, ^ ysak dan rascn sobot, nedelj in praznikov. j^ed daily except Saturdays. Sundays and Holidays. PROSVETA __glasilo slovenske narodne podporne jednote Urednlikl in uprsvntiki prostori: rov South Lawndale Ava. Offlea of Publication: 2007 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4804 -YEAR XXXIV. Cena lista je $6.00 Baterad m MconS-da« St Chicago. Illinois, mattri January M. 1833. at the poat-oMlea - the Act of Oongrass of March S. 1STS CHICAGO. ILL.. PETEK. 19. MARCA (MARCH 19). 1949 Subscription $6.00 Yearly STEV.—NUMBER 91 Acceptance for mailing at special rate postage provided tor in section 1108, Act of Oct 9, 1917, authorised on June 4. 1919. rska armada napada lemce v Ukrajini J Maršal Timoaenko zagnal 1,750,000 vojakov v veliko ofenzivo na 250 milj dolgi fronti. Ameriška podmornica potopila štiri japonske parnike v zapadnem Pacifiku. Angleiki bombniki napadli nemško bojno ladjo Tirpitz in jo pognali nazaj v norveško luko •. undon, 13. marca.—Maršal Bitke so se pričele, ko je japon osenko, rešitelj Moskve in ska armada 30,000 vojakov na padla kitajske pozicije pri Tsao- stova, je* vrgel armado 1,750,-I vojakov v ofenzivo proti Hit-jevim legijam na 250 milj jgi fronti v Ukrajini. Ako bo sna, tedaj se bodo nacijski ičrti glede zloma ruske oboro-ie sile prihodnjo pomlad izjavili. Nevtralni krogi pravijo, da je največja sovjetska ofenziva zimo. Cilj te je okupacija Ta-roga, luke ob Azovskem mor-Karkova in Staline, ki leži milj severozapadno od Tagan-V vseh teh mestih so moč-nemške vojaške posadke. Washington, D. C., 13. marca, eriška podmornica je poto-štiri sovražne parnike, tri orne in enega potniškega, v skih vodah, se glasi uradno otilo. Mornarični department naznanil, da so ameriška leta-presenetila štiri japonska po-ska letala v zraku zapadno otoka Midway in eno sestre-To je prva vest o operaci-sovražnika v bližini tega otoki leži 1300 milj severoza-idno od Pearl Harborja, Havaj. Canberra, Avstralija. 12.'maf- '•-Kljub težkim udarcem, kare so zadali avstralski in ame-»ki letalci japonskemu invazij-emu brodovju pri Novi Gvine-so se pojavili nadaljnji voja-transporti v bližini tega oto-nad katerim ima Avstralija andat, da izkrcajo čete. Ti so |poti proti Fort Moresby ju, ivogvinejski luki, ki je oddajna okrog tristo milj od skrajna severnega avstralskega obit* PruK' japonski vojaški trans-►rti so v bližini otoka New Bri-jn- Poveljstvo avstralske mor-nce in letalske sile je odredi-napade. da prepreči izkrcanje Mjnjih japonskih čet na No-■ Cvineji. Očitno je, da je ja-onika strategija osvojitev vai-* mornaričnih in letalskih baz 1 tem otoku, s katerih bi po-P uprizarjali napade na av-falski kontinent. Tok»o. 12. marca.—Predstav-Jvojnega ministra je dejal, bo Avstralijo zadela ista uso-je holandsko Vzhodno In- 1" cc ne bo revidirala svojega I j 8 "»Pram Japonski. Av-™»ja ima še priliko za sklen^-a/uma z Japonsko, ne pa w«U»aga miru, ker tega ne •WJoje vojaška pogodba med ■H'mmi državami. m*«mUUJ, Burma. 12 marca.— Jčete so formirale novo E7*«» 150 milj severno od «lavnega burmskega ' katerega so zaaedle ja-l rele, da usUvijo prodi-r^^viažnikg proti TVmngoo-_ Kardelja med me- f* '! Britsko povelj- ' ,v» da so prvi jepon-' -k> dosegli točko, ki je I1'1) <*idaljena od Toun- hsienu, Hotseju in Tingtaoju. Tokio. 12. marca.—Premier Hideki To j o je povedal parla-meptu, ki se je sestal v izrednem zasedanju, da proslavi osvojitev holandske Vzhodne Indije po japonski oboroženi sili, da so glavne enote britske in ameriške bojne mornarice izginile s Pacifika» "Vse sovražniške utrdbe v južnozapadnem delu Pacifika so v naših rokah," je dejal. "Velika Britanija in Amerika, ki sta podcenjevali naio udarno silo in zavračali naše upravičene zahteve, sta dobili, kar sta iskali. V vseh bitkah z našo oboroženo silo sta bili te-peni. Japonska bo še nadalje zmagovala in dosegla svoj končni cilj, ki je novi red v Aziji in na Pacifiku. Komunikacijske zveze med Čungkingom in Veliko Britanijo ter Ameriko so bile pretrgane z okupacijo Ran-goona, glavnega burmskega mesta. Kitajska je zdaj odrezana od Amerike in Velike Britanije in popolnoma izolirana." London. 12. marca.—Nemška bojna ladja Tirpitz je bila zasa-™ odprtem morju jn na- uk It Ur! *»hk * «našajo na pomoč |" t >n ameriških letal-",bl Japoncem. Ki-' * /brane v provinci v«n» štreni britske Hurmi. Kitajske, 12. marca, v katerih so Kl-L 1 'P^ci utrpeli velike is» ^ ** VfH dni v Jut' L " 'Iflu province Sen K* kitajsko poveljstvo. padena po angleških bombnikih ter pognana nazaj v norveško luko, se glasi naznanilo admirali-tete. Kratek uradni komunike omenja koncentracijo močne pomorske sile obeh grup v vodah v bližini norveškega obrežja. Ali je bila nemška bojna ladja poškodovana v napadu, naznanilo ne omenja. Moskva. 12. marca.—Sovjetske čete so reokupirale strategične pozicije v okolici jezera Umena, kjer so ruski letalai razbili v zadnjih dneh veliko število nemških prevoznih letal, ki so skušala dostaviti živila in druge potrebščine obkroženi šestnajsti armadi pri Staraja Rusi. Rusi so sestrelili najmanj 25 prevoznih letal. • Poročilu, da je bilo «2,700 nemških vojakov ubitih na fronti pri Kalininu in Staraja Rusi, je sledilo drugo, ki pravi, da so sovjetski letalci sestrelili 277 nemških bombnikov, zaplenili 78 tankov, 172 težkih in lahkih topov ter ogromne količine drugega bojnega materiala. V vojnih operacijah na kalininski fronti so Rusi reokupirali tudi 161 mest in vasi. Sovjeti beležijo uspehe tudi na Južni fronti. Ruske čete so v naskokih na nemške pozicije pri Sevastopolu, glavni sovjetski mornarični bszi ns Krimskem polotoku ob Črnem morju, zasedle strstegične točke. Več tisoč nemških vojakov Je bilo ubitih in ranjenih. Nadaljnja zmaga farmskega bloka Washington. D. C., 12. marca —Farmski blok v nižji kongres-ni zbornici Je izvojeval nadaljnjo zmago, ko se Je uprl izločitvi provizije iz apropriacijskegs načrte poljedelskega depart men U Zadevni amendment, ki ga Je predložil kongresnik Walter M Pierce, demokrat iz Oregona. Je bil poražen z veliko večino gla sov. Akcijs pomeni, da vlada ne pridelkov. Francoski narod lojalen republiki Blum poveličuje svobodne ustanove Rlom. Francija. 12. marca.— Leon Blum, vodja socialistov in bivši francoski premier, je imel ognjevit govor na obravnavi pred vrhovnim sodiščem, pred katerim se morajo on in drugi bivši francoski voditelji zagovarjati na obtožbo, da so pognali nepripravljeno Francijo v kata strofalno vojno z Nemčijo. On je v svojem tri in pol ure trajajočem govoru poudarjal, da je francosko ljudstvo še vedno lojalno republiki in njenim svobodnim institucijam. 'Ta lojalnost bo rodila sad v bodočnosti in v to stavimo vse naše zaupanje in nade," je dejal. Predsednik sodišča Pierre Caous in tožitelj sta očitala Blu mu tesne zveze s komunisti, ko je bil predsednik vlade ljudske fronte, toda on je zavrnil ta oči tek. Dejal je, da so bili komu nisti največji kritiki njegove politike. Oni so tvorili veliko politično skupino in kot taki v republiki kot je bila Francija niso mogli biti potisnjeni na stran. "Rusija se še vedno bojuje proti istemu sovražniku, proti kateremu smo se mi borili pred dvema letoma," je rekel bivši premier. "Komunistična stranka je dala veliko število talcev v okupiranih pokrajinah, ki so jih Nemci postrelili. Nedavno sem čital, da je bil v Marseillesu ustreljen komunistični vodja, ki me je večkrat ostro napadel. Krogla mu je uničila življenje, a on je pred smrtjo prepeval Mar seljezo, himno francoske republi ke ia štujemo one, ki so nam zaupali. To zaupanje še vedno eksistira in rodilo bo sadove v bodočnosti. Ta obravnava, naperjena proti francoski republiki in vsemu, kar je predstavljala, bo pospešila prihod svobode francoskemu ljudstvu. Osiščne sile so odgovorne za to vojno, ne pa jaz in drugI obtoženci, ki se morajo braniti na obravnavi pred tem sodiščem.'