Posamezna Številka 1 Dl».
Štev. 244.	¥ Liublfati!!, v sobato 17. novembra 1923.
T—^TTT^^miTHHm-l-gMITI	------------------------■i»iii»wwt«nfMP»CTM;^-/ai«-mi«-umL .mmi	ll^■l■ll■^BB^—■»—«a—BM—M» ■■■!! ■ IIMIH ll—M—a—nwiwouiLiafz«
Poštnina v gotovini.
Leto I.
Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemš! pondeijke.	1 Uredništvo: Golfova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213
Mesečna naročnina:	|	Brzojavni naslov: „Novosti-ljubijana“.
S v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12*—( inozemstvo Din 22'— i upravniltvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št. 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238.
Integralni
demagogi.
Senzacijsk! naslovi »Slovenčevih« rrvodnikov popolnoma opravičujejo nade o še bolj senzacijonelni vsebini.
»Dve milijardi! kron je izžel davčni Vijak iz Slovencev«, pravi »Slovenec«. »Vse so požrli Srbi, ne izplača se več delati!«
Tako besedes, kakor jih je napisal včerajšnji »Slovenec« na uvodnem mestu, čujemo pri nas ponavadi edinole Po najumazanejših predmestnih žga-njarnali, toda le tedaj, kadar je družba »med seboj«, če ni poleg kakega neznanca. »Slovenec« pa pošilja take cvetke s svojega kulturnega vrta med »avtonomni« slovenski narod, da bo tudi ta znal dostojno argumentirati zahteve po svoji avtonomiji!
Vsak ve, da so danes hrbtenica vsake države — davki. Če hoče država živeti, si mora pomagati z davki. Tako je povsod), in tako je tudi pri nas!
Kako pa se razdeljujejo davki? O tem odločuje narodna skupščina in samo narodna skupščina, torej narod sam, davkoplačevalci potom svojih izvoljenih' predstavnikov. Kako se razdeli čisti dobiček klerikalne »Gospodarske Zveze«? Kakor odloča večina delničarjev, ali ne? In se je mar že kdaj kateri klerikalec, pa naj je še tako hud avtonomist, pritožil radi takega postopanja?
Sklepanje o proračunu je pač najvažnejše delo parlamenta. Vsak poslanec ima besedo, vsak soodločaj©. Bremena in koristi se morajo razdeliti pravično z ozirom na skupne potrebe, pri tem pa je upoštevati individualne potrebe posameznih pokrajin. Teh individualnih potreb pa narodna skupščina, jejer so poslanci iz vseh pokrajin v državi), ne pozna toliko časa, dokler jih ne obrazloži poslanec iz dotične pokrajine. Če pripada ta poslanec tisti parlamentarni skupini, kjer je večina ljudskih zastopnikov, bo gotovo takoj dosegel uspeh. Če pa je v nasprotni skupini, ki vladajočo najmočnejšo parlamentarno skupino napada in ji nasprotuje, potem je z uspehom že težje. Toda tudi tu bo vedno dosegel uspeh, če bo nastopil prevdamo, kakor se spodobi olikanemu človeku in bo svoje predloge pametno utemeljil. Vsak poslanec zastopa ves narod in če bo nastopil opo-zicijonalni poslanec pravilno za svoje volilce, bo gotovo dosegel uspeh, če je količkaj dosegljiv. Posebno pa moramo trditi to o naši narodni skupščini, Srbi so se vedno izkazali tako dostopne našim zahtevam in potrebam), da ni bilo nikdar dvoma, da bomo dosegli vse, karkoli se le doseči da, če so slovenski parlamentarci pravilno nastopili.
