Štev. 1715.	1936.
VII.
OeiÀSMK IMAOTINSM ŠKOFIJE
Vsebina: 48. Praznovanje šestdesetletnice prevzvišenega knezoškofa lavantinskega. — 49, Prošnja za pomoč skopljanski škofiji. — 50. Duhovniki v pokoju, polovična voznina na železnicah. — 51. Rojstni in krstni podatki. — 52. Književnost. — 53. Osebna naznanila.
48.
Praznovanje šestdesetletnice prevzvišenega knezoškofa lavantinskega.
Dne 1. avgusta 1936 bo prevzvišeni gospod knezoškof mons. dr. Ivan Jožef Tomažič dopolnil šestdeseto leto svojega življenja. Iz tega povoda je Lavantinski stolni kapitelj dne 26. junija 1.1. razposlal naslednjo okrožnico:
Mnogočastitim dekanijskim uradom.
Dobro je častiti Boga in škofa. Kdor časti škofa, je pri Bogu v časti. (S. Ign. Ep. M. Epist. ad Smyrn. cap. 9.)
V zmislu teh besed in po določbi Lan. 127 hočemo dne 1. avgusta 1936 obhajati šestdesetletnico rojstva, osmo obletnico škofovskega posvečenja in triletnico škofovanja našega knezoškofa in apostolskega administratorja Ivana Jožefa.
Prevzvišeni gospod škof je izrazil željo, naj se opusti v s ak o izven-cerkveno slavlje tega spominskega dneva.
Cerkvenim predpisom primerno naj se proslava izvrši po naslednjem redu:
1. Slovesnost naj se v nedeljo, dne 26. julija t. L, oznani s prižnice in verniki povabijo, naj molijo za prevzvišenega Nadpastirja in darujejo zanj sveta obhajila.
2. Po vsej škofiji in apostolski administraturi naj se v nedeljo, dne
2.	avgusta t. 1., pri vseh svetih mašah doda imperata »pro Episcopo« in ob koncu glavne službe božje zapoje zahvalna pesem z molitvijo za škofa, kakor se nahaja po litanijah vseh svetnikov (Cerkveni molitvenik str. 114 in 117), v zahvalo Bogu za vse po Nadpastirju podeljene dobrote in s prošnjo, da ga Vsemogočni po svoji sveti volji ohrani v blagor škofije.
V stolni in mestno-župnijski cerkvi bo to nedeljo pridiga in slovesna pontifikalna zahvalna sveta maša, h kateri se povabijo verniki in katoliška društva.
Popoldanska služba božja naj se opravi in daruje v namen, da se bodo z božjo pomočjo ugodno rešile in uredile viseče važne in težavne škofijske zadeve.
3. Z ozirom na neugodne razmere prevzvišeni gospod jubilant ni privolil v to, da bi se, kakor je bilo doslej običajno, ob tej priložnosti priredila kakršnakoli izredna zbirka, četudi le v dobrodelne namene.
Ako je kdo na zemeljskih dobrinah blagoslovljen in se bo sedaj spomnil s kakšnim darom novega bogoslovja ali dijaškega semenišča ali ubož-
cev, ki jih z dneva v dan več prihaja iskat podpore, bo storil s tem dobro delo, ki pri Bogu gotovo ne bo ostalo neplačano.
Po lastni izjavi bo Prevzvišerti tiste dni ponovno maševal za vse, ki se ga spominjajo v molitvah in doprinašajo žrtve za škofijske dobre namene.
O tej okrožnici naj se obvestijo vsi župnijski uradi in samostanska predstojništva.
Lavantinski stolni kapitelj v Mariboru, dne 22. junija 1936.
Dr, Vraber Maks,
stolni prošt.
Molimo za našega škofa Ivana Jožefa, — Gospod, ohrani in varuj ga vsega hudega.
49,
Prošnja za pomoč skopljanski škofiji.
Dragi slovenski rojaki, posebno iz lavantinske škofije!
V kratkem razdobju sem bil dvakrat v Mariboru in sem se udeležil lepih prireditev v začetku in ob sklepu jubileja na čast sv. Cirila in Metoda. Lepo je bilo v mesecu novembru 1935, a posebno lepo ob dnevih »Slomšekovih praznikov« leta 1936. Želja Vaša, da bi Bog uslišal pobožne molitve za beatifikacijo Antona Martina Slomšeka, je tudi želja moja, ki jo gojim že dolgo časa in jo tu in tam tudi javno izrazim.
Zahvaljujem se prevzvišenemu g. škofu lavantinskemu dr. Ivanu Jožefu Tomažiču za naklonjenost in prisrčno ljubeznivost, s katero podpira moje zadeve.