* Tekma za kontrolo Madagaskara Francoske ladje odrinile proti otoku London. 12. marca.—Tekma za kontrolo Madagaskara, francoskega otoka v Indijskem morju v bližini južnovzhodnegs afriškega obrežja, je v teku med zavezniki in osiščnimi silami. Ta otok bi rada dobila Japonska, ki je že stavila zadevno zahtevo Petainovi vladi. Če bi Madagaskar prišel v japonske roke, bt osiščne sile dobile 9trstegično pomorsko oporišče v zapadnem delu Indijskega morja za vojne operacije proti Veliki Britaniji. V tem slučaju bi bil tudi dovoz orožja, stfeliva in drugo bojne opreme zavezniškim srmadam v vzhodnem, centralnem in zapadnem delu Pacifika otežkočen. Radijsko poročilo iz Ankare^ Turčije, pravi, da je šest fran-coakih bojnih ledij odplulo iz Oekafja. glavnega mesta francoske Zapadne Afrike, proti Me-dagasksru Tam se nahaja že več tednov japonaka misija in konfertrs s člani otoške uprave. V Londonu so namignili, da se bodo zavezniške čete izkrcalo na Madagaskaru. de preprečijo oku-peci Jo otoka po oeiščnih al lah Japonci »o z okupacijo Malajskega polotoke In Singepora zaprli vzhodni konec Indijskega mor) s Britaki vojaški krogi so uver-Je De kar beza osiščnlh bo smele prodajati katere ima v skladiščih, pod ce-J jeni. da no ki prevladuj* na tržnih j»dmomét¡ te katere odhajajo na Predsednik Rooeevelt Je označil'morjs In ne padejo zavezniške omenjeno provizijo kot korak v, bojne ladje in parnike. Prev ta BRAZILIJA se PRIDRU2I zaveznikom v vojni Potapljanje j parnikov razkačilo ljudstvo ARGENTINA OBLJU. BILA POMOČ RIO PE JANEIRO. BRAZI LIJA. 13. ma^CO.—Razkačeni Brasllcl so včoraj navalili aa nemške veletrgovine In druga podjetja v glavnem delu tega meata ln krlčalL da le treba pobiti nemške IsdgJalca. Navali eo sledili, ko Je vlada odredila sa-eego nemškega, laponskega in UalUanakoga premoženja. Vae nemške firme eo dMrale raaobe-siti brasUske sestave. Prebivalci eo reskačenL kar ao osiščne podmornice potopil» Štiri brssllske parnike. Rio de Janeiro. Brazilija. 12. marca.—Predaadnik G e t u 1 i o Vargas in brasilaka vlada sta pripravljena na akeijo proti osi-šču kot posledica neprovocira-nih napadov na beazilske parnike po osiščnlh »podmornicah. Štirje brazilski potniki so bili že potopljeni po teh podmornicah in ljudstvo ter časopisi so zagnali krik, da je treba napraviti konec provokacijapB. Ustavni dekret, Jci ga je včeraj podpisal predaadnik, je ugla-dll pot za repriseli^je proti osišč-nim silam. . Ustavne garancije glede nedotakljivosti imovino in svobode državljanov tujih držav, katerih vlade so izvršila agresivne čine proti Braziliji, so .. . - . . daJ<> predsedniku oblast razglaaitve izjemnega stanja in napovedi vojne osiŠču. List Diario ds Norte je v poročilu na prvi strani pod naslovom "Nemčija nadaljuje s pobijanjem Brazilcev" označil brutalno torpediranje parnikov za zgled nacijske perverznosti, do-čim list Oglobo opozarja na na-cijska izdajstva in delovanje osiščnlh petokoloncev v Braziliji. Kdaj bo Brazilija napovedala vojno osIšču, nI bilo pojasnjeno, toda vlads je namignila, da bo zasegla osiščno premoženja, da pokrije izgube štirih potopljenih parnikov in tovorov. Ogorčenja ljudstva jO silno, ker je veliko število brazilskih mornarjev Izgubilo življenje. Neki vojaški častnik Jo dejal: Ker so moritve in brutalna sila sredstvo osiščnlh agresorjev, jim moramo dati odgovor v jeziku. ki ga razumejo. Za vsako brszilsko življenje bo moralo dati osišče dve. Brutalnim nape-dom morajo slediti brutalne re-priaalije. Ako je osišče računalo, da bodo napadi na brazilske parnike prestrašili Brazilijo in da bo revidirala svoje stališče, ki gg je zavzele na konferenci zunanjih ministrov ameriških republik v Rio de Janeiru, se je zmotilo. Ti napadi so večali sovraštvo proti osiščnim agresor-sorjem." Bnoaos A Irec, Argentine. 12. marca.—Visok vladni uradnik Jo izjavil, da bo Argentina pomagala Braziliji, ¿e slednje napove vojno osiščnim državam. Rio do Janeiro. Brazilije. 13. merce.—Zunanji urad Je sinoči naznanil, da Je Rumunijs pretrgala diplomatične odnošeje g Brazilijo. Blodnja J« v soglasju z zaključki, sprejetimi ne Vse-amertški konferenci, pretrgala diplomatične stike g Nemčijo, Italijo in Japonsko zadnji mesec, no pa g osiščnimi sateliti, metod katerimi Jo Rum unija. inflacijo. I ko oo uverjeni, do francoski par- niki dovpžejo bojno potrebščine m živila nemški in italijanski oboroženi sUi v Libiji PemtkJ vozijo blago v Tunieijo, francosko kolonijo, kjer ga razióle Is potem p"*iljs)o v Ubije. Domače vesti Draša Mlkajlovlč med najbolj šiml generali Chicago —Chicago Daily News ima 10. marca liato desetih naj boljših generalov v današnji vojni. Na prvem mestu jo am* riŠki general MacArthur na Filipinih, na zadnjem pa general Draia Mihajlovič, poveljnik čet-nikov v Jugoslaviji. Na tej listi, ki je bila sestavljena na Angleškem, sta tudi dva Nemaa, dva Rusa, kitsjski maršal Čiang Kal-šok, angleški general Wsvell in japonski general Jamašita. Veeti U Penne Mclntyre, Pa.—Dno 6. marca Je umrl Frank Camloh, star 90 let in doma iz Gorolca pri Ra-čoh, član društva 361 SNPJ in 207 ABZ. Tukaj zapušča šo-no, dva sinova, dve hčeri in brata, v starem kroju pa očete in dve sestri. U Clevelands Cleveland,—bnc 10. Jt. m. jo umrla Ana Hadley, roj. Založnik, stara 53 lat in doma ig Polhovega gradca. Bila jo članica društva 137 SNPJ in tu zapušča moža. Filipinski komisar svari Ameriko Azijski narodi zahtevajo pravica Washington, D. C.. 12. marca. —Joaquin M. Elizaldo, filipinski komisar v Waahlngtonu, jo izrekel svarilo, da se bodo azijski milijoni obrnili proti uvoznikom, če no dobo goranoij glede aocialao ln ekonomsko pravičnosti. Agonijo Japonske jih lahko nahujskajfc in postali bodo sovražniki združenih narodov. Elizaldo jo predlagal razglasu tov čartorja pravic so azijska ljudstva. Ta naj bi sličil atlantskemu čartorju, ki sta ga objavila predsednik Roosevelt In angleški premier Winston Churchill po gvojl zgodovinski konfo-roncl na morju v avgustu preteklega lota. Komiaar jo dojal, da je v Aziji najmanj 500,000,000 ljudi, ki niso zainteresiran! v to vojno ln ne razumejo ozadja konflikta. "V Aziji je ogromna maaa podanikov brez pravic, ki danoo stoji ob strani," Jo dejal Elizal-de. "Co ta no moro pdčakovgtl kaj boljšega v bodočnosti od Im-porlaliotov, ki oo Jo doslej le Izkoriščali, jo vsaj meni razumljivo, zakaj se noče pootoviti no stran združenih narodov. Izbira, ponudena Aziji, jo tragjčria. Ta je med zastarelim imperializmom in možnostjo brutalne Japonske eksploataclje, ki se bo vršila pod sleparskim geslom Azija za azijske narode*. Svet mora deti azijskim narodom več kot je ugodnost zaščite po mogočni sili, ki ps omogoča Izkoriščanje ljudskih mas." Nemške priprave za ofenzivo proti Rusiji Gradnja ceste iz Amerike v Alasko Edmonton, Alte., Kanada, 12 marca.—Ameriško čete so zaposlene s pripravami glode konstrukcijo ceste, ki bo šla It Amerike preko Kanade do Alaske Čete bivajo v šotorih v bližini tega železniškega križišča, Ta cesta bo poetala žlvljensks ameriška črta do Alaske ln bo važna is strsteglčnlh razlogov, če bodo Japonci skušali invodirati Severno Ameriko. SI uši ls bo v prvi vrsti mllilaristlčnim namenom. Ogrska dobila novo vlado London. 