Jasno pa je, da se mora srbski večini v parlamentu zdeti nekoliko čudno, če pride v parlament neka klerikalna veličina ter zahteva za se več, kakor pa plača cela Slovenija in utemeljuje to svojo zahtevo z besedami, da Slovenci nismo dolžni poginiti za Srbe! To je torej tista klerikalna avtonomja! Vse, kar plača Slovenija davkov,, se ima porabiti v Sloveniji. Če pa bo stresala Slovenijo težka gospodarska kriza, ki jo bodo povzročili zunanji vzroki in ne mi sami, tedaj pa bo Srb dolžan, da se žrtvuje za Slovenca! če nas bo ogrožal sovražnik, tedaj bo Pa srbski vojnik dolžan dati svoje življenje za avtonomno Slovenijo in za njene veličine! Ko so srbski vo jaki požrtvovalno reševali Koroško, jim noben klerikalec ni rekel, da niso dolžni dati svojega težko preizkušenega življenja za Slovence. Srbski vojak, ki je bil že po par-krat ranjen, ko je Avstrija šele pričela Vojno, ni ostal doma za zapečkom, am-Pak je prišel k bratu Slovencu, o katerem se še ni prav nič vedelo, kaj bo z Plim, kdo ga bo spravil v svojo malho. Postavil se je pred njega in pred av-strijske bajonete, puške, strojnice in fopove in je s svojimi prsi in s svojo krvjo branil našo zemljo! In nikoli ni nobeden izmed teh junakov rekel: Nihče
diai2an dati svojega življenja za dru-ze£a!«
, ;5alfo pridejo Srbi do tega), da vzdr-.v?0 skupno vojsko, diplomatično da nas branijo pred zunanjimi sovražniki, ge naj oni sami plačajo stro-škeza vse to? če bi mi ne bili danes ujedinjeni s Prejgnjo Srfclij0) bi morali ne samo mi ampak tudi »gospodje« iz Katoliške tiskarne prav lepo držati jezik za zobmi in ki bili lahko veseli (pa še kako, kar v Italijo poglejte, ali pa na Koroško..) če bi sploh smeli govoriti V svojem materinem jeziku*
Nespremenjena politična situacija.
Beograd, 16. novembra. (B) Niti g. Pasic niti člani vlade ne smatrajo, da bi se bil položaj vlade spremenil. Zato so brez podlage vesti o kaki ostavki ati rekonstrukciji vlade. Niti ena skupina, ki je dosedaj podpirala vlado, ni še izjavila, da bi spremenila svoje stališče napram vladi. Vlada tedaj nima razloga, da bi vodila pogajanja s katerokoli stranko, torej tudi ne s klerikalci, kakor so v zadnjem času pisati nekateri tisti.
Beograd, 16. novembra. (B) Vsi člani vlade so poselili predsednika vlade Pašiča in se z njim posvetovali o
rešitvi tekočih poslov. Po posetu pri Pašiču je dr. Ninčič odšel na dvor in poročal kralju o politični zunanji in notranji situaciji.
ZANIMIVA VEST.
Beograd, 16. novembra. (B) »Beograjske Novosti« poročajo iz Londona: Kakor se doznava, se je te dni po posredovanju Čede Mijatoviča vršil setanek med našim poslanikom in Stjepanom Radičem. Razgovarjala sta se o sporazumu. V zvezi s tem se govori, da se Radič kmalu vrne v domovino.
Ogorčenje naše javnosti vsled oprostitve atentatorja Nikolova.
Ostra sodba srbske javnosti. — Obnovitev procesa?
Beograd, 16. novembra. (Z) Današnja »Samouprava« objavlja dolg uvodnik pod naslovom »Morilec je oproščen«, v katerem pravi, da je razsodba praškega sodišča v moralnem in pravnem oziru naravnost gorostasna. Sodna kronika je zabeležila težje slučaje, ko so bili obsojeni nedolžni. Toda razsodbia praškega sodišča je eden naj-surovejših pravdorekov, ki jih zabeležuje sodna kronika. Na vest o oprostitvi morilca je oživelo truplo Daskalova in kliče globoko iz zemlje praškim porotnikom: »Kličem Vas pred sodišče zgodovine!« In ta zgodovina bo potrdila obsodbo, ki so jo že izrekli sodobniki. Žena pokojnikova in njegovi trije otroci žalujejo, da jočejo in ginejo boli in njihovo žalno oblačilo priča, da je bil ubit človek. Pet moških in sedem žensk je odgovorilo, da se ni nič zgodilo. S to razsodbo je rečeno, da je češkoslovaška dežela, v kateri so dovoljeni vsi anarhistični zločini. Praško sodišče kliče po umoru Duparinova makedonstvujuščim: »Le nadaljujte svoj posel! Morite v Bolgarski, v Makedoniji, v inozemstvu, kjer naletite na svoje žrtve! Sodišče kulturne demokratske republike proglaša, da Vaši zločini ne obstajajo!« Izrek praškega sodišča ni upravičen moralno in pravno. Pojasniti se da le s političnimi motivi in gre za delo Kramafev-cev, ki so nam sovražni. Praško sodišče je oprostilo obtožbe umora člana organizacije, ki že leta trebi naš živelj. Sprejemamo boj in odgovarjamo, kakor smo odgovorili vsem našim velikim in malim sovražnikom, ki so se tekom zgodovine vrgii na našo zemljo!
