Posamezna Številka 40 vinarjev. Slev. 146. v soDois, one zu Mi 1919. Leto MIL »SLOVENEC« velja po pošt) na vsa strani Jugoslavije ln v Ljubljani: sa oalo leto naproj.. & 84-— sa pol leta „ .. „ 42--ia četrt leta * .. „ 21-— ia on mesec „ .. „ 7-— Za inozamitvo celoletno KB3-— s Sobotna izdaja: =a £a oelo leto ..... K 13'— sa inozemstvo.... „ 20 — Inseratl: Enoatolpna petltvrata (U mm ilroka la 3 mm visoka ali nj« prostor) za enkrat ... po I t*»0 uradni razglasi . K 1'80 Pri naročilu nad 10 objav p opna t. najmanjši oglas 59/9 mm M— Enostolpna petitvrsta K 8'—* Izhaja vsak dan lzvzamJU ponedeljek ln dan po praznika, ob 5. url zlutrai. WT Uredništvo ja v Kopitarjevi allol ttav. 6/in. Koioplsl se ne vračajo; nefrankirana pisma aa na sprejemajo. Oredn. telef. štv. 50, uprav«, itv. 328. Ust za slovenski narod. Uprava ja v Kopitarjevi al. 6. — Bačun poštne hran. ljubljanske it. 850 za naročnino la it 349 ia oglas«, avatr. ia čeike 24.797, ogr. 28.511, bosn.-haro. 7588. Vidno dan. Na današnji dan leta 1389. je bila v krvi junakov utopljena svoboda srbskega naroda. Nad jugoslovanskimi zemljami je zamrlo solnce svobodnega življenja in zavladala je mrka sužnjost turškega polmeseca. Domalega vse jugoslovanske de-Sžele so izgubile svojo samostojnost in vsa plemena Jugoslovanov so životarila v tujem robstvu. Robstvo je greh na kulturi, zločin na feloveštvu, ker veže in uničuje žive sile zasužnjenega naroda, jih pritiska k tlom in tepta v svoji brutalnosti, medtem ko bi osvobojene sile srca, duha in telesa tako lahko pomagale dvigati človeško kulturo v blagor in prospeh vseh ljudi. A »sveti egoizem« nasilnika in tirana, ki živi od plodov dela zasužnjenih rok, ne pozna teh ozirov, ker kultura mu je lastna udobnost in človeštvo mu je njegov •— jaz. Tisti, katerih moč in sijaj se opira le na skrivljene hrbte sužnjev, poznajo besedo »kultura« le tedaj, ko je treba kriviti hrbte, ki bi se hoteli zravnati, kakor stoje zravnani svobodni ljudje, ustvarjeni po božji podobi. Vidov dan leta 1389. pomeni poraz svobodnih in pridnih jugoslovanskih plemen, ta dan je črni dan krščanske kulture. Visoko razvita kultura južnih Slovanov je v robstvu zamrla, triumfiralo je nasilje in naša ljudstva so socialno in gospodarsko propadla v svoji temni suž-njosti. In vendar je misel svobode neprestano živela v ljudstvu. Rodovi so gine-vali v bedi in pomanjkanju, rodovi, ki niso poznali svobode, a umirali so za njo in v mislih na njo, ker v srcu nepokvarjenega človeka je doma tisti zdravi optimizem, ki veli, da krivica nikdar ne more trajno vladati nad pravico. Ta misel je rodila v jugoslovanskem narodu junake svobode, mučcnike za pravico in kulturo. In kri teh je klicala v življenje nove borce, nove maščevalce, dokler ni zasvetila nad Kosovim poljem srbskega naroda zarja svobodnega dne. In skoro po 530 letih je srbski narod Zopet na svobodnem Kosovem polju iz polnih prsi svobodno zadihal. In po 530 letih izza prvega Vidovega dne je zadihalo prosto in svobodno združeno jugoslovansko ljudstvo. In vendar današnji Vidov dan praznuje slovenski narod z drugačnimi občutki ko njegovi srbski bratje. Res je zaorila na slovenskem Kosovem pri Gospisveti svobodna slovenska pesem, a čuvaji poltisočletnega nasilja, ki so spremenili sicer ime in govorico, a ohranili stari značaj tistih osvojevalcev, ki so pred 530 leti zasužnjili srbsko Kosovo, ti čuvaji krivice in »svetega egoizma« ustvarjajo na Koroškem in na Primorskem za slovensko pleme jugoslovanskega naroda nov Vidov dan, dan nove sužnosti, novih krivic in nasilja. Kakor nas boli žalostna usoda zadnje slovenske koče, ki ji ni dano, da bi jo solnčilo svobodno solnce, in katere bedni prebivalci ne bodo mogli biti deležni svobodnega razvoja, socialnih dobrot in kulturnih dobrin, ki jih prinaša svoboda, vendar tudi v srcih našega naroda sili na dan in do izraza tisti optimizem, ki nikdar ne kloni, ki vedno upa in hoče. To je duh kosovskih junakov, duh borcev za pravico, junakov svobode. In zato z radostjo in hvaležnostjo v crcu obhajamo spomin Vidovega dne, ki je porok, da bo povsod, kjer še vlada krivica in nasilje, zavladala prej ali slej misel pravice, ljubezni in svobode. In trdna jo naša vera: Ta naš dan ni več daleč! Včeraj na predvečer Vidovega dne se je vršila na trgu pred Mestnim domom veličastna slavnost, ki se jo je udeležilo na tisoče občinstva. Sredi trga je bil s cvetjem ozaljšan govorniški oder. Trg nam je bil okrašen s trobojnimi zastavami. Zastopane so bile vse javne oblasti in ljubljanska društva, med drugimi S. K. S. Z., Orel, ljubljanski Sokol, šišenski Sokol, Glasbena Matica, pevska zveza Ljubljana, pevski društvi »Ljubljanski Zvon« in »Sloveč«, primorski sokolski krožek, čitalnica v Šiški, večina društev z zastavami. Red so vzdrževali ognjegasci društev iz Ljubljane, tobačne tovarne, Most in Viča. Številno je bil zastopan častniški zbor, na čelu mu g. polkovnik Štibilj Vu-kasovič. Slavnost je otvoril z »Lepo našo domovino« zbor združenih ljubljanskih pevskih društev pod vodstvom ravnatelja g. Hubada. Slavnostni govor je imel vseučiliški profesor dr. Ilešič, ki je govoril o pomenu Vidovega dne in misli nanj, ki se je podedovala od roda do roda. Vedno nanovo je vzbujala narod k novim dejanjem za uresničenje velikega narodnega ideala. Misel, da je treba narodnemu idealu žrtvovati vse, imetje in življenje, se je prenesla v narodni pesmi na slehernega Srba in ga navdala v dno bitja. Postala je duša LISTEK. J. Mohorov: Epilog k „ltosovi (Deklamira za Vidov dan 1919 M. Pirnat, gimnazijec v Kranju.) Za svčbodo je boj končan, končana doba sile tuje; domovja prvi svetli dan junaški spev poveličuje: pretežkih dni spomin teman bodočnost svetlo oznanjuje .., Oj Kosovo, krvi poljana, vsa s cvetjem rdečim posejana pogreznjena vsa v molk in mrak! K jurnku legel je junak: rokč so v boju omahnile, oči sokolje so vgasnile, svobodi grob odprt leži in v grobu stara slava spi in narod spi in car — junak, pogreznjen v grob in molk in mrak .. Ne, ne! Čuj pesmi težke klic iz strun se pevčevih ogreva, in kakor solnce v eno seva in briše mrak iz čel in lic in briše žalost iz srci in onemoglost iz duha in po osveti koprni in po svobčdi iz noči, iz duše v dušo lije se iz veka v veke vije se in raste ... in je že ... orkan: »Na Kosovo! Na boj, na plan!« — Na Kosovo! O, glej, o, glej! Grob pozabljčn in tih doslej, zagrnjen v žalost temnih dni se li odpira in živi? Živi! Iz njega raste moč in meč, krivici klubujoč, pogum nestrti — v veke zvest in duh — vsevčliki do zvezd. Božanstvo domovine vstaja pravice svete si osvaja; še enkrat bije boj težak kot nekdaj ded zdaj vnuk — junak. Na Kosovem je boj končan; domovja prvi svetli dan junaški spev poveličuje, junakov dela oznanjuje, iz strun se pevčevih ogreva in kakor solnce v jutru seva, iz dedov v vnuke vije se, iz duše v dušo lije se: »Bože pravde.,.« srbskega življenja in poosebljena v kraljeviču Marku je živela stoletja za stoletjem, vedno sveža in razplamtevajoča, četudi je narodno telo hiralo. Okrutna usoda je ubijala srbsko življenje in njegove duše, toda svitle vidovdanske misli ni mogla ubiti. Danes, ko je vidovdanska misel zmagala in praznuje zmagoslavje, je potrebno, da se vpraša.mo, ali res podrejamo svoje osebne interese skupnosti, ali spravljajo posamezni deli zorne naše države svoje interese v sklad z interesi našega carstva? Vidovdanska misel danes ne sme biti niti obupajoč pesimikem, niti slep optimizem. Prožeti od nje in trdno odločeni, ravnati se po njej, kakor so ji kot svoji vodnici sledili naši srbski bratje, jo hočemo oznanjati vsemu svetu. Pa najsi izgubimo bitko: vidovdanska misel bo vstala in živela kakor je zmagovito prebila najhujšo dobo našega trpljenja. Ta misel nas povede do popolne svobode! Govor je bil sprejet z navdušenim odobravanjem. Po govoru je pevski zbor odpel himno »Bože pravde«, ki jo je občinstvo poslušalo z odkritimi glavami. Po končani slovesnosti se je občinstvo razšlo med navdušenim klicanjem kralju Petru in jugoslovanski vojski. tt 66 Zadeva odstavitve črnomeljskega uradništva, ki se je omenila včeraj v dveh po-porcčilih i2 Zagreba, je na vso moč resna in važni državni ter ljudski interesi zahtevajo, da se stvar v luči javnosti brezobzirno pojasni. Pred nedavnim časom je prišel iz Belgrada od notranjega ministra Pribičeviča brzojavni ukaz, da se mora vse uradništvo črnomeljskega okraja, od okrajnega glavarja do zadnjega sluge, nemudoma, in sicer brzojavno odstaviti ter poslati na druga mesta, Ravnotako se morata brzojavno premestiti slovenjegraški glavar dr. Ipavic ter brežiški glavar dr. Koropec. Ta ukrep se je izvršil preko glave deželne vlade, na podlagi informacij »verodostojne osebe«, ki je v Belgradu intervenirala. Pribičeviču se je zdelo primerno, da se za mnenje deželne vlade in njene uradne informacije prav nič ne briga in stavi zasebno informacijo »neznanca« nad celokupno avtonomijo naše dežele. Brez vsake disciplinarne preiskave, brez vsakega zaslišanja prizadetih uradnikov, brez navedbe vzrokov se prevrže cel uradniški aparat ene pokrajine v par urah. Družine, ki so mnogo let v kraju bile udomačene, imele tam svoje hiše in svoja posestva, so kar čez noč, ne da bi vedele J. Ž. Kosov©. Neštetokrat se omenja v jugoslovanskih narodnih pesmih in povestih Kosovo polje, skoro vsa srbska zgodovina se suče krog tega imena. Da, Kosovo polje ima svojo pestro, zelo zajemljivo preteklost, Srbina spominja Kosovo na tužno usodo lastnega naroda, spominja ga težkih bojev, v katerih so njegovi junaški predniki prelivali kri za vero in svobodo, a hkrati mu je Kosovo poroštvo za boljšo bodočnost. Zgodovina Kosova je tako stara kakor zgodovina Balkana sploh. In ni čuda — saj tvori po svoji zemljepisni legi skoro nekako središče balkanskega polotoka. Kosovo je bilo od nekdaj pozorišče krvavih bojev; to bogato in rodovitno zemljo na obeh bregih reke Sitnice je velikokrat pojila in namakala človeška kri. Klaič piše (1903): »Bit če možda još i krvavih ra-tova radi toga znam eni toga pedlja zemlje. Jer ko bude imao Kosovo, onaj če biti gospodar balkanskoga poluotoka.« Tega so se zavedali vsi narodi, ki so pošiljali v boj svoje najboljše može in mladeniče, tega so sc še posebno zavedali Srbi; njih stoletne težnje, priboriti si nekdanjo srbsko slavo, so se v zadnji balkanski vojni, ko je otemnel turški polumesec, izpolnile. Na Kosovem so živeli v prastari dobi predniki današnjih Amavtov, stari Hy-j; za vzrok, vržene iz svojih razmer in ai nO smejo in ne morejo pomagati. Nepopisna zmeda, razburjenje in velik strah je bil združen s tem neverjetnim, brezglavim ukrepom. Ljudstva se je polastil nemir in nevolja, župani okraja so začeli energično protestirati in izjavili, da odložijo svoja mesta, če se ta bedasti ukaz ne prekliče. »Neznanec«, ki je povzročil ta ukaz pa je dr. Žerjav, ki je pokazal s tem silno globok vpogled v naše ljudske potrebe. Včerajšnji »Slov. Narod« jeclja, da so bile »razmere v črnomeljskem okraju takšne, da se vsakdo čudi, da je država mirno prenašala gonjo združenih kočevar-jev, Radičevcev, boljševikov in šusteršič-jancev, ki jih druži ena sama misel,« škodovati mladi državi. Kako neosnovana, otročja in bebasta je ta trditev, dokazuje dejstvo, da je včeraj Pribičevič brez vsake preiskave brzojavno preklical svoj brezglavi ukaz. Čc bi bilo po »Narodu«, 'oi moral ostati ta netakten, žaljiv, našo deželno vlado in naše uradništvo ponižujoč ukrep še nadalje v veljavi. Globoko-umno namreč brblja: »Vsled tega se ministrstvu ne more šteti v zlo, če jc izvršilo iz službenih ozirov potrebno premeščenje.« Ta ukrep, ki ni povzročil drugega kot nered in zmešnjavo v uradovanju glavarstev, razburjenje dn upor med ljudstvom, nevoljo med uradništvom, par tisočakov denarne zgube za prizadete druJine, nezaupanje v državo in brczmiselno prevažanje prtljage in pohištva, ta ukrep se zdi »Narodu« potreben. Le v glavi pristnega »demokrata« se more producirati taka misel. Ukazovanje Pribičeviča je taroki-ranjc in ne javno upravlianje. S takim tarokom naj osrečuje Hrvatsko s svojim ko-ruptnim uradništvom ne pa Slovencev, To lahkomiselno in brezumno početje zamore oškodovati najvitalnejše koristi države, povečati javni nered in pospeševati gibanje »boliševikov«, ki se ga »Narod« tako boji. Taka upravna politiki sc more poroditi le pri ljudeh, ki vohajo povsod za »veleizdaljci« in »zločinci« ter kličejo po prekem sodu in vislicah, kot po zapopad-ku vse državne modrosti. Res, lepa »domača« politika. To so jugoslovanski »Nationalverband-lerji«, — (Razgovor s poslancem Grafenauerjem.) Belgrad, 25. junija 1919, Ko se je pred nekai dnevi vrnil poslanec Grafenauer iz Ljubljane v Belgrad, ka- Dardanci in Autariati, ki so se večkrat bojevali med seboj, kakor tudi z Makedonci na jugu in Kelti ter Germani na severu. V rimski dobi je bilo Kosovo znano pod imenom »Campi Dardanici«, Krog 1. 35. po Kr. so podjarmili Rimljani Dardancc in vsa sosedna ilirska plemena in Kosovo je tvorilo južni del pokrajine »Moesia superior«. Šele Dioklecijan (284—305 po Kr.) je Dardanijo kot samostojno pokrajino podredil prefektu vzhodnega Ilirika, ki je pripadal vzhodno-rimskemu cesarstvu. Posebno važni mesti v Dardaniji sta bili S c u p i — današnje Skoplje in U 1 -piana kraj današnjega Lipljana na Kosovem. Ulpiana je bilo znamenito kulturno središče. Od tu so vodile dobre ceste v Scupi, Therando (Prizren) in naprej k morju, v Charmaenis (Novi pazar) in četrta v Niš. Ko so prihajali v 5. in 6. stoletju Srbi in Hrvati na Balkan, so sc naselili skoro po vsej Dardaniji Srbi, ki so ustanovili župe: Lip lian, Lab (nazvan po reki Albis; pri Herodotu: Alpis), D r e n i c o in S i t n i c o. Poslednji dve imeni so prinesli Srbi seboj iz pradomovine. Pozneje ie nastala še županija Rasa (po uardan-ski utrdbi Arse; prim. Arsia — Raša v Istri, otok Arbe — Rab), koje župani so bili vladike vseh žup na Kosovem, Koncem 9. in v začetku 10. stoletja so se vršili med Srbi in Bolj£ari hudi kfliU Ea mor jc bil odšel ob času, ko s« je odločalo s sredstvi diplomacije in armade o bodočnosti Koroške, sem ga obiskal in prosil, naj pove svoje mnenje o bodočnosti koroških Slovencev, zlasti o tistem delu koroških Slovencev, ki jim na podlagi poročil iz Pariza preti nevarnost, da ne pridejo t Jugoslavijo. Poslanec Grafenauer stanuje na periferiji Belgrada blizu svetosavske cerkve v mali pritlični sobici, ki je značilna za bel-grajska predmestja: vhod je z dvorišča, edino okno pa gleda na sosedov vrt, posajen s češnjami, breskvami in jablanami; ob vrtni ograji raste vinska trta in cvetoče rože. Po kratkih uvodnih besedah je prešel pogovor na bodočnost ljube Ziljske doline, »Gospod poslanec, kam bo spadala po Vašem mnenju Ziljska dolina v bodočnosti?