12. marce — Vest u Budimpešte pravi, de j« Nikolaj Kallay. bivši poljedelski minister, formiral novo vledo Hi j« nasledila ono premier Jo Lee/la Berdoasyja, ki je reelgntrote zadnji tešse. Slovenski cetniki ubili osemdeset nemških pilotov Napad ia bil isvrien pri Ilirski Bistrici Moskva. 5. marca (1CN>-Taj na radljaka postaja "Svobodna Jugoslavija" poroča o sledečih junaških dejanjih slovanskih četnikov: "Surovi teror zasednlh oblasti ni zlomil |olJe za zmago naših slovenskih bratov in njihove odločnosti, da lzvojujojo svobodo v borbi. Oropani domovi in grobi ubitih Slovencev, posejani po vatah ln naaeljih, budijo srca in jih napolnjujejo s sovraštvom. Citalcl se bodo prav gotovo spomnili hrabrih napadov slovenskih četnikov v Poljanski dolini. Uničili so italijansko ka-tonsko ekspedicijo in potrli sodem tovornih avtomobilov. Citalcl se prav tako spominjajo uspešnega napada slovenskih četnikov ob koncu meseca januarja na železniško postajo na progi Trtt-LJubljana. Dvignili to v zrtk postajo Vord, zažgali 23 tankov t bencinom in pobili detet vojakov, ki to tam ttražiii. Danes lahko poročamo o novih in vašnl^i uspehih naših slo* venskih bratov. Svojim uspehom so dodali novo veličastno tma-go. Vlak, poln nemških lotoloov, ki to bili ranjeni v boju, jo vozil skozi SloVenlJo proti nekomu italijanskemu okrevališču. Tam to nemlke vojske pojili t ltalijtnfkim vinom in t ukradeno hrano gostili, da bi to vrnili k svojemu zločinskemu dolu unl-čovtnjt mest ln ubijanja nedolžnega prebivalstva. Slovenski čet-niki so izvodell, da to bo itti vlak vračal čez mesec dni po Isti progi v Avstrijo. V glavnem bivališču slovenskih četnikov so sklonili, da bodo vlak uničili in ubijalce in zločince pobili, da maščujejo smrt tisočev v Srbiji, Bosni, Črni gori, Dalmaciji, v Rusiji in v Evropi. Skupina čotplkov Jo odšla na tvoja moetojtliiu železniške postaje v Ilirski Bistrici. Noč jo bila temna, Iz daljavo to zaslišali brllzg lokomotive. Pokazale so se luči. "fte Imsmo Čas," je dejal poveljnik. "To lokomotiva Je samo predhodnica." Res, lokomotiva Je odsopihala mimo ln za njo se je pokazala druga, ki jo vlačila dolgo vrsto voz z nemškimi ubijalci. Ko se je vlak že bližal postaji, Je nsstsls strašna eksplozija In vlak se Je spremenil v rozvellne. Os<*mdesH nemških letalcev Je to noč našlo smrt zraven osamljene postaje v Ilirski lllstilcU Hitler lahko napravi nova letala, a osemdeset svojih najboljših letalcev ne bo mogel ker ta* ko hitro nadomestiti. Požrla Jih je Ilirska Bistrica S svojo krvjo so delno plečeII prelito kri tJovenskege naroda Živeli narodni Junaki, ki plačujejo trpljenje slovrnskegs naroda!" Življenje Diesovemu odseku podaljšano Washington. D. C , 12. marca. - Nižja kongresna zbornica se je s 391 proti 46 glasovom Izrekla za podaljšanje življenja Dloso-vomu odaeku, ki preiskuje neameriške aktivnoeti, ze nadaljnje leto. Ta teJsek Jo bil ueta-novi jen 31 maja 1934 Opozicijo proti odaeku Je vodil kong nlk Vito Mercentonlo, član yorške delavsko stranko. Vsa človeška sila mobi* lizirana pritisk NA osisc. ne dr2ave Bern, ftvloa. 12. marca.—Nemška mobilizacija vso človeško tile v osiščnlh državah ta veliko pomladansko ofenzivo proti Rusiji je v razmahu, so glase oem dospela poročala is različnih krajev Evrope. V Nemčiji so šo vsi sposobni moški v armadi. Obisk feldmaršala Wilhelme Keitola v Bratislavi in Budimpešti Jo rozultiral v formironju slovaške in ogrsko ormade okrog 1,500,000 vojakov. Doolej sta Slovakija in Ogrska dali le nekaj tisoč tojakov Nemčiji v njeni jtampenji v Rusiji. Slovakija je dala Hitlerju okrog 27,000 vojakov, Ogrska pa eno ali dve diviziji. V ogrskih mestih to se pojavili letaki s pozivi, da to morajo vsi moški do 46. leta itarooU prijaviti za vojaško slušbo. Ogrska ima^ 14,000,000 problvolcov, kar pomeni, da lahko mobilizira armado milijon vojakov. Slovakija, ki ima 9,000,000 prebivalcev, je dobila ukot, do moro dati Hitlorju 100,000 vojo-kov, Toliko mož jo žo pod orožjem In večina teh to jo itvošbola. Italija Jo bilo pozvana, naj takoj pošlje veliko armodo na ru-tka bojišča. Poročilo, ki pa še ni potrjeno, provl, do Hitler to-htevn od Italije milijon voja-toov. ' r - Rumunlja ima že milijon vo-jokov na bojiščih, moktlmolno silo. Moški nemškegt poreklo v zasedenih državah so bili žo mobilizirani. Vsi Nemol od 20. do 40. leta v Lorenl, bivši franoooki provinci, so dobili ukot, do oo morajo registrirati ta vojaško tlužbo do 21. maroo. Nacijske oblasti v Jugoslaviji ao odredilo registracijo vseh sposobnih Nem-cev» Pred okupacijo jo šlvolo v Jugoslaviji okrog pol milijona Nemcev, toda večino teh na Hrvaškem jo bila že prej mobilizirana. Nemški napad na Švedsko napovedan Zbiranja nacijskih ¿al alarmiralo ivedsko vlado London, 12. marca—Ueorge Glbaon, bivši načelnik Kongrese strokovnih unij, Jo v tvojem govoru na zborovanju Angleško-švedskege društva napovedal, da bodo Hitlerjeve čete invadlrale ¿vedsko v bližnji bodočnootl. Diktator hoče dobiti švedsko bojno mornarco in parnike. Siockkolm. Ivedeka. 12. marca—Gibanje nacijskih čet v oe-vernl Nemčiji in prihod nadaljnjih divizll na Norveško ste alarmirala Švedsko vlado. Večina člsnov srmadnega štaba Jo prepričent, da bodo nemške čete udrle na ftvedako. Nemška bojna ladja Von Tirpitz in tri kiižarka so zasidrane v Trondhelmu, norveški luki. Domnevs Je, da bodo te skušole preprečiti zaveznikom robo te luke za izkrcanje čet, ki noj bi šle preko Norveške na pomoč Avodski, če Jo bo Nemčijo napadla Nacijske čete so zbirajo tudi na Denskem. Te m druge oko!-rmati kažejo, da so nekaj pripravlja < ¿vedska grmado, bojna mornarica in letalske sila oo bile še delno mobilizirane. Popolna mobilizacija bo odrejeno, kakor Hitro oo pokaže nevarno* i go sunka proti ftvodokt PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IM LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDMOTE Organ of and published by Slovana National SenefU Society Naročnina sa Zdruiane driivi Usvsn Chlcaga) in Kanado SMO na lato, S3.00 aa pol lata. SI SO sa tart lata; aa Chicago In Cieero $740 aa calo lato. $3.71 sa pol lota; sa inosemstve SS 00. Subscription rales: for t ha United State« (except Chicago) and Canada SS.00 per year. Chicago and Cicero 97M per year, iorslyn countries SS.00 per year. . Ceno oglasov po dogoeonu—Rokopisi dopisov In nenaročenlh člankov se ne vračajo. Rokopisi literarne vsebino (črtice, povesti drame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če )e priloftil poštnino. Advertising rales on sfraemenl,—Manuscripts of communications and unsolicited articles will not bo returned. Other manuscripts, such as stories, play«, poems, etc., will bo returned to sender only when accompanied by self-addressed and stamped envelope. Naslov na vse. kar ima stik s listom i PROSVETA 2SI7 M So. Lawndala Ave., Chicago, Illinois MEMBER OP THE FEDERATED PRESS PROSVETA Glasovi iz i naselbin 131 Dstum v oklepaju na primer (March 31, 1042), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam ja s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da sa vam list ne ustavi. Tom Mooney—(zastor) Največja delavska drama v ameriški zgodovini izza leta 1887 je bila zaključena 0. marca t. 1. Zadnje dejanje te drame je bilo odigrano v San Franciscu, kjer se je drama začela preji malo manj ko šest in dvajsetimi leti. Kjer se je zastor dvignil, tam je zdaj padel. Tom Mooney, centralna osebnost te drame, Je bil hkratu mednarodna oaebnost. Pred pet in dvajsetimi leti je bilo ime Tom Mooney—signal za velike delavske demonstracije v Ženevi, Amsterdamu in Stockholmu, tik po vojni pa so se demonstrscije razširile na Pariz, Berlin, Turin in London; ponekod so se te demonstracije zaključile s krvavimi izgredi. Lelavci v Evropi, Južni Ameriki in Avstrsliji so leta in leta demonstrirali in zahtevali pravico in svobodo za nekega "Munija" v Ameriki, o katerem so slišsll le toliko, ds je po nedolžnem zaprt, da Je bil po nedolžnem obsojen v smrt zaradi neke mlsteriozne bombne eksplozije v San Franoiscu. . . Ko je predsednik Wilson lets 1918 brzojsvno pozdravil kongres ruskih sovjetov v Moskvi, upsjoč, ds bo U kongres odklonil srs-motni mir Rusije s cessrsko Nemčijo, Je dobil robat odgovor v temle smislu: Ne brigaj se za sramoto Rusije, raje se brigiftj zs sramoto Amerike in izpusti Munija iz ječe?