Beograd, 16. novembra. (B) Med našo in romunsko vlado se vrše še pogajanja glede zamene vasi v Banatu in glede definitivne razmejitve z Romunijo. Zapisnik o sporazumu v tam vprašanju ni še v podrobnosti končno revidiran, ker romunski poslanik Eman-di ni imel svobodnega pooblastila. Danes dopoldne in popoldne sta romunski poslanik Emandi in njegov ekspert polkovnik Trianescu konferirala z dr. Nin-čičem o razmejitvi z Romunijo. Mejna črta je že določena, treba pa je še sporazuma o roku evakuacije ozemelj, ki pripadejo nam, oziroma Romuniji. Romuni zahtevajo, naj bi bil ta rok prav kratek), medtem ko je naše stališče temu nasprotno.
Beograd, 16. novembra. (Z) »Pravda« piše, da je razmejitev z Romunijo izzvala proteste na obeh straneh, pri nas in v Romuniji. Na strani Beograda se zdi kot da so zadovoljni, ker so prostovoljno zamenjali hektar naše zemlje s hektarjem romunske. Odstopili smo 10.000 Nemcev in dobili 5000—6000 Srbov. Tudi v Romuniji niso zadovoljni z razmejitvijo. Važno je vsekakor, da se pokaže, kakšna razlika obstoja med našo in romunsko iav-nostjo.
PLENUM FINANČNEGA ODBORA.
Beograd, 16. novembra. (B) Seja plenuma finančnega odbora je napovedana za ponedeljek, dne 19. t. nu da določi dnevni red in način debate o proračunu.
Beograd, 16. novembra. (Z) »Tribuna« se bavi v svoji današnji številki z oprostitvijo morilca Daskalova pred praško poroto in pravi, da je oprostitev Daskalovega morilca samo-obsebi umevno izzvala ogorčenje v vseh naših krogih. S popolno pravico se ugotavlja v naši javnosti, da je praško sodišče razsodilo tako, kakor da bi bilo sestavljeno iz samih razbojnikov iz vrst makedonstvujuščih. Oproščen je bil morilec le zato, ker je priznal, da je izvršil svoj čin po naročilu takozva-nega makedonskega odbora. To bi torej značilo, da se smatra praško sodišče kot sekcijo tega odbora, sekcijo, ki naj blagoslavlja vse ono, kar dela in izvaja makedonski odbor. Sramota praškega sodišča je izzvala povsod pravcati vihar ogorčenja.
Beograd, 16. novembra. (Z) »Tribuna« poroča, da je posetil snoči češkoslovaški poslanik Šeba pomočnika zunanjega ministra Panto Gavrilovida. Poslanik Šeba je sporočil, da je sprejel naznanilo, da je bivši bolgarski minister Obov v kabinetu Stambolijskega, vložil pritožbo pri kasacijskem sodišču in da zahteva tudi češkoslovaška vlada, da se obnovi proces proti Nikolovu.
(Kakor je razvidno iz glasov češkoslovaškega časopisja, ki jih priobčujemo na drugi strani, obsoja celokupna češkoslovaška javnost oprostilno razsodbo praške porote nad morilcem Ni-kolovom. Samo po sebi je umevno, da je povzročila ta razsodba v naši javnosti upravičeno ogorčenje, kar odseva zlasti iz beograjskega tiska. Uredn.)
k©ffils©rdata
Rim, 16. novembra. (B) Kakor se doznava iz zanesljivih virov, bo v kratkem podpisan konkordat med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in med Vatikanom.
Pol©Ia!