« »Čisto gotovo k Jugoslaviji! O tem jaz nič ne dvomim. Vprašanje je samo, kdaj pridejo tudi Ziljani k svojim bratom v isto državo. Ententa hoče sedaj očividno ostanek koroških Slovencev, ki ne pridejo v Jugoslavijo na podlagi sedanjega vojaškega in političnega položaja (in zlasti prvi je za končno odločitev važnejši, nego bi človek sodil na podlagi teoretiziranja o pravici), razdeliti med Nemško Avstrijo in Italijo. Tako pravijo, da bi mi Ziljani pripadli Nemški Avstriji, naši sosedje v Kanalski dolini pa Italiji, Kdor pozna gospodarske in narodne razmere pri nas, ve, da je to velika neumnost, ki bi jo mogli zagrešiti samo ljudje, ki delijo svet po strategičnih in ne vem še kakšnih mejah, prav kakor da bi bil ta svet nenaseljen, ne da bi se ozirali na ljudstvo, ki na tem ozemlju prebival Ker vem, da vi Kranjci poznate Koroško večinoma le slabo, Ziljske doline pa skoraj nič ne, Vam moram malo opisati gospodarske in narodnostne razmere pri Zi-ljanih. Ziljska dolina je od Šmohora do Pod-kloštra — to je najlepši in najbogatejši del Ziljske dol.! — popolnoma slovenska. Kar je Nemcev, so vsi umetno naseljeni v zadnjem času tn čisto izginejo med kompaktno maso slovenskega prebivalstva. Prebi valstvo živi — ako odračunamo domače rokodelce — izključno od kmetijstva. Zanimivo je pa opazovati, da se nahaja poleg kmetov v Ziljski dolini tudi razmeroma mnogo domačih rokodelcev — tudi jaz sem ce kakor že moj oče pečal poleg kmetijstva tudi z izdelovanjem cerkvenih orgel — tako da so naši kmetje glede prehrane in glede rokodelskih izdelkov neodvisni od nemčurskih mest in trgov« Največji dohodek daje ziTjskemu kmeta živinoreja. Za živinorejo je naša dolina naravnost ustvarjena. Naši ziljski konji so dobili premijo na razstavah v Rumuniji, Italiji in Belgiji. Pred leti je poslala rumun-ska vlada k nam celo posebno komisijo, da je nakupovala plemenske žrebce za Rumu-nijo. Do take višine se je dvignila naša živinoreja poleg skrbnosti kmetov zato, ker mo dani pogoji, da se more živina pasti. Že dolina sama nudi možnost, da ima živina dosti paše, ker imajo skoro vse vasi (razen občin Goriče in Št Štefan) ali servitutno pravo za pašo v graščinskih gozdovih ali pa lastne paše v izobilju. Kako lepo živino imajo n. pr. kmetje v občinah Strajaves (Stranja vas), Bistrica, (zlasti kmetje v Za-homcu), Šrnerče (Smrečje), Brda in Blače! Vse te vasi imajo, kakor rečeno, mnogo lepih pašnikov. Živina iz krajev, ki te pravice nimajo, zaostaja na prvi pogled vsak strokovnjak. Kdor ne veruje, kakšnega pomena je za živinorejo paša, naj gre pogledat živino v Ziljski dolini! Neprimerno večje važnosti nego paša v dolini, naravnost življenjskega pomena z? našo živinorejo so pa prekrasni pašniki na naših planinah v gorovju, ki zapira ziljsko dolino proti jugu in jo> loči od Kanalske doline. Pašniki so last planinskih zadrug v Brdih pri Šmohorju, Poludniku, Dolah, Lo-čah, Goričah, Blačah, Bistrici, Zahomcu in Strajavesi Sedaj pa pomislite: vsi ti pašniki ležijo v celoti ali vsaj v ogromni večini v ozemlju, ki bi imelo po sedanjih vesteh iz Pariza pripassti Italiji! Če bi prišlo res do tega, da bi tekla državna meja med Italijo in Nemško Avstrijo tako, da bi naše domove odrezala od naših planin, je zadan živinoreji v Ziljski dolini smrtni udarec. Ali bodo pustili Lahi našim kmetom, ki bodo prebivali v drugi, morebiti celo sovražni državi, da bodo pasli živino po laškem ozemlju? Slabo bi poznal Lahe, kdor bi mislil kaj takega. Ziljani (ne sicer Slovenci, pač pa oni Nemci v gornji Ziljski dolini, ki so mejili že pred svetovno vojno na Italijo) imajo v tem oziru zelo žalostne skušnje. Če se je živina pasla ob državni meji in stopila na italijansko ozemlje, so jo italijanski financarji, ki vrše tudi mejno stražo, kar konfiscirali Le z veliko težavo se je posrečilo včasih dobiti živino nazaj. Ločiti Ziljsko dolino od pašnikov, od katerih prebivalstvo takorekoč živi, se pra" vi, ločiti drevo od korenin, ki mu dajejo hrano! S tem bi se ustvarile v gospodarskem oziru razmere, ki bi bile nevzdržne — razumite, nevzdržne! Jaz sem prepričan, da ta ločitev ne bo stalna, da morebiti do nje niti prišlo ne bo. Ziljska dolina spada politično tja, kamor Kanalska dolina. s katero ima deloma skupne pašnike in v kateri je prebivalstvo prav tako popolnoma slovensko, če tudi so večji kraii deloma izgubili svoj prvotni značaj v zadnjem času umetnim potom: obe morata priti v Jugoslavijo, kamor ju vabijo narodnosti in gospodarski oziri. Kdor pozna našo Ziljsko dolino, ta prekrasni svet, to blagoslovljeno zemljo — gospod, ali ni, da bi človek umrl žalosti, če bi nam odvzeli ta svet ki je naš takorekoč od pamtiveka, pa bi se domačin niti domov ne mogel več vrniti ,..« »Kakšno pa je ljudsko razpoloženje v Ziljski dolini proti Jugoslaviji? Kaj pravijo Vaši nemčurji?« »Pod našimi nemčurji sd nc smete predstavljati kakih zaničevalccv slovenskega jezika, ampak to so le oportimisti, ki so računali tako-le: mi imamo nemške šole, nemške urade, zato moramo biti »deutschfreundlich«, ker smo popolnoma odvisni od Nemcev; s poudarjanjem slovenske narodnosti samo škodujemo sebi. Zanje je bilo nemčurstvo le ozir na državo. Če se zruši podlaga, na kateri je slonelo njih nemčurstvo, se bo tudi nemčurstvo se-sedlo samo od sebe. Zato boste razumeli, da jc bilo pri nas za Jugoslavijo vse navdušeno in da so ob razsulu Avstrije vsi Nemčurji zlezli tako pod klop, da ni bilo nikjer nikogar ne videti ne slišati. Nemčurstvo ni imelo svoje korenine morebiti v kakem prepričanju, ampak samo v strahu ljudi, ki so se bali Nemcem zameriti. Samo v občini Brda pri Šmohorju je podpisalo lani med vojsko majniško deklaracijo 260 oseb, v občini, ki šteje 1200 duš in ki je brez slovenskih šol, in to v času, ko je preganjalo nabiralce podpisov vse, kar je bilo »c. kr.«. Sicer sem pa povedal že preje, da je Ziljska dolina od Šmohorja do Podkloštra popolnoma slovenska, da je večina zemlje v rokah premožnih slovenskih kmetov in da je nemčurstvo le umetno gojena smrdeča rastlina, ki bo usahnila takoj, ko je ne bodo več umetno hranili.« »Kakšna bo po Vašem mnenju usoda Beljaka, gospod poslanec?« »Usoda mesta je ista kakor usoda okolice. Kadar bo spadala beljaška okolica k Jugoslaviji, bo Beljak slovenski To Vam pokaže čisto enostaven račun. V Beljak graviira kakih 25 slovenskih občin in le 8 nemških. Pritok prebivalstva v mesto je torej po ogromni večini slovenski, Ako bi se nam ta pritok neprestano nasilno in umetno ne potujčeval, bi bil Beljak davno slovenski oziroma bi sploh nikdar ne bil postal nemški« Razgovor je napeljal ie na to in ono. Gospod poslanec je pripovedoval zanimive stvari iz svojega poliličrtga delovanja^ Za poslanca v koroški d»£e'ni zbor je bil izvoljen leta 1897, ter je zastopal koroške Slovence neprestano do svetovne vojske. Ko je govoril svoje prve govore, so mislili Nemci da mu jih sestavlja, kdo drugi; niso si mogli misliti, da bi tako govoril preprost slovenski kmet Ko pa je z isto spretnostjo govoril tudi pri debati »o ga začeli močno vpoštevati ne samo poslanci, ampak tudi galerije 90 bile polne, kadar je bilo pričakovati z ozirom na tvarino »die witidische .Debatte«. Bilo p prvo ali drugo leto njegOTega javnega delovanja, ko ga nekoč povabi gostilničai in trgovec Fleiss v Šmohorju po posebnem selu, naj pride nemudoma k njemu. Tam je dobil dva Nemca, oziroma nemčurja. Fden je bil njegov bivši *j1o-lec Milunig, drugi pa neki usnjar iz Tržiča ra Gorenjskem. Pričela sta ž njim razgovor o njegovem političnem delovanju. Gra-fenp.uer je videl kmalu, kaj je bil vzrok nenavadnega povabila. Izkazalo da sta Fleischova gosta odposlanca od nemške nacijonalne stranke. Po nekaterih po-klonih njegovim zmožnostim sta mu ponudila 2000 goldinarjev dosmrtne letne plače, ako prestopi k nemškim nacijonal-cem. To »doklado« bo užival poleg svojih poslanskih dijet; vrhu tega se bo skrbelo, da ne bo njegova obrt vsled političnega presedlanja nič trpela. Ko je Grafenauer ponudbo odklonil, sta jo zvišala na 3.000 in nato na 4000 goldinarjev izrednih letnih dohodkov. To je bila za tiste čase plača zelo visokega uradnika. Ker ni šlo z lepa, so pozneje skušali z grda. Ista roka. ki mu je L 1897 ali 1898 ponudila denar, g£, je spravila 1. 1916 v ječo, iz katere bi se ne bil vrnil živ, da ni prišel v Mollersdorf najprej Kramar in nekaj mesecev nato — amnestija. Ista roka je po Grafenauerjevem prepričanju tudi dosegla, da so izpostavili njegovega edinega sina v vojni na tako mesto, kjer je moral pasti Z Grafenauerjevim imenom je združen velik del mukepolne zgodovine koroških Slovencev. Belgrajsko pismo. Belgrad, 22. jun. 1919. Za Belgrad je bila katoliška procesija z Najsvetejšim izredno važen dogodek, kajti prvič se je pokazala na teh tleh popolna svoboda in enakopravnost katoliškega in pravoslavnega veroizpovedanja. Seveda en del popolnega razumevanja za naš obred še ni imel, toda tudi to s časoma pride. Obhod je otvorila vojaška godba. Krir ?u so sledili otročiči in šolarji največ v belih oblačilih; vsi s cvetlicami v rokah. Najsvetejše je nosil župnik Wagner, za njim je šel zastopnik kraljevskega dvora, potem naš ministrski podpredsednik dr. Korošec, za njim »Jugoslovanski« in »Narodni klub« ter večina slovenskih uradnikov. Med njimi Jovan, Slokar, Stibler ter več slovenskih in srbskih častnikov. Minister Gostinčar se je skromno skril v množico, katero sta zaključevala med prvim in drugim blagoslovom Pišek in Grafenauer po stari slovenski navadi z rožnimi venci v rokah. Tudi ameriške katoliške nižje častnike smo opazili in več srbskih politikov je bilo pri procesiji. odločilni bitvi na Kosovem polju je 924. 1. bolgarski car Simeon Veliki odstavil vaškega župana Zaharijo, ki je z mnogo Srbi ubežal na Hrvatsko. Tako je prišlo Kosovo v posest Bolgarov, Toda Bolgari niso niti 100 let uživali zmag Simeona Velikega, ker je 1. 1018, podlegla vsa Bolgarija s Kosovim in z njo Bosna in Duklja bizantinskemu carju Vasiliju II. Ko je krog 1. 1040, Stjepan Vojdav, potomec dukljanskih kraljev, osvobodil svojo dedovino, je hotel i Raso pridružiti svoji državi, a vsi težki dolgolrajni boji ob reki Sitnici niso rodili uspeha. Stjepan Nemanja, od 1. 1159, vaški veliki župan, se je uprl grškemu carju Emanuclu in prodiral z vojsko po Kosovem polju ob Sitnici do mesta Pantina (6 kilometrov severno Mitrovice), kjer je porazil grško vojsko, katere večina je našla hladni grob v reki Sitnici, kjer je utonil i najstarejši brat Stjepana Nemanje, Zavid po i ni en u. Po bojih 1184—1185 je bilo celo Ko-tovo združeno s Srbijo. Za Stjepana Uroša II. Milutina jc postalo Kosovo z mestom Prištino središče srbskega kraljestva. Že takrat opisujejo zgodovinopisci Kosovo kot zelo 1 bogato pokrajino z mno^o : ..... nimi vrtovi. Tudi čebeloreja je bila jako razvita. Posebno zanimivo pa je Kosovo kot pozorišče najžalostnejše tragedije v zgodovini srbskega naroda. Tu se je namreč 1. 1389. na Vidov dan vršila bitka, ki je bila usodepolna za Srbijo, bitka, ki je izkopala grob srbski samostojnosti Po smrti Dušana Silnega je razpadlo srbsko carstvo v več malih gospodstev. Mogočni turški sultan Murat je prisilil Bolgare in kmalu tudi Srbe, da so mu plačevali davek. Vse junaštvo slavnega kraljeviča Marka, ki ga toliko opevajo narodne pesmi, ni moglo povzdigniti Srbov do samostojnosti. K poslednjemu obupnemu odporu se je dvignil car Lazar, ki je pozval ves srbski narod v boj: »Ko je Srbin i srpskoga roda i od srpske krvi i koljena, a ne došo na boj na Kosovo, ne imao od srca poroda, ni muškoga ni devojačkoga! Od ruke mu ništa ne rodilo; ni u polju bjelica šenica, ni u brdu vinova lozica ...« Srbski narod se je takoj odzval. Lazar je razporedil vojsko na Kosovem in pričakoval Turke. Glavno moč je vodil sam, dočim sta poveljevala desnemu krilu Vuk Brankovič in levemu Vlatko Vukovič. Prišlo je na Vidov dan 1389 do boja. Dasi so se Srbi nadvse junaško borili in niso pravzaprav zmagali ne Turki in ne Srbi — padla sta car Lazar in sultan Murat — vendar je imel ta boj za Srbe žalostne posledice. Sicer je ostal po tej bitki Vuk Brankovič še precej samostojen gospodar Kosova — vendar je začela od te dobe Srbija pešati in 1. 