaval „O iz Jugoslavije. — Vse tovariše Iz neodrešenega ozemlja Doživljam (one. ki so sedal v Jugoslaviji), da izrabijo svoje izkušnje in opazovanja, ki so jih pridobili v času svojega bivanja v zasedenem ozemlju, glede iredentistične vzgoje in propagande, kakor se jo poslužujejo Italijani. Nekateri tovariši in tovarišice so bili v jezikovnih tečajih, ki so jih priredili Italijani nalašč za jugoslovansko učiteljstvo v Italiji. Kot prva točka je bila v teh tečajih na dnevnem redu nacionalna vzgoja in propaganda v šoli. l>o danes se pa ni še nihče od udeležencev spomnil, da bi opisal nacijonalno propagando, ki se jo poslužujejo Italijani. Enako so prejemali tovariši v okupiranem ozemlju na šole razne brošure in karte ter šolske knjige, s katerimi so pospeševali italijansko nacijonalno propagando. Tudi tega še ni nihče od tovarišev opisai. Tudi v tečajih so prejeli mnogo nacijonalnih spisov, ki bi jih bilo dobro opisati. Na dan z opisi in idejami, dokler vam je delovanje še v spominu. — Iredentar. — Centralizacija šolstva.. Udruženje jugoslovanskega učiteljstva je podvzelo na merodajnih mestih vse potrebne korake, da se prepreči uprava šol preko pokrajinskih avtonomij in je stavilo predlog. da se upravljaj vse naše šolstvo v državi centralistično po enem sistemu. Bojazen je bila toliko bolj upravičena, ker je tozadevni ustavni načrt drja. Mar- ' •■viča temeini! na podroiemju šolstva pokrajinskim avtonomijam. Kakor poročajo listi zadnje dni iz Beograda, je po sklepih ministrskega sveta rešen ustavni načrt in ž njim vred tudi šolski centralizem. — Nedeljsko „Jutro" z dne 5. t. m. priobčuje med drugim to-le poročilo iz Beograda: „Ministrski svet je določil kompetenco pokrajinskih skupščin za te-le zadeve: pokrajinske finance, pokrajinska javna dela. skrb za pospeševanje vseh vrst poljedelstva, šumarstva in rudarstva, skrb za narodno zdravje v pokrajinah; pokrajinsko ekonomijo (zasebno last pokrajin in njihova podjetja), dobrodelne zavode, pokrajinske prometne ustanove, i ob 11. uri dopoldne je bila slovesna otvo- s Ker pa usoda ni bila mila, so razni go-] ritev državne trgovske akademije. Slo- j spod[je slabe volje — in puste to tudi uči- teljstvu — čutiti. Koroško učiteljstvo, ki je pač zaslužilo po 1 letu dela nekaj od- I vesnost se je vršila v avli I. državne gimnazije. Navzoča sta bila med drugimi predsednik deželne vlade dr. Brejc in general Dokič. Otvoritveni govor je imel 1 dr. Verstovšek. Za njim so govorili sek-cijski šef dr. Marn, ki je predlagal vda-nostno brzojavko regentu in zahvalno br-' zojavko ministru za trgovino, ljubljanski podžupan dr. Triller, dr. Murnik v imenu I trgovske in obrtne zbornice. Jelačin kot predsednik Zveze trg. gremijev in Dra-gotin Hribar, ki je obljubil v imenu Kranjske hranilnice večjo vsoto za lastno poslopje trgovske akademije. Strokovne govore sta imela novi ravnatelj akademije dr. Bohni in prof. Sič. — Izenačenje profesorskih plač. Minister prosvete Svetozar Pribičevič se je izjavil napram deputaciji glavne uprave Jugoslovanskega profesorskega društva, da je po njegovem mnenju nemogoče odlagati z izenačenjem plač srednješolski profesorjev, ko so tudi plače ljudskih 1 učiteljev izenačene. Minister Pribičevič 1 se nadeja, da bo to vprašanje rešeno še pied konstituanto. Minister Kukovec je podvzel pri ministru financ energične ko-! rake, da se plače srednješolskih profesor-j