.Primorski List" izhaja vsaki 1., 10., in BO„ dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nuiiske ulice in Šolske ulice po 4 nov. I PRIMORSKI LIST cgoučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vse s& vero, dom, cesarja ! J. Uredništvo in nprarniStvo rau je v Gorici, Truneke ulice st. io. —Nefran-kovana pisma se n« sprejemajo. Rokopisi ge ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi. Odgovorni urednik in izdajatelj: J. Marušič. Lastnik: Konsorcij „Primorskega Lista11. Tiska: Hilarijanska tiskarna. Ali naj naši poslanci gredo v opozicijo ? Ivo je bivši ministerski predsednik grof Badeni I 1895 potoval po Primorskem, odgovoiil je našima dižavnima poslancema: „ Podpirajte \i vlado, in vlada hode podpirala vas“. In v tem smislu so v resnici prej in poslej delovali slovenski zastopniki v državnem zboru. Kakor ponižna jagnjeta so hlapčevali raznim vladam seveda z liajboljim namenom, tem potom kar največ koristiti svojemu narodu. Toda kaj so dosegli ? Tu in tam nam je sicer priletela kaka drobtinica I raz bogato obložene državne mize, ostalo i pa je vedno vse pri starem. Narod naš ni dospel niti do najprvotnejšili, niti do v državnem osnovnem zakonu zajamčenih pravic. Bilo je sicer vedno mnogo obljub, katerim pa dejanja niso sledila. Primorski’ Slovenci smo mnogo pričakovali od primorskega potovanja grofa Badenija — toda varali smo se v svojih nadah. V zadnjem času pa smo celo vedno na slabšem. V pokoj je šel „stari prijatelj" Slovencev namestnik Riiialdini, njegovo mesto je zasedel gi of. G< ess. Toda s premembo osebe ni se vzvršila prememba sistema. -Iz rumene hiše tržaške veje še vedno ista S ovencem sovražna sapa, ki je brila za namestnika Rinaldinija. V dokaz nam služijo primorski deželni zbori, isterski, kjer slovanski zastopniki ne vživajo niti osobne varnosti, tržaški in goriški, iz katerih so Slovenci izstopili. Leta m leta se primorski Slovenci borimo za di obtinice ua sodiščih, iinanci, pošti, v šolskih stvareh itd. Toda kaj smo desegli ? Povsodi se slovenski jezik prezira, izključuje, nastavljajo uradniki nezmožni s;ovenskega jezika. In v šolskem oziru? Oziiuio se v tužiio Istro. Ni je g ede šolstva bolj zanemaijene dežele kakor je Istra, in vse to na ljubo gotovim krogi m. ki bi nevedno hryatsko-sloveusko ljudstvo še nadalje radi izrabljali v svoj« namene. Gulili 14 let se tržaški Slovenci že bore za slovensko šolo, toda po 14 letih ni mogla vlada prisiliti trž škega magistrata, da ustanovi jedno borno slovensko šolo v Trstu. Koliko časa so se bojevali goriški Slovenci za slovansko šolo, in še-le sedaj jo je vlada ustanovila na račun goriškega 'mesta. Toda ne samo v političnem in narodnem oziru, tudi v gospodarskem nam nasprotuje vlada. Da, popolnoma uničiti, na beraško palico pripraviti se hoče Slovence. To dokazuje iz zadnjega časa postopanje primorske vlade zoper slovenske in hrvatske posojilnice. Gospodarski zavodi, ki se po raznih krajih snujejo, imajo največje nasprotnike ravno v vladnih organih. Da, položenje našega ljudstva na Primorskem je tako, kakoršno še nikdar bilo ni, je položenje, ki kriči v nebo. Naše ljudstvo se že leta in leta bojuje z vladnimi organi vseh vrst, nase ljudstvo je že. leta v opoziciji zoper vlado. ' Uvažuje vsa ta v nebo vpijoča dejstva i veseljem pozdravljamo sklep ka-toliško-narodne stranke, ki ga je sklenila v sporazumu s katoliško-narodnimi državnimi poslanci: Sedajni politični položaj nujno zah-telia, da slovenska delegacija izstopi z vladne večine in si pridobi s tem faktično svobodo. V prašanjih narodne ravnopruv-nosti naj slovenska delegacija tudi v bodoče postopa■ vzajemno z drugimi slovanskimi strankami. Ta sklep je silno razburil duhove dunajskih državnikov. Sloven.-ko-hrvatski odnošaji so stopi i v ospredje, in to je ne mala zasluga katoliško-narodne stranke na Kranjskem. V parlamentarni komisiji desnice priznavali so vsi načelniki desničarskih klubov opravičenost sloven-sko-hi vatskih zahtev, tudi grof Tinin je bil takoj na mes,tu s košem obljub. Je-li grof Tinin z obljubami poto-loži naše dižavne poslance, ne vemo. Vemo pa to, da so nas dovolj dolgo sle- ! pili z obljubami, da smo dovolj dolgo poljubovali roko. ki je nad nami vihtela šibo. Prepričani smo. da se naši poslanci ne bodo dali več slepiti obljubam, temveč bodo odločno zahtevali dejanj. In po dejanjih naj vravnajo svoje postopanje nasproti vladi. Deželni zbor genski. Dne 19. septembra je zboroval naš dežel. zbor. Iv seji je prišel tudi prezvi-šeni knez in nadškof dr. Jakob JVlissia, deželni poslanci slovenski in italijanski. Vlado je zastopal dvorni svetnik Bosizio-Pred sejo je knez in nadškof pozdravil slovenske poslance, ki so se mu predstavili, kakor po seji italijanske. Ob 5. uri je otvoril sejo deželui glavar. Govoril je o umorunaše cesarice. Začetek in konec govora je bil italijanski, v sredi je deželni glavar nekaj stavkov čital slovenski. Poslanci so stoje poslušali govor. Deželni zbor je sklenil sožalno brzojavko cesarju. Nato je bila seji zaključena v znamenje žalosti. Dne 21. je bila zopet seja. Obrav navalo se je o predlogu deželnega odbora zastran proslave 50 letnice vla-darstva našega presvetlega cesarja. Navzoči so bili poslanci oboje narodnosti in knez in nadškof, Adreso na cesarja je dr. Pajer tako sestavil da jej slovenski poslanci niso mogli pritrditi. Po daljšem pogajanju se je tako prena-redila, da so jej pritrdili tudi slovenski poslanci, dasi jim ni popolnoma ugajala. V tej seji je dež. glavar tudi prebral odgovor Nj. Veličanstva na sožaljni telegram. Tretja seja je bila v petek dne 23. m. m Slovenski poslanci so izostali. Udeležil pit-Se. i e, seie ni-euzvišenj W-/ in nadškof1. ■—" Obravnavalo se je o predlog želnega zbora o načrtu zakona, po katerem se oprosti vse!, doklad, podvrženih pristojnosti deželnega zbora, osebna do-hodorina, ter oproste dvorni, državni, d<*0elni uraTTiiikt' tTr fiTlt~|aTirih'7ratbiv,"' kak«r^^^TCttotrpušXli4Catifekla d rm: plačarino. 