Atene, 16. novembra. (Z) V diplomatskih krogih se odkrito govori, da je debila revolucijonarna vlada prepričanje pri velesilah, da se ne bodo protivile izpremembi vladavine na Grškem.
Atene, 16. novembra. (Z) Zastopnik Velike Britanije je dobil iz Londona nova navodila. Izjavil je grški vladi, da bi imela izprememba vladavine na Grškem Jiude posledice za gospodarske in politične interese države.
Atene, 16. novembra. (Z) Zastopniki liberalne republikanske stranke in Zaimisove stranke so poslali vladi predstavko, v kateri jo prosijo, naj amnestira obsojene častnike. Divizijski poveljnik Tirofanis je izjavil, da še ni dobil povelja, da ustreli obsojene častnike. General Otonaios se je povrnil iz Pariza, vendar se še ne ve, kaj je dosegel v svojih Pogovorih z Vanizelo-som.
Pradtedniiki kandidat
v Zacinjenih državah.
Washington, 16. nov. (Reuter) Chicaški senator Johnson namerava kandidirati pri prihodnjih volitvah za mesto predsednika. Johnson se je izrekel proti Društvu narodov.
Klerikalci so s svojim nastopom prav določno pokazali, da obstoja njihova avtonomija v tem, da ostane ves denar, ki ga plačuje slovenski davkoplačevalec, v Sloveniji, Srbom pa dovolimo, da se imenujejo naše brate, da nam pomagajo, kadar pobije toča ali razsaja požar in da nas branijo, če bi
se Italija spomnila, da bi bilo dobro, kultivirati še ostali del slovenskega naroda!
Prepričani smo, dia bo slovensko
ljudstvo, kljub senzacijskitn naslovom »Slovenčevih« uvodnikov še pravočasno spoznalo volkove v ovčji koži in obračunalo ž nikni tako, kakor se spodobi.
Tudi morilec Vorovskega oproščeni
Lausanne, 16. novembra. (Švic. brz. ag.) V procesu Conradi-Polunin je danes izreklo sodišče razsodbo. Pet porotnikov je potrdilo krivdo, štirje so jo pa zanikali. Na podlagi tega izreka porotnikov sta bila Com-adi in njegov so-
krivec Polonin oproščena, obsojena p* sta bila v enakih delih v plačilo stroškov. Oproščenca sta bila takoj izpuščena na svobodo. (Glej tudi poročite na 2. strani! Uredn.)
komunistično rovarenje v Nemčiji.
Berlin, 16. novembra. (W) Berlinska policija je zaplenila velikanske množine prepovedanih letakov komunistične stranke.. V zvezi s tem je bila zatvorjena in zapečatena tiskarna lista »Die Rote Fahne«. Policijska preiskava v uradu rdeče interncijonale strokovnih organizacij je odkrila obsežno komunistično korespondenco z inozemstvom, tudi s kraji zunaj Evrope. Zasačila je tudi kurirsko centralo komunistične stranke, zaprla navzočne kurirje in zaplenila precejšen materijal. Končno je odkrila policija veliko zalogo orožja komunistične stranke v Berlinu.
Konec tiskarske stavke,
Berlin, 16. novembra. Kakor poročajo listi, so' v tiskarskih obrtih danes začeli zopet z delom. Tiskarski stroj za bankovce je sedaj prenehal delovati. 2e prihodnji teden bo začela državna banka odtegovati iz prometa papirne marke.
Zvišanje poštnih pristojbin.
Berlin, 16. novembra. (K) Rott pritiskom izrednega razvredenja denarja je državna poštna uprava podvojila z 20. t. m. poštne pristojbine), ki jih j« določila dne 12. novembra.
Plenitve v Poruhriu.
Düsseldorf, 16. novembra, (Kjj Plenitve se nadaljujejo v vseh delili mesta.
Kaiser se dela nevednega!
New York, 16. novembra. (Ha? vas.) »News Americain« poročajo iz Doorna na Nizozemskem: Bivši nemški cesar Viljem je izjavil, da nima nič skupnega s kakršnimkoli poskusom vzpostaviti v Nemčiji monarhijo. Pravi, da tudi ni nič vedel o tem, da se je njegov sin, prestolonaslednik Viljeu^ nameraval povrniti v Nemčijo.