jev čimpreje urede. — V ministrstvu prosv. ie že izdelana naredba o povzviš-ni ureditvi profesorskih plač. Definitivno se bodo plače uredile, ko se bo rešilo uradniško vprašanje za vso kraljevino. Profesorji v Srbiji dobivajo danes naslednje plače: od 1 do 4 leta službe 2400 dinarjev, od 4 do 8 let službe 3000 dinarjev. od 8 do 11 let 3600 dinarjev, od 11 let do 14 let 4200 dinarjev, od 14 do 17 let 4800 dinarjev, od 17 do 20 let 5400 dinarjev in od 20 let naprej 6000 dr počitka, ne dobi zaprošenega dopusta. Tovariš - brezdomovincc, ki je žrtvoval vse. je zaprosil z uradnim zdravniškim spričevalom 3 mesečni dopust. Višii šolski svet je pa prav po demokratsko-kr-ščansko in odgovarjajoč socijalnitn razmeram razsodil, „da ne more biti bolan" dokler ne dob' odslovilnl dekret Avstrijske republike. Tozadevno obvestilo se glasi: „Gospod N. N. v I. Vašo prošnjo za bolezenski dopust nam je Višji šolski svet pod št. ... z dne .... vrnil, to pa radi tega, ker še niste prosili za sprejem v avstrijsko službo ozir. dobili od tam odslovilni dekret. Še le potem bi se Vas moglo sprejeti v službo v Sloveniji. Okrajni šolski svet v Prevaljah, dne . . . i Za predsednika: Koschier 1. r." — Na t; 2.1 na učitelistvo. »Jutro« niše: ; V ponedeljek dne 2. novembra se je iz-i vršil znani ponočni napad na učiteljstvo v i Veliki dolini. Danes po desetih dneh baje i orožništvo še-le nekaj poizveduje. Pa j vendar ne, da bi hotel kdo zločin obla-; žiti ali potlačiti? Kaj je tu vmes? Pobra-tinstvo, ali kali? Zakaj se ne postopa hitro in energično in čemu se pušča I osumljence na prostih nogah? Menda vendar ne zato, ker se je šlo samo proti - vserbiianskemu učitelistvu«? — Deložiranje učiteljice. Prejeli smo: V Brežicah je bila prisilnim potom delo-, irana iz svojega stanovanra učiteliica mestne dekliške šole. Njeno stanovanje je zasedla trgovka. Učiteljica je že tretji teden brez stanovanja. Pohištvo ji plesni v vlažnem prostoru sosedne hiše. Pred- •v, „ .x ^^^f^o^ru ! sednik stanovanjske komisije je učitelj, narjev. Poleg plače dobivajo profesorji I AH jk ki bi zahteval zadoščenja e stanarino m običajne drag^ske do- kruto žalje£ časti u5iteljskega stanu? AJU klade. Kakor nam poročajo iz Beograda d solncem ob bo izenačenje plač izvršeno v "^rajšem j vično roko posegla tu vmes? času v zrnisiu zantev proi^u,^^ u. u _ Kdo so Sokoli? „Sokoli so tisti štva. telovadbi", za kar ie žel priznanje vseh. pospeševanje narodne prosvete, zlasti Obljubil je, da svoje predavanje nadaljuje j skrb za pokrajinsko strokovno šolstvo. Glede poslednjih točk je pripomniti, da je ministrski svet izrecno ugotovil, da je pri prihodnjem zborovanju. Pri točki „slučajnosti" smo se pogovorili o marsikaterih tekočih zadevah ter si dali nasvete. kako naj složno in enotno nasto- skrb za ljudsko šolstvo izključno stvar države. Pokrajinam pa je dopuščeno, da parno v raznih slučajih. — Soglasno so i z raznimi drugimi sredstvi zlasti z usta- se sprejele sledeče resolucije: 1. Prote- j navijanjem strokovnih šol, tečajev, knjiž- stiramo najodločneje Droti zlorabi našega ! nic pospešuje narodno prosveto v svojem stanovskega glasila „Učit. Tov." v stran- I Področju. Jasno je. da je briga za srednje karske svrhe, kakor se je to zgodilo z Je- f visoke šole, učiteljišča, pripravnice, lenčevo prilogo „Svojim tovarišem" v meščanske šole itd. pridržana izključno 43. štev. Naša