—Wilson je takrat že tzbrissl pol sramote* l£p Je izpremenil Mooneyjevo smrtno kazen v dosmrtno Ječo, smpsk ruskim boljševikom in njihovim pristašem po vsem svetu—kakor tudi ostalim unijskim in socislističnim delavcem—toni bilo dovolj; zahtevali so popolno osvoboditev "Mu nija." Krik za to osvoboditev Je odmeval po vsem svetu celih 20 let. Kakšen kontrast med onimi leti, ko je Tom Mooney ginil v ječi in ko je ves delsvski svet zshtevsl njegovo osvoboditev, pa med pičlo odmerjenim časom, ki ga je preživel v svobodi, katero mu je končno naklonil callfornijski governer Olson! Dokjer Je bil v zaporu, Je bil delavski heroj in mučenik, imajoč simpatije vseh delavcev in naprednih ljudi—v treh letih svobode se je pa udinjal ta štafažo komunistom in vse druge delavce Je Ignoriral, kakor da riso nlčessr storili zanj! Milijoni delavcev v Ameriki in drugih krajih svets so leto za letom demonstrirali zs Mooneyjs in zshtevsli svobodo zanj v imenu demokracije—ko ps so končno izvojevsli njegovo osvoboditev, Je Tom Mooney obrnil tem milijonom hrbet, obrnil je hrbet demokratičnemu delsvstvu in stopil v sgitatorsko službo onih, ki so dolga leta nesramno izkoriščali njegovo mučeništvo za svoj reket... To je tragična resnica. Vendar pa zavedno delavstvo ni dalo toliko na Mooneyjevo osebo Jcolikor mu Je bil—simbol persekuti ranih sinov dela Moderna zgodovina ima mnogo Mooneyjev po vseh deželah, katerim ao ekonomaki diktatorji in nasllniki prilepili krivdo za zločine drugih, ker so se jih hoteli iznebiti. Osebno niso ti Mooney ji šteli nič, smpsk kot simboli vseh trpečih bodo živeli vekove—ln v tem Je njihova veličina. Tom Mooney je umrl na tihem kot majhen človek in velik aimbol —in predstavniki vseh delavskih organizacij so se ob njegovi smrti pokszsli velike: obstoplli ao njegovo krsto in dostojno izkazali zadnjo čast simbolu.. . To je bilo lepo In pravilno. Izkažtmo to čast Tomu Mooneyju še mi, slovenski delavci v Ameriki, ki smo tri in dvajset let neumorno vlagali krepke beaede in skromne gmotne prispevke na neštetih društvenih sejah in konvencijah naših organizacij za njegovo svobodo. Položimo ns njegov grob venet toplih simpstij z napisom: Ne to. kar si ti storil. Tom, temveč ono, kar ao ti prizadjali ao-vražniki organiziranega delavstva, ostane v našem spominu na tebe' --- Pavel (ne več Savel) govori Zadnje dni smo čltali v nekem Čtkaškem listu navdušen govor za totalno vojno in zmago Amerike. — Združene države niao bile še nikdar v tako veliki nevarnosti . Potrebna je totalna mobilizacija moštva in bogastva, če mislimo zdrobiti hitlerisem in zgraditi boljši avet. . . Predolgo imo le jemali od Strica Sama, sdaj mu moramo dati in dati vae! . , . Nikar ne mlalite; da je to sentimentslno čvekanje—to je realizem, strašna resnica, katero moramo »poznati še danes. A nočemo jutri poginiti . Nemci in Jsponct ne UkIo ustavili napadov na naa med našimi letošnjimi volitvami, mi ae moramo tako poglobiti v vojno, da ne bom«» imeli čeaa ca neamiselno volilno kampanjo, za običajno volilno obmetavanje kandidutov s psovkami. . . Porabimo na volitve in mislimo na vojno! , ., Pred nami sta dve poti; ena vodi v i.acijsko diktaturo, druga pa v svobodo ln človeško doetojanatvo. Druga je naša pot—In sa to pot moramo zastaviti vse naše alle. . . Naprej. Amerika, do smage!— Tako je gov.»ril mož dne 6 marca pred Klubov« predsednikov \ Shermanovcm hotelu v Chicagu Kdo je bil to? Ali ufBMte? Težko — —. To je bil Philip La Follrite. bivši governer is Wilaconaina In bivši (da. bivši') i/olacu niat ki je sto in stokrat grmel, da Ameriki ni v nobeni nevamortL da je ne bo nihče napadel in nam ae m trebe brigati za vojno V Evrop.' Prečitajte še enkrat njegovo gornje beaede, kaj pravi Philip U Follette danes kaj je I« njega iMsredli Prai i Harbor. . . Well- kadar prečrtate dvekrai alt trikrat, dajte Pruavrto dni-gim. naj še oni čitajo In vulčijo Ptlu La PoUettu veo srečo Danes je mci!— Ali naj bo "Poelednjl moš" tu-dl naša poslednja slovenska Igra v Chicagu? Cklcago, I1L—"Včasi ste imeli predstave skoro vsak mesec," je rekla neka rojakinja, ko ji je bila ponudena vstopnica k predstavi ialoigre "Poslednji mož". Uprizorjena bo to nedeljo, 15. marca, v dvorani SNPJ. Res je imel klub št. 1 JSZ pred leti po tri do pet predstav v sezoni. Vrh tega so bile nekatere igre ponovljene po dvakrat in par še večkrat. Cankarjevega "Kralja na Betajnovi" smo petkrat uprizorili, Moškričevo socialno dramo "Rdeče rože" petkrat, Molkovo dramo "Poročna noč" trikrat itd. Do prejšnje svetovne vojhe je bilo v Chicagu na dramskem polju zelo delavno samostojno društvo Danica. Ko je Daoičine-ga režiserja Franka Mravljo ubilo v avtni nesreči—peljal je v avtu kostume za igro—je to društvo dramatiko opustilo. Slovenski socialisti, in somišljeniki so ustanovili Slovensko dramatično društvo^ ki je imelo mnogo predstav. Na željo članstva klu-bs št. 1 je potem prepustilo to polje njemu. Klub je uprizoril že mnogo iger slovenskih in drugih dramatikov, med njimi Tolstojevo "Moč teme", Haupt-mannove Tkalce" itd. Ob priliki bo to naše poglavje vredno podrobnega opisa. Vzgojili smo bili izboren an sambel igralcev in imeli kakih sedem režiserjev in z onimi, ki so režirali angleške igre, še celo več. Igralci so prihajali na vaje po dvakrat in če potrebno tudi večkrat na teden, se morali kajpada obenem učiti vlog tudi doma ali kjer že so imeli priložnost, obenem pa prodajali vstopnice, pomagali so na odru in potem delali tudi na zabavi, ako ni bilo drugih zadosti. Dsnes je nsšs dramatika v Severni in Južni Amejriki bržkone edina slovenska dramatika na svetu. Mogoče je še kaj predstav v Ljubljani, a ni verjetno, da bi mogle uspevati v tragičnih razmerah, kakršne so sedsj tam. V večjih slovenskih nsselbinah v Združenih državah se je dramatika pridno gojila. Poslednja leta so jo večinoma opustili. Tudi v Chicagu so postale slovenske predstave zelo redke. Katoliška društva so z njimi skoro čisto prenehala, klub št. 1 pa je poslednja leta podajal večinoma takozvane varijetne sporede. Tukajšnja dva slovenska pevska zbora imata običaj, da vpleteta v koncertni spored tudi kako malo igro s petjem. Cleveland je edini, kjer na polju slovenske dramatike še močno deluje-' Jo, a tudi tam ao težave čedalje večje. Dramski odsek kluba št. 1 ima namen potruditi se, da storimo na tem polju več kot pa prošlih nekaj let. A v la namen potrebujemo sodelovanja ln pa—občinstva. Mučno je či-tati poročila: "Igrali so Izborno Itd., tods udeležba je bila pičla." Na naše občinstvo v Chicagu in okolici se zanašamo, da pride to nedeljo v dvorano SNPJ in s tem pokaže, da je pri volji podpreti to našo kulturno vejo, da ne usahne. Šaloigro "Poslednji mož" je spisal češki pisatelj F. X. Svoboda, v slovenščino pa jo je prevedel in priredil za naše odre Fran Govekar. Predstava se prične ob treh popoldne. Po igri bo običajna domača zabava. Ker smo .v vojni šele od 7. decembra, imamo še lahko take priredbe in veselice. A ne ve se, kaj bo v bodoče. Torej poseti-mo jih v toliko večjem številu sedaj, ko jih Še'imamo. Vstopnice na omenjeno predstavo so v predprodaji po 40c, prL blagajni pa bodo "dajm" več. Frank Zalts. Vsakega nekaj Frank, Pa.