26 vsi domači, prepir med didaktičen, na materni prvih letih za oviranje Moja doba in podoba. Spisal Andrej Marušič. CT) ilje.'' K. IMzinger je bil, predno je šel za profesorja, dolgo let domači učitelj pri profil Ohotek-u n i Češkem. Bil je ne le znanstveno vsestransko izobražen, temuč tudi v družbenem oziru olikan in ljubeznjiv. Kot phiiologa sta bila on in prof. Solar „stari in novi vek“, t. j. reprezentanta stare in nove philolo-giške šole. H. je bral klasike zavoljo oblike in vsebine, S. zavoljo — slovnice. Šolar je bil namreč eden prvih epigonov Bonitz-evih. To modernem Bonitz-evem sistemu so pisali klasiki menda zato, da se učijo philologi po njih — glovniske dlake cepiti ; Holzmgerju — kakoi tudi meni — je bilo to ,.ein bor- nierter Standpuncf1. Kot ravnatelj je bil priletni H vzor patriarhalnega direktorja. — V konferencijah je nastal večkrat prepir med njim in prof. Solarjem, na čeg tr strani smo bili slov. in ital. profesorji. Zilelo se je, kakor da bil H. in Š naroden, prav za prav pa je bil le bolj Š. je hotel, da naj se ves, zlasti jezikovni uk opira jezik, da naj uči torej nemščino in latinščino v deželnih jezikov vešč učitelj. To je imel ravnateij nemščine. — L. 1801 je izdal direktor H. jako mikavuo brošuro ,.Zur Reform des osterreichisi-hen Gymna-ial-wesens vom Standpuncte polyglotter Schuleir1. „Gorz ; gedr. bei Paternolli “ V jezikovnem oziru se je v tej knjižici približal našemu narodnemu stališču. — Veroučitelj je bil v tistih časih še ,.gimnazijska mati“ zraven „gimnazijskega očeta-1 direktorja. Načelnega razponi med ravnateljem H. in mano ni bilo nikdar. Mene je imel nekako za „tenax propositi vir." Navskriž sva st prišla enkrat zarad neke malenkosti. Prof. Matej Lazar (I' 15. jun. 1888.) je jil skoz 10 let, moj sošolec in sva 2 leti skupaj stanovala. Kaj je tedaj naravnejše. kot to, da sem, ko je bil 1865 imenovan za tukajšnji gimnazij (bil je popral v Varaždinu). izrazil svoje, veselje v „Umnem Gospodarji", ki sem {ra tačas izdajal, z besedami: „ ... To je enkrat kost od naših kosti." Direktor H. mi brž pošlje uradno dekret, v kterem mi to očita in me tudi dolži, da pišem v tedanjo slovansko „Zu-kunft/, kar pa ni bilo res. Jez sem se pismeno opravičil in ravnatelja prosil, da naj dene moj spis v gimn. arhiv. S tem je bila stvar končana ; vzajemno spoštovanje ni zavoljo tejra nič trpelo, Da, spoštovali in ljubili smo direkt. Ilolzinger-ja profesorji in dijaki. To se je pokazalo zlasti 7. jul. 1869., na dan njegovega odhoda v Gradeč. Po Ovacijah prejšnjega večera zbrala se je vsa mladina v gimnazijskem poslopji in skupno s profesorji vred spremila priljubljenega ravnatelja na kolodvor. Priv piše „programm“ tistega leta : ertonnende ,.Živio“ u. „Slava'1, das „Haire“ u. ,.Salve“ vernommen, der Mann an seinem Platz gtwešen, der schuf.“ — Upirl je vpokojeni dež. * vitez v. Weidlich“ v Gradcu 25. Weidlich" je priimek rajnke njegove soproge Fr. Ks. Schaffenliauer je bil že kot gimn. adjnnkt na starem gimn. začasno m>j učitelj, dobor učitelj, v 111. razredu. Bil je, jako prijazen in dobrotljiv ; poznal naše goriške razmere in deželna jezika prav dobro; bil d< ber pedagog, toda v težavnih okoliščinah njegovega vodstva premalo energičen in veljaven ; bil 1. 1874 vpokojen kot nedolžna žrtev katastrofe, ki jo je provzročil brezverec prof. Sdienk z nekimi drugimi učitelji. — Umrl je 5. jan. 1894. Fr. dr. Zindler. Beseda „možak-veljak;‘ strinja v sebi vse, kar je zanj značilno. Že samo odprte direkcijske duri Wer.... das tausendfach „Hoch“ u Evviva“, das mu s bekennen. dass der diese Harmonie der Seelen nadzornik Holzinger kot jul. 1886. Predikat „v. skor so vzderžavale red in disciplino v poslopji mul profesorji in dijaki. Kot strokovnjak v matlumatiki je bil Z. ves lilozof. Dasi sicer občno izobraženemu šla mu je mathematika čez vse. Naj mi prebl. gospod deželni nadzornik ne vzame za zlo, da povem tu to-le anekdotico. Bili smo nekega leta (menda 1875,) profesorji in dijaki 1. maja v Kormin-u, na hribu. Z. se uleže z nekterimi učenci na lepo travo ter začne ž njimi nekaj — računiti. Jez .- ,.Aber, ich bitte, Herr Direktor, vvollen Sie sich nnaer Land nicht ein wenig anschauen" ? Proti severju in se-vero-vzliodu krasna cvetoča Brda s 3 6 vasmi; za njimi alpe ; proti jugu in jugu-zahodu rodovitna li.ška planjava do morja; vreme jasno. Eavnatelj urno vstane in reče precej mrzlo: „Schon. sclion nadaljuje svoje ein Garten, ein Garten /,l — uleže se spet in računske igre! In to — 1. majal!—Z diiok-f torjem Z. sva uredila cerkveno petje glede jeziko^^v kterili \ se je pelo,, C pelo se je po lat., nemški, slov. in i(iwija?ijki.) \ Tli. Fantke. Kar je bil ,|jr ■ KiillljltT h'1[fi BlittMM111MtljuVTo blizu je bil P. kot philolog. — r..,m .ui.r,. S >jo ravnateljsko oblast in val^ti je — včasih brez potrebe — ne >d-jenljivo varoval. Semkaj nekaj -'-tir 1 "■“j- j- Ir' r,,u"7‘i leta petek; jez s-m ga prosil, da naj majnice in izlete odi -ži. On ne in ne; samo zato. da ne bi svet mislil, da sem zrna ral jez Najino pravdo je razsodil — dež. — Kakor nocoj smo k lasi fiko vali nravnost. Pri nekem dijaku sem jez želel, da bi mu nasvetovani red iz navedenih vzrokov znižali za pol sto,>irje. Direktor — ves trmast — ne ! Drugo jutro pride pa sam k meni in mi reče: „Wir w«rden mtissen deni...... die Sittenn >te doch herabsetzen“. Tl- ~r i C‘ t T-"1 l~ •l! "'.j nadzorstvo! Dijaki so tiwb>fr'T,rrolw>li-iinje velik hwn>~. — Glede narodnosti ni imel predsodkov, izvrševal je -kaj- um je bilo ukazano od ,.zgorej4 ; zlasti pri pogrebih ni smelo biti narodnih barv, kar je tildi prav. Mptvaška birva je črno-ru-mena ali črno-bela. — Enkrat je uradno in formalno.,vprašal deželni šolski svet, ali gre meni,,naslov „kn.-nadškofijski viši šolski nadzornik*. Odgovorilo se mu je, da mi gre. — P. je bil v cerkvi redno na svojem mestu. Ko je organist g. I-fribar ^ bolehal, namesto val ga je včasih kak navajen dijak. Direkt. P. ni mogel napačnega’ ali' nerbdnaga orVlanjA prenašati ; teče na kor, seže v orgle in igra kakorš ali ital., ex abrujjto^—. I^i nisva bila dobra ^flajpb. ^la^o v Gradcu, ko ifa« j^<6ri#ki smovavel? ilT^vftez Fran c-Jožefovega reda, vpokojeiii ravnatelj, posebno odlično častil in kratkočasil. — Umrl je 8. apr. 1. 1896. IT. Gross vodi zavod na tihem, z avktoritatjo, spretno. Židibog, da ni prav zdrav. rl’aki so bili gimnazijski „očetje“ ; kaj pa gimnazijska „mati“ ? Bil sem res gimnazijska „mati“ kakih 12-14 let, bodi si, ker so ravnatelji in kollegi po tradiciji in zakonih priznavali, da je veroučitelj v marsikaterem oziru nekaj druzega, ko drugi učitelji; bodisi, ker sem se v konferencijah načelno potegoval za učence v milejšem zmislu — po svoji naravi in svojem stanu. - Prišel sem na gimnazij v začetku konkor-datne dobe, bil priča, ko se je liberalizem razvijal, ko je cvetel in okoli I. 1870 (?) šel v klasje; ustrajal sem, dokler je bil svoje ,.Flegeljahre“ že prestal. Ker je bila verska \odgoja mladine moja glavna naloga, moral sem duhš. časa spoznavati in menim, da sem razliko med časom in časom dobro razumel. To pa po tihem in bistrem opazovanji ljudi in reči, rado-ali neradovoljnem občevanji z možmi različnega mišljenja (učeč se od nasprotnika!), po branji knjig in raznovrstnih časopisov, v kterili sem iskal in našel reči, o kterili se znabiti večini brav-cev še ne sanja ne. Tako sem si nabral potrebnih duševnih zakladov, porabnih za verouk in odgojo. Bilo je to tem potreb-nejše, ko sem skor v naj hujši dobi liberalizma prevzel viši gimnazij. — Kar sem doživel in skušal, slišal ali bral, porabil