organizacija je nestrankar- ; državi." ska in le stanovska, ter se naj list ne ,' — Skupščina srbskega učiteljstva v zlorablja za priloge v agitacijo političnih Beogradu. Uprava srbskega učiteljskega strank, £er to nasprotuje pravilom „U. 1 Udruženia sklicuie v Beograd za dan 26. J. U." Člani organizacije naj izvršujejo i in 27. t. m. skupščino vseca srbskega uči- svojo politično strankarsko agitacijo pri- ! tclistva. Na dnevnem redu so- 1. Otvori- vatnim potom, ne pa potom stanovskega lista, ker to škoduje naši stanovski organizaciji. 2. Zahtevamo, da dobi poročena učiteljica polno draginjsko doklado. moža r>a naj se smatra kot vdovca. 3. Protestiramo proti za nas krivični Pogodb z Italijo. Po zborovanju smo se zbrali v Mrav-jjakovi gostilni ter Dri skupnem obedu m dobri kapljici v družbi tov. Vih^a in načelnika kraj. šol. sveta in člana okrajnega šolskega sveta g. dr. Pregla proslavili ob zvokih milih pesmi 40 letnico našega zastopnika Simona Viherja. Bil je za nas vse prijeten dan, ki nam ostane v dobrem spominu. — Tajnik. + Tržlški krožek Pedagoškega društva v Krškem je trnel svoje zborovanje dne 18. norvam-*>'"a v Št. Jamžu. Tovariška ljubav, ki nas veže, zvabila je 30 tovarišev in tovari&ic na sestanek. Vabilu so se odzvali tudi na® bivši člani, ki so 5e Preselili v novomeški okraj. Tovariš Tit Grča>r je v svojem pozdravnem Sovoru bodril k vzajemnemu delu in ¡pozval trave tovariše in tovarišice, ki še niso člani nagega Udruženja, da to nemudoma store, ker le v skupnosti je moč. tev skupščine in izvolitev potrebnih odborov. 2. Poročilo glavnega in nadzorstvenega odbora Udruženia. 3. Misli o reorganizaciji narodnega šolstva: referent tov. Jovo P. Jovanovič. 4. Volitev pove-reništev v smislu pravil U. J. U. 5. Predlogi. — Izvoljeni poslanci Iz vrst učiteljstva. »Narodna Prosveta« piše: nočne Hs6opa. IIohito j-i r. zt-p KocTa KvmaHHflH, npoijiecop CeorpaflCKor yHHBep3HTeTa, ko j n je h3a6pah i.ao «pjth na semokpa-rcKoj .ihcth 3a Eeorpafl, naacpah iaKobe h y Ohtojmkom 0Kpyry, to he ce oh odpeti k CBora (5eorpaz(CKor majmaia y kophct r. /i-p MmiHBoja JoBanoBHha, npotjjecopa Ceorpa^cKor yHHnep3HTe-Ta, ko j h je ctbo. Ho iioiauhma, Koje je name ype^hhiiitbo aoca^ ao6hjio, oa yhh-Tcaa cy H3a6paTH y ycTaB0TB0pny CKynmTHHy OBa vinua: CBeT03ap UopljeBHh (fleMOKpara) 3a ojcpj-r CeorpaflCKH, BnaocaB CTeBaHOBHh CaeMOKpa-Ta) 3a OKpyr tohjihikh, JKhbko IIonoBm (pa^h-Kaji) Kao HocH.iaii jihctc sa okpjt kocobckh, patkii 1 2typbhh (K0MyHHCTa) 3a 0Kpyr Ohtojbckh h MHTap BpayHOBHh («eMOKpaTa) aa OKpyr Bpa&CKH. — Poverjeniku Verstovšku ustavljena »•Jača. Poverjenik za prosveto v Sloveniji dr. Verstovšek se ni hotel pokoriti sklepom ministrskega sveta in naredbi ministra prosvete glede odpusta okrajnih šolskih nadzornikov, ki jih je samovoljno izbral iz vrst Slomškove zveze, a ni hotel izvršiti namestitve nadzornikov, ki jih je imeiioval minister prosvete. Ker se dok-i tor Verstovšek ni hotel pokoriti naredbi i ministra prosvete. mu je ustavljena kot | poverjeniku plača, a istotako so ustav-\ Ijene plače nadzornikom, ki jih je on sam ' imenoval. V slučaju, da bo Verstovšek še nasprotoval ministrskim naredbam, bo : nastopilo ministrstvo s skrajnimi sredstvi proti njemu in napravilo red v poverje-ništvu za prosveto. — Nova naredba o ustroju gospodinjskih šol. Prestolonaslednik Aleksander je podpisal 17. septembra 1.1. novo