—Kot dolgoletna članica SNPJ in naročnica dnevnika prosvete in ker rada čitam dopise, hočem tudi jsz nekoliko napisati. V tukajšnji naselbini sem samo jaz Slovenka, ostali so večinoma Angleži in tudi Italijanov je precej. Dela se dobro, tako da brezposelnih j? malo. Posebno pa mladi ljudje vsi delajo po bližnjih mestih, kjer je veliko to-vsrn, v katerih izdelujejo vojno opremo in tudi par premogoro-vov je v bližini. Mladi fantje tudi od nas odhajajo drug za drugim v armado Strica Sama. Od našega društVa 193 jex šel prvi moj sin William, zdaj pa sta bila zdravniško preiskana in potrjena Frank Mihel-Čič, sin Frânka in Johane Mihel-čič, in Ludvik Počivalnik, sin Rudolfa Počivalnika, oba iz Bue-na Viste. Vsi trije so člani SNPJ. Želim, da bi se srečno vr-nilf nazaj, t, Nas je vpllko mater, ki v strahu gledamo, kaj nam bodočnost prinese. Sfno pa tudi lahko pb-nosne, da imamo zdrave in mofc-ne sinove in da so voljni iti bb-riti se ne samo za našo novo domovino, marveč tudi za našo staro podjarmljeno domovino, ki tako trpi pod tujčevo peto. Ko je šel moj sin k vojakom, je rekel, naj šelie jokam in da sem lahko ponosns, ko gre v armado Strinjam se z bratom Terbiža nom, da bi se kaj ukrenilo za nas Slovence, ki smo prišli iz krs jev, podjarmljenih po Italiji po zadnji vojni. Lahko se res zgodi da bodo tisti nedržavljani, ki So prišli iz podjarmljene Primorske izgubili delo; pa tudi naši otroci ga bodo težko dobili, ker že sedaj zahtevajo od njih, da prinesejo od staršev državljanski pa pir, ker hočejo yedeti, kje sta bila oče in mati rojena in kak Šen jezik govorila. I Ko je moj mlajši sin dobil de lo v bližnjem mestu McKeespor tu, sem bila Vesela, da so zahtevali samo očetov državljanski papir, ker on je bil rojen na Sta jerskem in je tako po zadrij vojni prišel pod Jugoslavijo. Na mojem državljanskem papirju je zapisano, da sem iz Italije. Oba ava govorila lati jezik, ampak po AmorUki vojak na straši pel trdnjavi Sen Crlsiob.i je bil on Jugoslovsn, jaz pa Italijanka. To seveda v legalnem smislu. Ker je tukajšnja haselbina majhna in živim tukaj že od leta 1910, me vsi poznajo. Odkar je Amerika v vojni, me je že marsikdo vprašal, iz katere dežele sem prišla. Kar sram me je povedati, da sem iz Italije; toda če Jim povem, Jim tudi povem, kako sem prišla pod Italijo in da sem jaz Slovenka, ne Italijanka^ ker italijanskega jezika še razumem ne. Ko je leta 1934 umrl moj mož, sem mislila iti v stari kraj, ker imam tam še eno sestro, oziroma sem jo takrat še imela—če jo še imam, ne vem—in bi jo zelo rada še enkrat videla. Tudi njo in njeno družino pa najino 70 let stsro mateer so Italijani pregnali iz rojstne grude. Njen mož je bil železničar v Št. Petru na Krasu. Po okupaciji je izgubil službo, da je Italijan prišel na njegovo mesto, rfakar so se preselili v Maribor, kjer je mož zopet dobil službo. Ko bi bila enkrat tam, bi želela iti tudi v moj rojstni kraj v *t. Peter. Zmeraj sem mislila, a lepšega kraja ga ni, čeravno (frugi pravijo, da je tam samo kamenje. Res je Tam veliko kamenja, da se je naša Osojnica svetila kakor bi bila srebrna, ampak mi, ki smo bili tam rojeni, smo vseeno ljubili tisti ka-meniti kraj. Kqr so bili tam Italijani gospodarji, kakor so Še vedno, in ker prav grdo delajo z našimi ljudmi, bi se mi gotovo ne dopadlo. In ker sem bolj hude jeze, bi gotovo odprla moja velika usta in bi me lahko še zaprli. Kaj takega bi pa ne Se-lela na svoja stata leta. Nekaj takega bi se bilo kmalu zgodilo, ko sem Še v šolo hodila, toda radi mladosti sem se izmuznila. Naj povem, kako se jp to zgo* dilo. Pri nas v Št. Petru je železniško križišče z veliko postajo. Premogorovov tam ni, s kamenjem pa lokomotiv ne morejo kuriti, zato morajo od drugod premog voziti. In tako so bili zadaj za postajo veliki kupi premoga. Vsi, ki smo bili revnega sloja, smo tja hodili premog krasti, da smo se lahko pozimi greli pri tisti borni pečici. Zmeraj nas je bilo več skupaj. In tako se nekega večera zberemo skupaj štiri in gremo za postajo k tistemu kupu premoge. Ko ga nabiramo v vreče, nekaj zašumi v grmovju. Pogledamo hitro in nam se zasveti orož-niška kapa. Zbežimo, orožniki pa za nami. Jaz ln moja sošolka ter soseda Zadvova Micka sva bili bolj dolgih nog in sya srečno ušli, dve pa sta bili mlajši in so jih orožniki prljoli, nakar sta morali še za naju povedati. Pridejo orožniki na dom ln so tudi naju popisali. Čez nekaj dni smo dobile povabilo, da moramo iti v Postojno na sodnijo. Sodnik nas Je grdo ozmerjal, češ, tako mlade ste, v Šolo hodite, pa 2e kradete. Staršem je rekel, naj gredo domov, nas pa bo poslal v ječo. Me smo Jokale, ker smo se bale ječe. V Postojni se je bila v ječi namreč obesila heka ženska iz Klenka, potem pa so zmeraj govorili, ds hodi—strsšlt. In tako so ljudje tudi nas strašili, da bo tudi nas prišla strašit ponoči. Me smo bile toliko neumne, da smo res verjele, da hodijo mrtvi strašit. pETEK, 13. iti v službo. Moja zadnja* služba je bila pri Zafredu, kjer sem bila natakarica. Tam so imeli veliko kegljišče, kamor so hodili kegljat tudi orožniki. Pa so me zmeraj dražili, naj grem zopet premog krasti, da me bodo šli lovit. Naj za sedaj zadostuje, mogoče drugič več. Ako bi znala tako pisati kakor zna Tereza DuŠak, bi večkrat kaj napisala. Pozdrav vsem bratom in sestram SNPJ. Joaephlne Slapnik. i Me smo že prej vedele, da je dobil vaakdo dva dni zapora, kogar ao dobili, da je kradel premog. In tako smo tudi me mislile, ds bomo poslane v ječo. Ko gredo naši starši ven—z menoj je bila aamo moja maU. ker očeta nisem več Imela—nam je •odnik dal veliko papirja in svinčnik in nam naročil, da moramo vse tiste liste popisati: Krasti Je prepovedano ..." On gre ven na koeilo in Obrne ključ v vratih, da ne bi ušle. Pridejo ** ,Ur*' nazaj, odprejo vrata in dajo vsaki pet krajcarjev, da si kupimo kruha, ko pridemo iz jcce. da bomo lažje domov pri. šle. Od Postojne do Št Petra je namreč dve url beda. Ko pride po kosilu sodnik na-"J. pregleda, kar smo napisale nam pravi, naj gremo (kanov, toda premoga ne smemo vgč kra- •U Saj ga tudi nlamo-ptr dni. potem pa «no xop*t vse le vreče ln šle . .. Ko sem odrasla, som morala Čudni ljudje— Cleveland.