1455., ko je sultan Mohamed II. osvojil Prizren in vso južno Srbijo, je prišlo Kosovo popolnoma v turške roke. 1689 so Turki porazili na Kosovem avstrijsko vojsko, katero je vodil grof Piccolomini, 1809 je slavni Karagjorgje dvignil na noge srbski narod in začel osvajati Kosovo, a dogodki na bolgarski meji so ga prisilili vrniti se in Kosovo — »matica srpskih zemalja« je morala čakati balkan-i ske vojske 1912/13. Kosovo, zibel srbskega junaštva, svobode, narodnega ponosa in zavesti, spomin stare slave, vzbudi i majki Jugoslaviji junakov! (Klaič: Slike iz slavenske povjesti. — Jovič: Srpska istorija. — Orlickv: Stručnt dejiny narodu slovihiskvch.l Dr. Ivan Knific: Oltarji so stali ob trgovinskem in zunanjem ministrstvu, odnosno predsedui-štvu,, ob gimnaziji in zadnji ob privatni hiši Okrašeni so bili po tukajšnji navadi s pristnimi lepimi domačimi preprogami. Obhod je bil prav veličasten, število katoliških udeležencev razmeroma zelo veliko. Po procesiji je bila V cerkvi molitev za kralja. Ker smo že pri verskih stvareh, naj prihijemo tudi, da glavni organ »Demokratov« v Belgradu ravno to nedeljo piše tudi proti teološki pravoslavni fakulteti na tukajšnjem vseučilišču. Tudi to dejstvo je za versko stališče demokratske stranke prav značilno in treba je, da si ga zapomnimo. Ti gospodje se upirajo dobri izobrazbi duhovni štva, da bi potem lažje izkoreninili vero samo. — Toda zastonj bo trud: ljudstvo bo govorilo in sodilo samo, treba mu je še odkriti resnico. — Kan ko sodi v verskih vprašanjih celo veliko, mestno ljudstvo, naj izpričuje vzgled iz Budimpešte. Jezuit Jakob Baš poroča, da so odpravili boljševiki verski pouk iz šole. Ko se je o tem glasovalo, je bilo za verski pouk v največji delavski organizaciji 55 tisoč glasov, proti pouku le nad 5 tisoč članov. Zaprli so tudi duhovnike, Toda ljudstvo je prihajalo v velikanskih množicah in prinašalo jest vin« in pijače ter druge potrebščine. Boljševiki so zaprli tudi cerkve, a ljudstvo je demonstriralo « tem, da je kitilo cerkve od zunaj. Boljie-viki so spoznali, da so na napačni poti io odprli so spet cerkve, dovolili verski p*>-uk povsod, celo na vseučilišču uče na bogoslovni fakulteti; edina izprememba ob-Sitoja v tem, da nosijo dijaki in profesorji navadno civilno obleko, V Pečuhu ao Of" ganizirale dame katoliško zavedno meščanstvo, da prepreči vsako proti vereko novotarijo in da posebej čuva nad verskim poukom v šoli. Tukaj pri nas pa M bavijo ljudje iz »Demokratske stranke« z mislijo, da bi omejili, odnosno odpravili verski pouk v najvišjih razredih srednjih šol. Naši malomeščanski politiki naj 1« ovinkarijo, če se jim zdi primerno. Jugoslovanski narod se bo znal prav lepo sam otresti teh »genijalnih kulturnikov«, ko pride dan odločitve. I. Vesenjak: Regulacija nCiteSislih plač. Vsled razmer, Id eo nastal« t) Srbiji po dolgotrajni svetovni vofni, so m morale izvršiti izpremembe v srbskem zakonu za ljudsko šola Pri tej priliki j« priik) tudi do temeljitega razgovora o učiteljskih plačah vobče in sklepi odgovarjajo skoro dobesedno zahtevam učiteljskih csv ganizacij. »Jugoslovanski klub« je doiočH mana za zastopnika v sedemčlanski odbor ki pa dogovoru sem bil tudi izvoljen ter sem imel nalogo in dolžnost, nastopati v smislu stališča našega kluba in cele stranke. Dobro poznamo nedostatks v gmotnem stanju učiteljskega stanu ia zav«d&-mo se, da je ravno ta slabi materijelni položaj skrajno neugodno vplival na kvaliteto učiteljskega naraščaja, posebej ie moškega. Mirno lahko izrečemo trditev, da je bil glavni vzrok razmeroma ozkega duševnega obzorja enega dela našega jugoslovansko ljudskošolskega učiteljstva neprimerno slabi gmotni položaj; temu je zopet vzrok to, da je naša javnost omalovaževala in podcenjevala pedagoško delo našega ljudskošolskega učiteljstvo. Prodreti mora pri nas zavest da je ljudstvu treba za boj in obstoj v življenju pred vsem dobre vzgoje in dobre izobrazbe, a zato je treba dobrih pedagogov, ki morajo biti primerno svojemu delu plačani, da se mu lahko posvetijo z vsq skrbjo in z vso ljubeznijo. Vsled tega pa se morajo učiteljske plače izenačiti, ker ne gre, da bi se merilo učiteljstvu z enako predizobrazbo drugače na Kranjskem, drugače na Štajerskem, drugače na Hrvaškem in drugače po vseh naših pokrajinah nove države. Popolno izenačenje izobrazbe in popolno izenačenje plače je gotovo umestna zahteva učiteljstva, katera se udejstvuje sedaj pri plačah in se bo kmalu tudi v izobrazbi. Ravnotako pravično pa je, da dobi učite-ljica isto plačo kot učitelj, saj ima isto izobrazbo in izpolnjuje isto nalogo. Te misli so vodile odbor v našem Nar, predstavništvu, da je v sporazumu z ministrom prosvete in ob njegovem sodelovanju sklenil predlagati sledečo preureditev plač: 1, Temeljna plača definitivnega učitelja in učiteljice znaša 2400 dinarjev. 2. Napredovanje v plači obsega vsako triletnico 300 dinarjev in zadnjo trilet-nico 200 dinarjev. Tako doseže definitivni učitelj, odnosno učiteljica z 27. službenim letom 5000 dinarjev in služi do končanega 32. službenega leta. Ako služi kdo še par let po tej dobi, dobi letno 400 dinarjev honorarja, ki pa se ne všteje v penzijo. Plače torej odgovarjajo v bistvu plačam do novo kreirani skali za drž. uradnike SIvt. T46. od 10.—8. plačilnega razreda. Eno leto v vojaški službi se ne šteje, vsa ostala pa kakor učit. službena leta glede napredovanja in penzije. Učitelji, ki ne napravijo izpita usposobljenosti, ostanejo pri svoji provizorni plači, katera znaša 1600 dinarjev. Penzije se računajo kakor običajno: po desetletnem službovanju 40 % in pozneje za vsako leto po letnem ključu. Izredne težave je delala ureditev plač makedonskim učiteljem, ki so pred balkansko vojno opravljali službo učiteljev, Se bolj službo četašev-organizatorjev pod turško vlado; imajo silno različno in deloma jjrav majhno strokovno izobrazbo, (M so v težkih odnošajih vršili važno narodno propagando ter bili takorekoč v neprestani smrtni nevarnosti. Ker za naše razmere ta ureditev ne pride v poštev, je tukaj ne bom navajal. Važno je vprašanje, kdaj naj stopi ta nreditev plač v veljavo. Določeno je, da se mora to zgoditi istočasno z ureditvijo plač vseh državnih uradnikov vobče, a najkasneje s prvim decembrom tega leta. (Tako je v glavnem sklenil odbor in minister prosvete je v ministrskem svetu dobil odobrenje za te postavke. Predlog bo ▼ plenumu tudi gotovo sprejet, saj je bfl sprejet soglasno v odboru in v ministrskem svetu. Faktično pomeni ta ureditev tudi popolno podržavljenje ljudskošolskih učiteljev m sledilo ji bo podržavljenje lj. šole kot take v celem njenem obsegu. Toda s tem ni rečeno, da izgubimo krajevni vpliv na ljudsko šolo, ki se nam zajamči z avtonomijo in je tudi brezpogojno potreben, ako nočemo silno nazadovati z našo ljudsko 4olo, ki daleko prednjači vsem pokrajinam ▼ naši državi, in ki po svojih krajevnih potrebah tudi potrebuje avtonomije v korist ljudstva in našega učiteljstva samega. Izpremembi zakona o srbskih ljudskih šolah sledi sedaj izprememba zakona o srednjih šolah. Tam zastopa naš klub kolega Sušnik. Mislim, da mi k sklepu ni treba še posebej naglašati, da si je »Jugoslovanski klub« osvojil te vodilne misli v celoti in da so storiU to nosebej še naši poslanci kmetskega stanu. Mi hočemo dobro ljudsko šolo; saj se kot ljudska stranka zavedamo potrebe dobre izobrazbe našega naroda v ljudski šoli in kot krščanska stranka smo si v s^esti, da je vsak delavec vreden tudi svojega plačila. Ako pa se urede enkrat plače, se lahko temeljito uredi tudi izobrazba učiteljstva. Ko bomo razpravljali o preustro-jitvi ljudske šole ko* take, bomo zahtevali preureditve, kakor jih zahtevajo duševne in gmotne potrebe našega ljudstva: Temeljito vzgojo na narodni in krščanski podlagi ter dobro izobrazbo, odgovarjajočo skupnim, pa tudi krajevnim našim razmeram. Maribor, 26, junija. Slavnosti v Mariboru? Dne 15. maja je hotel Maribor proslaviti pri-klopitev k Jugoslaviji. Devojke so pletle vence, mladeniči so sekali mlaje, pevski zbori so imeli vaje, narod na meji je hotel ta dan v celoti prikorakati v osvojeni Maribor, a slavnost je bila zadnji hip — preložena ali pravzaprav preprečena. Izgovor: Ker se general Maister in njegovo vojaštvo radi koroških dogodkov ne bi moglo udeležiti slavja! Ljudstvo je bilo razburjeno, da se je slavnost preložila. Mi stojimo na stališču, da res ne kaže prirejati takih burnih slavnosti, ker sedaj ni doba za take prireditve. A če je že kaka večja prireditev razglašena, naj se ista na vsak način tudi vrši. Ljudstva, ki je že itak razdvojeno, naj se nikar radi posameznikov ne spravlja v nevoljo in dvome. Nemci in nemčurji so takoj razglasili, da smo radi tega preložili slavnost, ker še ni sigurno, da bo Maribor priklopljen h kraljestvu SHS. In ta slavna preložitev nam je silno škodovala. Za Vidov dan so mariborski odločni krogi razbobnali zopet veliko slavje. Mariborski listi so raztrobili dolge programe in klicah ljudstvo za ta dan v Maribor. In zopet je ta slavnost — prepovedana! Ali ni to navadna froclarija? Tako postopanje odločno obsojamo! Na mariborski okrožni sodniji se vršijo porotne obravnave. Porota je že izrekla dve smrtni obsodbi. Obravnave, ki trajajo že 14 dni, se bodo nadaljevale še 8 dni. Značilno je, da se je začelo na okrožni sodniji zopet pridno nemškutariti. Sodnij-ska zdravnika — izvedenca sta dr. Ipavic in dr. Leonhard. Prvi je iz znane slovenske Ipavčeve rodbine, drugi pa je itak se že do dobra — ali pa bi se vsaj moral — naučil našega jezika, saj je nastavljen od korporacije, ki je v slovenskih rokah. Sodni dvor mariborske okrožne sodnije ostentativno zaslišuje ta dva vsenemška junaka samo v blaženi nemščini. To napravi na občinstvo mučen vtis. Dr. Leonhard je znan kot eden glavnih voditeljev in kričačev izza krvavega ponedeljka (27, januarja t919), dr, Ipavic pa prepoveduje svojim uslužbencem se udeleževati slovenskih slavnosti, In ta dva junaka sta še sedaj izvedenca okrožne sodnije, dr. Leonhard pa je še sedaj mestni zdravnik v Mariboru. Najboljšega kirurga in zmernega Nemca dr. Thalmana so vrgli na ulico, a hujskače držijo na najvažnejših mestih. Kdo nam bo razrešil to uganko? Veliko do zornost vzbuja dejstvo, da deželna vlada v Ljubljani tako vrlo ščiti dva nemška grofa, ki sta vodje okr. glavarstva v Radgoni. To sta grofa Sturgkh in Funfkirchen. Ne eden ne drugi ne razume ne besedice slovenski. Oba sta zaupnika vsenemštva. Tukaj hočeta ostati samo radi tega, ker vesta, da jima gre pod jugoslovansko vlado desetkrat bolje kot pod nemško. Tudi župan Radgone je še Nemec. Vlada boža Nemce in nemčurje in noče prav nič slišati, da bi dala Radgoni slovenske uradnike in župana. V občinah Gradišče pri Lučanah (Sv. Duh na Ostrem Vrhu), Klanjec, Račane in Špilje, ki bi sc naj priklopile k Nemški Avstriji vlada med slovenskim prebivalstvom veliko razburjenje. Ogromna večina prebivalstva v teh občinah je slovenska. In celo Nemci so za priklopitev k Jugoslaviji in sicer iz gospodarskih ozirov. Komisija, ki bo podrobno izdelala načrt meje na tem ozemlju, se bo lahko sama prepričala, da te občine na noben način ne morejo biti pri-klopljene Nemški Avstriji. Mariborske organizacije: J. S, Z., Orel in S. K. S. Z. se vrlo gibljejo. Strokovna Zveza šteje že okoli 400 članov, Orel pa nad 150. Orli se ustanavljajo tudi na deželi. Politična organizacija naše stranke pa je itak na drobno razpredena po vseh župnijah. Žalostno je samo dejstvo, da se še nahajajo ponekod naši vodilni možje, ki vpijejo: Za Boga, samo strankarske organizacije ne. Pred njimi pa vabi J. D. S. in J. S. D, S, naše ljudi v svoj tabor. Italijani zase*!!! PRtelinlek. Rateče, 26. junija 1919. Petelinjek je 1547 metrov visoka gora, ki stoji ob severni strani gorenjskih Rateč. Na njeni višini je obširen pogled po dolini gorenje Save, še bolj obširen pa po ziljski in dravski dolini. Odprto pot imamo samo proti Je senicam in Ljubljani. Iržaca SIIS, Borza za delo, LDU Beograd, 26. junija. Na iniciiati-vo ministra za socialno politiko Jož. Go-stinčarja se je otvoril začasen urad b^rze za delo, čegar naloga je, da zbira vse podatke o ponudbah in zahtevah delavskih moči in da posreduje pri delodajalcih za delo. Urad se nahaja začasno v zgradbi razredne loterije. Posredovanje je brezplačno. Iz finančne službe. LDU Beograd, 26. junija. Sklenjeno je, da se v finančno konceptno službo sprejmejo tudi oni dijaki, ki še niso popolnoma dovršili svojih pravnih študij. Nastavlj. bodo za takozvane konceptne pripravnike in uradne aspirante. Napraviti pa bodo morali v gotovem roku pravne izpite. Te dni izide natečaj za te uradnike. Dijaške ustanove, LDU Beograd, 26. junija. Oddelek ministrstva za prosveto za Banat, Bačko in Baranjo bo dajal vsled odobritve državnega proračuna slušateljem višjin šol mesečne štipendije po 300 kron. Brzovlak Reka - Zagreb - Zemun. LDU Beograd, 26. junija. Brzovlak, ki 'c dosedaj vozil na progi Reka - Zagreb -Zemun dvakrat na teden in prihajal v Ze-rr.un v torek in petek, bo vozil od i, ju-ljia vsak dan. Zaplenjena knjižnica LDU Beograd, 26. junija. Knjižni«* akademije znanosti v Pečuhu, katere pred-sednik je škof Julij Zichy, se je konflscirU-la in bo premeščena v Belgrad, Dar aneerišlEi&i fesgss-siouaiaou dOTMOTl. LDU. Čez pet dni dospe parnik iz Amerike, ki prinaša darila ameriških Jugoslovanov svojim rojakom v Jugoslaviji. Del daril je namenjen sorodnikom na,'iih izseljencev, ki dobe večje množine raznega blaga, obutve in obleke. Poleg tega obstoja večje skupno darilo, ki se razdeli potrebnim ljudem v Jugoslaviji večjo svoto s prostovoljnimi prispevki. Darila so: ši-vanke, čevlji (moški in ženski, blago za ženske obleke,, platno za perilo, blago za ženska krila, usnje za podplate i. dr* S parnikom pridejo zastopniki »Yugotelav Rolief« gg. Josip Sitar (Slovenec iz Toplijc na Dolenjskem), eter Mladineo, (Hrvat iz Pučišča v Dalmaciji) in Vladimir PredtoviČ (Slovenec iz Logatca). Razdelitev daril bosta vodila v Sloveniji gg. Sitar in Predovič, v Dalmaciji in na Hrvatskem ter v ostalih pokrajinah Jugoslavije pa g. Mladineo. — Predsednik »Vougoslav Relief Chikago« je Slovenec Fianc Jager, župnik in plrofe-sor na vseučilišču sv. Bonifacija v Mine-sotti. — Čas in način razdelitve se ob''!>.-vita pravočasno. Rodbine, ki dobe od svojih sorodnikov v Ameriki darila, prejjmejo od zastopnikov Aotigoslav Relief« pismeno obvcsf:'o. Politične novice. Demonstracija visokošolcev v Belgradu. Pretekli ponedeljek je prišlo v Belgradu do glasnih demonstracij visokošolcev. Prav brez povoda in brez najmanjšega vzroka je pri tem varnostna, straža streljala v zrak in grozila dijaštvu z bajoneti, Povod delonstracijam je dala. aretacija 7 visokošolcev, ki v vojaški obleki, izpuščeni in oproščeni vojaške služlie niso hoteli vojaško pozdravljati. Oblckr« pa so nosili zato, ker druge niso imel L Tudi nekaj drugih ljudi so vojaške patrulje, na zahtevo posameznikov zadnje dni 'iz istega razloga aretirali. Mislimo, da bi taki nepotrebni dogodki prav lahko izostali, ako bi se obleka malo preuredila in bi se odpravile distinkcije. Policijski in vojaški organi v Belgradu bodo morjih imeti več smisla za sedanje težave ljudstva, pa tudi za svobodno izražanje ljudske volje. -j- Protest. Jugoslovanski narodni sve< na Reki je poslal na Clemenceaujn protestne brzojavko proti postopanju laflkega na-rodn. sveta in laških oblasti. Zčflrjuife: 1. da consiglio nazionale ne predstnvlja več reškega prebivalstva in se vzdržuje s silo. 2. da ni eka nikdar zahtevala pi?.pojitve k Iu'!:'ii po pl.bisr-.tu ali kaKršneinkol« l s.mnju, 3. di jc v maiu 19.871 l»!.ečanov v 1 spomenici ra \VJJsoua zahtevala priključi-| tev k Jugoslaviji, 4. da mednarodna soci-jalislična stranka na Reki 7.0'? 0 članov f protestira proti aneksiji k Italiji,. 5. da 3000 i drugih meščanov protestira pr? konferenci zoper slično možnost, 6. da bi pošteno ljudsko glasovanje združilo je dva 5.000 glasov za Italijo. Spričo gorer/jih činjenic prosi jugoslovansko narodno veče na Reki mirovno konferenco, naj blagovoli v interesu resnice in pravice odpos/lati mednarodno komisijo v svrho ugotcfvitve, da je reško stanovništvo — z neznatno izjemo — protivno vsaki priklopitvi k Italiji in da nasprotno večina želi svojo združitev z Jugoslavijo,« Predsednik jugo.