naredbo. ki zadeva ustroj gospodinjskih šol v naši državi. Naloga tem šolam je, da s teoretičnim in praktičnim poukom usposablja in vzgaja žensko prebivalstvo za razumne, vrle in vzorne gospodinje. Poučujejo se sledeči predmeti: materni jezik, računstvo z enostavnim knjigovodstvom domače ekonomije in kuhinjskih ljudje, ki so Kristusa na križ pribili". tako je razlagal krščanski nauk neki katehet na ljubljanski ljudski šoli. — Slovenska Šolska Matica. Poverjenike in poverjeniee prosimo, da se tpožurijo z nabiranjem članov. Vsled odborovega sklepa znaša članarina na leto 8 dinarjev (32 K); za dijake znaša članarina 5 din. (20 K); ustanotvntki morajo do- ■ plačati 5 din. za leto 1920. Poverjeniki, ki so po- I brali članarino PO 20 K, marajo pobraiti še doplačilo po 12 K. Ustanovnina znaiša v bodoče 200 dmarov. Za leto 1920. bo izdala S. Š. M. te-le publikacije: 1. »Posebno ukoslovje slovenskega -.ičnega jezika v osnovni šoli.« Za učiteljišča priredil Fr. Fink. — 2. Dr. Ljudevit Pivko m Adol! Sohauip: »Telovadba. Razlaga telovadne teorije in navodilo k vodstvu telesnih vaj po Tyrševem sestatviu.« — 3. Letopis, ki bo objavil oceno delovanja H. Schreinerja, Iv. Macherja in Iv. Krulca. Poleg tega pa še »Podrobni učni načrt za telovadbo«. — Imenik članov in seznam izdanih knjig bo izšel v posebni knjigi. — Članom Slovenske Šolske Matice za kraniski šolski okraj. Vse one ki so letos že plačali članarino in poštnino v znesku 21 K, nujno prosim, da dopošljejo še 12 K kot doplačilo k povišani članarini. — Vilibald Rus. poverjenik SŠM v Kranju. Kot referenti so bili določeni tov. Vinko \lehf tT'aniU, T- M?b(T ' - Uradniške konsumne zadruge. CarS M fn « ™ i Ministrski svet ie dovršil uredbo o urad- Zn x Qr_čf:i6va: (?os^d nlski m vzg0- i niških konsumnih zadrugah. Ustanovi se '««ovni tečaj, ter njih potreba. Referentom se je ! državna zveza uradniških konsumnih za- Mobravanjem izreklo pofenanje. Resolucije, ki drug Kapjtal da na razpolago država. V pri* 16 *eh predavai,i' 50 "a ! to svrho se od vsakega izplačila držav- stopno mesto. i nim dobaviteljem odtegne po en odsto- zanimivi predlogi so bili tov. Lunačka tek Dalje bodo sodelovali pri Stvoritvi stroškov telesna in duševna vzgoia fi- i ~ Izpiti kOČevskega učiteljstva iz /Ika s kemijo iz vsakegalfv°fcja, I slovenščine. Poverjeništvo za nauk je po- zemljepis in zgodovina, higijena. nauk o domači ekonomiji, domače gospodinjstvo, ženska ročna dela, tkanje, krojenje, lepo-pisje in risanje, petije. Pouk traja eno leto. Šolsko leto pričenja dne 16. avgusta in se končuje koncem junija meseca. Šole so javne ali privatne; slednje se smejo otvarjati samo s privolitvjo ministrstva za prosveto. Učiteljice teh šol so lahko učiteljice narodnih šol, ki so dovršile tečaj gospodinjskih šol v inozemstvu ali v državi ter opravile preizkušnjo. Vse one, ki se za zadevo zanimajo, opozarjamo na Uradni list z dne 18, novembra t. 1. št. 133., kjer je v celoti priobčena vsa tozadevna naredba. — Proiesor Anton Kržlč t. Dne 3. t. ni. ie tnnr! v I inbliaei' uo::k;>>eiv. profesor Anton Kržič, mnogoletni učitelj verouka ¿a moškem in ženskem učiteljišču v Ljubljani. Pok. Kržič je bil rojen 1. 