sem — to smelo trdim — pravočasno in neprisiljeno, diskretno in taktno v šoli ali cerkvi — zmeraj z ozirom na starost, o-miko, nravni stan, na prihodnji poklic ali druge okolnosti razredov ali dijakov. Držeč se načela da k verstvu spada vse, in da ni ga dejstva ali dogodka, v kterem ali za kterim ne bi tičalo kaj begoslovskega, presojal in razsojal sem vse z \ ferskega stališča N. pr.: Mladeniči so zahajali v gledišče; jez sem, (dasi me take reči ne mikajo, brž prebral v kakem časniku recenzijo dotične tendenciozne igre, pa potem v'šoli, kjer je bilo treba, vso stvar z verskega stališča pojasnil, povdarja-joč zlasti, v čem tiči v igri ost in tendencija. Oziral sem se v nižih in viših razredih sploh na vse. kar so dečki ali mladeniči gotovo ali dozdevno brali, domd a!i na ulici videli in slišdi; nisem pa vedno ex professo moralizoval, ampak le bolj indirektno, obračaje na-nje s pomenljivim povdarkom posamue primerne točke v raznih predmetih ali nalogah. Kedar so me pa vnanje ali notranje okolnosti prisilile, govoril sem — zlasti v višili razredih — resno, ojstro tudi po cele ure. Kar stm tu pregledno navedel o svojem postopanji, kaže le bolj duhd in meritorno stran mojega delovanja, kteremu so bila vodilo ta-le in soglasna načela: „Moderata durant“; „est > mod n s in rebus1* etc. etc. „ne nimis“ ; „hilarem datorem diligit Deus" (Dalje pl ih). Potem so imenovali 4 ude v deželno komisijo za odmero obrtnijskega div-ka iti 4 namestnike. Izvoljeni' so 'bi,li' udom'*. Bolko Leopold iz Črnič,'^re ossi Josip iz Červinjana, Soitz dr. /Ed. in' Tonkli dr. Nikolaj v Gorici, Namestnik ki |; CristofOletti Jakob v Gftrici, M6-zetijč Fran v Renčah; Muha Afiton V‘ Lokvah in Sarcinelli Peter v Červinjanu. Temu je sledilo imenovanje 8 udov v prizivno komisijo za odmero osebne dohodarine in 8 namestnikov. Imenovani so udje: Abram dr. Josip v Gorici, Ca-sagrkri&e’ Angelo* v A j d o Vš c i rfi ,K o!c ij ali č 16: Andrej' v Podgori,- Locatelii bar. Mthael v Korminu, Lazari Guido v Ajelu, Grab-lipVitz Adolf v Ronkah, Pajfer dr. Al. iti TOnkli'df. Josip v GdHci. Namestniki: Chiožza JoS. v Škodavaki, Clariciiii pl. Ed. v Romansu, Fabris marki Angelo v Biljah, Godina Danijel v Ajdovščini, Hme • lak Fran, v Lokavcu, Lapanja Ivan v Kobaridu, Perko Maks, v Gradišči ob Soči in Cotič Josip v Cerovem. - To seti o so' uporabili it-.alijanski poslanci ■ ier stavili Hn Interpelacije. L)r. Ve n uti je interpelifal radi odsotnosti slovenskih poslancev, dr. Marani radi slovenske šole v Gorici in dr. Veržegnassi radi Zadnjih izgredov na Primorskem. TntflrpAl^-.jjp, so nam zopet rinkotaJe.1 ^a-ki duh_am.mva--ilaliiivn§kQ z^stop^ike. ‘Kamen apullR^ Jij trefldj pVevzmeni knez in nadškof. Vse mogoče se ligiblje o vzrokih, iz katerih da je šel v deželni zbor ; ta bode konec viakemu suinničen-u, izjavljamo, d* st* prnv< <>-proščenju naklad nadmrodar^ ie mnogo pomazano na&i deželi. Ako deželni zbor m letos tega sklenil, treba bi bilo novega državnega zakona izjemoma za našo kronovino, da bi se to moglo po/neje skleniti. Kedaj pa bi v sedanjih političnih razmerah prišlo do tega ? In le to je bil povod, da je prevzvišeni šel v deželni zbor. je, je njegovo veselje pač prezgodnje. Ako nič druzega, so pač zadnje interpelacije poučile prevzvišenega, da je zpuznajf.iiV^trpiio sovraštvo ^italijanskih zastopnikov napramy3lovencem.,In da se je prevzvišeni dobro in natančno poučil o po sv. cerkvi, pravi in postavni pastir, kj mora lomiti kruli beseile božje sivdjem oy5icam. Ker se pa to Idftsti po mestu 'n& 'godij se dstanovljajo' ned. ;oi*at'oriji, tf zamorejo ečfini privajaM^bvčice k%vo-jdtflu pastirju.. Kako ure&rtifeiti'' takfr ii)i-©a si' privabiti ml^UttioV 'treb^, je-ž'njo fgriiti ■ iti jo včasih obda%vali*. Za* zabave je potrebno veliko dvorišče. Ne sme se vabiti samo boljših dečkov in izključiti revnejše, da za najrevnejše, za najbolj zapuščene, za one ki se po ulicah in trgih klatijo, za take je v pivi vrsti'oratorij. Začne se pa lahko z malim številom boljših,-da se jrh laglje-privadi reda in se ima pozneje v njih zaslombo.1 Dečki morajo' biti stari vsaj 8 let in se obdržfe dokler1 prihajajo. Kjer sO Oratoriji ustanovljeni že več časa,' prihajajo na zabavišče tudi ko odrasejo kot delavci, tudi kot vojaki, ki nč morejo pogrešati kot bivši oratorijanci nedeljske nedolžne, brezplačne zabave. Za prepričati stariše, da so bili otroci v oratoriju, drugič, da se zamore vstrajnejše pravičnejše obdarovati, udobi vsak deček knjižico, v katero se za vsakokrat, ko pride otrok v oratorij utisne znamenje. Ako traja oratorij cel dan, tedaj se utisneti dve znamenji, ker o poldne kosijo otroci doma. Ako je oratorij popoldanski, utišne se saUio eno znamenje. V ta namen, da se otroci o počitnicah ne odtujejo sklene se leto oratorija z obdarovanjem ob začetku navadnega šolskega leta. Darila so v prvi vrsti to kar je otrokom potrebno kakor n. pr. obleka, v drugi vrsti, kar jim je ljubo n. pr. knjige. Kdo nadzoruje in vodi oratorij ? Osobja ni treba ravno tolikega, vsaj v začetku ne ! Eden duhovnik in kak vzoren lajik zadostujeta. Kako jima je ravnati uči jih ljubezen do Boga, do domovine, do otrok. Glavna čednost je lju-beznjivost in prijazen obraz. Tega je treba in niti toliko denarja ne. Za ostanek se ni bati, ker prvi pomagači postanejo prejšni učenci! Da ned. oratorij je mična, ljubeznjiva prekoristna ustanova. Podpira jo lahko v.^ak rodoljub bOdisi z gmotnimi doneski, bodisi z darili, bodisi da vabi in pošilja tja mladino itd Te vrste posvetimo častitim našim gospodom župnikom in spoštovanja vrednemu odboru našega dičnega »Šolskega doma“. Pokažemo na dvorišče noVega poslopja, na kapelico sv. Antona ali sv. Ivana! Pokažemo na naše tužue trge in naših razmerah, so kjer počenja med furlansko tudi tudi te interpelacije, ^ u fimphiftimn pvp.vzvii^.ne^a. (■teHiv^Lzannaimo novega • ali nedeljski oratorij. gožki Slovenci*3^ Nedeljski oratorij se kliče kraj, kjer se mladina shaja ob nedeljah in praznikih, ne samo da moli, kakor bi kazala beseda v svojem prvem pomenu, ampak tudi za to, da se zabava igraje raznovrstne igre pod vodstvom nadzorni* kov, da se podučuje v krščanskem nauku, v pel ju, v gpdbi itd. Smoter oratorija je, da mladina cel praznik ali vsaj pol praznika tako prebije, da zadosti svojim cerkvenim dolžnostim da se obvaruje brezposelnosti in lenobe, kAtfcra rodi gn-h, da se obvaruje prekljinjanja in slabega zgleda in se z raznolično zabavo duševno in telesno okrepča za delo v tednu. Ali so oratoriji potrebhi ? V čaših, ko je bilo po družinah več nravnosti in so stariši znali in1 pbdučeVali katekizem in1 svoje otroke iepO dvma užgojevali nišo bili oratoriji tako potrebni. Toda sedaj,' ko so otroci z .isti oni, ki ne obiskujejo več šol popolnoma sebi prepuščeni — so oratoriji potrebni. Tudi šolski poduk krščanskega natika ne zadostuje pri vseh otrocih tukaj v mestu, k£r skušnja kaže, da so v prostem ča*u prav raž-brzdaiii. Za take bi bil nedeljski oratorij edino rešiinb sredstvo Duhovnik Boškp, vstanovitelj reda Sal ezijau eeV, ld je pi* vi' o d gojteva t,«lj v našem stole/jn pričakuje družabni preporod v prvi vrsti od oratorija. Oratorij je1 mdderna potreba in katoliška akcija jel bvez oratorija nepopolna, iti se n<* more gibati. Tu rase 'natiireč Seme za- katol. dyuštva. V' Tdrinu obiskuje oratorij 4 tisoč, v Buenos-Ayres 6 tisoč dečkov. Čudno je, da vspevajo najboljei med vsemi otii 'oratorij^ ki so ustanovljeni v onih delili mesta, ki so veri najbolj odtujeni med soc. demokrati kakor n. pr. v Parizu in v Barceloni. Dobro si pa zapomnimo, da je imel Boško naitien pomagati župnikom in pripeljati jim mladino v cerkev. Župnik je namreč po volji Božji, razodevajoči se 1iaša mladina Boga preklinjati, greh delati, prodajati dušo svojo in narod verni za denar, za to, da mu mine dolgi čas itd. Tužeu mladi slovenski klatež, mi ti ne zamerimo, da si tak. Stariši ne marajo za te — drugi, ki bi morali po dolžnosti za te skrbeti tudi ne — nobena čuda, ako prekljinaš Boga in sramotiš narod tvoj slovenski, čigar sin si zapuščeni. Ganimo se toraj, bliža se nova nevarnost, za to pa je treba novih, če tudi do sedaj nerabljenih sredstev, da zabra-nimo tako sramoto ljubemu Bogu in vernemu narodu ki je ob mejah v največji nevarnosti. Politični pregled. Notranje dežele. Državni zbor se je zopet sešel. V prvi seji je bilo izvoljeno novo predsedstvo, dr. pl. Fuchs, dr. Ferjančič in Lupul. Predsednik dr. Fuchs je govoril sožaljni govor povodom umora naše cesarice. Prihodnjost državnega zbora-je še zavita v tajnostno meglo. Skoraj gotovo pa levičarji opuste obstrukcijo, dokler se bode obravnala nagodba z Ogersk«. Desnica Be krha. In to vsled sklepa katoliško narodnih poslancev z Kranjskega, da ysled sovražnega postopanja vlad« napram Slovencem izstopijo iz ve-, čine. Vsled tega se živahno posvetujejo načelniki desniških skupin, ki vsi pri-poznavajo opravičene zahteve Slovencev in Hrvatov. 'JTudi vlada je prihitela z raznimi obljubami.' V kršfiausko narodiu skupini državnozborski se že tri dui burno posvetujejo, naj li izstopi' naša skupina iz večine, ali naj počaka Ugodnejšega trenotka. Dr. Krek je v ime! katoliško - narodnih poslancev stavil predlog, da celi klub zapusti večino ter . gre v opozicijo. Dr_ugi pa svetujejo,' naj se naši zastopniki-, z nova pogajajo t vlado; Naše mnenj,e je, da naj se poslanci' več ne dado ^lepiti s pralnimi obljubami- Saj mora biti celo slepcu jasno, kam plovemo vkljub vsem obljubam od vladne'strani., Nove uradniške plače stojpijo s 1. oktobrom v veljavo. Hkrati se dve- Ijavi tudi nova postava o duhovniških plačah. ■ '• **'> . - ■. Slovanska krafianSko - narodna' zveza ne izstopi iz večine; Odklonile so predle dri Kreka, ki 'je zahteval naj zve^ft’-'izstopi iž večini Sprejeti je''bil pfredlajj dr; Lagitije, dai slovanska kaščam-sko ^ narodna zveza stoji- tiedVistia! nas-; proti vladi ter bo vravnavala svoje postopanje izključno po dejanjih vlade in da zveza ostane v večim v toliko, v kolikor se večina ne istoveti z vlado. Katoliško - narodni kranjski poslanci so si pridržali fio^olno ■ svobodo glede nagod-benih predlogov. Nekaj se je vendar doseglo. Sedaj je naloga večini, hoče li vSo doslednostjo uveljaviti načela izražena v adresnem' načrtu večine. Ako pa večina ne pokaže dovolj odločnosti, potem ji naši poslanci morajo pokazati hrbet. Vnanje države. Zadeva Iuda Dreyfusa, ki je bil radi veleizdaje obsojen v dosmrtno pregnanstvo na hudičev otok, je zopet pričela razburjati francosko javno življenje. Ministerstvo je namreč sklenilo, znova vpeljati preiskavo, češ da krivda Drey-fusa ni dovelj dokazana. Na Kreti so zadnji čas bili zopet hudi boji med mohamedani in kristjani. Prvi so napadli kristijane ter jih mnogo pobili. Sedaj pa so evropske velesile nastopile s vso silo, ter tiijajo od sultana, da pomiri otok ter odzove turško vojaštvo z otoka Čas je pač že skrajni, da se odpravi i ta pega raz lice Evrope. Kitajski cesar je odstopil. Kitajcem sedaj zopet gospodari njegova mati, ki je menda zelo stroga žena Nekateri listi so celo poročali, da je bil kitajski cesar umorjen. Toda to ni res. Špansko - amerikanska mirovna komisija se je sešla v Parizu, ter pričela s sklepanjem miru. Proti anarhistom so se začele vse vlade gibati. Sklicati namerujejo mednarodno konferenco, na kateri se bode določilo, kako- bi se n&jvspešneje postopalo proti anarhistom. Mi poznamo jedno sredstvo — namreč uterjenje verskega duha in življenja, toda o tem vlade dandanes nočejo vedeti. S silo pa te vrste golazni ne bodo zatrli. Skušnja to potrjuje. V Braziliji je potrdil senat sklep zbornice glede mobilizacije 50.000 mož iu zvišal carino na 10% vrednosti blaga. iSrečna dežela ! Španska kraljica je pomilostila vse kaznjence, ki so se udeležili zadnje vojske kot prostovoljci. Dopisi, Iz Marijinega Celja. Kakor so v življenji vsacega posameznika trenotki, katerih ne žabi nikdar in nikoli, talčo se nahajajo taki tudi v življenji celih du-hovnij. In take nepozabiie neizbrisljive tre-notke doživela je duliovnija marijinocelj-ska dne 0, 10 in 11. sept. Te dni bival j,e namreč v njeni sredi’ presvitli knez in nadškof goriški, dr. Jak. Missia. Prišel je slednjič petek 9. t. m., ko se je imel Prevzvišeni po delitvi sv. bihne na Gorenjem polji, podati na Marijino Celje. Ze v Kanalu, kjer začne pot na Marijino Celje, postavili so mladeniči iz Mekovega prav lep slavolok z napisom: „Prihod, vladika Tvoj v Marijino Celje. . Nam vliva v srce radost in veselje !! “ Pri slavoloku čakala je prevzviše-nega duhovščina, g. župan kanalski Mihael Zega in podžlipan iz Idrije, Ajbe in Anhovega. Predno je stopil presvitli na voz, v katerega jte bilo vpreženih čvetero iskrili konj, nagovoril ga je marijacelj-ski kurat v navdušenih besedah. Potem se so mu poklonili vsi trije podžupani in drugi občinski možje, na kar je prev-šeni podelil obili množici, kije bila vidno ginjena, pastirski- blagoslov. Veselega obraza stopil je na to v voz. Konji so potegnili in š'° je navzgor proti Marijinemu -Celju. Čast tudi spretnemu vozniku Mihu Staniču, ki jfe takd varno znal voditi čvetorico konj. Kdor pozna pot na Marijino Celje, reči mora, da je res težavna in nevarna. Zato so bili pa ob vozu vedno pripravljeni mtadeniSi, ki so voz zadrževali, da po globinah ni preveč stresal. In tako smo dospeli veseli1 do prve -vasi, Čolniče. Pri slovoloku je.pričakovala robilha množica prevzvišenega. Nagovorila ga je učenka1 Jožefa Blažič v imenu šolske mladine, ter še enkrat č'aSt. kurat. Takoj nato se je ljudstvo' ^bstavilo v vrste, naprej šolska mladina, potem iz spomina, c««* . mladeniči in možje, pevci in za prevzvi-šemm žene in dekleta. Mej vso potjo, ki je dolga pol ure molili smo sv. Rožni venec iri prepevali Marijine romarske pesni. Th v zračnih višinah, blizo mogočne cerke Marijine občuti človek še le prav ono prelepo pesem: „Romar pritekel sem k tebi, o Mati.