Heparacilslii
Pariz, 16. nov. (W) Z ozirom na poslednje govore v inozemstvu se more smatrati, da bo ministrski predsednik Poincare še danes popoldne obrazložil politiko Francije v reparacijskem vnašanju. Naglašajo, da se ni francosko stališče v tej zadevi že dve leti izpre-menilo. Francija, ki so posredno ali neposredno nanjo pritiskali, da bi znižala svoje zahteve do Nemčije, ostaja zvesta pogodbi in se mora upreti vsakemu znižanju svojih zahtev, ako se ne kompenzira z zmanjšanjem njenih dolgov do zaveznikov. Sicer pa bo predsednik francoske vlade v splošnem ugotovil v svojem govoru, da ni v akciji Francije proti Nemčiji, da bi jo prisilila k spoštovanju svojih obveznosti, ničesar, kar bi nasprotovalo duhu ali črkam ver-saillske mirovne pogodbe.
Pariz, 16. nov. Kakor poroča »Journal«, je včerajšnji seji veleposlaniške konference prisostvoval tudi veleposlanik Zedinjenih držav.
AmeršiSt© p©s©l!l©
Hamcšli?
London, 16. novembra. (W) Washingtonski poročevalec lista »Times« doznava iz neoficijelnega, toda zanesljivega vira, da razmišlja vlada predsednika Coolidgea o posojilu 150 milijonov dolarjev, ki naj bi se dovolilo Nemčiji za nakup živil v Zedinjenih državah.
„siasmrtsiika“.
Pariz, 16. novembra. (D) Včeraj popoldne so se vršile volitve novih članov Francoske akademije. Volitve na mesto pokojnga Aicarda so se odgodile na poznejši čas, ker ni prišlo do pozitivnega rezultata. Na mesto Capusa je bil izvoljen Edvard Estaunie, na mesto Ribota pa H e n r i Robert.
(Estaunie je rojen 1. 1862 v Dijonu. Napisal je več romanov, potopisnih del in umetniških kritik. Bil je svoječasno poštni minister, po svetovni vojni pa komisar v AIzaciji-Loreni. — Robert, rojen I. 1863 v Parizu, je sedaj predsednik pariške odvetniške zbornice. Mesta pokojnih »nesmrtnikov« Aicarda, Massona, Freycineta in Lotila čakajo torej še naslednike. Ured.)
RUSKO-NEMŠKI NACrti.
Riga, 15. novembra. (M) Kakor poročajo ruski časopisi, so sklenili Rusi in Nemci nemško zvezo za vspostavitev haitijske države. To državo naj bi tvorile Estonija, Latrija, Litva, Poljska in Vzhodna Prusija ter bi bila pod vodstvom Nemcev. Ta načrt; ki ga je imel že svoj čas Viljem II., kateri je nameraval izročiti to državo enemu izmed' svojih sinov, je vzbudil zlasti v Estoniji, Latriji in Litvi veliko pozornost, däsiravno se splošno smatra, da ie sedaj neizvedljiv.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj,. 16. novembra. Napoved: Oblačno, od časa do časa pohleven dež; ni
izključeno- da *e za kratek čas aebo zjasni.
Odgodifev angleškega parlamenta.
London, 16. novembra. (K) Parlament se je odgodil do 20. decembra 11.
London, 16. novembra. Pari» ment je bil s prestolnim govorom zaključen. V prestolnem govoru se pravi med drugim, da vlada z veliko skrbjo opazuje nadaljnje trajanje sedanjih gso spodarskih razmer v Evropi, ki so v toliki meri odvisne od rešitve reparacij-skega vprašanja. Kočljiv položaj, ki je nastal v Nemčiji, zahteva veliko pažnjo vlade.
Ameriška trgovinska politika.
London, 16. novembra. (W) Po neki vesti iz Washingtona je državni urad predložil angleški vladi načrt dogovora, po katerem bi Zedinjene države zadobile v nekdaj nemških zaščitnih ozemljih, ki so sedaj pod mandatom Velike Britanije in njenih dominijonov, enake trgovinske ugodnosti, kakor jih imajo Velika Britanija in dominijoni
KONFERENCA V ŽENEVI.