1846. v Rakitni ter dočakal lepo starost 74 let. L. 1876. je postal katehet na uršulinskih daljšalo kočevskemu učiteljstvu rok za usposobljenostni izpit iz slovenščine do spomladi 1922. Obenem se ustanovi v ta namen dvomesečni tečaj v Kočevju od 1. julija do 15. septembra 1921, ako bo ministrstvo dovolilo kredit. Nemški učitelji in učiteljice, ki bi ne napravili izpita iz slovenščine do spomladi 1922, se bodo odpustili, oziroma upokojili. — Štipendije. Na osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani se razpisuje šest štipendij po 250 K mesečno, počenši s 1. januarjem 1921 do konec junija 1921 za obiskovalke tega zavoda in sicer za sledeče tehnike: belo in pisano vezenje, toledo, filet. šivane čipke in biserna dela. Ubožne prosilke, katere naj vložijo svoje prošnje s potrebnimi prilogami pri Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani do 20. decembra 1920. naj dokažejo, da imajo v Ljubljani pri sorodnikih ali znancih stanovanje zagotovljeno. da se jih bo tudi od doma podpiralo in da se hočejo temeljito ene zavodih v Ljubljani, 1. 1891. pa profesor j od teh tehnik izučiti za samestolnio izvrše- prispevanja za rez. sklad, pristopa k Ju-«°slovans:ki Matici ter glede našega stališča na-5ram konsumu. I>a moraijo tudi z učitelji poročene učiteljice 'n se oblačiti, je umevno. Zato se je od tov. ercetove v tem oziru stavljena resolucija spre-Jela z burnim odobravanjem. Prihodnje zborovanje našega krožka bo v , etrtek ?. decembra ob 9. uri v Mokronogu, j lavna točka dnevnega reda je: Zemljepis in i *»odovina v ljudski šoli — Na svidenje I I obratnega kapitala uradniki sami v tej obliki, da se jim enkrat na leto odtegne 10 odstotkov od mesečne draginjske doklade. Teh 10 odstotkov postane na ta način premoženje zveze. Zveza bo dala denar na razpolago posameznim zadrugam. Že obstoječe uradniške organizacije (kakor n. pr. Samopomoč) bodo morale pravila prilagoditi novi uredbi. — Otvoritev državne trgovske akademije v Ljubljani. V soboto dne 4. t. m. verouka na ljubljanskem učiteljišču, kjer ie deloval do svoie unoikorive 1. 1913. — Prof. Kržič si je pridobil mnogo zaslug na polju naše .slov. književnosti. Svoje moči je posvetil v obilni meri posebno naši mladinski književnost', ureleval te dolgo vrsto let lista „Vrtec" in „Angelček". Zaslužnemu možu bodi blag spomin! — Skrb višjega šolskega sveta za požrtvovalno koroško učiteljstvo. (Dopis.) Koroško učiteljstvo bi bilo v slučaju zmage na Koroškem pripomoglo višjim oblastem v Liubliani zaslužne kolaine. vanje ženske domače obrti kot življenski poklic v svojem kraju. — Smrtna kosa. V Ljutomeru je umrla 2. t. m. gospa Ana Robičeva, soproga šolskega ravnatelja, po kratki bolezni. stara 65 let. Rajna je bila neizmerno delavna in pridna soproga ter mamica. Naše sožalje gospodu soprogu in tovari-šici gdč. hčerki. Blagopokoini večni mir. — Članarina In darila za Učiteljski konvikt. Ferdo Wigele iz Laškega potoka za »narodne himne« 5 K. — Ante Anzulovič 10 K, Justina Hiti 20 K, Levstik Marcela 10 K, Zaivašnik Albina 10 K, Mahorlč Vera 20 K, I. Lanipetova 20 K, Čuk Mara 10 K, Rupar Marija 10 K, Jeglič Milan 20 K, Pristov Anton 10 K, I. Presnelčeva 20 K, Mrak-Levstik Zlata 10 K, Kumelj Metod 20 K, vsi z Viča pri Ljubljani. — I. Erzmova 10 K, Mažuia 10 K, Grar.de-Trefalt 10 K, Razpotnik Albin 10 X, vsi isz Semiča. — I. Jurečič iz Strek-■Ijevca 10 K. —- Mothorič Božo iz Št. Vida pri Vodniku 20 K. — Mara Ušeničnik te Mengša 40 K. — Štefanija Pavličeva iiz Toplic pri Zagorju 20 K. — Sub. PLskemik iz Jezerskega nad KrainOem 10 K. — Vrezec Stanko 20 K, Berčič Vida 20 