Že dve leti je, kar je podoba škofa Slomšeka v poslopju, sezidanem v Letnici, katoliški župniji na jugovzhdoni strani Kosova. Tu je na lepem obronku preko malega potočka nasproti glasovite romarske cerkve Matere Božje v skopeljski Crni gori zgrajen in blagoslovljen »Slomšekov dom«, ki naj bi služil kot počitniško stanovanje za dijake skopljanskega malega semenišča, ki se vzgajajo v zavodu sv. Alojzija v Prizrenu.
Ker je bila župnija Letnica v vsakem pogledu silno zapuščena, poleg drugega skoro vsi, mali in veliki, nepismeni, brez šole, ponudil sem to poslopje šolskemu odboru v uporabo za šolo, ki naj bi se čim preje otvorila.
Upam, da se bo v septembru začel šolski pouk in se bo mogel 24. septembra v »Slomšekovem domu« slaviti šolski praznik v spomin blagopokoj-nega ljubitelja mladine, ki je v zadnjem letu svojega življenja napisal še »Abecednik«,
»Slomšekov dom« v Južni Srbiji je dozidan ali dolgovi še niso poravnani. Kdo bi hotel prispevati, da bodo moje skrbi, ki jih imam tudi v tem pogledu, nekoliko zmanjšane?
Priporočam v blagohotno podporo tudi druge potrebe skopljanske škofije.
Razume se, da v mestu, kjer je škofova rezidenca, naj bi bila tudi škofijska cerkev. Jaz sem že nekolikokrat izrazil željo, da bi se bodoča katedrala v Skoplju imenovala »katedrala sv. Josipa«. Če ne bom dočakal jaz, naj doživi to vsaj moj naslednik.
Ali še bolj potrebne kot stolna cerkev so cerkve in kapelice po mnogih krajih razsežne skopljanske škofije, ki obsega 49.000 km2, torej več kot tri Slovenije. Pa tudi razni zavodi in ustanove bi bile nujno potrebne. Hva-
la Bogu, imamo že dijaško semenišče, preje omenjeni zavod sv. Alojzija v Prizrenu. Imajo sirotišče sv. Josipa v Skoplju. Tu imamo 22 nepreskrbljenih dečkov. Potrebno bi bilo tudi za deklice »sirotišče sv. Ludovike« — tako želim, da bi se imenovalo.
Potrebno, nujno potrebno je dnevno zavetišče (pod varstvom svetega Vincencija) v Skoplju, pa še kje drugje. Želeti bi bilo, da se čim preje ustanovi dom za stare in onemogle, in posebno še za neozdravljive bolnike. Jaz bi ga imenoval Baragov dom.
Dragi Slovenci! Darežljivosti se ne postavljajo meje. Mnogo ste mi že pomagali. Bog Vam povrni prav obilno po priprošnji brezmadežnega Srca Marijinega.
Priporočam Vam potrebe skopljanske škofije v pobožen spomin pri Vaših molitvah in v blagohotno pomoč z milodari.
Na dan sv. apostola Pavla 1936.
t Ivan Franjo Gnidovec,
škof skopljanski.
Pripomba : Milodari naj se pošiljajo na naslov: Ivan Franjo Gnidovec, biskup skopljanski, Skoplje, ček. rač. št. 81.552, ali na kn. šk. lav. ordinariat v Mariboru.
50.
Duhovniki v pokoju, polovična voznina na železnicah.
Glasom semkaj došlega obvestila jugosl. državne železnice, Direkcija Ljubljana, z dne 22. jun. 1936, štev. 14.702/1/36 so z rešenjem Ministrskega sveta, objavljenim v Službenih Noviriah kraljevine Jugoslavije štev. 139 od dne 20. jun. 1936, odobrene vozne ugodnosti tako, da uživajo vpokojeni duhovniki namesto sedanjih treh voženj po polovični vozni ceni odslej šest voženj po polovični vozni ceni, in sicer na ta način, da morejo brez daljnih formalnosti izrabiti v že izdanih legitimacijah poleg za letošnje leto predvidenega kupona za tri vožnje, še en kupon, ki je predviden za prihodnje koledarsko leto.
Opozarja se posebej, da velja ta ugodnost za šestkratno (tja in nazaj) vožnjo po polovični vozni ceni le za navedene upokojence, n e pa tudi za njih rodbinske člane.
Župnijski uradi lavantinske škofije se povabijo, da o teh ugodnostih obvestijo v tamošnji župniji bivajoče duhovnike-vpokojence.
51.
Roistni in krstni podatki.
Voditelji matičnih knjig vseh župnijskih uradov v lavantinski škofiji se s tem povabijo, da poiščejo in v obliki kolkovanega rojstnega in krstnega lista čimprej semkaj predložijo rojstne in krstne podatke naslednjih oseb:
1. Korb (Korp) Julijana, zakonska hči Ignaca, rojena leta 1831.
2. Žuraj (Schuray) Anton, nezak. sin Barbare, rojen leta 1908 najbrž nekje v ptujski okolici.