^1. nar, sveta: Dr. Bakarčič. Na drugi strani je g. Trumbič, minister zunanjih zadev in zastopnik na konferenci mira, baš prejel iz Z;igreba naslednjo brzojavko: Poplašne vesti prihajajoče iz Pariza o jadransk. vprašaitiju so neznansko razburile vse ljudstvo. Po celi deželi so se sklicala protestna zborovanja zoper razkosanje našega narodnejga ozemlja in zoper delne rešitve, ki bi u.fičile naše živ-Ijenske pogoje in ustvarile kali za nove vojne. •— Dr. Srkulj. zagrebiki župan. P. P. + O občinskih voIitvSih v Monakovem poročajo nemški listi obširno ler se pečajo predvsem z dejstvom, da so večinski socialisti v Monakovem doživeli katastrofalen poraz. Zmagaili so neodvisni socialisti, kar pomeni, da ise ljudske mase vedno bolj radikalizirajot Drugo važno dejstvo je, da je zr£.stlat, moč bavarske ljudske stranke (krščanski centrum), ki je druga najmočnejša stžranka v občinskem svetu. Najslabše pa-Jse je godilo meščanskim demokratom (liberalcem in svo-bodomislccem), ki so izgubili polovico glasov izza deželnih volitev v januarju letošnjega leta. — To sd simptomi, ki se kažejo povsod po svetu 'in so se pokazali tudi pri obč, volitvah r a Nižje Avstrijskem. Krščanska in socialistična misel si stojita nasproti. Me&anske liberalne stranke, ki so se zatekle pod plašč de-mokratizma, so povsod razkrinkane in leže na tleh. -f- Aretacija nemškega poročevalca ▼ Versaillesu. Nemški listi pišejo v ogorčenem tonu o aretaciij nmškega poročevalca Scheuermanna v Versaillesu. Ko se je Schucrmann v sredo proli večeru vračal z izprehoda v svoj hotel, sta ga iz neznanega vzroka aretirala dva tajna policista pariškega vojnega sodišča, ter ga odvedla v Pariz. Nemški delegaciji se ni posrečilo rešiti ga iz zapora. Poslanik von Haniel je poslal takoj Clemcnceauju oster protest. + Nova italijanska ddegacija. Kakor jivlja »Corriere della Sera«, dne 26. t. m. bodo tvorili novo italijansko delegacijo pri mirovni konferenci senatorji Tommaso Titoni, Gugliclmo Marconi, Vittorio Sci-aloia in Maggiorino Ferraris ter poslanec Silvio Crespi. Nova italijanska delegacija ni še odpotovala sinoči iz Rima v Pariz, kakor se je splošno mislilo. Njenega odhoda ni pričakovati niti še za danes. Dnevne novice« — Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Jugoslovanski škofje so izdali skupni pastirski list o sv. Cirilu in Metodu. V pastirskem listu se priporoča Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Škofijskemu listu bodo priložene položnice Apostolstva; sprejemne podobice in nabiralne pole se naročajo pri Apostolstvu sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Sv. Ciril in Metod. Ob prazniku slovanskih blagovcstnikov naj sc razširja med ljudstvo življenjepis sv. Cirila in Metoda, k iga je izdalo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v novi izdaji z dodatkom o slovanskem bogoslužju. — Prcmovirai bo v Zagrebu 30. t. m. za doktorja filozofije Ivan Dornik, bivši predsednik — starešina »Zarje«. — Umrla je v šent Vidu nad Ljubljano 22. t. gospa Mariia Čira an roj. Koma-tar, soproga pose;trnka mesarja in gostilničarja — N. v m. p.! — Zborovanje podružnice »Slomškove Zveze za Gorenjsko« se vrši v četrtek, dne 3. julija popoldne ob 2. uri v šolskem poslopju v Ljubnem. Predava nadučitelj France Silvester o svojih doživljajih v Rusiji. Poleg tega važne stanovske zadeve. — »Slovenka-« 5. in 6. številka je izšla in se v kratkem dopošlje naročnicam. Če še kdo ni prejel prejšnje številke, naj reklamira. — Glas iz laškega ujetništva. Poročnik bivšega 17. pp. Dore Masič iz Lubljane je poslal svojemu bratu dopisnici, ki utegneta zanimati tudi svojce ostalih v Teano pod Vezuvom ujetih slovenskih častnikov. Prva se glasi: »Teano 3. junija 1919. Dragi brat! Mislim, da si dobil žc nekaj sporočil od mene. Od tebe sem jaz prejel dvoje pisem in dve dopisnici, tako, da lahko sodim položaj doma. (Sledi presledek, črtan od cenzure). Z našim tovarišem župnikom Škerjancem si gotovo večkrat skupaj. Reci mu, da smo prejeli denar, za kar se» mu iskreno zahvaljujemo. Razdelil sem ga tako, kakor je on rekel. Vedno po starem, vedno zaprt, ampak zdrav, associat med alleatom. Pozdravljam ...« Druga: »Teano 7. junija 1919, Življenje tu še vedno tirto, kakoršno vam je župnik popisal. Včasih boljše, včasih slabše, vedno se ravna po papirnatem obnebju. Čakamo, da nas reši že enkrat konferenca tega stanja. Mislim pa, da bomo še dolgo čakali, ker možje počasi delajo. Nič se jim prav ne mudi. Danes smo prejeli prvi tobak od doma. Veliko veselje. Sploh nas močno razveseli vsaka vest iz domovine! Na Koroškem gre dobro. Angleška nas je tudi pripoznala. Sicer smo aleati oz, asso-ciati, ampak tu še vedno stari avstrijski »priži«. Trdno upam, da se za Božič gotovo vidimo. Pozdravi,,,« — Postajališče Rateče-Planica. Dobili smo novo železniško postajališče z imenom Rateče-Planica, oddaljeno samo 7 minut od vasi Rateče, Planica se imenuje zato, ker se tukaj odpira romantična dolina tega imena. Po dolini se pride v eni uri k izviru Save, ki pada v mogočnem slapu raz skalovje. Sava jc glavna reka Jugoslavije. Izliva se pri Belgradu v Donavo, svojo zibelko ima pa v rateški Planici. Naj se vsak Jugoslovan seznani z Belgradom in s Planico. Žc do sedaj je dohajalo mnogo turistov k izviru Save, v bodoče jih pričakujemo še več. Hvala ravnateljstvu državne želrznice, ki z otvoritvijo postajališča ni upoštevalo samo naše 900 prebivaleov broječe občine, temveč je hotela povzdigniti tudi tujski promet. V kratkem bomo Ra' čnnjc zgradili lično čakalnico. — »Veriga«. F. S. Finžgarjeva drama »Veriga« je izšla v Novi Založbi v lepi zunanji opremi na 80 stranck in stane 5 K izvod. Knjigo jc mogoče naročiti pri Novi Založbi v Ljubljani. Dobiti jo bo mogoče tudi po vseh slovenskih knjigarnah. — Gremij trgovcev v Ljub^an! opozarja rvoje č^nc, da ima v svoji pisarni G-adišče 17. ' >dstr. nekaj vzorcev PIu-mttis ve tkanin- Kdor se za te vzorce zanima, jih lahko pogleda v uradnih urah. — Obiskovalci Prešernove rojstne hiše so večkrat slikali s hišo tudi njene prebivalce. Kdor ima kako sliko, ki je bila napravljena pred 1, 1904. in se nahaja na njej takratni gospodar, se nujno prosi, da proti povrnitvi vseh stroškov pošlje svoj naslov ali sliko podpisanemu. Sliko iščem za spomin neprecenljive vrednosti. Volk Anton, Vrba 1, pošta Žirovnica, Gorenjsko, — Povodenj. Vsled zadnjega deževja je Kamniška Bistrica močno narastla. Na mnogih krajih je prestopila bregove in odplavila obilo nakošenega sena. Državni most čez Bistrico med Domžalami in Virom se je med prvo in drugo kozo po-greznil za 40 cm in je sedaj za vozni promet zaprt. Potok Trata je prepalvil polje in travnike. Tud igržavna cesta v Trzinu je pod vodo. — Zagorje ob SavL Živinski semenj bo pri nas dne 30. t. m. — Pošiljanje denarja našim vojnim ojetnikom v Italiji »Slovenskemu Rdečemu križu« v Ljubljani se je posrečilo dobiti zanesljivo pot za pošiljanje denarja našim vojnim ujetnikom, vsled tega sprejema sedaj denar za ujetnike za nadaljno odpremo. Pri pošiljanju naj se ozira na to, da je kurz jako slab in prejme ujetnik od 100 K le približno 20—30 lir. Važno je, da je naslov vojnega ujetnika natančen in razločen. Denar naj se pošlje ali prinese na »Slovenski Rdeči križ«, Ljubljana, Poljanska cesta 4, II, nadstr., vrata 39, — V ruskem ujetništvu v Tomsku se nahajajo še sledeči slovenski vojaki: Mo-horčič Ignacij, Barkole pri Trstu; Špan Jakob, Komen (Kras); Tomažič Alojzij, Zagreb - Pantovščak 7—20; Klobučar Franc, Nova Sušica, Postojna; Brun Štefan, Ho-tavljc, Škofja Loka; Mikuluš Štefan, Pev-ma, Gorica; Šušteršič Jožef, Št. Jernej, Dolenjsko; Mlač Andrej, Kačiče, Sežana; Renčelj Ivan, Dane, Sežana; Mežnar Karol, Brezje 2, Postojna; Zagorc Jožef, Novo mesto; Pustoslemšek Franc, Gojzd, Kamnik; Železnik Franc, Št. Vid nad Ljubljano; Krejan Miha, Leskovec, Krško; Racman Ivan, Trst, ul, Seroente 7; Dolenc Jakob, Studenec, Postojna; Sprohar Jožef, Čepno, Postojna; Pogorelec Miha, iVrhloga, SI. Bistrica, Štajersko; Milbar-čič Anton, Steinlager, Ptuj; Bolčina Ivan, Otlica, Primorsko; Freinreich Jožef, Sv. Tomaž, Gorica; Janežilč Anton, škovc, Krško; Malovrh Pavel, Sv. Jošt, Vrhnika. >-4 Pri Krasnojarsku nekje se nahajajo sledeči slovenski častniki: Nadporočnik!: Kosnik Ivan, Pless Ivan; poročniki: Trt-mk Jožef, Kreč Stanislav; praporščaki: Gabrovšek Ivan, Hrovatin Ernst (?), Pless Leopold, Jankovič Franc; kadeti: Baraj Jožef, Sclan Ivan in nadporočnik Riglar Ivan. Vsi so zdravi- Vsi slovenski listi se naprosijo, da ponatisnejo ta imena. — Prehrana v Celovcu. V Celovec prihajajo vsak dan .živila iz Jugoslavije. Kakor poroča »Mir«, dobi Celovec za enkrat 4 vagone živine, 1 vagon masti, dva vagona prekajenega mesa in 25 vagonov moke, — Dr. Kerzl umrl. Na Semerniku je ponoči od sobote na nedeljo umrl gene-ralštabni zdravnik in telesni zdravnik Franca Jožefa dvorni svetnik Kerzl v starosti 78 let. Tatvine. Več konjske oprave, in sicer 1 prsna oprema, 1 težki komat, 2 hrbtna jermena, 2 para vajet in 2 ujzdi v skupni vrednosti 800 kron je bilo ukradeno Lovrencu fttimu, posestniku iz Peržanj. Storilca zasledujejo. — Krava, brezasta, vredna 4000 K, je bila ukradena Josipu Dimniku v Obrjah hiš. štev. pO. Kriva je bila ukradena iz hleva po dosedaj nepoznanem storilcu. Svari se pred nakupom. v. Cenilno komisijo za oddajo demobili-zacijskega blaga v Škofjiloki je Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo v Ljubljani odstavila. Posle prevzame nova komisija, sestavljena iz organov Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo, vojaštva in leleznice. Ncrcdnosti v skladišču y Dravljah. V skladišču železniškega in demobilizacijskega materijala na predkolodvoru Dravlje so se izsledile nerednosti. Vojaška oblast je ukrenila potrebno ukrepe za odpravo nedostatkov. — Mlekarski strokovnjak se išče za Srbijo, kjer bi imel delovati kot organizator in inštruktor pri mlekarskih zadrugah. Reflektanti naj se javijo Zadružni zvezi v Ljubljani. — Razo;s služb uradnih živinozdrav-nikov. Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za kmetijstvo razpisuje mesto veterinarskega nadzornika pri deželnem veterinarskem uradu v Ljubljani in tri mesta uradnih živinozdravnikov pri okrajnih glavarstvih. Za vlaganje prošenj je določen rok do 15. julija 1919. _ Zahvala. Gosp. podpolkovnik Herman Vidmar je poslal »Slovenskemu Rdečemu križu« v Ljubljani ■ 688 K 57 vin. Zbirka slovenskega planinskega kolka 3. baort, 9. četa. Za ta velikodušen dar slov. plan. polka se »Slovenski Rdeči križ« našim hrabrim braniteljem slovenskega Ko-rotana naitopljeje zahvaljuje. Posnemajtcl SJubllanske novice. lj Poroči sc danes popoldne v cerkvi sv. Petra g, Ciril K e m p c r 1 e , strojni stavec »Slovenca«, z gospodično Julko K u z m i n o v o. Obilo srečel lj Prvo ljubljansko delavsko konsum-ii® društvo priredi jutri ob 8. uri zjutraj niti Rožniku društveno sv. mašo s ccrkve-nJm govorom. Cerkveno opravilo bo opravil glavni delavski tajnik g. Anton Konj lanec. Člani se vabijo k obilni udeležbi. lj Spored IV. produkcije gojencev Glasbene Matice v soboto, 28. jun. 1919. Zučetek ob poh 8. uri. 1. a) Bortkiewicz: Au clair de la lune. b) Chopin: Valček v E-molu. Na klavir igra gdč. Božena De-kltiva. Šola gdč, D. Koblerjeve, VIII. r. 2.. a) Dr. Gojmir Krek: Ali veš? b) Dr. Goj-ntir Krek: Predsmrtnica. c) Anton Lajovic: Cveti, cveti rožica, d) Anton Lajovic: Kaj bi le gledal. Pesmi poje gospa Cenka dr. Cepudrova. Šola g. M. Hubada, V. r. 3. Smetana: Iz moje domovine: Na gosli svira g. Dušan Franko. Šola g. J. Vedraia, V. r. 4. a) Dr. B. Ipavlc: Menih, b) J. Pavčič: Dedek Samonog. Pesmi poje g. Matija Go-lobič. Šola g. M. Hubada, III. r. 5. aj Dvo-f&k: Pri grodu junaka, b) Dvof&k: Furiant. Na klavir igra gdč. Marija Finžgar. Šola gdč. J. Chlumecke, VIII. r. 6. Ch. Beriot: Koncert, st. 9. I. stavek. Na gosli svira gdč. Minka Koprivec. Šola g. J. Vedraia, VI. r. 7. V. Novak: Gorska balada. Poje gospa Cenka dr. Cepudrova. Šola g. M. Hubada, V. r. 8. a) Raff: La filense. b) Rahmaninov: Pochinelle. Na klavir igra gdč. Dragica Dekleva. Šola gdč. D. Koblerjeve, VIII. r. 9. Dvofak: Ciganske pesmi. Poje gdč. Mila Počivalnik. Šola g. M. Hubada, VI. r, 10. a) Fr. Gerbič: Gondmo-lirjeva pesem. Poje II. in III. letnik mladinskega petja, b) A. Rubinstein: Popotnikova pesem, c) H. Volarič: Slovenskim mladenkam. Poje I., II. in III. letnik. Mladinski zbor. Šola gdč. Jelice Sadarjeve. 11. V proslavo godu Njega Veličanstva kralja poje mladinski zbor Narodne himne. lj Iz gledališke pisarne. V proslavo imendana njegovega Veličanstva kralja se vrši v nedeljo 29. t. m. popoldne predstava »Mamzell Nitouche« brezplačno za tukajšnjo srbsko posadko. Ravnateljstvo je pridržalo nekaj lož prvega reda in parterja za cenjeno občinstvo, katero bi želelo obiskati omenjeno predstavo. Te vstopnice se bodo prodajale pri dnevni blagajni gledališča. — Praznik Vidovega dne proslavi dramsko gledališče v soboto, dne 28. t. m, z uprizoritvijo izvirne Meškove drame »Na smrt obsojeni«, Pred predstavo slavnosten nagovor. Predava pisatelj gospod župnik Finžgar. Vstopnice se dobivajo pri dnevni blagajni dramskega gledališča. lj Veliki kres na Zgor. Rožniku se bo žgal danes v proslavo prvega državnega praznika; kateri se bo praznoval letos prvikrat v zjedinjeni Jugoslaviji. lj Vpisovanje na deški in dekliški oddelek SŠovenske trgovske šole v Liubljani se vrši 5L, 6. in 7. julija 1919 od 10.'do 12. ure dopoldne. Prednost imajo sinovi in hčerke trgovcev, industrijcev in obrtnikov. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. lj Predavanje za služkinje bo jutri, v nedeljo, ob pol 6. uri popoldne v veliki dvorani Ljudskega doma. Tovarišice, pridite v obilnem številu in pripeljite s seboj še dru|ge tovarišice, katerih v nedeljo ni bilo. Tudi udeležbo od strani gospodinj je priporočati, ker so predmeti res jako poučni in zanimivi. lj Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani opozarja vse svoje člane, da se izrednega občnega zbora, ki se vrši v nedeljo dne 29. t. m, v dvorani Mestnega doma zanesljivo udeleže. Za vsakega posameznika so važni razgovori o poslovniku in osobito o pravilniku glede podpor. Pridite polnoštevilno! lj Mlekarska zveza ima besedo! Od Mlekarske Zveze smo prejeli: Z ozirom na notico v ^Slovencu« z dne 19, t. m. kakor tudi na. pojasnilo od strani mestne aprovizacije v »Slovencu« in »Slov. Narodu«., izjavljamo, da Mlekarska zveza v zadevno prodajalno vGosposki ulici od dne 16, t. m. ne dobavlja mleka in se torej notica v '»Slovencu« ne more tikati mleka od Mlekarske zveze. Kljub temu pa pripominjamo, da zadevna cena za dobro pasterizirano mleko ni pretirana, pač pa za navadno tržno mleko, kakor se prodaja v Ljubljani, če ne izvira od Mlekarske zveze. Odločno pa je previsoka navedena ccna za nepasterizirano mleko; kajti režija pri nabavljanju takega mleka je neprimerno manjša, riziko pa itak nosijo vedno lc konzumenti. Zato je nepabit. no dejstvo, da so prodajalci in razpečeval-ci nepasteriziranega mleka najnevarnejši drriilci mleka Da se to za*naprej prepreči, bi bilo v interesu konsumentov in pro-ducentov, določ'!1: ccno nepasteriziranemu mleku nnjn ' 60-70 vin. nižje, kakor pasterizirane? Tc naj bhgovolijo zadevne c.blisti, kakor t uči i si, občinstvo upoštevati, Pojasnilo je valed pomete zakasnelo. Narodno glediSfa. Drama. 