“ Tako prepevaje, dospeli smo do kapelice na Križišču, odkoder vodi pot naravnost k cerkvi M. Božje pri Mar. Celji. Tu sta stala dva krasna slavoloka, koja~ so napraviti fantje iz Idrije, prvi s pročeljem proti Kanali, z napisom ; „Bla-goslovljen Tvoj prihod1*, drugi.proti Za-potoku, kamor se je Prevzvišeni v sa-boto podal,. Na temu je bilo zapisano: ,Nadvladika bodi pozdravljen !“ Obrnili smo se. naravnost k cerkvi, kjer je imel domači gospod blagoslov z Najsvetejšim. Kakšen prizor ! Vse polno ljudstva, cerkev razsvitljena, vbrano* uvo-nenje in sredi vse množice nadpastir, milostljivi naš'nadškof. Kakor nevesta, ki čaka svojega ženina okrašena bila je prelepa cerkev. Malo takih ! Po dokončanem sv. opravilu podali smo ze zopet v sprevodu do župnišča. Pred cerkvijo postavljen je bil zopet prav lep slavolok, ki je delal fantom iz Kostanjevice, ki so ga postavili vso čast. Na njem si bral: „ Ovčic te prosi vernih broj : Podeli blagoslov jim svoj“ ! Ko smo dospeli v Lig, vgledali smo zopet dva slavoloka, katera so postavili' fantje iz Liga, Hovščina, Lovišč in Melinkov. Še enkrat podelil je prevzvišeni klečeči množici svoj blagoslov in vstopili smo v lepo ozaljšano župnišče. Vse v zastavah, vse v zelenji, že ta večer gorelo je mnogo krešov po gričih, rakete pa so rezale sinji zrak, žareč daleč tja v slovensko Benečijo. V saboto jutro podal se je prevž-višeni .takoj ob 7. uri v eno uro oddaljeni Zapotok delit sakr. sv. birme. Popoldan ob 4. vrnil se je zopet na' Marijino Celje. Kmalo, ko se je mračilo; so fantje zažigati umetalne ognje. Rakete švigale so po zraku in pokali umetno narejeni topiči (s pravimi je, žalibog, strogo prepovedano- streljati.) Prelep večer, nepozaben večer. Napoftilo je prelepo jutro:1 Nedelja Imena Marijinega. Od vseli strani vrelo je ljudstvo skupaj. Od daljnega Vidma in Čedada, od solnčne Gorice, iz Brd ini okoli ležečih vasij, vse je hitelo k cerkvi. Romarjev vse polno ; spovednice nav vse zgodaj obsute z vernim ljudstvom. Ze v saboto bilo jih je nad 100 obhajanih, v nedeljo zjutraj pa črez 300. Točno ob 9. uri pomikala se je du-* hovščina s svojim naspastirjem mej prekrasnim pritrko vanjem proti farni cerkvi, kjer je bilo gotovo več nego 3000 ljudij zbranih. • , Preobširno bi bilo na drobno popisati prelepe obrede v cerkvi. Pri sv. maši so domači pevci prav vbrano in Čisto peli. Po končani sv. maši stopil je prevzvišeni na leco. V ganljivih, v srce segajočih besedah priporočal je češcenje Marijino. O zares prepričevalne besede^ ki so prihajale iz srca vnetega Marijinega Častilca in so tudi našle pot v srce slehernega! Navadno bila je ta dan povodom' Shoda tudi velika procesija okrog cerkve in pokopališči; Oh kako mučno za vsa-čega pri toliki množici in vročini! Pre-milostlivi vodil je sam procesijo. »Tega Še ni doživelo Marijino Celje11, čulp se je iz ust vseh. In zares ! Kdo bi se ne čudil toliki požrtovalnosti, toliki gorečno'-sti, a tudi toliki vztrajnosti Prevzviše-hega ! Ako pomislimo, da ima prevzvišeni že 60 lfet in biti štiri ure in pol v cerkvi, toliko znoja in uapora prestati, čuditi se mora vsak. Zares apostolska gorečnost ! Po končami procesiji podelil je; prf1-milostljivi še blagoslov z Najsvetejšim'in zaključeno je bilo sV. opravilo. -Okrog svojega višjega pastirja zbralo se je, 14 duhovnikov od blizo iti daleč, kojim vsem je bil predmet občudovanja* a tudi vdanB sinovske ljubezni. ’ ., . ’ Po popoldanskem blagoslov«, kojega se je prevzvišeni zopet udeležil, zapustil nas je naš nadpastir. ... Na' meji duhovnije stal -je še zadnjt slkvolok, kojega so postavili m oči Iški’ fatitje; Le ta imel je na strani proti Mar. Celju napis : ^ „05, z Bogom, vai‘no hodi, Gospodov Aiigelj naj Te vodi !“ ni drugi pa samo še tužii: „Z Bogom*! ' ‘ . u tako je šfel od1 nas, takO nas ilo zapustil premilostljivi nadVladika. Osta-vil iias je sicer telesno, a njegova mila podoba’njegov očetovski dbrau nam fte b^.šel iz spomina do zadrga € slihlje- ja ! Osvojil si si' naša srca, pri tebi naj bodo! Dobrotni nad zvezdani pa, naj ti yes trud poplača stotero ! „Zahvale klic doni Ti mnog: Povrni Ti stotero Bog“ ! Hvaležna duhovnija Marijimoceljska. Iz Notranjskega. Z raznimi gospodarskimi prašanji se je že bavil cenjeni „Pr, List". Zato, sem prepričan da je res unet za blagor in napredek propadajočega kmetijstva, kateremu dan za dnem liujjSa prede. Zato je treba vse sile napeti, da se reši.: Dozdaj je'bila1 kmetovalcu največja podpora živinoreja, v zadnjem času je pa cena živini tako silno. padla, da še ■ pri živini ■ ubogi kmet ne prištedi ničesar. V novejšem času 'se je ustanovilo veliko „mlekarskih zadrug", katere so.< izprva, prav dobro , izhajale,., dokler se je sladko surovo maslo lahko in še precej drago prodajalo. Ali žalibog v novejšem času je sla/dko surovo maslo veliko ceneje, ker zadruge konkurirajo druga z drugo in tako same sebe uničujejo, Obžalovati je, da so ravno primorske mlekarne spravile surovo maslo na nizkp <;eno. Današnje moje vrstice imajo namen, da bi se zadruge kolikor mogoče organizirale. Želeti bi bilo da bi se vse Slovenske ,, mlekarna “ in „airar.ne“. združile, da bi vzajemno postopale, ter bi tako naš ubogi kmet dobil še kakšen novčič za mleko. Konečno opozarjam prijatelje kmetijstva da store potrebne korake, ker prepričan sem, da se to tudi doseže. Kaj novega po Slovenskem ? Na Krajnskem. Posestnika Antona Plešica s Sore no našli na cesti mrtvega. Mož se je bil najbrže napil žganja. — 21. septembra je imelo ljubljansko gledišče otvoritveno predstavo ; predstavljala se je slika iz življenja v treh dejanjih „Omikanci1‘, spisal Viktor Leon.— 27. sept. je. umrl g. Ignacij Mali, duhovnik v pokoju v Ribnem.