3. Jelen Jakob, sin Kasparja in Jere r. Sulag, rojen dne 25. jul. 1824.
4. Pečnik (Petschnig) Jera, hčerka Jurija in Ane r. Schlitscher (Žličar), rojena dne 2. marca 1814,
5.	Ramskugler Jelena in Roza, roj. 1827—1832.
Zadevne pristojbine se bodo poravnale.
52.
Književnost.
Obisk v Indiji, spisal dr. Svetozar Ritig, izdal in založil Bengalski misijon D. J., Ljubljana, 1936, cena Din 3—.
Bengalski misijon D. J. v Ljubljani je začel izdajati Indijsko knjižnico, ki bo izhajala četrtletno, letna naročnina Din 10'—, posamezni zvezek Din 3'—. Kot prvi zvezek je izšel Ritigov obisk v Indiji lanskega leta. Knjižica, ki jo krase lepe slike, nas seznani z razmerami v Indiji, zlasti še v Bengaliji, kjer ima svoj misijon jugoslovanska jezuitska provinca. Knjižica se prijetno čita in bo vsem prijateljem naših misijonov dobrodošla.
53.
Osebna naznanila.
Imenovan je bil za upravitelja dekanije Murska Sobota g. Jožef K r a n t z, župnik v Tišini (1. jul. 1936).
Umeščena sta bila gg.: Matija Medvešek, provizor v Dolu pri Hrastniku, kot župnik istotam in Stanislav Weingerl, I. kaplan v Rajhenburgu, kot župnik pri Sv. Florijanu v Doliču (1. jul. 1936).
Postavljena sta bila gg.: Vinko Pivec, kaplan v Selnici ob Dravi, za provizorja v Št. Janžu pri Dravogradu in Jožef V o j k o v i č , kaplan v Murski Soboti, za provizorja istotam (1. jul. 1936).
Nastavljeni so bili gg. semeniški duhovniki: Ivan G r e g o r za II. kaplana v Rajhenburgu; Ivan Kolenc za kaplana v Gornji Lendavi; Ivan Škafar za kaplana v Gu-štanju z delokrogom v Prevaljah in Ivan Z e 1 k o za kaplana v Dobrovniku (1. jul. 1936). P. Dionizij Pristovnik, duhovnik kapucinskega reda, je bil nastavljen za kaplana pri Sv. Rupertu nad Laškim (1. jun. 1936). G. Franc Križan, II. kaplan v Rajhenburgu, je postal I. kaplan istotam (1. jul. 1936).
Prestavljen je bil g. kaplan Anton Rataj iz Gornje Lendave v Selnico ob Dravi (1. jul. 1936).
Umrl je g. Ivan S z 1 e p e c z , kn. šk, konzistorijalni svetovalec, častni kanonik somboteljske škofije, dekan in mestni župnik v Murski Soboti, dne 29. junija 1936 istotam v 65. letu starosti. R. I. P.!
Ordinacije. Tonzura dne 1. jun. 1936 v mariborski stolnici: Jožef Gutman, Friderik Aužner, Viktor Breznikar, Franc Fekonja, Mihael Grešak, Stanislav Gungl, Ivan Hlad, Ivan Kasesnik, Ivan Kolenko, Franc Lipičnik, Jožef Luskar, Viktor Merc, Ivan Pajk, Franc Papst, Ivan Povh, Viljem Savelli, Jožef Sovinšek, Anton Štefanec, Franc Zagradišnik in Karol Žel. — Eksorcistat in akolitat dne 1. junija 1936 v mariborski stolnici: Matija Balažič, Božidar Božič, Franc Drevenšek, Ivan Erjavec, Jožef fr. Engelbert Bojnec, kapucin. — Presbiterat dne 5. julija 1936 v mariborski stolnici: Gjuran, Alojz Jakopina, Adolf Piki, Maksimilijan Prah, Alojz Šmirmaul, Avguštin Štancer in Alojz Verbnjak. — Subdiakonat dne 5. julija 1936 v mariborski stolnici:
a) lavantinski bogoslovci: Ludvik Duh, Alojz Fajdiga, Ignacij Feguš, Alojz Gabor, Franc Gomboc, Anton Holzedl, Karol Jeler, Anton Kovačič, Štefan Kušar, Mihael Laura, Friderik Ornik, Martin Petančič, Ferdinand Potokar, Franc Tominšek, Anton Vogrinec, Alojz Žolnir, Mihael Jerič, Alojz Kozar, Justin Oberžan, Štefan Tratnjek in Štefan Zver;
b) frančiškan fr. Mariofil Jelenc; c) kapucini: fr. Avguštin Cijan, fr. Jakob Vučina in fr. Štefan Lesjak.
Lavantinski knezoškolijski ordinariat
v Mariboru, dne 14. julija 1936.
Izdaje lavantinski knezoškolijski ordinariat. — Urejuje dr. Josip Mirt. Tiska Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.