—Danes sem imel opravka na dedščinskem sodišču, ker moram pomagati staremu rojaku, ki si sam ne more pomagati. Oba z ženo sta prišla v to deželo že priletna. Dočim je ona znala citati in pisati, on tega ne zna. Pred nekaj leti je ona preminula in odšla v večna lovišča, od koder ni več vrnitve. Umrla je brez oporoke in njemu Je ostala hiša, na kateri je prva vknjižba. Hiša je bila zapisana na oba, a ker ni bilo nobene oporoke, ne pripada sedaj niti njemu. Če bi jo hotel prodati, bi je ne mogel, dokler nismo podvzeli prvega koraka na sodišču, kjer je bil on sam sebi imehovan za oskrbnika ali administratorja. Sedaj po devetih mesecih pa je bilo treba na sodišče nesti poročilo, kako on upravlja posestvo, ali je bilo dobičkonosno ali ne. To je bilo treba storiti, da nas ne bi toži kakšen navihan odvetnik. Am pak tudi mi smo navihani, da nas kar na lepem ne ujamejo, kakor tudi mi ne moremo ujeti rib. Ko, sem Šel iz okrajnega poslopja nazaj na delo, sem na poulični srečal moža, ki je trdil, da me pozna, ampak je druge slovanske nsrodnosti, ne Slovenec Povedal mi je, kakšne potežkoče je imel predno je dobil držav Ijsnski pspir. On seveda smatra, da je vse "kruked biznis," ampak kakor sem slišal iz njegovih ust, je veliko tudi njegova krivda—kakor pri mnogih drugih. On je prišel v Združene države leta 1904, toda se mu je ves čas rdelo, češ, kaj mi bo državljanski papir. Šele leta 1936 se je spomnil, da je dobro, če ga i mai Radi tega ni čudno, če tako trio postopajo s takimi mlačneži, ki se ne brigajo za to, kar je v živ 1 jen ju potrebno, dokler je čas. In zakaj ne? Lenoba, brebrižnoet, kozarčeva "kultura"—vse to ima veliko opravka. Te vrste ljudje si tudi zelo radi domišljajo, kaj »o bili v starem kraju, da bodo šli še nazaj in še veliko drugih vzrokov bi lahko navedel. Potem, ko teče voda v grlo, pa je jok m stok; krivi ao vsi drugi, le on ni kriv, ki se ni brigal! Da v Uklh primerih radi igrajo zelo umazane vloge na račun '«•h naših—in drugih—rojakov oni, ki ae smatrajo naobraženi. pa jim nudijo pomoč za dolar, bi si človek tega niti ne mislil. Ravno U Slovan ml Je povedal, da se je obrnil ns nekega "tojstrske-ga" odvetnika, ki je dejal, damu preskrbi državljanski pepir za sto dolarjev. Nisem še slišal, da se državljanske pravice sedaj do- C I J Ko sem pregledaval neko roko nekega nepismenega ka, sem videl, kako je naš čli ki je napravil to oporoko, sebi zagotoviti neke predn/ delež. Rojaku sem ra zadevo in ga opozoril, naj t| oporoko zavrže in novo izdd Veliko se piše, da je trebi magati starim članom. Ježe Ali če bi se nekatere natredl s šibo po sedalu, ker se niaol teli brigati sebi v korist, ko imeli dovolj časa, bi to ne] nič prestroga kazen, kajti ljudje dajo brez potrebe nepotrebnega dela in truda onim, kamor spadajo in ki at i rajo potem brigati zanje. Jai tega ne pisal, če bi ne bil pid Čan, da je res tako. S tej mislim samo članov SNPJ, | pa splošno naših brezbrižnih! jakov. Pa tudi druge narodaj imajo ravno tak problem z i mi, ki v mladosti pitajo ti možgane le z—alkoholom. Poglejmo sedaj vpitje n Primorcev in tudi drugih, kr morajo nekateri, ki niso dri ljani, registrirati. Saj so sel rali registrirati tudi naši fan ki so državljani. Pa tudi ni smo bili državljani, smo ae I rali leta 1917 registrirati. Zdi mi, da tistim primorskim M kom, ki so se pobrigali o prai času, se ni bilo treba zdaj n strirati. In teh je ogromna i na. Takih, ki niso državlja le neznatna manjšina. To mi smili mr. Debevc, ur Ameriške Domovine, ker toliko trudil — zaman. Aa kam je kdo ali kam bo kdo i dal, se bo končno odločevik mirovni konferenci. Zopet se je dobil moi na ulični, ki mu ni šlo v glavo, i ženske mole palce iz cevljff zimi, ko je tako hud mrat me je vprašal, kako more to Ženske se hočejo pač po^ obrniti pozornost nase, m radi tega trpe mraz. Ampak gre samo toliko časa, dokltf' dobi." Pozneje pa čepra* "divorsa" in dalje palec sneg! Torej ta-le Vidrih v townsjeih hribih bi se rad po hribovsko smejal nam. b t>lmo mleko, pa če tudi je?* In celo pove, da je rekla oflj in potrdila njena soseda, ■ poleg sedela, da so ae ali s pregovarjal t ženskami. m je, da je to moj bizru varjati aH pregovarjati ae«* flkami. ker one so moje 1 marlce." Do you get tke p« yt»u "Hill Billy"? (Dalje na 1 atrssU Pred dvajsetimi I* (Iz Proavete. U marca I Domačo vesti. V Homer** u je umrla Jennie Kriv* Delavske veeti. Konfli* illinoiskimi rudarji in narašča Inooemaivo. stični Izgredi Južni Afriki. tn iffcr*4 ----------Sovjetska ReSÜS. bivajo na ta način, ampak-"tri- htevajo, da Poljska rss^ * » triki." logardiste ns svojih pstek, 13, MARCA Vesti iz podjarmljene Istare domovine yr$Tl IZ AMERIŠKIH VIROV London, 28. febr. (UP).-Mos-Lgvslu radio je dane. sporočil, a* «o jugoslovanski četniki za-fjVeč mest v okolici Sarajeva in izgnal italijanske Vojake ¿njihovih vojašnic v Črni. go-— umaknili iz se in Bara a Italijani so »odgorice, Cetinja rfiiino albanske meje. Poroča se, da so četniki zavzeli v Bosni sledeča mesta: Fo-co, Cajniče, Višegrad in Roga- tico. _ London, 26. febr. (ONA-JCO). Uspehi četniškega bojevanja v Jugoslaviji so danes najbolj po- jtazali v besnih člankih belgraj-skega časopisja, ki opozarja, da jodo Jugoslovani uničeni, če se bodo udali nemškemu go-toodstvu. "Novo Vreme", ki je >od nemškim nadzorstvom, trdi: Danes ni več vprašanje, če se bo s Srbijo napravilo kakor s Poljsko, danes nastaja vprašanje, če bo ostala ali pa izginila." Jugoslovanska vlada je dobila poročila, da divjajo hude bitke bližini Dubrave, drugi četni-ški oddelki pa so v boju blizu 31ine, 30 milj južno od Zagreba. Srbi, Hrvati in Slovenci, ki se »rijo v vrstah vojske generala MihajloviČa, uspešno napadajo nemške in italijanske sile. Tajna iveza med oboroženimi silami v domovini in zamejsko vlado v Londonu še vedno obstoji. * Bern, 2. marca >(NYT).—The New York Times poroča iz Ber-na o posebni nemški strategiji na Balkanu in pravi^ da so vprašanje pošiljanja desetih bolgar-tkih divizij za nadzorstvo v Ju-¡olsaviji začasno odložili, ker Bolgari Nemcem ne morejo dati desetih divizij. • London, 27. febr. (AP).—V zvezi s pomanjkanjem hrane v Evropi in stisko za živež v Jugoslaviji se poroča, da je stanje telo težko. Nemške zasedne oblasti so zasegle vso hrano, tako da mora kmetsko prebivalstvo v nekaterih krajih prodajati svoje pridelke za nemške marke, kar je najstrašnejše za kmete v Srbiji. * Bern, 27. febr. (UP).—Po poročilih United Pressa iz Evrope o gospodarskem stanju se lakota liri ne samo v Poljski in Grčiji, temveč tudi v Jugoslaviji, nekdaj bogati zemlji. Položaj v Jugoslaviji je podoben grškemu. Nemčija je povsem izpraznila in vzela pod svoje nadzorstvo vse zaloge žita v Banatu, Baeki, Hrvatski, Sloveniji in Južni Srbiji. Kdor pozna pravo Rospodarsko stanje v Jugoslaviji. mora poročilom United Prešla verjeti. Kraji, ki jih je Nemčija zasedla, so ne le timie* Ju-goslavijf. temveč tudi žitnica Jvrope. Vsi ti kraji so dajali »volj hrane ne samo za potrebe Jugoslavije, temveč tudi ca iz-voz. Jasno je, da morajo sedaj v 1 ti i.ieddi, katerih pridelki n*menjeni samo za Nemčijo, trl*t. lakoto. Črna gora, Her-<*R«»vina, Dalmacija, deli Boane, dalmatinska obala in hivat-«o Primorje, Lika in Krbava \nkdar pridelovale toliko, da H bll° s«mo za nje dovolj. To m Jugoslavije, kjer ni hra-v katerih pa živi duh odpo-ra Hoskusalo se je poslati v Ju ^•«jvijo samo z vojaško pomoč 'eK Izročil United Pressa A-.S.K'lated Pressa so le razna H*" Izročila, ki prav tako tr d.-, gospodarski položaj "t'^laviji silno težak in da ae jasno opažajo prt K UvMv.iwm stanju prebival-j - /lasti v pasivnih krajih, ki ^i .j -KiHrkani od bogatih de- ■ ' lav i je in počasi mro "L_!«K_ji,- ... i 'L- «* njegova žena sta ušla smrti, vendar ju je eksplozija vrgla ob tla. Oinera, ki je bil 50 korakov od niiju, pa je bomba, ki jo je skrival pod plaščem, raznesla. Policija dalje poroča, da je Omer verjetno bil balkanski mo-hamedanec, vzgojen jugoflovan-sko. Njegove starše so poklicali iz Smime, da jih izprašajo. • • . ~~ V .. . Plače mornarjev Washington, D. C., 4. marca.