28. junija, sobota: »Na smrt obsojeni«. Abon. C 68. 29. junija, nedelja: »Na smrt obsojeni.« Ahon. B 68, 30. junija, ponedeljek: »Na smrt obsojeni«. Abon. A 68. (Zadnja dramska predstava.) Oper«. 28. junija, sobota: »Madame Butter-fly«, Abon. B 2/67, 29. junija, nedelja, popolde ob 3. uri: »Mamzell Nitouche«. Izven abon. (Vojaška predstava za srbsko posadko.) 29. junija, nedelja, zvečer: »Žongier«, Abon. C 3/69. 30. junija, ponedeljek: Zaprto. 1. julija, torek: »Postiljon iz Lonju-meau«. Abon- A 70. 2. julija, sreda: »Madame Butterfly«. Abon. C 2/67. 3. julija, četrtek: »Boheme«, Izven abonenta. Prosveta. pr Finžgarjeva diploma. Sorška fara jc izvolila svojega dolgoletnega in delovnega župnika Fr. S. Finžgarja za častnega občana. Umetnica Helena Vurnik je izgo-tcrvila diplomo, ki je razstavljena v izložbi Katoliške bukvarne. Ta diploma je zares lepo umetniško delo, ki dela umetnici vso čast. Iz neprodirne globine krvave zarje §e dviga stolp človeških teles v višine temnih oblakov, ki v trpljenju in krvi gradijo prihod sreče in svobode. Zadnji mož na vrhu tega živega stolpa tuge in boja vihti vzravnan rdečo zastavo, njega samega obseva solnce iznad oblakov. Spodaj pa stoji žena, zavita v žalni plašč, zastrta v svojo žalost. Kakor himna se zdi ta risba, mogočna po svoji kompoziciji, lepa po izdelavi. G. župniku Finžgarju bo ta diploma gotovo v ljub spomin na sorško faro, kjer je preživel v delu toliko let. pr »Slovenka« št. 5. in 6. prinaša sledečo vsebino: Strnimo svoje vrste! — Ivica Neznan: Ah spada ženska v politiko? — S. T.: Slovensko vseučilišče in naše žen-stvo, — Ksaver Meško: S poti, — Sil vin Sardenko: Visoka pesem. — Ciril Jeglič: Nandkov mladostni raj. — Ivica Neznan: Naše služkinje. — Shod služkinj. — Ksaver Meško: Ob veneči cvetki. — Franc Bevk: Vsako jutro... — Naša telovadna organizacija. — Med. Ivo Pire: Kakšna naj bo ženska telovadba? — Proste vaje »Orlic« za 1. 1919. — Zapiski. — Dopisi. — »Slovenka« izhaja mesečno, stane letno 12 K ter se naroča v Jugoslovanski tiskarni, II. nadstropje. Cestnik S. S. Z. * šišensko prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 29. junija 1919 v telovadnici ljudske šole v Spod. Š:ški narodno igro s petjem v petih dejanjih: *Domen«. Dejanje se vrši v vasi na Dolenjskem. Režijo vodi g. Rozman. Cene prostorom: Od I. do IV. vrste 5 K; od V. do VIII. vrste 4 K; od IX. do XI. vrste 3 K. Stojišča po 2 kroni, Predprodaja vstopnic pri gosp, Kranjcu, cerkovniku poleg cerkve v Šiški. Začetek točno ob 8. uri. Brezalkoho^e pijače bodo na razpolago. K obilnemu po-setu vabi odbor. a Amerikansko blago za otroke do 6. leta se bo delilo v aprovizačnem skladišču pri Muhleisnu na Dunajski cesti po sledečem redu: Na izkaznice štev. 1700 do 2000 v torek dne 1. julija od 8. do 11. ure dopoldne. Na izkaznice štev. 2000 do konca v torek dne 1. julija od 2, do 5, ure popoldne. LJUDSKA STRANKA NA HRVATSKEM. (Izvirno poročilo »Slovenca«.) m Strosinci, 27. junija. Včeraj Se je tu vršil ustanovni občni zbor ljudske stranke, Govorila sta dr. Šimrak in absolvirani pravnik Andrič ter razložila program ljudske stranke. Na zborovanju je bilo navzoče prebivalstvo celega kraja. Sprejelo je program z velikim odobravanjem ter izvolilo krajevni odbor. ODNOŠAJI MED KATOLIŠKO IN PRAVOSLAVNO DUHOVŠČINO, (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Split, 27. junija. »Jadran« javlja iz Belgrada, da se je vršil pri belgrajskem metropolitu sestanek vseh v Belgradu navzočih katoliških in pravoslavnih duhovnikov. DEMOKRATSKI KLUB. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 27. junija. Mitrovioka radikalna »Srbija« poroča: Kot sc govori v krogih narodnega predstavništva izstop dr. Medakoviča in tovarišev iz demokratskega kluba ni zadnji, ampak mu bodo sledili kmalu še drugi izstopi VIDOV DAN V ZAGREBU. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 27. junija. Z ozirom na jutrišnjo proslavo Vidovega dn« vihrajo že danes po mestu z vseh javnih in zasebnih poslopij trobojnice vseh treh plemen našega naroda. ITALIJANI V BELJAKU. LDU Celovec, 26. junija. »Klrntner Tagblatt« poroča iz Beljaka: Italijansko poveljništvo je ustanovilo dve prodajal-nici, ki sprejemata v plačilo le italijanske lire in pa avstro-ogrske srebrne krone, ki imajo enako vrednost z lirami Zanimivo je opazovati, kako prihajajo zopet na dan srebrne krone ter tudi zlati novci, ki sa počivali vso vojno v varnih skrivališčih« RAZSTRELILNE SNOVI V CELOVCU. LDU Celovec, 27. junija. Jugoslovanska policija je izsledila v neki celoviki vojaški bolnici, kjer so se lečill ie zaostali člani nemške narodne obrambe, veliko količino (okoli 500 kg) ekrazita ta drugih eksplozivnih snovi, dasi je bilo takoj prvi dan zasedbe objavljeno, da sel mora oddati vojaški oblasti vse orožje ta. vse strelivo. . i PROTIREVOLUCIJA NA MA2ARSKEM. LDU Budimpešta, 26. junija. (ČTU.) Vladajoči svet je v današnji seji sklenil, da proti smrtnim obsodbam, ki se izreka protirevolucionarjem, ni priziva in ds Mi imajo nemudoma izvršiti. Sodrugi, Id Ml padli pri zadušenju protipuča, se smatrajol kot padle žrtve za sovjetsko republiko in se ima za njihov pokop poskrbeti LDU Budimpešta, 27. junija. (ČTU.) »Voeroes Ujsag« poroča o pro tir evoluciji po deželi: Protirevolucija je izbruhnila, najprej v torek v Kalozci, kjer so bivii častniki, hujskajoči proti judom, sestavili iz okoliškega prebivalstva oddelek bele garde in razpršili šibko posadko rdeče garde, ki se je nahajala v Kaloczl Areti-t rali so delavski svet in ustrelili predsednika strankine organizacije v Kaloczl Czupa. Od tu se širi protirevolucija po drugih pokrajinskih mestih, kjer so se začeli boji med belo in rdečo gardo. Zlasti ljut je bil boj med belo in rdečo gardo m Dunapataju, kjer se je po srditem pet ur -nem boju rdeči gardi posrečilo poraziti belo gardo, ki jc pustila na bojišču 300 mrtvih. Vodje bele garde so pobegnili večjidel čez demarkacijsko črto k Srbom, ki so jih razorožili in odvedli v Beograd« NEMČIJA PRED NOVO REVOLUCIJO. LDU Berlin, 26. junija. (ČTU) Berlinski vodilni krogi pojasnjujejo, da gre pri ham-burških dogodkih ne za poedino akcijo, marveč za začetek pokreta, ki se je prej-kone predčasno začel. Pokret se je imel razširiti po vsi Nemčiji in je imel za cilj uvedbo republike svetov. Vojaške operacije pod vodstvom generala von Lettovva so se že začele. Vladne čete stoje tik ob meji hamburške države. LDU Berlin, 27. junija. (ČTU) Dosegi daj je stavkalo v Berlinu 20.000 železni-i čarjev in delavcev. LDU Berlin, 26. junija. (ČTU) V večernih urah se je položaj znatno poostriL Dozdeva se, da generalne stavke ne bo možno preprečiti. Obrambni minister Noske je izdal pravkar povelje, s katerim na podlagi zakona o obsednem stanju prepoveduje vsem železničarjem, da prenehajo z delom. Kdor se temuu povelju zoperstavi bo obsojen na leto ječe, ADMIRAL REUTER PRED VOJNIM SODIŠČEM. LDU Milan, 26. junija. »Corriere della Sera« poroča .iz Londona: Uradno se javlja, da bo poveljnik nemškega brodovja, ki ga je pogreznilo lastno moštvo, admiral pl, Reuter, pozvan pred vojno sodišče, ki ga skliče medzavezniški svet v Parizu. Kakor smo ž včeraj na kratko poročali se je v četrtek zvečer vršil v dvorani Mestnega doma shod, katerega je sklical odbor za odpravo stanovanjske bede Shodu, ki je bil dobro obiskan je predsedoval nadrevident g. Černigoj. Po kratkem pozdravu je predsednik odbora začel s poročilom. Poudarjal je, da so vsi številni drž. uradniki in nastavljenci, ki so prišli v Ljubljano iz zasedenega ozemlja in Nemške Avstrije, prišli z namenom, da bodo služili svoji domovini; pričakovali pa so tudi od nje, da jm bo nudila vsaj skromno streho. Toda veliko število teh ljudi še danes po preteku pol leta nima primernega stanovanja, ampak mora stanovati po vagonih in barakah. Pokrajinska vlada je skušala nekaj časa z naredbami odpo-moči tej stanovanjski bedi, ampak končno je ostalo le vse pri naredbah, oziroma načrtih. Poročevalcu sc zdi popolnoma nerazumljivo, zakaj se ni izvedb načrt poverjeništva za socialno skrbstvo, ki je bil objavljen 7. aprila v »Napreju«. Da se ta načrt ni izvršil, pripisuje govornik krivdo odporu hišnih posestnikov in mestnega magistrata. Nadalje je podal različne podatke o stanovanjski bedi. Iz teh podatkov posnemamo, da je v Ljubljani 534 strank brez stanovanja. Te stranke štejejo skupno 2256 rodbinskih članov. 130 strank je, ki imajo samo po eno sobo brex kuhinje. Ena družina z osmimi osebami stanuje v eni sami sobi brez kuhinje, štiri strank« po sedem rodbinskih članov v eni sobi itd. 134 strank stanuje t železniških vozovih. Stanovanje iščejo uradniki in nastavljen ci državne in južne železnice, pošte, finance, policije, sodni je, dopisnega urada, deželne vlade itd. Da bi se preskrbelo vsem tem strankam stanovanje bi potrebovali 954 sob. Vse to je odbor dognal potom izpraševalcih pol. Istočasno je prejel odbor na po-lah celo vrsto različnih nasvetov, kako bi se dalo tej bedi odpomoči. Predlaga se iz-praznjenje vojašnic od strani vojaštva, premestitev uradov iz privatnih stanovanj y barake; uporabo jubilejne ubožnice za stanovanja, natančen pregled stanovanj raznih veljakov in vil, ker je znan na pr. slučaj, da razpolaga stranka, obstoječa iz treh oseb z 11 sobami. 19 advokatov ima zasedenih 52 sob še poleg svojih stanovanj. Nadalje je v Ljubljani 181 strank, ki so podaniki tujih držav, katere bi se moglo prisiliti, da se izselijo. Je 225 vdov, ki imajo po celo stanovanje in so brez posebnega posla. 203 zasebnice, ki niso nikoder nastanjene ter živijo od svojega kapitala. Mnogo urrirovljencev ter drugih zasebnikov. Predlaga se, da se pripravi te ljudi do tega, da se preselijo na deželo in tako napravijo prostor onim, ki so primo-rani, da stanujejo tukaj. V prvi vrsti se pa zahteva, da se mora takoj pričeti z zidanjem novih stanovanjskih hiš. V imenu hišnih posestnikov se je oglasil k besedi g. Petkovšek, odbornik društva hišnih posestnikov, ki je protestiral proti temu, da se pripisuje krivda bede hišnim posestnikom, ki delajo baje kupčije s stanovanji Svetnik dr. upnik zagovarja mestno občino in poudarja, da ni res, da bi bila dobila občina od vlade za nove hiše kredit 11 milijonov, katerega je omenjal poročevalec. Končno se je sklenilo poslati brzojavke ministrskemu predsedniku Protiču, ministrskemu podpredsedniku dr. Korošcu in ministru za socijalno skrb Gostinčarju, v katerih se prosi za takojšnjo odpomoč. Enoglasno je bila na to sprejeta še sledeča resolucija: Nad 500 družin s skupaj okoli 2500 družinskimi člani javnih uslužbencev, zbranih na javnem shodu v Ljubljani dne 26. junija 1919 enoglasno: 1. odobrava akcijo, ki jo je iz lastne inicijative započel uradniški akcijski odbor za odpravo stanovanjske bede v Ljubljani 2. Ugotavlja, da poklicani čini-telji do sedaj niso še prav ničesar storili, da bi stanovanjsko bedo v Ljubljani odpravili, ali pa vsaj olajšali. 3. Protestira ogorčeno proti te-lu, da je v štev. 79 »Napreja« z dne 7. apr. 1919 objavljeni izborno zasnovani načrt naredbe deželne vlade brez vsakega vzroka podlegel popolnoma neutemeljenim časopisnim napadom; protestira najogorče-nejše proti neverjetno brezprimernemu omalevaženju stanovanjskega vprašanja ne samo od strani poklicanih oblastvenih činiteljev, ampak tudi od strani javnosti in še posebno od strani hišnih posestnikov napram slovenskemu uslužbenstvu v Ljubljani. 4. Pozdravlja pa iskreno vsako javno ali zasebno pomoč, ki meri na to, da se stanovanjska beda čimprej odpravi. 5. Zahteva najodločnejše takojšnjo odpomoč z ozirom na gmotne in zdravstvene neprilike trpečega uslužben-stva, ki životari brez upa zmage z naravnost brezprimernih nadalje nevzdržljivih razmerah, dočim se tujerodci in inozemci pa tudi brezvestni domačini šopirijo v obsežnih in neverjetno razkošnih stanovanjih, ne odgovarjajočih toliko naglašenemu de-mokratizmu in človekoljubju. 6. Poziva najnujnejše slovensko pokrajinsko vlado v Ljubljani in skupno vlado v Belgradu, kakor tudi naše narodne predstavnike, da — svesti si dolžnosti glede nujnosti socijalnega skrbstva — nemudoma, po drugod za obstoječih uzorih in brez vsakega, današnjelu času neprimernega ozkosrčnega birokratizma in pretiranega človekoljubja izda potrebne odredbe, da ne bodo uslužbenci, ki so v zvestobi do skupne domovine jugoslovanske, voljni prenesti vsako žrtev, primorani v obupnem položaju poseči po skrajnih sred-6tvaJi. 