— Cesar je podaril gasilnemu društvu v Šmartnem pod Šmarno goro v podporo 80 gl. — Državna gimnazija v Novem Meštu šteje letos 232 učencev — Presvetli cesar je podelil orožniškenu poveljniku v Ljubljani, podpolkovniku A. Smole - tu viteški križ Frauc Jožefovega reda. — V Kranju umrla gospa Schiffer je volila mestni cerkvi 2000, bolniškemu zakladu in di- jaški kuhinji po 500 gl. Na Koroškem V Ovčji vasi je pogorelo 40 hiš s cerkvijo. Uzrok požaru je neznan. V Celovcu Atvori meseca oktobra „družba Gabelsbergovih stenografov41 brezplačni kuVz za poučevanje v brzo-pisju. — Celovški porotniki so dne 12. t. m. obsodili na smrt 83 letnega Jožefa Šmetaneka iz Grebinja radi hudodelstva urfiora. — Na Križni gori ob Celovcu se je ustrelil 60 letni občinski tajnik iz Št. Pavla, Janez TOchlinger. — V Ši^oflcah, nad Vrbskim jezerom' je strela udarila v .Krakolinikov skedenj. Kmalu sta bila hiša in skedenj v ognju. Ni ju bilo mogoče rešiti. Na1 Štajerskem. Državni poslanec g. Zičkar je imel že letos 20 volilnih shodov. — V Žalcu je bila razstava sadja. — V Savinjski dolini je letos hmelj jako dobro vspel. — V Mariboru je umrl 98 let stari Jakob Bancalari, jubilaren tajuik bivše c. k. okrožne, oblasti y Mariboru. — Porotno sodišče v Mariboru je obsodilo Franca Marin in Lovrenca Kukevec v smrt na vislicah, ker sta ubila Franca Šorli iz Polanc in Franca Bec iz Vratislavcev. — Celjski nemški odvetnik dr. Stepischnegg je obsojen radi razgrajanja o priliki, ak^l. društva „Tri-glava* v Celju na laO gl. kazni, oziroma 10 dni zapora: V Rečicitje gorelo pri Pinozi. Goreli so novi lile vi •, večji požar sta zabranili domači, brizgalniki. k © vi« s. Gorica. Naš presv. cesar bode obhajal v torek, v dau sv. ,Fi’anči;aka svoj imendan. Ta dan je vedno, združil pred prestol Nj. Veličanstva molitve' in prošnje vseh narodov širne Avstrije, s taliko večini nau-dučenjem bodo letos narodi pplo^ili svoja sržna čutila in svoje čestitke pred svojega vladarja1 po toliki nesreči, ki ga je zadela in pi$d; pragom. »dneva,. ko bo Qb hajal 50 letnico svojega vladanja. T.udi mi kličemo: „Bog ga ohrani in daj, da pod njegovim žezlom narodi najdejo piavo srečo !“ , Imenovanje. Katehet . na : mestni dekliški šoli, g. Alojzij T^msich je ime- novan dekanom ' tukajšnjega metropolitanskega kapitelja. Župnikom sta imenovana, č. g. Anton Carli . Podbrdom za Volče, in g. Jožef Kose«, kurat v Novakah, za Ka^ mnjena Vipavskem. Nov zdravnik v Tomihu. Dr* Jožef Skočir, tominski, rojak, se je, nastanil kot praktični zdravnik v Tominu. Tjiko je odpomagano veliki potrebi v Tominft in okolici. Petdesetletnico mašništva bode ob-j haja.1 9. okt.; t. 1. v Gorici veleč. g. Frančišek Zor at ti., O d teh 0 fet. službuje že 48% v Gorici kot kapelan pri sv. Ignaciju.' ZlatomašAi|iU :-, ;Na mrjog^.l^a ! j .. Imenovanja iu .preniešČenja.! Sodnim adjunktom. sta imenovana avskul-taiita dr. Karol Snider za Tomin in Rih. Fornasari za Krk/ Diurnist Franč. Čargo je imenovan, sod. kancelistom v Kanalu, sodn. kanoe-list Andr. Jamšek je premeščen iz Sežane v Ajdovščino. Sedem rekurzov radi naših posojilnic je rešenih posredovanjem načelnika „Gospodarske zveze“ dr. Šušteršiča, ki je v tej zadevi osebno posredoval pri grofu. T.hujjii Sedaj se. bpdpnaše ..posojil-, nice mogle zopet svobodno gibati v blagor milega našega naroda. Hvala na tem neumornemu dr. Šušteršiču. Katelieze katere je izdal preč. g. Jož. Kragelj v Tominu so končane. Dobijo se pri G. Likarju. Romanje v Padovo izostane, radi premale udedežbe. Kedaj bode, naznanimo že pravočasno. Presvetli cesar je v spomin na svojo pokojno soprogo ustanovil nov Elizabetin red, s katerim bodo odlikovane žene, ki so se odlikovali v verskem, šolskem in človekoljubnem delovanju. Prva je bila odlikovana grofica Sztaray, dvorna gospa pokojne vladarice. O izgredih proti Italijanom so razni listi 7-aznesli gorostasne laži. So-tfebrio se tržaški zidovski listi lagali (o Slovencih, kakor da bi ti bili hoteli Italijane odreti na meh. V dokaz nam služijo poročila o ljubljanskih izgredih. Poročalo se je o napadih, o potokih pretakajoče se italijanske krvi. Toda vse je bilo zvito zlagano. Delavci, slovenski in furlanski (avstrijski), so popolnoma mirno hodili od podjetja do podjetja ter zahtevali, da gospodarji odpuste italijanske delavce iz kraljestva, ne da bi se posluževali nasilstva. Jednako se je poročalo o izgredih po tržaški okolici, Nabrežini in drugih krajih. Tako je govoril tudi dr. Verzegnassi v svoji interpelaciji. Toda nikdar iu nikjer niso povedali, da so se izgredov udeleževali avstrijski Furlani, ki so tem načinom, če tudi ne pravim, dali duška svojemu avstrijstvu. Saj vemo zakaj ne ! i Kako se postopa na naših sodiščih. Sodno obravnavo zaradi zaplenitve ,„Soče“ je predsednik otvoril in vodil v italijanščini. Ko je zastopnik lista temu ugovorjal, zavrnil gaje predsednik, češ: „Tukaj ni uredništvo „Soče“. Ko je zagovornik' izjavil, da tej razpravi ne more prisostovati* dejal mu je predsednik Zor-rer: »Pojdite, kamor hočete1*. Zastopnik je. odšel, obravnava se je vršila brez njega. Tako se postopa na naših sodjščih v času, ko beračijo na Dunaju za glasove slovenskih državnih poslancev. Izmej demonstracij proti Italijanom je pač .najzanimivejša ta, da so delavci predilnice v Furlanskem Tržiču demonstrirali proti italijanskim delavcem. Torej Furlani proti Italijanom 1 Tega se ve ;Piccolo‘( ne obsoja in tudi dr. Verzegnassi ni vedel ničesar o tem povedati v zadnjem zasedanju deželnega zbora. Barbari' šmo vedno in samo-le Slovenci. Plače se mislijo povišati tudi stotnikom in podpolkonikpm. Stotnikom od 1200-15.00 gl., podpolkonikom od 2100-3000 gl. Načrt za to je bajfe v ininister-stvu že izgotovljen. Ubogi davkoplačevalci 1 . Zaprli so radi. govoričenja o smrti cesarice brivca Goisa, po domače Balla-beua. Radi njega je svoj čas mnogo Solkancev šlo v luknjo. Vse se maščuje ! Jeli hujše mogoče? Grof Thup je pozval slovenske poslance ter zatr* div Si, da je dobro obveščen o razmerah na Primorskem, zabičal, naj vplivajo v pomirljiv« m zmislu na prebivalstvo, sicer d$, utegne.priti na Primorskem do proti* slovanskega gibanja. '• "Če to ni ironija na slovanski živelj v Primorju, potem ne vemo li imamo j;$e glavo. Ali si,moramn*Mti hujle, p?pt)r slovansko gibanje, kakoršno vlada zadnja leta v Priraoiiu ? Da, da, mi nimamo ui- .česar več zgubiti, to naj si zapomnijo slovenski zastopniki na Dunaju. Nevarno je obolel P. Tomažetič, družbe Jezusove. Vsem našim čitateljem znanega misijonarja, kateri je toliko dobrega storil po naših občinah, priporočamo v molitev. „S^ntinelli“ so se na dan cesaričinega pogreba polomila kolesa! ? O grozen slučaj! — Naslednja številka je izšla nasledno sredo. Po pravici je naš list že zadnjič okrcal iredentiško glasilo!,,go-riške mladine11, ki ni poznalo naše [cesarice. K temu moramo še dodati, da potlej ni Sentinella več imenovala avstr, cesarice. Tudi ne vedo še njeni čitatelji, ali je že na Dunaju, ali je pokopana.... $jen-tinella jim tega ni povedala. Neverjetno se skoraj zdi. Pač pa pridno zagovarja demokra-cyo, češ da ni ista v zvezi z anarhizmom. »Sentinella že ve, kje ima svoje ljudi. Nesreča. Dva dečka na slov. kmetijski šoli dobila sta pri. čuvaju samokres in se z njim norčevala. ^Samokres poči in krogla zadene 16 letnega Fran. Straus-a v usta. Nevarnost za življenje je veliki\. Demokrati so imeli pret. nedeljo shod v šolskih ulicah v gostilni „A1 leon d’orp“. Prišel je tudi znani „prosta ljubezen11 : Domokos. Shod ni bil posebno obiskan. Učimo se vendar nekaj od njih: Oni za, svoje uničujoče nauke kažejo tak*) Ut strajnost. To ustrajnost in drznost za naše svete pravice kažimo tudi mi,! . Nesramnost ,,SentineIIc“. Kakor vsi italijanski listi, tako seje tudi. „Sen-tinella11 spominjala 20. septembra 1870., ko je bil papež oropan svojega kraljestva. In kaj pravi o tem dogodku ? Pravi da je bil papež oropan vper la volonta di Dio e della patriaIn to se Sme tiskati, to se ne zapleni!! Trgatev je večinoma končala. Po Brdih bodo trgali prihodji teden. Vinski pridelek bode izboren, če tudi ga bode mnogo manj od lanskega. Zato opozarjamo kranjske kupce, da pravočasno pohite po našo izborno kapljico' ter ^e ž njo zaiože. Cena je letos višja od lanske. Za Alojzijevišče: BI. g. N. N. 2 gl., Preč. gg. And. Brezavšček 12 gl., Ant. Trpin 10 gl.; prof. T. Čerin h gl. 0. g. Val. Pipan nabrane 4. gld. Vsem dobrotnikom srčna hvala! Račun slovenskege Alojzijevišča za šolsko leto 1897—98. — Dohodki 1. Preostanek od 1. 