K, Semolii-Luäicky Julija 20 K. vsi s Suihora pri Metliki. — Na sestanku pri Franckiu v Podbrezjatfi nabral tov. Sepaher 157 K in sicer so darovali: s. Pavlin 20 K, Marija Turne iz Kranja 10 K. Olga Šavnik iz Kranja 10 K, Stanko Završnk iz Kranja 20 K, Vladimir Rojina ;z Kranja 8 K, ostali iziborovalci 89 K. — Ivan Kiferle iz Ljubljane 10 K, Ljudmila Kiferle iz Bevk 10 K. — Miroslav Preitner iz Ljubljane 50 K. — Jvaina Zorič 20 K, Ivana Dolinar 20 K, P. Tomšič 20 K, A Kovač 20 K, E. Turnher 20 K, K. Stravs 20 K, vsi iz Višnjetgore. — /tenka dr. Rožič-Te-kavčičeva iz Zg. Šiiške 20 K. — Legat Stanko iz Sp. Šiške 10 K. — Egidij Sohiffrer 20 K. Fran Weit K 11-40, Ema KramaT&ič 11 K, Rozina Co-riary 10 K, Valentin Raizinger 10 K, Alojzij Kim-čič 10 K, Silva Šušteršič 10 K, Marija Schitnik 10 K, Ema Pibnovec 10 K, Leo Pihrovec 10 K, Drago Hude 10 K, Juliijana Felle 10 K, Roiza Sal-benger 10 K, Miloš Salberger 10 K, Amalija Skok 10 K, Alojzij Raibič 10 K, J «sipina Hlebanja 10 K, vsi z Jesenic na Gorenjskem. — Pestevšek Karel 20 K, Zl.vko Avgust 20 K, Soršak Olga 20 K, Bregamt Mara 20 K, vsi iz Slivnice pri Mariboru. - Vid« Edi litz Reteč pr.i Škofji Loki 10 K. — Fr. Bevc 20 K, Dora Debelak 20 K, Zofka Debelak 20 K, Z. Lovrec 20 K, V. Medved 20 K, Fr. šega 20 K, I .Zupančič 20 K, HMko šumer 60 K, vsi iz šmarij pri Jelšah. — Janko Knaipič 10 K, Ivan PavlorVlč 10 K, Ivana Piller 10 K, Ljudimila -Gomilšek 10 K, Olga Knapič 10 K, vsi z Vidma pri Krškesn. — Ivan Benedičič 10 K, Marija Benedičič 10 K, I. Jenko-Margon 10 K, I. Jenko 20 K, vsi Iz Mirne na Dolenjskem. — Jernej Črnko 20 K, Romana Osana 20 K, Marija Urbaj-sova 20 K, Milko Vanda 20 K, vsi Iz Šmarjete ob Pesmici. — Učiteljski zbor v Leitersberg-Krče-vini pri Mariboru 110 K. — Ivan Gliitšek 10 K, Ljudimila Glinšek 10 K, Danica Glinšek 10 K, Marta Sekimiik 10 K, Marija Kit 10 K, Rudolf Predan 10 K, vsi iz Rogaške Slatine. — Janko Golob 20 K, Janko Pogačnik 20 K, Vinko Ljubič 2C K, Milka Vovk 20 K, Zinka Peršič 20 K, Lojzka Weiss 20 K, Mailka Malenšek 20 K, vsi z Rake pri Krškem.—Današnja zbirka K 1734-40; uspeh darovanja do današnjega dne — K 6221 -90. Hvala lepa! ¿»Vili darovalci (darovalke) in nasledniki (naslednice)! — Jakob Dimnik, blagajnik. Za Jugoslovansko Matico sta darovala Ivan hi Ljudmila Kiferle 20 K. stva. Če se učitelistvo ne tmre krivičnemu orepanianiu eneca orvih borvlcev za interese stanu, nima moralne kvalifikaciie za svoj. ravno 9. decembra, bi ne imelo smisla; zato smo ga opustili v današnji številki. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU. — poverjeništva Liubliana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Uubllani. Izšle so: Priredil Fran Marolt, učitelj v Ljubljani. Cena 5 K. Dobe 6e v Učiteljski knjigarni. FnUpëîn'iCfcVLJI! Ročno delo iz lastne delavnice Drag. Rogliž Maribor. Tel.157. Krekova ul. 3. Tel. 157. (Preje mestna prodajalna usnja.) CENE: čevlji iz boks usnja .... K 550 — do 650— čevlji iz chevreaux mnja K 580*— čevlji iz telet-ne in pittling usnja .... K 470—do 530— I V oiigled najve inejši izde lavi, okusni obliki in trpež nosti so moji iadelKi brez kon * urence. Za solidno deto ga ... - ran tira m. - - - Ste v. 47. Mi. .. — . I II« ■■uj.-/Tac> nnnnGUEDoannnnnaoDDanDoanaannnna j| Kontrolne knjižice za obrtne nadaljevalne in gre-mialne šole se dobe v Učiteljski tiskarni komad po 3 K. coaaaDDDciDaDcmnaiiEnoaaaDaaDoaaaa RSIBSiliiHIlHiil Naš denarni zavod. Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica i» posojilnica „Učiteljskega konvikta" v LJubljani registrovana zadruga z omejenim jamitivoa. Promet do 30. nov. 1920 K 530.217*69. Hranilne vloge so obrestujejo po 4 °/0. Uratfne ure: Vsak četrtek in vsako soboto o4 1/jB. do 1 -6. ure popoldne. Na dopise brez vposlanih znamk za 2 K se ne odgovarja. RISANKE iz finega risalnega papirja 8 listov, z lepim ovitkom a K 4'—. razprodaja Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Pri večjem naročilu popusti Neodrešena domovina. —r Šolski sveti na Goriškem. Tržaški generalni civilni komisarijat je z odlokom 16. novembra razpustil vse krajne in okrajne šolske svete na Goriškem in Gradiščanskem. Z istim odlokom je za-ukazal novo volitev vseh teh svetov, katerih konstituiranje se mora izvršiti do konca tekočega leta. —r Hreščakova zadeva. Učitelistvo sežanskega okraia ie uri uradni konferenci 9. luliia t. 1. zahtevalo od civ. komi-saria GutrVelma. nai se prekliče oremeš-čenie učitelia Mrešč^ka. Civilni komisar "e obliubil. da bo zadevo uredil tekom tx>-čitme — sicer bi se konferenca ne vršila. Besede ni držal. Tov. Hreščak ie še danes na cesti. Za 27. oktober ie nadzornik prof. De-monte sklical stalni odbor učitelistva za srž. okrai na posvetovanie radi Dreuredbe šolstva. Došlo učitelistvo ie nalprei zahtevno poiasnfla radi obliub civilneea komisarja (ki ie bil ravno na kratkem dopustu) in ko ie videlo da le zadeva ravno tam. Vakor Dred meseci, ie podalo naslednio ?7iavo: _ Civilnemu komisarju erosp. Guelielinu v Sežani. Podpisani učitelii. izvoljeni ori uradni konferenci, dne 9. iulMa 1.1.. v stalni odbos, v s vrh o ore uredbe šolstva, videč, da ie do krivici Dre^an ani učitell Hreščak Aloi»ii zastoonik učitelistva v okrainem šolskem svetu, še danes brez službenega mesta in že oet mesecev brez vsakršne plače, dasi ima pelnaist službenih let za seboi. iziavliaio — ker ie vsako uspešno delo za Dovzdisro šole nemogoče če ie uč;telistvo Dooolnoma brezoravno — da ne moreio sodelovati Dri reformah šolstva, dokler se vsai deloma ne Dooravi storiena krivica. Sežana. 27. oktobra 1920. Podnisani: Baša A.. Gresroretič A.. Kenda F.. Pahor J.. Ravbar J.. Zivčeva Fr. koliko časa se bo ta težavna in silno zamotana zadeva »ureievala« ne vemo Pes ie. da so tov. Hreščaka kar čez noč vreli !7. službe. Ce se vsai deloma ne do-•oravi krivica, to se nravi, če se Hreščaku ne nakaže nlača bver odloča notem le le šp eno sredstvo: ixlločna akelia učitelj- \ Učiteljska knjigarna v Ljubljani t |w priporoča naslednje nove knjige: ^ ---- ZA REZERVNI SKLAD UJU POVERJENlSTVO LJUBLJANA. Prostovoljni organlzačnl davek, dep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.) LXVII. izkaz. Po 182 K: Učitelistvo v Jesenlcaih na Gorenjskem. Darovali so: Schiffrer Egidij 20 K, Weit Fran 11 K, Erna Kramaršlčeva 11 K, po 10 kron pa: Rozina Coriaryeva, Razmgar Valentin, Alojiziilja Kmnčičeva, Silva Sustaršičeva; Marija Schiitnikova, Ema in Leon Pibrovec, Hudč Drago, Julijana Fallova, Raza in Mffloš SaDberger, Amalija Skokova, Rabič Alojzi in Jostpina Hle-banijeva. — Po 119 K: Sepaher Anton nabral na sestanku pri Francku v Podbretzjah. Darovali so: ,g. Pavlin 20 K, zborovala 89 K ter Rojina Vladimir Iz Kranja 10 K. — Bravo! Pri vsaki priliki le odločno pokažimo, da srno zvesti svoji