7. Pooblašča, že obstoječi akcijski odbor, da na podlagi danega položaja in materijala ukrene pri vseh merodajnih činiteljih takoj vse potrebno, da se stanovanjska beda pred zimo odpravi Ljubljanska porota. Karel V. in Franc Dolinšek sta se zagovarjala dne 27. junija t. 1. pred ljubljansko poroto, ker sta bila obdolžena, da sta Skabernetu ukradla iz prodajalne veliko blaga. Karel V., mlad fant, ki je bil rojen leta 1902. v Ljubljani, je služil pri Skabernetu kot tekač. Pošten je bil, kakor je rekel, dokler ni prišla Jugoslavija in se je pojavilo v slaščičarnah in v prodajalnah pecivo, klobase, pomaranče in drugo tako dobro blaga Fant je nagovoril drvarja Dolinška, da sta kradla Skabernetu razno blago; približno 4000 K je bilo vredno, kar sta ednesla g. Skabernetu. Razprava proti Karlu V. in Dolinšku je trajala včeraj cel dan. Vodil jo je podpredsednik deželnega sodišča Regally, obtožbo je zastopal državni pravdnik dr, Modic, Karla V, je zagovarjal dr, Pegan, Dolinška dr, Kreč. Dolinšek se je, ko ga je aretiral poL agent Podreberšek, zelo silovito obnašal: Zmerjal ga je in ga ugriznil ali opraskal na levi roki Državni pravdnik dr. Modic je zahteval, da naj se Karol V. in Dolinšek kaznujeta, ker itak priznavata, da sta kradla. Zagovornik Karla V. dr. Pegan je v svojem zagovoru prosil porotnike, naj gai oproste. Karel V. se kesa svojega dejanja;\ kar je storil, je storil, da si je izboljšal svoj bedni položaj. Lastnega dobička ni imel, kei je zajedel, kar je izkupil za blago, ki ga je vzel g. Skabernetu. Opozarjal je na zastarelo našo zakonodajo in opozarjal, da francoski kazenski zakon mladoletne zločince sicer obsodi, toda jih ne zapro, marveč se jim kazen pregleda, če se zločini ne ponove. Dolinškov zagovornik dr. Kreč je opozarjal poroto na okolnost, da je Dolinšek drvar, delavec. Videl je, kako nekateri verižniki dobro žive, kar je na 42 let starega moža, ki je bil ves čas pošten, tako učinkovalo, da je pričel krasti. Po temeljitem resumeju predsednika Regallyja so porotniki, katerim je stavil senat pet glavnih vprašanj, pri svojem posvetu na vsa stavljena jim vprašanja odgovorili z ne. (Razmerje v glavnih vprašanjih glede na tatvino 5 da, 7 ne). Predsednik Regally je razglasil nato oprostilno razsodbo. Po razglašeni razsodbi je nagovoril predsednik Rei?ally mladoletnega Karola V., naj bo odslej pošten in da naj se zahvali porotnikom, ker so mu izkazali milost. Karel V., ki očividno ni vedel, da je oproščen, je stopil pred porotnike, rekoč: »Prosim milostne sodbe«. Ljubljanska porota bo danes razpravljala o dveh tožbah. Zaradi tatvine se bo zagovarjalo 6 večinoma mladih fantov iz Device Marije v Polju in Jožef Gartner iz Železnikov, ki je obdolžen, da je ukradel Jerici Mencej in Alojziju Menceju veliko blaga. V ponedeljek se pa prične senzač-na razprava proti Antonu Završniku, ki je obdolžen, da je 10. novembra lani ustrelil na Jesenicah Josipa Omejca. RemiSta paradna sšsisp-šoisa iia podpis miria. LDU Weimar, 26. junija. (DunKU.) Zakasnelo. Zbornica, ie močno zasedena. Tribune so prenapolnjene. Predsednik Fehrenbach otvori sejo po čtrt na 13. Na dnevnem redu je izjava nove državne vlade. Ministrski predsednik Bauer izvaja: Kot član dosedanje vlade ne morem njenemu delovanju izreči priznanja, nikakor pa ne morem izstopajočim članom, zlasti ministrskemu predsedniku Scheidemannu, odrekati tople zabvale za njih požrtvovalno delovanje, pravtako tudi mirovni delegaciji. (Odobravanje na levi.) Stari kabinet je odstopil, ker so si naziranja o mirovnem načrtu stala ostro nasproti, toda ne ločena po strankah, marveč ločena po odgovor-nostnem čutu slehernega ministra. Neizmerno težak je bil nam vsem sklep, vstopiti v novo vlado, čije prva in najvažnejša naloga mora biti ta, skleniti mir nepravičnosti. Beda naroda in države nas je privedla skupaj. Svojega delovanja nismo smeli odreči, ako smo se hoteli izogniti nevarnosti, prepustiti Nemčijo brezvladnemu kaotičnemu stanju, iz katerega ne bi bilo nobene rešitve več. Stojimo tukaj, ne iz strankarskega interesa, še manj iz časti-hlepnosti, stojimo tukaj vsled čuta dolžnosti, zavesti, da je naša prokleta dolžnost, rešiti, kar se da rešiti. Neudeležbo demokratov pri vladi obžalujemo izredno. Naši dosedanji demokratični tovariši so nam bili cenjeni sotrudniki. Program nevega kabineta ostane oni, ki je bil podlaga vladi Scheidemannovi, Državna vlada more le predobro razumeti, ako spričo mirovnih pogojev naših proliv-nikov osvaja srdita ogorčenost poedinega in vse skupaj, Tuua, ako smem ob nastopu svoje težke službe izreči prošnjo, velim: Ne dopuščajte, da bi vprašanje sprejema ali odklonitve postalo stvar stranke, ne verje- mite, da bi bih zagovorniki odklonitve narodu odtujeni chauvinisti ali koristolovski politiki, ki iščejo korist svojih slojev ali denarnice v odklonitvi, ne mislite pa tudi da so oni, ki so se prisiljeni in s premagovanjem samega sebe odločili za sprejem, strahopetci in da nimajo nobene narodne zavednosti. Na obeh straneh so važni razlogi katerih ne sme prezreti noben odgovoren mož. Čas preudarjanja in pretehto-vanja je mimik Prišla je ura dela, ura odgovornosti. Del te odgovornosti nosi vsakdo izmed Vas. Državna vlada si je popolnoma v svesti, da more odobravanje večine pač razbremeniti v demokratskem zmi-slu, pravtako pa tudi ve, da more navzlic vsem zaupnicam biti pred narodom in zgodovino opravičena le tedaj, ako deluje po proučitvi položaja brezobzirno in ne stremi po strankarskem odobravanju. (Pritrjevanje.) Kakorkoli misB kdo o vprašanja sprejema ali odklona, v enem smo vsi edini: Vsi najostreje obsojamo mirovno pogodbo, ki naj jo podpišemo vsled nečuvene sile. Ko smo prvikrat brali ta načrt, je iz vsega naroda, kakor iz enih ust prišel protest ogorčenja in odklonitve. Slišali smo glasove, ugovarjali smo najodločneje, da bi nas brez branila žrtvovali koristim drugih narodov. Stavili smo protipredloge in smo pripravljeni za žrtve, kakor doslej še noben narod. Uspeh vseh teh ugovorov uspeh naše pripravljenosti za popravo škode je bil ta, da so dovolili primeroma neznatna olajšila. V ponedeljek zvečer naj se prične vojna iznova, ako ne rečemo: Da. Prične naj se vojaški pohod, za katerega je pripravljeno morilno orožje zoper brezbramben narod, ki pozna samo dve postavi: Popraviti na zunaj, znotraj pa razviti svobodo, priborjeno po razpadu. V tej uri na življenje in smrt, ob pretečem vko-rakanju protestiramo posledniikrat v svobodni Nemčiji proti tej pogodbi sile in uničenja, protestiramo proti zasmehu pravice do samoodločbe^ proti novemu ogrožanju svetovnega miru pod krinko mirovne pogodbe. Kdo se more še imenovati demokrata, kdo socijalista, ki se ne protivi takemu izkoriščanju? Kdo se more še imenovati pacifista, ki se ne bojuje do skrajnosti £oper to mirovno pogodbo, zoper to vojno napoved! Noben podpis ne krati moči tega protesta, ki ga dvigamo in na katerega prisegamo za vse čase, (Živahno odobravanje,) Vlada je opustila mešetarjenje za ta ali oni bolj ali mani neznosni pogoj, katerih je skoraj nepregledna vrsta. Ta pogodba ne izgubi svojega uničevalnega značaja z izpremembami v posameznostih. Vlada mora uvažati, da ne sme postaviti naroda v 48 urah pred novo vojno, zakaj odklon ne bi odvrnil pogodbe. Ne! ne bi bil le kratko odlašanje za: »Da!« Zlomljena je naša odporna sila. Ni ga sredstva za odvmitev, pjč pa nam je pogodba toliko v pomoč, da ho po slovesni privolitvi entente v spomenici z dne 16. junija od časa do časa izveden pregled pogodbe in da se bo prilagodila nastopivšim razmeram, V imenu državne vlade mi je izjaviti, da je spričo teh okolnosti in s pridržkom ratifikacije po narodni skupščini vlada sklenila, dati podpisati mirovno pogodbo in izjavila nasprotnikom, da re more nihče pričakovati od nemškega naroda, da bo po svoiem preverjenju pritrjeval mirovni pogodbi, po kateri se bodo odtrgali živi udje od nemške države, se trajno žalilo nemško visočanstvo in se nemškemu narodu nalo-vorili neznosna gospodarska in financiel-na bremena, Ako vendar podpiše s pridržkom, naglaša, da se umakne sili s sklepom, neizrečeno trpečemu nemškemu narodu prihraniti novo vojno, razdor narodne edinosti po novi zasedbi nemškega ozemlja, strašno lakoto otrok in žena in neusmiljeno zadrževanje nemških vojnih ujetnikov. Vlada se zaveže, izpolniti mirovne pogoje, naložene Nemčiji. Govoriti hoče pa v tem svečanem trenutku brezobzirno jasno, da se izogne vsakemu očitku neresničnosti. Naloženi pogoji presegajo mero tega, kar more Nemčija resnično storiti, in mi odklanjamo vsako odgovornost, ako se pokaže neizvedljivost navzlic vsem nemškim naporom, Nadalje izjavliamo, da ne moremo sprejeti člena mirovne pogodbe, ki zahteva od Nemčije, da se prizna za edinega povzročitelja vojne, in da za to ne damo podpisa. Pravtako je proti časti vsakega Nemca, da bi pritrdil členu, kjer se zahteva od Nemčije, izročiti pripadnike nemškega naroda v obsodbo. Zatorej bomo dali pooblastilo za podpis v nastopni obliki. Vlada nemške republike je pripravljena, podpisati mirovno pogodbo, ne da bi s tem izjavljala, da je nemška država povzročiteljica vojne in ne da bi prevzela obveznosti po členu 227 do 230 mirovne pogodbe. I DU Wcimar, 22. junija. (DunKU. Zakasnelo.) V narodni skupščini je bil predlog Srhultz-Groeberjev, da narodna skup-ščiia pritrjuje za podpis mirovne pogodbe, sprejet v imenskem glasovanju z 23 7 gle-sovi proti 38 glasovom, 5 glasov ni bilo oddanih. Sprejeta je bila zaupnica za vlado z 236 gl asovi proti 89 glasovom; oddanih ni bilo 68 glasov« llmetnlšha razstava o Jahoplčeiiem paviljonu. Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu je namenjena v prvi vrsti naie-mn umetniškemu naraščaju ^ti je po tem, kar nam nudi in po številu zelo skromen, a v več ozirih vendalra razveseljiv in vreden spoštovanja. Baje radi raznih težkoč, niti niso razstavili vsi naši najmlajši talenti in tipamo, da bo prihodnja razstava našega naraščaja zastopana mnogoštevil« nejše in z boljšimi stvarmi. Dela so razstavljena v petih sobah, treh večjih in dveh manjših. Na dve večji »obi odpadejo po večini stara dela večje ali manjše vrednosti iz raznih privatnih zbirk; o tem bomo poročali podrobneje •snkrat prihodnjič. Na naš naraščaj odpade tedaj samo ena večja in dve manjši sobi, * prejšnjim Številom po večini malih dele. — Navadnemu občinstvu najtežje dostopen je hrvatski kipar Marin Studin, ki Je razstavil to pot 7 deL Občinstvo gre mimo njega z omalovaževanjem, zato, ker ga ne razume. Tudi med takozvanim raz-umništvom ni dosegel vse pozornosti, ki bi jo Studin vendarle zaslužil. Studin je mlad umetnik, poln kipenja, ki sc hoče osvoboditi vseh vplivov — tudi Meštrovi-čevega, kolikor ga je v njem — in utreti popolnoma novo, samostojno pot. Dejstvo je, da je zelo delaven in da kaže resno stremljenje, ki ga mora usposobiti za pomembnega umetnika. Najtežja se zdi njegova »Melodija«, Ozka ženska glava na dolgem, ozkem vratu, v podolž zaokrožena usta, vse to vzbuja misel, da imamo karikaturo pred seboj. Studni nam ni hotel podati ženski portret, on je hotel izraziti zateglo, otožno melodijo. Občutje te melodije leži dovolj jasno v linijah in v fizijognomiji ženskega obraza. Gotovo lažje razumljive so »Strasti«, četudi se ta način izražanja ne loči mnogo od onega v »Melodiji«, Ključ do popolnega razumevanja leži po mojem mnenju v legi obeh glav, v izrazu oči in ustnic posameznih obrazov. Isto je pri »Materni skrbi«, ki ni tako breztelesna, ko n, pr, »Hrepenenje«, katero pa je mnogo lažje razumljivo, kot »Pomlad«, to občutje jedva vzbr-stele mladosti, zelenja Ln popja, pol razvite prirode in čustva. Bolj reelen, lažje dostopen, je vsekakor »Pastir«, zanimiv po svojem domisle-ku Lc zelo krepak. Isto je z reliefom ?Por-tretom«. Pozornost vzbuja Fran Kralj, ki jc razstavil kip »Materina skrb«, risbo »D& lo« Ln pet relLesov. Na njem se poz)na nekaj vplivov moderne nemške šole. Njegovi reliesi so zanimivi, močnL v kompoziji, če vzamemo n. pr. »Ob žetvi«, »Kosce«, »Martin Krpan«, je lep po svojem zami-sleku; nehote se ustavimo tudi pri »Spominih«, ki so morda poglobljeni najbolj. Veliko moč izraza kaže njegova »Materina skrb«, ki je bogatejša, bolj jasna po pojmovanju ko Studinova, dasi je zadnja v potezah krepkejša, O Veno Pitonu so časopisi že parkrat pisali. Stvari, ki jih je razstavil, so po večini akvareli in pasteli; predmet njegovih sličic je Rusija, pokrajine in življenje njeno, zadnje čase tudi Ljubljana. Izmed zad-niih del je posebno lepo »Ljubljansko polje«, zelo dobra študija je tudi »Ob Ljubljanici«. Na prvi hip vzbudi zelo dober vtis ludi »V mraku«, ki pa ni tako skrbno izdelana; v tem oziru je boljši »Čevljarski most«. »Oktobersko jutro« in »Predpo-mlad« iz Rusije, sta dobri sličici; polna grenkega humorja je risba »Ujetnik«; »De-koracijsko delo« je v sprednjem delu malo ponesrečeno; risba »Snežni metež« je zanimiva po svojem načinu. Naj imenujem še »Ivje« in »Poslednji sneg«; ta poslednja je zelo dobra. Tudi »Ribolov«, poln soln-ca, »Južno solnce« in »Portret g. F. A.« so vredne, da jih omenimo. Tri male sličice jc razstavil tudi mlad, zelo delaven in zelo nadarjen črnogorski slikar Milunovič Milo: »Prlret«, »Študija«, »Iz Črne gore«. Tri različne načine slikarskega izražanja nam je pokazal. Lep je portret; mala skica je zanimiva. Umetnik kaže vse znake resnega stremljenja in nemirnega iskanja samega sebe. Sterle Fran nas kot portretist ne zadovolji, on ne kaže popolnoma nobenega stremljenja. Njegovi obrazi so izdelani solidno, veliko skrb polaga na to, da doseže podobnost, kar sc mu jc pri večini portretov posrečilo. Njegova skrb je radi tega omejena samo na obraz in dela pomanjkljivosti pri slikanju života. Najboljši v obraz sam bi bil morda portret »Italijan«, v vse druge ni skušal položili popolnoma nič lastnega. Skoro isto sodbo imamo o Šubicu. Njegovi obrazi so tako zelo šolsko delo in se tako približujejo vestnosti, da mejijo žc na fotografijo; človek gre mrzel mimo njih. Jakac Božidar jc razstavil prccej sličic (pastelov), ki kažejo mnogo vrlin, pri- Jnega dela in mogočnega stremljenja. Najboljši njegovi sličici sta brez dvoma » lu-'.ro v gozdu« in »V gozdu«. »Portrctna ski-ia« in »Risba« sta tudi vredni vse po-cornosti. »Pomladno jutro« je lepo v svojem ozračju. Zanimive so tudi ostale. Ančik Fran ima razstavljenih par sličic, ki spominjajo na igračkanje. Nuj-»oljša je »Mostiček«; tudi »Vatikan L« ni slab. Zupan Fran je razstavil 7 slik, ki kažejo mnogo pridnosti in resnega prizadevanja, o njem moremo reči, da je napredoval. Najboljša je sličica »Breskev«, lepa po domisleku, preprosta po izdelavi, »Dolinski zaliv« ima tudi mnogo vrlin, enako »Večer ob Ljubljanici« Med ostalimi naj omenim še »Ob Savinji«. G. A, Kos je razstavil sliko »Voda« f slik a za glasbeno sobo), ki je precej za-limivti, močna v svojih linijah v barvah monotona in jc poleg Milunoviča in Zupanove »Breskve« ena najboljših slik v isti sobi na razstavi, Zupane Anica je razstavila »Metliški grad«, ki ima mnogo vrlin, a dobimo utis, da smo videli že boljša dela te umetnice. Dolinar Lojze jc že znan kipar, ki ga ae moremo šteti med naraščaj in je razstavil par zelo lepih, dovršenih stvari. Zelo zanimivo, krepko delo je «Idila«, vredna vsega zanimanja; isto je s »Portretom gdč. R. T.