— Poslaništvo Jugoslavije v Zdru-žeftih državah sporoča sledeče: V zvezi ureditve plač naše trgovske mornarice je poslaništvo sprejelo od finančnega ministra dr. J. Sutela sledečo brzojavko: Načrt o plačah se izdeluje skupaj z drugimi predstavniki zavezniških držav, ki vsi vzajemno prispevajo skupnim vojnim ha-porom. Prosim, sporočite uradno vsem posadkam, naj takoj nadaljujejo plovbo. Vsak, ki ustavi delo, krši pogodbo in plača ha j se mu takoj ustavi ter zahteva pismena izjava, da noče nadaljevati plovbe. Posadke je treba opozoriti, da bodo v slučaju nadaljnjega ustavljanja plovbe odgovarjale po zakonu. —V...— POMOČ VOJNIM UJETNIKOM London. — V Londonu se je ustanovilo društvo za zbiranje pomoči za jugoslovansko prebivalstvo in vojne ujetnike. Pred dnevi je bila prva seja društva, ki so se je udeležili člani vlade in mnoge ugledne osebe iz Londona. PROSVE ¡A W. Rendell, angleški poslanik pri jugoslovanski vladi, je imel govor, v katerem je poudarjal jaotrebo, da je pomo# ujetnikom in zasužnjenemu jugoslovanskemu ljudstvu treba poslati čim-prej. Maister za socialno politiko, g. Budii»avljevič, je dejal, da bo vlada storila vse za zboljšanje sedanjega stanja ujetnikov s pošiljanjem zavojev. Maria Luisa, velika prtfatelji-ca Jugoslovanov, je fcirosfla, naj se jugoslovanskim ujetnikom pošlje čim bolj izdatna pomoč. Zunanji minister Ninčič je v svojem govoru razložil stanje v podjarmljeni Srbiji.. Rendell je v svojem govoru počastil borce v Srbi i« Angleški škof Boh on je imel predavanje o Jugoslaviji. V predavanju je zlasti poudaril odno-šaje med anglikansko in srbsko-pravoslavno cerkvijo. Nemci, je dejal, ne preganjajo samo srbske duhovščine, temveč tudi duhovščino drugih ver. Govorniku se je zahvalil neki Anglež, stari prijatelj Jugoslavije. ... - V ... — Jugoslovanski Izseljenci v Argentini sa naše ujetnike Buenos Aires, 14. februarja (JČO). — Odbor Argentlncev, prijateljev Jugoslavije, je poslal denarno vsoto za poslan je 1000 zavojev našim vojnim ujetnikom. 5 pomočjo jugoslovanskih Izseljencev v^Argentinl je bilo poslanih te dni iz Buenos Airesa 300 zavojev. Zavoji tehtajo po !> kg, njihova prednost pa je po 6 argentinskih pesosov, kar je enako $1.50. Zbiranje priapev-kov se nadaljuje, tako da bo kaj kmalu odšla nova poiiljatev za naše vojne ujetnike. Predavanja Nikola Mirkoviča V mesecu februarju je imel Nikola Mirkovič več predavanj o zgodovini in sedanjem položaju Jugoslavije ter o njenih možnostih in načrtih v bodočnosti. Dne 6. februarja je Mirkovič prisostvoval seji Instituta za zunanjo politiko v Clevelandu ob šestnajstletnici njegovega obstoja. Zvečer se je udeležil splošnega razpravljanja v proatorih Union Cluba. Prireditve so se u-deležili ugledni gostje in intelektualni predstavniki Clevelanda, med drugimi Brooks Emeny, predsednik Instituta, Frank J. Lausche, mestni župan, Emest H/ VVilkins, predsednik Oberlin Col-legea, Charles Stlllwell, induatri, jalec, major George Fieldlng E-liot, znani ameriški vojaški strokovnjak, Herbert Agar, pisatelj in javni delavec in drugi. Glavno vprašanje je bilo "Kako se zmaga v vojni". Dne 9. februarja je bil Mirkovič gost predaednika Oberlin Collegea (blizu Clevelanda) dr. Ernesta H. Wilklnaa. Po kosilu, kjer so se zbrali dekani*in profesorji vseučilišča, je Mirkovič i-mel predavanje z naslovom "Gospodarska bodočnost srednje E-vrope v posebni zvezi s carinsko politiko". Vprašanja, ki se jih je govornik v svojem govoru dotaknil, ao bila: gospodarske možnosti, ki jih omogoča atlantska deklaracija, gospodarski Izola- cionizem po vojni, vprašanja carinske politike, možnosti industrializacije in dviga življenjskega standarda. Zlasti ao ae poudarjale gospodarake možnosti bloka držav: Poljske, Češkoslovaške, Jugoslavije in Grčije. Po predavanju je bil daljši razgovor ki so se ga zlasti udeleževali Jan Kozak, profesor in nekdanji član praškega parlamenta in nasled-, nik Tomaža J. Masaryka na ato-lict za sociologijo in Oscar Jas-zi, znani madžarski demokrat ln avobodomialec, prijatelj našega naroda, ki se je odlikoval v borlpi proti Habsburgovcem in giba* nju Tibora Eckhardta. Dne 13. februarja je Imel Mirkovič dvoje predavanj na Hofat-ra Collegeu na Long Islsndu. Prvo predavanje je povsem posvetil Jugoslaviji, njenemu postanku, povojni zgodovini, uata-vnim vprašanjeiti, nacijskl invaziji ln okupaciji. Predavatelj Je zlasti govoril o sedanjem odporu čet Draže MihajloviČa ter o pogojih in možndstih tega odpora. Drugo predavanje je bilo posvečeno vprašanju sodelovanja malih narodov v vzhodni Evropi, sodelovanje v zamejstvu, sporazumi med Poljaki in Cehi, Jugosloani in Grki, o gospodarskem in političnem pomenu obeh sporazumov, o možnostih po vojni. Drugo predavanje ao spremljala vprašanja o Jugoslaviji in vzhodni Evropi nasploh. Ako izgubimo vojno, bo silno slabo za nas. Če zmagamo, mor ds ne bo takoj boljše, toda slabše ne bo kot je bilo pred vojno. An p it» k, IlhgH Ture I tili V» ; 11 3 msrca (UP).—Ose-J<* raztrgala bomba ob ncmftkega poslanika von Papena, Je '"vsnski slušatelj pra-'r>"m Omer. Policija Je ^a je Omer prišel v ' I"H dvema letoma in n* vteutOüit. V An-l'"*el vaega nekoliko te-•od kaznijo smrti natančno tako ravnati, kakor ae jim ukazuje. Oni ao dejanski sužnji. To je ravno, a čimer se moramo mi boriti, dočim ata Nemčija ln Ja-ponska na vrhuncu avoje produkcije. Vprašam vaa vi avobodnl možje ln žene, tU jim moremo biti kos? Odgovor Je v tem, kar vi možje v podjetjih za vojno produkcijo—upravitelji in delavci —atorlte v tem oziru že danea. Govoril aem z ljudmi, ki pravijo, da je delavatvo krivo radi pomanjkanja produkcije. Govoril aem z delavskimi voditelji, ki pravijo, da je uprava kriva radi pomanjkanja produkcije. Govoril aem z upravitelji, ki krivijo zalagatelje. Govoril aem z za-lagateljl, ki krivijo pomanjkanje materiala. In govoril aem z mnogimi ljudmi, ki dolže Washington. Moj odgovor vsakemu teh ljudi je bil: Kaj ate vi v tem atorill. vi aami? Podjetnikom pravim: Ste 11 zares poskusili odpraviti vzroke upravičenih pritožb proti delovnim razmeram v avojem podjetju? Delavstvu pravim: Rte II zares šli do skrajne meje. da poravnate svoje spore, ne da bi ustavili produkcijo? In tako vprašujem industrial ce, ljudi v U»vsrnah. vae vas, ki morete prtspevatl k čim večji produkciji: Poglejte al v srce, poglejte al v svoj um, bodite pošteni aami a seboj posamezno, pa mi odgovorite na moje vprašanje: Ali delate vi danea zares vas v avojl posamezni moči, da letala , tanki, topovi In ladje, mu-nlelja in oprema, ki jih naši fantje tako krvavo potrebujejo, pridejo v njihove roke hitreje ln v čim večjih količinah? Ako ne morete odgovoriti na te vprašanje a glasnim in odločnim da. tedaj mi dejanski po-magamo osišču v Vej vojni. In možje v lisičjih luknjah z Mac-Arthurom vred, naši fantje na kopnem ln na morju in v zraku so prvi, ki umirajo. Produkcijska fronta je tlita, ki zalaga bojno fronto. Bojna fronta pa je, na kateri se brani —-vaša pravica do svobodnega podjetja, vaša pravica do kolektivnega pogajanja, vaša pravica do kritiziranja, vaša pravica do bogočastja po svoji volji—je danes na bojni fronti, na kateri se branijo vse te stvari, ki j!h cenite nad vse. * ^fkeeno je, če delate v kpvač-nici ali nadzirate produkcijsko linijo ali upravljate tovarno. Ako ne dosežemo našega cilja, utegne to biti konec svobode po Širnem svetu za stoletja. Ali moremo poj miti, kaj bi to pomenilo ne le za one, ki sedaj živijo, marveč za generacije, ki še morajo priti? Mislim, da