1896—97, 165 gld. 29 kr., 2. Mili darovi in dijaški prispevki v novcih 6226 gl g. 57 kr., 3. Blaga v vrednosti 300 gld., 4. Tri akcije hil. tiskarne 150 gl d-, 5. Ena tretjina zapuščine ranjkega preč. g. kurata Antona Gregorčiča, ki bi vtegnila še znašati 1600 gld. skupaj gld. 8441.86. Stroški 1. plačo šolskim bratom, hrano dijakov in razne hišne poprave in potrebe, skupaj 5386 gld. 30 kr. Ta preostanek se nahaja 1. V hranilnici 1020 gld., 2. obligacija preč. g. L. Pertouta 100 gld., 4. V blagajnici 185 gld. 56 kr., 5. Tri akcije hil. tiskarne 150 gld.? 6. Ena tretjina zapuščine preč. g. Gregorčiča 1600 gld., skupaj 30o5 gld. 56 kr. Imetje zavoda dne 31. julija 1898. 4ctiva: 1. Hiša z vrtom in njen inventar 2. Ena obligacija tržaškega posojila št v., 5222 za 100 gl. 3. Štiri akcije hil. Tiskarne 4. Ena srečka milanskega posojila za 10 gl. 5. V hranilnici 1511*46 gl. 6. V blagajnici 185.56 gl. 7. Ena tretjina zapuščine preč. g. Ant. Gregorčiča 8. Obligacija preč. g. L. Pertouta za 100 g). Passiva; Dolga pri Montu 2600 gl. 2. obveznost za eno tretjino stroškov za preskrbovanje spoštovane sestre preč. g. Ant. Gregorčiča. \ Pregledovalca računov: J. Wolf. s. r. M. Milost, s. r. Dr. Andrej Pavlica Dr. Jos. Pavlica blagajnik. predsednik. Trst Istra. Zlato mašo bode j Utre obhajal preč. g. Ivan Treven, župnik pri Sv. Ivanu v Trstu. Župljani hočejo posebna slovesno počastitrpriljubljenega jubilanta. Tudi mi mu kličem,o : Ohrani Bog ga še mnoga leta! • ( Nttv .italijanski konzul je prišel v Trst, in sicer con te Bernard Lam-berttenghj. Italijanski listi gotove, baže ga z velikim; veseljem pozdravljajo. Prej-šui jim menda ni bjl dovelj radikalen. ‘22 .septembra 1884. se je vložila prva prošnja .slovensko $olo v Trstu. Ne lej da' njr^ajo tam šp slov. šole, ampak niti odgovora niso še na prošnje prejeli. Žalostno a resnično! Iz Vrhnika na Krku. Dne 26. sept. je bil pri nas č. g. dr. J. Pavlica kot gost svojega sošolca, našega vrlega g. župnika in dekana Jak. Dminič-*. Vič. g. dekan je svojega gosta vpeljal v „Hrpatsku Čitaonicu“, kjer je bilo zbranih mnogo članov in sploh vse razumništvo Vrbniško. Na poziv g. dekaria je slovenski gost v jednournem govoril pojasnil hrvatskim bratom program slovenske krščanske socijalne stranke. G. dekan se je govorniku zahvalil in razumno dostavil, da program krščanske socijaliift stranke sloni na naukih sv. očeta Leona XIII. Povedal je še, da se bode socijalno delo "kmalu pričelo tudi na kršmh oto-cih, ki so zdaj pod modrim vodstvoip presvitlega biskupa dr. Ant. Mahniča./' Palo. je dobro zrno na rodovitna tla. Bog blagoslovi. Iz Lošinja (malega). Veselo vest imam za „Pr. L.“ Oktobra meseca odpremo otroški vrtec za lirvatsko deco. Do zdaj ni bilo nobene hrvatske šole tukaj. Mi še moramo. boriti za svoja narodna prava kakor bi ne bili na svoji zemlji ampak tujci pod tujim jarmom. In vender nismo še v naročju matere Italije, in upamo, da nikoli ne bomo, če prav se je vse zarotilo proti našemu jeziku zlasti pa c. kr. vlada. Kmalu ustanovimo V Lošinju, kat. delavsko društvo.[0 tem' bom poročal drugikrat. t Cesarica Elizabeta je naslov knjigi, katero je sestavil g. Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani, ’ povodom žalp: stne smrti Nj; Veličanstva. Cena knjižici je 15 kr. Analfabeti na Slovenskem Od 827 Korošcev, ki so prišli lani pr6d naborno komisijo,, jih samo 23 ni hodilo v šolo, t. j. 2 9%. Na »tajerskem je bilo lani 1*3%, na Ktanjskem in Primorskem (brez Istre) 5*7%, v Istri pa 15-3 odstotkov mladeničev, ki niso znali brati. Ljubljanska efektna loterija. Javno žrebanje srečk loterije, katero je Njegovo Veličanstvo presvetli cesar deželnemu stolnemu mestu Ljubljani haj-milostneje dovoliti blagovolil, vršilo še bode nepreklično dne 4. oktobra letos ob šestih zvečer ob intervenciji občinskega sveta v meštni dvoiani. Ker se bode to žrebanje že v nekolikih dneh vršilo, utegne nakupovanje srečk sedaj tem Živah-1 neje postati, ker je ta loterija, ki ima 2700 glavnih in pristranskih dobitkov v vrednosti 100.000 kron, nenavadno bogato opravljena in se glavni dobitek na željo onega ki ga bode zadel, tudi v gotovini izplača. Srečke po kroni dobiti je v vseE ces. kr. tabačnih trafikah, loterijskih ko* lekturah in menjalnicah. Visoka starost. V Bosni v Soč^ je umrl, Andvija Glpgjaja v starosti 117 let. Mož je bil trden in krepak do zadnjega. »Hovder, hovder, hovder", ali šaljiva slovnica. (D alj e; sp.A. M.) Neki čitatelj ..Primorskega" in dru-; zib listov, ki ne „hovdra“, ampak bere svojo glavo, kakor? je že enkrat y »Prim. listu" pokazal, pisal mi je 24. sept. t. 1. tako-je; „V zadnjem .,P> sem čital, da je nekdo imenovan župnikom v Kamnjem. V „Slovenc.u“ štev, 217 pa pravi ista novica, da je imenovan v Kdmnji. — Če Vi te reči ne pojasnite, imenovani gospod niti ne bo vedel, kam iti v službo. — Ljudstvo govori: „v Kamn«li, iz Kamenj , . . .; v Batujeh, v Šm trjeh, v Skrileh“. Bodite vendar tak« dpbri in povejte zmedenemu ,syetu, kako je prav. Hvaležen Vam bo, posebno imenovani gospod, ker bo vsaj 'vedel, kam mu je iti, da ne zadene v kako '»Kamenje*. Zdaj jaz: ,,Kamnje, Batuje, Šmari-je, Skrile" sq n^noiin^ke ^eiiske oblike, kakor „Benetke.