«, ki je zelo posrečen; v hvalevredno priznanje mu je tudi »Sužnja«. Poleg tega se nahaja na lazstavi tudi »Molitev« in »Portret moža«. Še nekaj naraščaja je, ki to pot ni razstavil, Nc moremo vedeti, koliko moremo upati od ljudi, ki so se nam predstavili, to je odvisno od njih dela in zdravega razvoja, da ne bomo delali prenagljeni Isodb. Jasno pa je, da moramo začeti prav resno razmišljati v naši bodoči slikarski šoli, kater? ustanovitev je velika nujnost, da ohranimo in vzgojimo naraščaj, ki ga imanio. Ne samo z ozirom na to, da vsi naši mladi ljudje ne bodo imeli potrebnih sredstev, da gredo študirat v tujino, jc ta šola potrebna, važna je posebno za to, da postane umetnost, ki bo izšla iz te šole res naša, domača, da bo nosila vse znake, ki so za nas značilne; na ta način se bo naša umetnost na najlažji način osvobodila vseh tujih vplivov. Kdor bo čutil potrebo za to bo itak lahlc šel na t".rje pozneje, da se tehnično izpopolni. To vprašanje je tako valno, da ne kaže odlašati i ustanovitvijo take šole; najbolj prikladno je, da sc takoj z ustanovitvijo vseučilišča v Ljubljani položi temelj zanj. F. B, lože Stabej: V petnajstletnem proti alkohol ne m boju na Slovenskem se je marsikaj predru-gačilo. Če pogledamo začetek in premo-trimo sedanjost, vidimo precejšnjo pre-membo. Posmeh, nagajivost, odpor in končno trvaževanje: vse to slike, ka sc vrstijo pred nami. Dokazala se je resnica, da je proti-ftlkoholno delo važen del preustroja človeške družbe in početek temeljite družabne preosnove. Izprva tega ni nihče verjel — vsaj videti je bilo tako — in odtod posmeh in preziranje. Tisti, ki so vladali nad družbo, so se bali kakršnegakoli družabnega izboljšanja, v svesti si, da bi a tem omajali same sebe; zato tudi niso radi videli protialkoholnega dela in ga niso hoteli pospeševati. V trojnem bratstvu kapitalizma, imperijatizma in militar' ima, je bil v objemu tudi alkoholizem, kakor prikrit, a jako dober zaveznik. Ko v vojski, trezen človek ni bil več zmožen, da bi klal -vo-jega sobrata, so ga silili s pijačo in s lc:n obenem pognali vanj sovraštvo, da je potem »junaško« planil nad sočloveka ter ga umoril, ne da bi pa bil prav vedel — zakaj. Tako je pomagal alkoholizem vzdrževati svetovno vojsko s tem, da je v človeštvu moril ljubezen in mu vlival sovraštvo. Al- | kolioli::em jc zvesto sodeloval pri sistemu j uničevanja in propadanja in pri degene-raciji narodov. V početkih našega protialkoholnega bo*n se je vršilo vse delo bolj v abstraktnem. Sčasoma pa je spoznanje naraslo in se izobličilo v konkretnost, kakor jo šele poznamo prav zadnji čas. Počasi bo izginil iz naroda vsak odpor proti preosnovi v smislu vseobče treznosti, ki bo postajala vedno jačja. Sam zakon dandanes ne velja prav nič, ako ni za njim močne volje tistih, ki bi ga naj izpolnjevali. Le oni zakon bo imel moč in veljavo, ki ga bo zahtevalo ljudstvo samo in ki bo tudi samo skrbelo zanj, da se izpolnjuje. Vse drugo bodo enodnevne muhe, Protialkoholno vprašanje je eocialno vprašanje. To dejstvo, ki ga ne smemo izgubiti nikdar iz prevdarlca, in v tem smislu ga moramo tudi reševati. Nc smemo torej smatrati morebiti za vprašanje kakšnega človeka ali posameznih organizacij, ki se a vi jo le iz delnega interesa s tem. Tore jn.i naključje, če so se ravno najres-nejši možje ustavili pri razmišljanju in delu protialkoholnega vprašanja in skušali najti izhoda. Poglejmo si samo eno panogo družabne preosnove: alkoholizem in delavsko vprašanje. Recimo, da se vsem delavskim potrebam in zahtevam popolnoma ugodi, alkoholizem pa postane neokrnjen kakor dozdaj. Delavčevo tlagostanje bi vedlo zopet večino v propast, kmalu M zavladala beda, delavsko vprašanje bi Se moralo reševati iznova. Dovoljna obilica sredstev hi silila k uživanju, uživanje pa bi rodilo zlo v družim, nenravnost bi se udomačevala. Otroci bi postali nadležni, zato bi se povsod izabranjevali s preventivnimi sredstvi. Družinski mir bi se še kalil nadalje, velika zapravljivost bi imela za posledico revščino, nezadovoljstvo, vse bi bilo kakor prej, tuintam še celo hujše. Kje je torej blagoslov orl toli zaželiene rešitve delavskega vprašanja? Alkoholizem ga požre in ravno eden nezatrti greli t odi tukaj še stotero drugih. Povsem drugačne bodo socialne razmere v slučaju, da se reši povoljno vprašanje alkoholizma, Delavcc bo imel dovolj sredstev in po trudnem delu bo mislil, kako bi jih obrnil v dobro. Na popivanje ne bo mogel iti, krčma ga ne bo vabila k sebi. OsLal bo doma pri družini, ali pa bo šel v knjižnico, k predavanju, k poučnim tečajem, in obrnil tam majhno vsoto v svoje in narodovo dobro, Družina doma se ga ne bo bal', da bi pretepal ženo ia ctroke ali kako drvgače robanti;l veselili se ga bodo vsi v zavesti, da prinaša nekaj novega s seboj, da. prihaja obenem ž njim v hišo nov duh. Delavčeva inteligenca se bo večala in tako bo kmalu zmožen, da vzame vse svoje zadeve popolnoma sam v roke in mu ne ho treba prositi in izsiljevati milosti od nikogar, kakor ijh mora še danes. KakoT pri delavcu, tako bo v vsej ostali družbi. S pore dno s protialkoholno preosnovo mora vzkliti splošen preokret v načinu človeškega mišljenje. Notranjega prerojenja je treba. Človeštvo mora spoznati svoj pravi namen in svoje naloge. Vedite torej vsi, da reševanje protialkoholnega vprašanja ni sanjarjenje kakšnih maloštevilnih prenapetežev, temveč resno delo vseh onih, ki se trudijo za res temeljito izboljšanje družabnih razmer. Da pa še uspehi niso takšni, kakršni bi morali biti, jc znak nepripravljenosti našega ljudstva, še bolj pa znak nerazsodnosti tistih, kj bi morali biti pri delu. Naj se svet pa še tako smeje, pri nas je resnica: Brez icmeljite rešitve protialkoholnega vprašanja bo večina vseh družabnih preosnov neizdatna in brezuspešna. 'S® Wtu>$2<& S VSa Gospodinjski tečaji po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo namerava prirediti več Cospodinjnkih tcčaiev po deželi, ki imajo pričeti jeseni ln trajati po deset tednov. Za take tečaje lahko prosijo iupanatva, župni uradi, kmetijske podružnice in druga društva ali pa posebni v ta namen sestavljeni odbori. V gospodinjski tečaj ae bo sprejelo 12 do 16 udeleženk. Stroške za prehrano (kosilo) morajo nositi učenke, atroške za učiteljico in učne pripomočke prevzame poverjeništvo za kmetijstvo, potrebne prostore a pritiklinami za tečaj in za dve učiteljici, kakor tudi potrebno kurivo pa mora preskrbeti dotično županstvo, društvo oziroma odbor. Imenovani interesenti, ki želijo, da se priredi v njih kraju letošnjo iesen gospodinjski tečaj, naj ae čim-preje obrnejo na poverjeništvo za kmetijstvo deželne vlade za Slovenijo t Ljubljani, kjer se dobe vsa nadaljnja pojasnila, g O čekovnem prometu. Ali je mogoče ček, ki sem ga že odposlal čekovnemu uradu in se že nahaja pri čekovnem uradu preklicati? Pride slučaj, da sem s čekom nakazal kaki osebi znesek in odposlal ček čekovnemu uradu. Takoj potem pa pridem na to, da sem tej osebi že vse plačal, ali pa, da ji sploh nisem nič dolžan. Kaj naj storim v takem slučaju? Seveda ček prekličem. Če sem v Ljubljani, neseni ta preklic kar sam v čekovni urad, sicer ga pa pošljem po pošti, oziroma, če gre za večje zneske, ga pošljem brzojavno. Ali ima pa ta preklic tudi kaj uspeha? Tu jc treba razlikovati med imenskim: in blagajniškimi čeki. Kakor znano so imenski čeki taki čeki, na katerih je oseba, ki naj prejme znesek, z imenom navedena. Čekovni urad pošlje tej osebi znesek po čekovni nakaznici, ki je poštnine prosta, po poštni nakaznici, z denarnim pismom ali tudi brzojavno. Če dobi čekovni urad, predno je odposlal čekovno in poštno nakaznico, denarno pismo ali brzojavno poštno nakaznico, sporočilo lastnika čekovnega računa, s katerim ta prekliče svoj ček, mu seveda takoj ugodi in ne odpošlje denarja. Če bi čekovni urad nakazani znesek kar na kratko lahko pripisal čekovnemu računu one osebe, ki naj prejme nakazani znesek, ima preklic čeka uspeh, če ga je prejel čekovni urad še predno je odpisal oziroma pripisal nakazani znesek. Tudi blagajniški ček se lahko prekliče. Preklic ima pa brez ozira, kdaj je bil vložen, samo tedaj uspeh, če je 14-dnevni rok, ki je po postavi določen za prezentacijo že potekel. g Nova bančna ponudba. Neka velika angleško-belgijska finančna skupina je stavila belgrajski vladi ponudbo, da ustanovi v Srbiji Arglo-Belgo-Srbsko banko s kapitalom 50 do 100 milijonov frankov. Namen te banke bi bil v prvi vrsti, da pomore srbskim denarnim zavodom, da zopet začno z delovanjem. Poleg tega bi ustanovili veliko hipotekarno banko. Vlada je ponudbo izročila v pretres belgrajski trgovski zbornici, g Devizna centrala. »Jogslavenski L!oyd« poroča, da bo naredba o centrali za plačevanje v inozemstvu v kratkem objavljena. Centrala za plačevanje v inozemstvu bo poslovala kot oddelek finančnega ministrstva. V centrali bo zastopano finančno ministrstvo, ministrstvo za trgovino in industrijo, Narodna banka, trgovske in obrtne zbornice ter denarni zavodi. Pcmanikanfe Interpelacija. narodnih poslancev Pišeka, Dr. Hohnjeca in tovarišev na ministra trgovine zavoljo pomanjkanja usnja, med ljudstvom. Usnja primanjkuje po vsej državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, in kolikor se proda, je treba zanj plačati neprimerno visoke cene. V rednih razmerah v naših kra. jih ni nedostajalo ne usnja, ne blaga iz njega. Industrija z usnjem in čevlji je pri nas tako prospevala, da nismo krili le lastne potrebe, marveč smo tudi izvažali. Sama Slovenija je pred vojno producirala za 21 milijonov kron usnjarskega blaga, izvozili pa smo približno za 7 milijonov kron. Glav" ne surovine, kože in čreslovine, pridelujemo doma. Imamo večje strojarne v Ljubljani, Tržiču, Litiji, Mariboru, Šoštanju, Celju, na Vrhniki, v Zagrebu in po nekaterih krajih Slovenije, V tovarnah in po skladiščih je še mnogo usnja, trgovci ga prodajajo po oderuških cenah, ubogo ljudstvo pa hudo trpi vsled pomanjkanja usnja. Če do jeseni na pride v promet vsaj kolikor toliko zadovoljiva količina usnja, otroci vsled pomanji kanja obutve ne bodo mogli hoditi ne v šo-> lo ne ▼ cerkev. Zadnjo jesen je vlada iz tovarn nakazala nekaj usnja in se je isto dobivalo poj razmeroma zmernih cenah, in sicer podplati 1 kg po 28 K, zgornje usnje po 32 K, Ko pa se je nakazana količina usnja razprodala, so se po trgovinah cene usnja zopet dvignile do oderuške višine. Dandanašnji revnejši ljudje delavskega in kmetske-ga stanu sploh ne morejo kupiti obuvala. Vprašamo torej ministra trgovine: 1.) Ali mu je znano, da vlada meij ljudstvom tako veliko pomanjkanje usnja in da so cene usnja pretirano visoke? 2.) Ali misli kmalu izdati ukaz, da se iz zalog in skladišč zopet nakaže potrebna množina usnja v razprodajo po primer-« nih cenah? 3.) Ali namerava odrediti in storiti, kar je potrebno in pripravno, da se v naši državi zopet dvigne in okrepi usnjarstvo?! Beograd, 23. junija, 1919. Nabirajte zdravilne rastline. Ker pO lekarnah ne primanjkuje samo kemikalij in tujih drog, ampak tudi naših domačih zdravilnih rastlin, in ker je lajj malo upanja, da bi v jeseni dobili v za^ dostnih količinah zdravil iz inozemstva« pozivamo, posebno naše kmetsko ljudstvo*-da se v večji meri kot dosedaj poprime; nabijanja domačih zdravilnih rastlin. Otro-t ci in starejši ljudje, ki niso zmožni težke-J ga dela na polju, lahko z nabiranjem zo-) služijo lepe vsote. Pravilno posušene rast* line sc danes prav lahko in dobro prodajo. Sušiti je treba v senci, nabirati 1« V solnčnih dneh (ne v rosi!). V poštev pridejo posebno naslednje rastline: Listi: Šmarni c, lapuha, pfljučmEaJ divjega slezenovca (malva), sleza (ajbiš), volčje črešnje (beladana), breze, volcrvske« ga jezika, torpotca (Plantago major). Cveti: brdnje (arnike), kamilice* plavice, poljskega maka, bezga, lipe, hi& nika (papeževa sveča). Cele rastline : rman, njhrsEat preslica, zlati grmiček (tavžend roia), bela mrtva kopriva, pelin (cvetoč), sv, Ja-i neza roža, dobra misel, polaj, navadna ko-moljika (artemisia vulg), poljska materaai dušica (thymos serpyl). Korenine: Volčje črefcje, regrat ta, navadnega ilsjaka (akonit), milnice! (saponarija), svišča (encijan), trnjevegal gladeža (ononisspinosa), srčna moč (tor-i mentila), teloha. Dalje: bezgove in brinjeve jagode; janež, kumina, borovnice, želod, gomolj«) kukavic .planinski mah, trosi navadnega tU sičjaka (Lycopodium, malisna štupa). Posebne važnosti pa so ržeiri rofiČld (Fungus secalis), ki se jih navadno na kme* tih vrže na gnoj. Njih cena je tako viaokaj da se nabiranje gotovo izplača. Vse nadaljne informacije nabiralcem daje po možnosti Odbor službujočih farmacevtov v Ljubljani, Gospodu Cirilu Kemperle, strojnemu stavcu o Jugoslov. tiskarni, povodom poroke z gospodično Julko Kuzminovo najiskrenejše čestitke! Stanovski tovariši. Icf nn 1 hišni eno ilur.ieno, ki; laltilii L ilmiil di razume pri p se tu- pranju in likanju in zna tudi Šivati, druga naj bo močna za navadna dela, če tudi začetnica. Plaža dobra. Vstop se želi takoj. Predstavi se Blelwolsova cesta 27, II. nad. Rni/rarinnn j« bil° pred kratkim neki rUftIflut!l!U stranki v Ilirski ui, št. 27, pritličje, levo: 1 bela volnena jopa, i bela volnena ruta, 1 moška suknja iu več drugih koso? oblučil, Pošteni kupec kako omenjeue stvari sc prosi, <'n nazna-.i takoj proti nagradi 300 K navedeni stranki. Malo tiiSo al! viio KKmV koj. Cenjeno ponudbo na A. li. 3334, Hotel Union, Ljubljano. tudi razno drugo pohištvi Ogleda se od 2—4. uro Frančiškom' ulica 10,11. i večji, se išče. Eve .uielno svetlo LUsas skladišče ali pritlično stano-vanjo v Kranju. Ponudbo na upravništvo ..Slovcnca" pod ..Kranj" ^840. rtaipjHni žensko, moSke (volil; {iSlŠJiMltlSj jaške) obleko ia čevlji. Na3!ov pove uprava »Slovenca« pod St. 3805, u|5IU ginn'no oljnate slike so pro-da. GosposUa ul. 10, II. nad. 3—4 h pop. l| 2 leti star, se proda v Tomače-, vam St 5 riri T.iubltani. v Mmm Dlicl št 9 5-8 BOSPCfiOV M liFSflO Mvoj?0e: ve uprava „S1 ovenča" pod St. 3835. Me se: leiia inulzna krava s toletoin, par lopih rao-$ čnih tonj 'n več slo kg suhega ^jj špeha domačih prašičev, Poizvo se v Ljubljani, Poljanska cesta St. 57. [ur., on« 1 pisalni strol, 1 želez, bia-tiSljJl lili. gaj na, 10 ks rum esence, t dec. totitnica, 1 opnlograf, 1000 kg premoga, 200 bi belega vina 917 )t.'..otkatoi:« LJubljana, .Jurčič:;v tig Puslovue ure zn stranke: 10—12. ij—i. Slroje u »le na velik0 VIN K.0 VABI«, Žalec pri Celju so priporoča v Ljubljano potujočemu občinstvu. 