organizaciji! V organizaciji je moč, ki je ne zlomi nobena sria. - Po 100 K: Učitelistvo — Vič pri Ljubljani. Prispevali so po 20 K: Kumelj Metod, Iva Premelčeva in Vera Mohorčeva, po 10 K pa: Marcela Levstikova, Albina Zavašnikova, Pristav Anton ¡ter Zlata Miak - Levstikova. — Le tako naprej! Tudi na Viču se dela dan vklrub raznim zaprekam. — Po 60 K: Učitelistvo — Suhor pri Metliki. Darovali so po 20 K: Vrezec Stanko, Vida Božlčeva ter Julija Seanoličeva-Lušička. — Po 50 K: Učitelistvo — Mirna na Dolenjskem. Prispevali so po 10 K: Benedičič Iv., Marija Benedičičeva in Jenko - Mazgonova, gdč. Jenkova pa ie darovala 20 K. Po 40 K: Šolsko vodstvo — Tezno pri Mariboru. Darovali so po 10 K: Zmagoslava Broziganjeva, M ari i a Weberjeva, Luknar Franjo in Brumen Anton. — Po 40 K: Soštarič Aleš — Bojanci. — Po 20 K: Herbst Povet — Ljubljana. — Po 13 K: Belin France — Ljubljana; Vidlc Edi — Rateče pri Skpfii Loki: Štefanija Pavličeva — Toplice pri Zagorju; Kiferle Ivan — Ljubljana; Ljudmila Kl-ferletova — Bevke, ter Režek Jura) — Ljubljana. Daril za Miklavža pričakujem še in še!-- — Današnji izkaz 671 K. Prei izkazanih 28.223 K. Skupaj 28.894 K. Ivan Petrlč, Ljubljana. VIL, Gasilska cesta 172. LISTNIC\ UREDNIŠTVA. Učit. društvu za Maribor: Vabilo na zborovanje za 9. decembra bi nam motali poslati nai- .A|, E. Gangl, tri enodejanke: I. Dva svetova. II. DediKIn». III. Trpini. uoiina soiz Trd0 vez> K 18._. ......... Ai,«*!' -J.- DrugI predelani natis. Sestavila Marica GregorliTeva (Stepaniiieva). Otroški Oder ,grkVia „Udino otroiUih vrtcev in ljudskih Sol. Broi. K 16—. Mamen, razvoj in organizacija obrtnega in strokovnega šolstva drugod in pri nas. Spisal MIHREL PRESL, prof. na državni obrtni $o!i v Ljubljani, broJ. K 14-— ITI ^ Od 1. d cembra t 1. vse knjige z« 20% ceneje. Božična darila! Najprimernejša darila otrokom so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založlo .Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta , in sicer: Engelbert Gangl: Spisi la mladino, I., II., Ill- IV., V VL zv.zel, po . . . i Andrej Kapi . . ' "" ^ y "yi zv^k po Mišjakov Julce: , . . I., 11,111., IV, V, Vt zvezeic po . Ivo TroSt . Mola setev, Spis za mladino, I m 11. zvezek ........ Pav Flerfe; It mladih let. S-ls za mladino, I. m II zvezek po..... Babica prlpovedu e. Spis «a mladino po......... Marko Senjanin: Slovenski Robinzon............. Nadalje: Rab. Tag -re Povestlee .................. Dr. Ivo Šorli Bob in Tedi ................. Cvetko Golar: Prelepa ......................... Boh r.a mladi zob (pesmice)........... Dr Ivan Lah: Dore . Oton Župančič: Sto upank (pesmice) '.'',„ Razen teEa vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, pere-nike, peresa, radirke vse po najnižjih cenah. -Šolske pušice (peresnice) po K 5"—, 6'-, 8 40. y—, au • -a-- V zaiogi je tudi nadalje: ^ ^ . . i obsega koledar, plače stalnega učiteljstva, KOCIN ZaDlS' tK, „a ljudskih in meščanskih šolah, draginj- ske doklHde, službena doba, upokojitev, šolstvo v Sloveniji, kolkovno lestvico, poštni tarif. Cena izvodu za 100 učencev K 12—, za 150 učenčev K 14-. . „ . o . i • i* . 1 številka L, II. in III. stopnje je posla, U. stop-OOlSkl IlSt. nja 3. Številka je izšla praxkar, stane 14 kron. K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12kron. t (t K 11-. 12-. 12-. 12— . 12— . 12— . 15- , 12-, 30,-. 12— . 12— . io— . 3— Qj(5" t row