moremo. Predsednik je vprašal za v^lik produkcijski razmah. Zato jaz pišem upravam in delavcem v tovarnah, ki ae javijo z vojno produkcijo, naj aestavljo skupne odbore uprave ln delavstva v tovarnah, da pospešijo produkcijo do ciljev, postavljenih od predsednika in preko njih. To nI načrt ca pogon ljudi in atrojev za večjo proizvodnjo zavoljo dobička, marveč je to delo, pri katerem mi val pomagamo ln Imamo delež na uspehu. Is Istega mora priti večja proizvodnja ca vsak stroj ln Večja raba vsakega atroja, ki je aedaj v obratu. Ne moremo čakati na nove. Moramo imeti popolno, tri-šiht-no operacijo onih, ki jih Imamo. Moramo priti Čim bližje mogoče do meje 188 ur dela ca atroj na teden. Jac aem uverjen, da moremo povečati produkcijo za 25 odstotkov ob obstoječi opremi. Da predočlm postavljene dlje bližje ljudem in upravam, nalagam produkcijski načrt prvotnim producentom. Oni dobijo kvoto večje produkcije na podlagi onfga, kar gnamo, da tovarna more storiti. Mi Amerikancl ljubimo (ekmo v Športu ln v obrti. Tukaj v tem načrtu Imamo največjo tekmo vaeh čaaov, v kateri volja in iz urjenoat ameriške lnduatrlje-delavcev ln upraviteljev—moreta zarea doseči, da svoboda za zvoni šlrom a veta. Jaz tudi pozivam vaakn pod jetje, naj ukrene vae potrebno, da more vaakdo predložiti ideje in sugestije, kako naj se delo še bolje opravlja. Nšavetl, kH ko smiselni, ae bodo naprej pošil-ljsji v Washington. Onip ki se izkažejo, da ao dobri, bodo na razpolago tudi drugim tovarnam. Tako al pridobimo novih idej v skupnem naporu za zmago. Po-aameznlkl, ki prispevajo kaj posebnega za večjo produkcijo, dobijo nagrade za zaslugo. Mi v Washlngtonu moremo ls začrtati temeljni okvir večje produkcije. Uspeh Je odvisen od ljudi, moških ln ženak, na produkcijski liniji. Te produkcijske linije bodo določale, da ll bomo držali bojne Unije In da II bomo končno'strll sovražnika. Zato vam pravim, avobodnim možem ln avobodnim Ženam na produkcijakl liniji — avobodnim Slovenska Narodna Podporna Jednota 2IS7-&S So. Lawndala Ava. , . GLAVNI ODROR Chicago. Illinois vincent cain kar, si- pr*d«adnui - r. a. vider, si. tajau_________________________ WILLIAM RUR. pomol. U) MIRKO O. KVHKL. g), blagajnik LAWHKNCK ORAUISI1KK. tajni* bol. odd. MICHAEL VRHOVNIH, dir. k t mlad oddal PU1LU> UOD1NA upiavilalj gUalla._______ JOHN MOLKK. uradnik gUaila.^B C Idfago. So. Lawndala Ava« Chicago. ÍU. Sa. Lawndala Ava.. Chicago, IU. -..ISS1 Sa. Lawndala Ava* Chicago, IU. .......mst So. Lawndala Ava« Chicago. Hl. .........ais? ao. Lawndala Ava.. ChMago, IU. -----aas? ao. Uwndala Ava. Chicago, III. ----im Ba. Lawndala Ava., Chioasa. III. M1CHAKL R KU MER, prvi podpiadaadnlh________________ ____________SM H Unlvaraal. Fa. CAMILUa KARNICK, drugI podpradaadnl*________~MS1 W. Mth St. Clavaland, Ohio bUIvthlnl JOS. CULKAR. prvo okroftta.... JAMES MAOLll H, drugo ahí RAYMOND TRAVNIK, tralla JOHN SeUJLEA. Aatrlo okrolja URSULA AMBROŽU H. pato ■ EDWARD TOMB1C. ftaato ok rol j a ..41? Woadland Ava., JoSnatawn, Pa. ■z H. D. No. I, Oakdala, Pa. ?MS Mtddlapolnta, Daaiborn. Mich Sal? Randall St, St, latuls. Mo ..«IS »'larca St. EvalaUt, Mian. W. ?th SI.. Walmburc. Colo. MATH PETROVICH. pradasdnlk VINCENT CA1NKAR________ P. A. VIDER ---------------- MIRKO O. KUHEL__________ JAt.'OR CUP, jft.OTHIi'H DONALD RUDOLPH USCH .... --------SM g. Illal St.. Clavaland. Ohio ... aiS? So. Lawndala Ava.. Chicago, iii. —SM? So. Lawndala Ava.. Chicago, IU. ....SSI? Sa. Lawndala Ava., CkMafo. iii. |4 je čulo topovsko grmenje. Proti večeru je u-tihnilo. Spotoma je izvedel, da to se zadnje dni na jugu in ns severu rszbesneli novi, krvavi napadi. Trda noč je počivala nad vasjo, ko ga je pri vaškem znamenju ustavila obhodna straža. Zsrnics na pasu poveljujočega častnika je oživela in zaplesala z ozkim eolncem po listini, ki jo je Žagar pokazal, da so ga pustili dalje. Pozno je že bilo. Doma je lzpregel in postavil konja v hlev. Naglo je stopil do tajnlkove hiše in potrksl Ali st« vi, gospod župan?" je padlo polglasno vprašanje iz gornjega okna. Zastopnik John Ermenc poroča o delovanju v MilwauVeeju, Wis. Pravi, da se pripravljajo na velik piknik v mesecu juniju. Prvega marca pride v naselbino slovenski minister Snoj, ki bo govoril o razmerah v domovini. To bo pripomoglo k agitaciji HIE NEW ENCYCLOPEDIA o MACHINE SHOP PRACTICE Spisal snanl profesor ns Si*« Institute of Technology v angtaty GEORGE W. BARNWELL Podlago za mehanično znanje morete dobiti s knjigo NEW 0 CYCLOPEDIA OF MACHINE SW PRACTICE (v angleščini). Ta veii knjiga popisuje in v slikah poki temeljna dela mehanike. Razlofii natanko, kar mora znati najbol mehanik; pojasnjuje vporabo val ga strojs, orodja in meril. Pouči * kako je treba vporabiti načrte (bi prints) ter vam tudi daje mnogo i čunskih tabel, da morete poipd svoje delp. Ne glede na to, ali i šele početnik, vam bo ta knjiga a koristna in mnogo potrebna.-!! slik ln risb. 576 strani, trdo veza knjiga stane SAMO Sl.M.-Poft no plačamo mi. Naročite pri KN GARNI SLOVENIC PUBLISHD COMPANY, - 216 West 18th S NEW YORK.—Zaloga ni veli Naročite to važno knjigo ie das CEMU TRPETI? Čemu trpeti? Slavni avtor Robert Stevenson je heroj ično izpovedal "Skozi štirinajst let jaz nisem imel niti enega zdravega dneva. A sem vseeno opravil vsa moja dela točno." Velko jih je, ki enako trpe in se borijo na enak način, a v veliko slučajih njih stanje bi se lahko hitro izboljšalo, ako bi vzeli dobro želodčni-co in ako bi izboljšali svoj apetit in prebavo. Za take slučaje Trinerjevo grenko vino z Vitaminom B-l je prava stvar. Vitamin B-l je velik izboljševalec apetita in prebave. Druge primesi v Trinerjevem grenkem vinu pomagajo vzdržati vaša čreva čista in odženejo simptome glavobola, migrene, ščipanja in zgv-be spanca. Najbolje kar napraviti morete je da poskusite to in postanete eden od milijonov onih, ki vii-vajo Trinerjevo grenko vino zadnjih petdeset let in so zadovoljni. Kupite Trinerjevo grenko vino z Vitaminom B-l pri vašem lekarnarju. —(Adv.) Najzanesljivejše dnevna i lavske veeti eo v dnevniku Ti sveži." Ali Jih čltsie vsak da TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabOa aa veeelloe In ehode, vUitnlce. časnike, kaj* koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovsšksa. češkem« angleškem Jeslku In drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJiJU.D TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI SNPJ PRINTERY 2S57-SP 8. LAWNDALE AVENUE < TEL. ROCKWELL 4S04 NOTE! Save this copy of PROS VETA It is needed for VICTORY! SAVE Pe sklepu 11 tedne konvencije ee lahko naroči ne list Prosvsio-Prištele eden, dva. tri. štiri ali pet članov is ene drušlns k esl asist-aiai. List Proaveia stane sa vse enako, sa člane sli nečlana UM a eno letno naročnino. Ker pa člaai le plača«« pri eaesmentu $1 »• tednik, se jim t» prišteje k naročnini. Torej sedal al vsroks. f«a da |« list predrag sa člane SNPJ. Ust Prosveia )e vaša lastaiss k fotovo }e v vsaki društai nekdo, ki M rad čital list vssk dsa- Pojasillot—Vselej kakor hitro kateri ceh članov preneha biu čljs SNPJ, ali Če se preseli proč od družine in bo zahteval ssm svoj u" tednik, bode moral tisti član iz dotlčn« družine, kl je tako «kupa® naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniltvu 1«» in obenem doplačati dotično vsoto listu Proeveta Ako tega * stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto nsročniss- I* AH Waatepaper ★ Old Rage ★ Old Rubber if Scrap Maul Turn it over to some local salvage agency