3407 Krasna pes® rs^vs vodna moč, električna razsvetljava, v bližini Celja, oe radi izselitve za ni*ko ceno proda. Pojasnila se dobijo iz prijaznosti v Kolodvorski ulici štev. 31. lici pora eospoHioji zsrL nesljiva, rajši nrilotua oseba za večje gospodinjstvo oziroma nadzorstvo za boljšo kuho, — Plsmone ponudbe na upravo „Slovonca° pod St. 380S. 1 fl^Ilfi V/nlnn lina naprodaj gozdarski Llkloulf »yl:5u «rad v OplotuicI pri tfonjicnl:, Staiersko. n/pfi^pn napiJčom za mal° posestvo IfiSiJlCIl JJEH 50 oralov v bližini Zagreba ob železn. postaji. Razumeti mora na gospodaroka dela, rejo krav, konja in prašičev. Stanovanje in hraua v hiši, Plnčapo dogovoru. Ponudbe sprejema : M. Bazlaneo Zagreli, Draškoviče va ul. 36. li vseli mMmm irzsi se obrnite na Gospodarsko pisarno dr. Ivnu c orno, Ljubljana Miklošičevo cc8'.a 5 (nasjiroti hoteJa Union) telefon štev. 37. llesn^eoiSiiaosnHiii.KttSi v svrho ženitbe soznaniti se s priletno samico nit vdovo broc otrok, hišno [losesfntco v Ljubljani. Poleg dobrega gospodinjstva in varčnosti se zahtevajo lastnosti, ki jamčijo za slogo 111 zadovoVinost v zakonu. Molčljivost. zagotovljena. — 1'onudbo pod besed.) ^Sroča« na upravuištva VfliFflP I3eem neoženjenega vinifarja I.lEiljUii v Zagrebu za vmograd 11/< oraia, Ivi se razuruo nn vsn dela v vinogradu in sadovnjaku. .Nastop takoj. Ponudbo z zahtevo plačo na: ivf. Bazi. nnec, Zagreb. DraSkovičcva ulica 30. Naročajte „Siovn"! Učenca za mizarstvo sprejme Ivan Smole, Tacen št. 37, p, Št. Vid pri Ljubljani. — Prednost ima *.e učeči so vajenec. Par konj 8 let starih za lahko ali težko vožnjo, se takoj ceno proda. — Naslov pod L Jugoslovanski anončni in iniorinačni zavod Beseljbk & Rožanc. Preklic. Preklicujem vso žaljitvo s katerimi som psoval 1. 0. t. 1. Ivana Modic, Gor-jupovega na Vel. lilokah javno pred vaškimi fanti v Blokah. Janez Mazi, posest, v Vol. Blokah. 35. Drirtnn !/mn.*Sfn (jni/fn poštenih stari IUIIU Ulliobnu libilili riSev, katera jo vešča sama kuhati, se tanoj Bprejmo. fonudbo I'. Ma*tek, Ljubljana, ištuci trg 2& Alojz Drofertig trgovec Cveti Drofertig roj. Singer poročena. Ljubljana — 28. junija 1919 - Celje. KTrsf Harmonije lo klavirje ter plačam po najvišji ceni. Ivan Kacin, Izdelovalec harmonijev, Ljubljana, Komenskega ulica 36. Ravno tam se sprejme tudi mizarski pomočnik z vso oskrba 3801 Radi opustitve trgovine prodam: prazne sode od K.000 1 1 vagon raznih boteljk F. Cvek, Kamnik. Kuharica poltena, snažna in pridna, dobi službo v LJubljani. — Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 3817. FranUSek KOŠIR s Pristave pri Borovnici se pogreša že od oktobra 1. 1914. Bil je takrat v Galiciji pri 27. polku, 14. Krln Lai trn 7 komp" voina PoSta IVUU Kaj ve ! 63. Kdor ve kaj veC o njem, naj obvest* Frančiško Košir na Pristavi pri Borovnici, ki poravna vse morebitne stroške. 3826 Mesarski UCQnQ( polnega značaja, se takoj sprejme-Mesarija „N aro dni dom", Velfkovee, Koroško. 382* r ' . Y'-> <1 -f-^ Zahvala. Za vm v toliki meri Izkazano sočutje povodom bridke Izgube naše predrage soproge ozlromi matere in gospe Marije Cirman roj. Komatar kakor tudi za darovane vence in mnogoštevilno spremstvo predrage rajnice k veCnemu počitku izrekamo prečastiti duhovščini, posebno prečastitemu gosp. dekanu Valentinu Zabretu za blagodejna tolažila v bolezni, in vsem veiecenjenim sorodnikom prijateljem in znancem ter ostalim udeležencem svojo iskreno zahvalo. Posebna hvala veljaj še, veleč, gospodom profesorjem iz zavoda sv. Stanislava. V St. Vidu n. Ljubij. 24. 6. 1919. Žalujoči ostali. Krojaški.s±SL a plačo 1. razreda se sprejmejo pri tvrdki K. Pučnik, Ljubljana, Sodna ulica 3. 3768 Na kmetija v kamniški okolici •• sprejme pridno in pošteno dekle vajeno kmetskega dela, živinoreje ln navadne kuhe. Naslov se poizve v upravništvu .Slovenca* pod Stev. 3787. brez nakaznic. Černak A Val, Ljubljana, Vodnikov trg 2. Docent Dr. Botteri primarij okulističnega oddelka de želne bolnice ordinira redno od U do 12 uit. Sv. Petra c. 2. Prava te krema H iz resnično dobre, prave, s trpentlnom izdelane surovine, 3828 Prispela je večja količina, in sicer: Vrsta št 0 (teža 45 gr) 1 gross K 220-—, „ ŠL I ( „ 60 „ ) 1 „ „ 320--, „ SU U ( „ 80 „ ) 1 „ „ 410--. Pravo marsetj. milo a pranle 10—15 metriSkih centov v Kosih po 1 kg pod povoljnimi pogoji takoj za prodati. B. JONHER, agent, komisijska trgovina Zagreb 39, Petriniska ulica 3, UL licem z 1 ali 2 sobama in kuhinjo, me-blovano ali nemeblovano, z uporabo vrta in v bližini ljudske šole za dečko. Sporočila prosim na u-pravo tega lista pod št. 3764. Klavirje, planine, harmonije, violine, citre, harmonike, strune it± - im& v velikanski zalogi ALFONZ BREZNIK učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak, LJUBLJANA, Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). 1816 množina se dobi pri BREZNIK & FaiTSCH, irgovina z železnino v Ljubljani, Frantevo nabrežje it. 1 pri frančiškanskem mostu. 61h9 Zamenjam hišo v Slovenjem gradcu za trgovino na deželi ali v mestu. — Ponudbe pod Cerkljanski 3693 na upravo Slov. CU^gJE-Bl vsakovrstne, kakor krojaške odre/.ke kupuje: PovSe, Kranj 119. Šmarješke toplice - Mirni gaj! Slavnemu občinstvu se vljudno naznanja, da so šmar- ješke toplice — Mirni gai — popolnoma na novo preurejene ter se najtopleje priporočajo vsem, ki se hočejo iznebiti putike ali pa revmatlzma. Vsak, kdor želi čez poletje uživati sveži zrak na mirnem kraju, dobi okrepčilo, in če je bolehen, tudi zdravje. Do Šmarjeških toplic — Mirni gaj — je od Novega mesta po okrajn. cesti čec Sent Peter z vozom komaj trlčetrt ure. Pošti sta Šmarjeta ali pa Bela Cerkev na Dolenjskem. Ji Oznanila ,llnion - Jjhropagande', jKtaribor. fittO^t svetovni predmet, se da trgov-UVUOlj potnikom in veščim osebam ® v razpečavanje. Skalni, sijajni zaslužek. m ?ojMnfla M dob« pod ,£bž z« 25 JC od ,Union - propaganda', JKaribor. m Ibovko, rum, brinjevec, Q f^J fino jedilno olje, vžigalice, stear nske sveče v zavitkih, poper itd. nudiva od tukajšnjega najinega 8768 skladišča. — Oddaja se samo na debelo. (aregorc & Verlič, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železn. 7. ima neko] vagonov zdrave naprodaj £ Oddaja cele vaaone. Gradbeni oddelek obratnega ravnateljstva južne železnice v Ljubljani nujno potrebuje 3 marše za stavbene risba. Reflcktanti 'g naj ao osebno predstavijo pri S ravnateljstvu (Gradb. odd.). se Id M se dalo uporabiti v Industrijske avrho, oziroma §c kepi tovarna katerekoli stroko naj J« v obratu ali ne. Biti mora v Ljubljani ali bližnji okolici event tudi kje drugje. Ponudb« s opisom ln ceno s« prosi poslati pod Šifro »Tovarna" na Anonino okspedloijo AL MaieliA, Ljubljana. 3811 Vžigalice Ravnokar došel lister Naprodaj Je nov, močaa m- parizar s širokimi kolesi v Sori št. 2, p. Medvode. Znameniti ln zdravilni vrelci Hrvatsko zdravijo z gotovim uspehom vse vrste revmatizma, bolečine v kosteh, ishiusa in vseh vrst posledic, delujejo izvanredno dobrodejno na živčni seitt.v (nevraste-nlja, neuralgija, histerija, boli v kosten-iači zboljSavaio kronične bolesti mehurja, kronično otrovanje krvi in kožnih bolezni. Nadalje delujejo povoljno na nervoznosti pri ženskih, pri kroničnem upadanju maternice itd. Pobližnja pojasnila daje in pošilja brezplačno kopali ko prospekte ravnatel{stvo. 2597 t za tovarnišsi obrat za takojšnji vstop se išča Samostojni, bilančno sigurni, v vseh pisarniških delih izvežbani, slovenskega la nemškega jezika ▼ govoru ln pisavi iu st6nogru.fiia zmožni reflektant. naj prošnje s prepisi spričeval ln zahtevo vpošijejn ali naj so osebno predstavijo. Uradniki v železni stroki imajo prednost. 3797 Strojne lovnrne ln livarne d. d. Ljubljana. Vžigalniki & s v obliki patrone z verižico ali brez nje. Na bolje Izvrženi I NOVOST: Ploski vžigalniki. Kamenčke, kolesca, spiralke in stenj dobavlja najceneje M. F 0 ID L, Duna] XV, Roslaagasse 11/18. Cenik zBStonj in franko. po najvišjih cenah lepo, suho Kupujem lipovo cvetje i Zbirajte ga! Gg. trgovci naj javijo skrajno prodajno ceno, sicer ponudba brez pomena I Vinko Vabič, Žalec p. Celju. za moško in damsko uporabo ter vse drugo monufalitumo in modno blago se. dobi v vseh množinah pri tvrdki »ia m T. Hiinc 501M l BIZ3AH Ljubljana Dvorni trg 3, pod Narodno kavarno. Pisarna los. Stadler se nahaja od 25. Junija dalje v uBIci iftev. 11 preje Cesta na Rudolfovo železnico 7 Večjo Industrijsko podjetje išče za svojo električno popravilno delavnico m kateri ima večje skušnje v ovijanju pri motorjih za istomerni ln lzmenlčn) tok (visoka in nizka napetost). Ponudbe je naslavljati na upravo tega Usta pod Stev. 3808. "aiaatf* 1 ■■■■ ■ *1 ril"-11 • • -Hfc: Veleobrt nekega pohištvenega ln stavbenega mizarstva ter podjetja za obdelavo lesa na Štajerskem z železnično postajo iSče zveze z deželnimi stavbenimi družbami, oblastvi Itd *n zopetno s* zgradbo in prosi vprašan|a v svrho dobave potrebnih predmetov ftfj (lesne konstrukcije vsake vrste kot za stanovallšča, barake, lope za stroje, šupe za blago, okna. vrata, pohištvo v poljubnih vzorcih in risbah, izdelovanje voz itd.). Ker so na razpolago zaloge lesa ln drugi obrtni predmeti, se bi za mogla naročila točno izvršiti. Vprašani« so poslati pod šifro »Wiederaufbau 11384« na Budolf fllosse, Duuaj - Wiea L, Sellerstatle 2. 3794. Kupiva proprijetetne predmete večje žage in sicer: 2 polnojarmenika Ko^LTnVl* ClrkUlOrnlEiZ0QZIHlZOIDU "3 B^Sm^a (l°kobmobiia) 30—00 IIP, kurjava z žaganjem H in drvnimi odpadki (Stabilna ali provizo- ure.ena, I Ž (£ 1 © , neto itd^lO^agouov Ž ©ti ©ZOB H za železnico B—8 m dolžine po tokočorn metru, profil 7 kg teže. uiiiiiiur.....iiiiiiimiimiiuiiuiimiiiiiiiiiiimu Ponudbo na Brala JanekovK trgovina z iesom Zagreb, Kukovičeva ulica 3. 9 Mlado kravo 3771 (4) zamenjam po konja 6_ dobro mlekarico po teletu, dogovoru za 9 let starega, 15—16 pesti visokega in srednje reje, sigu- ijo in ' ' ren za vožn. Ponudbe sprejema: posestnik, Boh dober za tek. J02EF KOGOVSEK, Bistrica 131. [3776 Gustav L0WY Dunaj xm O, Taborstrasse 22 - veieirgovina - se priporoča zu izvršitev vsakovrstnih kompenzačnlh dobav, w Prosijo se ponudbe oziroma vprašanja. šivalnih za rodbino in obri, ter nph posameznih deiov. btotara sc dobijo potrebščine za Šivilje, krojače ln čevljarje, ter galanterijsko ln inoni.l kturno bVgo za obleke. Jos. Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip, za vodo desno. Sezona maj-septmber. 'Zdravniško vodstvo Podružnica Selenbnrg. nL S. Naznanilo. Tvrdka G. TOnnles, stavbno podjetje v Ljubljani, naznanja, da ata tvrdke Izstopila gg, Gustav in Viljem TSnnies, na no»r pa je vstopi.' kot javni družabnik gradbeni svetnik g. Rudolf Tflnnie'«, uradno poverjeni arhitekt in mestni st«*7;>nl mojster v Ljubljani, do sedaj gradbeni ravnatelj bosanino-herccgovskega gradbenega delniškega društva v Sarajevu, Tvrdko vodita od 1. maja 1919 naprej gospoda rlmll TSnnies ln Rudolf Tduoies kot javna družabnika. Tvrdka prevwma v izvršbo napravo projektov-na-črtov in stavb vsako stroke, v vrhutalni stavbi r>a kot posebnost moderna industrijska poslopja. Vršila bode, kakor doslej, vsa prevzela dela strogo solidno ter se priporoča ia nadaljna naročila. Stavbno podjetje G. TOS5MJES. Fina kolesna icczcmski Izdelek kompletne garniture w J. GOREČ""« trgovina s ko5esr v LJablfant, Marije "JTerez. c. 14. z držajem, Krtače za ribanje iz sirka, po-staolfeno o Uellho Gorico. nudi za trgooce Prva hrvatsKa tvornica metala i Ua, Vela Gorica. Mm M RUDI 10 v Ljubljani, Marije Terezije cesta šlev. 10 si usoja naznaniti, da je zopet pričela s dvojim delovanjem in ae priporoča za prevzemanje vseh v njeno stroko spadajočih del, kakor: novih zgradb, prezidavanj, vsakovrstnih popravil, sestav načrtov, zadevnih proračunov, cenitev, tehničnih mnenj itd. v dolgoletno znani solidni in strokovnjaSkl izvršbi po najnižjih cenah. 88ia * 25.000 komada di i, glasecifi na donosioca po K 400.— naslovne vrijednosti u ukupnom iznosu od K 10,000.000*— P. n. Na temelju svojedobnog ovlaštenja izvanredne glavne skupštiiie, odlučflo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. provesti povišenje dioničke glavnice i emisiju novih dionica pod slijedečim uvjetima: u Ljubljani: Ljubljanska kreditna banka d. d., Kranjska deželna banka, » Osijeku: Srpska Stedionica, naHijeci: Hrv. centralna banka d. d., u Humi: Zadružna banka d. d., » Sarajevu: Hrvatska centralna banka, » Spije tu: Zadružni savez, » Varaždinn: Varaždinska štedionica, » Virovitici: Virovitička štedionica, » Zemunu: Zemunska štedionica, dok uplate mogu uslijediti takodjer kod svih zagrebačkih zavoda te njenih filijala. 8. Posjednici starih dionica, koji žele u smislu točke 2. optirati nove dlonice, valja da predlože kod gore označenih mjesta subskripcije: točno ispunjenu i potpisanu prijavnicu uz naznaku popisa brojeva starih dionica (u koliko nisu kod zavoda u pologu) ili medjutomnicu starih dionica. 9. Reparticiju dionica subskribiranih u smislu točke 3. pridržaje sebi ravnateljstvo. 10. Tečajni (ažijskl) dobitak, koji se poluči kod izdanja novih dionica, ide u korist redovite pričuvne zaklade odbivši troSkove emisije i pristojbe. 1. Dionička glavnica od K lO.OOO.OOO— povišuje se izdanjem novih 25.000 dionica po K400 — nom., dakle za K 10,000.000— na K 20,000.000—. 2. Posjednicinia starih dionica pridržaja se 18.750 komada novih dionica, i to tako da svakome dioničaru pripada pravo na 4 stare dionice optirati 3 nuve uz cijenu od K 440"— po komadu nove dionice, zajedno sa 5% kamata od 1. siječnja 1919. do dana uplate. 5. Nedioničarima (novim podpisatcljima) i starim dioničarima za dionice, koje žele potpisali preko broja, koji im pripada u razmjeru od 4 stare na 3 nove, nudi se 6.250 komada dionica po tečaju od 475 K za dionicu od 400 K nominalnih sa 5% kamata od 1. januara 1919. 4. Subskripcija počinje 15. juna, a svrSavii 31. jula 1919. 5. Nove dior.ice imadu kupon za godinu 1919., te im pripada pravo na dividendu za istu. 6. Protuvrijednost potpisanih dionica valja uplatiti odmah, a najkas-nije do 31. jula 1919. Uplate za nedodijeljene nove dionice povratit če se skupa sa 31/2°/o kamata od dana uplate do povratka novca. 7. Subskripcija sc obavlja odnosno primaju prij'ave: U Zagrebu: Narodna banka d. d., » Brodu n/S: Banka i mjejačnica Brdarlč i drug, kao afilljadja Narodne banke, » Dubrovniku: Srpska centralna ^anka za Primorje, Dubrovačka trgo- vačka banka i Pučka Stedionica d. s o. j., 11. Za provedbn ove emisije stvoren je sindikat, koji zajamčuje lel uspjeh povišenja dioničke glavnice. M)} __ yr/A [t. DiSifcd&^OfiS* r BK . CLc^o-teri-T^VSl 2685922X189 Ravnateljstvo Narodne Banke d. d. u Zagrebu.