“, ',iu . se ,morajo pi^at^ pravilno po ženski, ^klauja,vi n. pr. miza?' riba, tedaj.: v Bat^jali, £&fn(e)njah, Šmd-rijah itd‘. Ljudstvo ima najvado, tla samo poudarjeno slovko, čisto in do^pčno izgovarja, druge slovke ve^d ali manj ne pr^ iu jasno ali pau jih spači. ’ jNt pr. v naši okolici ste kpnčuici ali in, ih zmeraj, le »h, na Ipavskem — kakor pišete Vi — pa eh. Dalje nahaiamo med,' ljudstvpm to napako, da spol ip tjrpj zarpeuj^va in sprevrača ; poseben nagon pa lmn, da iz ednine srednjega spiola naredi' žensko mno-žinoti TaJfjO n. pr. lso, bile ^Sii^odnje* izprva gotovp ,Spypd|el‘.i zdaj plurale tantum žensk. sp61a. En^ka je getovo tudi v sedanjih „K&menjaK4, ki so bila. nekdtij ..bržkone, „KAmenjeu (sredaji; spol), kakor ^Kainoo" na TpK n Še n ek« j. Ipavci se menila tudi radi ogibajo zmehčanega glasu ,nj-'\ izgovarjajo samo „«■*. — Novi a^spod župnik K. naj srn- teduj v**3el v Iuinienj , kakor da bi j"-I v Bilje ali Benetk, pa naj začne b ž pazljivo poslušati in študirati ipavske dialekte, posebno naj pazi da ne bo ,,U»>\r' 1,'valu in kvaril ljudi z »importo-vanim" to je, da ne b<> povdarjal in izgovarjal končnice pri glagolih kakor ,11, p-.: končo« namesti ko.ičal (k<5j-čav)>i po>.6u namesti poplav, trgo« namesti ugav itd. Tacega pasjega lajanja nepokvarjeno primorsko uho ne trp:. Pivjel sem od g. učitelja Jos. Ba-lič-a iz Lučni/i-a“ (Ločnika) dolg spis, kterega /vod se glasi: „V«lečastiti Monsignor11 ! „Z velikim zanimanjem in rekel bi se slast io čitam v „Primorskem listu“ Vašo n' tobiografijo, kakor tudi zadej resno-š njivi „hovder, ho.vder“. Zel6 mi ugaja V, še zanimivo pisanje, vendar — ne zam< rite — vLočniku nas (?) je ločil. Da , Ločnik je provzročil v meni tako grozno katastrofo, da sem konečno zgrabil za pt-ro. Sicer pa moram priznati, da se mi j« precej kadilo že takrat, ko ste se zaganjali čez mero v glagol „ vršiti “. Pridno priobčim posamne odlomke g. Balič-evega spisa, naj povem nekaj o svoji šaljivi slovnici „Hovder . . Moj namen je, opozarjati zlasti čit atelje časnikov na. napake, smešnosti, neumne novotarije v moderni pisavi, kakor se razodevajo n ij bolj po nekih časnikih, kteri preprosto ljudstvo in omikance zapeljujejo in pačijo tako, da kar beremo ali slišimo dandanašnji, je vse drugo, samo slovenščina ne. V zgled svojim opazkam in trditvam navajam po eni strani dotične napake, kakor jih nahajam v časnikih, po drugi pravo, tradicionalno ljudsko govorjenje, ali staro, vdomačeuo pisavo, kakor jo poznam jaz, ali kak argumen-tum a d hominem. V učene jezikoslovne razprave se ne spuščam, polemike nočem in ve sprejmem nilcnke; prvič zato ne, ker nnčt m prepirov, drugič zato ne, ker je »Primorski list“ premajhen in premalokrat izhaja. Ker eden mojih zadnjih „Hovder“-jev v št, 23. „Pr. 1.“ govori mimogrede in slučajno o „Ločnikir‘ („Lučnigu“), začnem prihodnič z dotično razpravo g. Balič-a ; glagol „vršitiu pa pustim za pozneji čas, tem bolj, ker g. dopisnik osti moje razprave <• »lagolu „vršititt ni prav razumel. — O ,.Ločniku" piše g. B. brez potrebe prevfč obširno, 'saj prave etimologije že tako ne najdeva, ne on, ne jaz. (Dalje prihodnjič). S y e č a r |« I|||| v Gorici, Solkanska cesta št. 9. priporoča prečastitim cerkvenim oskrb-ništvam ter slavnemu občinstvu, garantirane pristne čebelno - vošfiene sveče kil g. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost teh sveč jamčim z 1000 kron. V Trstu ima zastop in zalogo mojih sveč g. Iv. Lavrencicli trgovec s cerkvenim orodjem in paramenti, Piazza Ficcola za palačo municipija v Trstu. Ima v zalogi tudi sveče za pogrebe HI nmmsm JP. n. velečastitim gospodom duhovnikom dovoljujem si naznanjati, da sem ravnokar dobil iko zstlo^o S I. novih katekizmov, katere je p' edpisal prečastiti nadškofijski ordina-rijat za poučevanje krščanskega nauka ; II. podobice raznih svetnikov in svetnic s podpisanim slovenskim imenom in nekatere s slovensko molitvijo zadej. Podobice so jako lepe in primerne za spominke in darila otrokom in so zelo nizke cene, 100 od 30 kr. do 2 gl. Ilf. Priročna knjiga (liber iuten-tionum) za vpisovanje sv. maš; IV. papir, koverte, peresa itd. do najboljše in naj finejše vrste. vse po najnižih cenah. Katekizmi in druge šolske knjige proti plačilu 5 kr. odbitka na goldinarju. Za naročila priporočam se najuijud-neje ter bivam odličnim spoštovanjem u d a n i. G. Likar. V Gorici, 19. sept. 1898. MmmBmsmszszsEsmsms Odlikovan fotografski atelier X $ m G ilf v Gorici na Travniku št. 11, poddružnica v Trstu na Akvedotu štev. 25 priporoča se svojim rojakom v mestu in na deželi. p^pltgl SjZlSlPSjTtS ggJTlSl ^iis Ema sidvia EiMlia ISk^iJSI Naznanilo. Uljudno podpisani si usojam slavnemu občinstvu tem potom sporočiti, da sem, od 1. junija t. 1. počenši, prevzpl na svoj račun Občeznani Hestaurant pri „Treh Kronah“ kjer postrežem z dobrimi, tečnimi jedili, svetovno znanim in opetovano odlikovanim Dreherjevim pivom, kakor tudi dobrim tu-in inozemskim vinom. Zagotovljam točno in solidno postrežbo, ter se priporočam slavnemu občinstvu za obilni obisk. Velešto vanjem Ivan Lipič. T ngKvTjal [bjTvfTUgl [jgT\pUa] [gJJv^lSI fMvtTlgjl išgi [BIvtvEl [glwi5| pTvMSI [jjjlšplEij [e!Iw151 [čU> srebržr v Gorici, ulica Morelli 12 priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode i» oiodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji ceni. Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to s tem. da jim je pripravljen napravljati blago, katero se izplačuje na obioke Prečast. p. n. naročevaleč si obroke sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto niiimmimmniiiiimimHimmiimmiimmniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii VNAR8K0IN SADJARSKO DRUŠTVO ZA BRDA Ed. JPavlin, v GS-oi-ici v Nunskih ulicah št. 10. nasproti gostilne »Belega Zajca" usoja priporočiti preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencey vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk, lesenih stajar za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenili, trobojnic bisernih vencov, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic. Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje. Vse po najnižjih cenah Opozarjam tudi da tiskam črke na perilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela. prodaja naravne in pristne briške pridelke po zmernih cenah. Zaoga pristnih briških vin: burgundeca rizlinga, modrc frankinje in druge. Sedež društva je v Gorici, ulica Barzelliui št. 20. iiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitmmiiimimiiimimiiiimiiiiiiiiiiiiiii Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno iroilaialiiico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, gorušice (Senf) ter drugo u to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po- zmerni cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin trgovca v Seminiški ulici št, 1 V hiši, kjer je „Trgovsko-obrtno-zadruga“. (§rva slovenska trgovina z železjem KONJEDIC E. ŠUŠTERŠIČ <£ C. ¥ Stolni ulici 13 nasproti veliki cerkvi. Usojata si priporočati slavn. občinstvu in i-ojakom svojo 1 / '0 n vsake vrste za možke in ženske obleke, kakor tudi vsake vrste modernega blaga za vsak stan, perilo in cvilil iz prvih tovaren, volno in žimo za blazine,; itd. Vse se prodaja po jako znižanih cenah in se ne bojimo nobene konkurence. Postrežba je točna. SŠ >£> t- P4 OJ OJ CO ^5 X m > I HVoji »vojiiii t I • (- >-