Beograd, 16. novembra. (Z) Nocoj je odpotovala v Ženevo na konferenco za ureditev tranzitnega prometa naša delegacija, ki jo tvorijo načelnik prometnega ministrstva Antonije S t a-n i č in strokovnjaka inžener Niko D i -m i t r i j e v i ć in dr. Rihard V i z i n, slednji kot ekspert za pomorske za« deve.
ANGLEŠKI VOJNI DOLG.
Washington, 15. nov.. (M) Angleška vlada je naznanila vladi Zedinjenih držav, da bo izplačala obrok vojnega dolga v znesku 92 milijonov dolarjev, ki zapade dne 15. decembra, v posebnih bonih.
»INCIDENT«:.
Pariz, 16. nov. (D) »M at in« razpravlja obširno o možnosti nemške revanše in pravi, da je povratek bivšega nemškega prestolonaslednika le mal incident, kateremu bodo sledile druge akcije. Francija mora podvojiti svoje nadzorstvo nad Nemčijo. Bolje je, da obstoja razorožena Nemčija s cesarjem, kakor je oborožena Nemčija brez cesarja!
Današnje prireditve.
V Ljubljani:
Drama: »Kar hočete«. Red B.
Opera: »Mignon«. Red E.
Kino Matica: »Slikarjev model«.
Kino Tivoli: »Pustolovka iz Monte Carla«. — III. del.
Kino Ideal: »Yvonne Delorme«.
Kino Ljubi], dvor: »Lya Mara in AJfonz Sryland«.
——-------.11.	MM	,1
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden:	lekarna Trnkoczy na
Mestnem trgu in Ramor pri glavnem kolodvoru
Dunajsko pismo.
Gosposvetskemu Zvcwu«, — Slovenc! na Westlalstem !n pomoč fe öcmovj-ne. Gradiščanski dež. zbor. — Savska železnica.
Cital sem protest »Gosp. Zvona« na pokrajinske uprave proti razmeram na Koroškem. Ali so se gospodje poprej prepričali, kako so pravzaprav nekatere zadeve in ali bo z objavo takega protesta vstreženo tistim, katerim hočejo pomagati? Ako pride tak protest v javnost, mora biti pač tak, da mu nasprotnik ne more blizu v nobeni točki. Ako je kak dopis na pokrajinsko upravo na mestu, tedaj bi bil take vsebine: »Ali je pokrajinska uprava poskrbela,, da bi v slučaju potrebe vsi učitelji, ki so Korošci, tudi odšli na koroške šole?« To je najpoprej potrebno ugotoviti, ako se nočemo osmešiti in svoji stvari več škodovati nego koristiti s takimi protesti. — Kar se pa tiče Abecednika, ki naj bi ga tiskali iz prihrankov pri nepotrebnih ■ nemških šolah, pa moram pripomniti, da je to napačna pot. Bivša dobro znana »Zaloga šolskih knjig« posluje dalje in tiska nemoteno tudi knjige za naše manjšine, ako prizadeti na-šinci znajo ubrati pravo pot. Za hrvatske šole tiskajo knjige brez najmanjšega odpora. Zakaj bi ne tiskali slovenskih, in ako je kaj odpora, čemu imamo svoj konzulat v Celovcu in poslanstvo na Dunaju? Zadošča le rahel opomin, pa je železo mehko. — Nikar pa ne streljajte s kanoni, kadar ni to potrebno, shranite jih za težje čase! —
O strašnem položaju Slovencev na Westfalskem čitam v ljubljanskem listu pretresljiv klic na pomoč. Ali bo kaj vspeha? Vzgledi avstrijskih Nemcev, posebno Dunajčanov, so tako lepi in pomenljivi, da bi bil v nebo kričeč Škandal, ako ne bo odziva od strani naših bogatašev in tudi od strani naše vlade. Avstrijci so v tem kratkem času izdali za svoje nemške brate že čez petdeset milijard. V vseh večjih mestih delujejo avstrijske kuhinje, kjer ima na stotisoče potrebnih Nemcev redno hrano, posebno pa skrbe za kulturne delavce, ki trpe največ v teh modernih razmerah razrednega boja. Delavstvo je bolje preskrbljeno nego inteligentni stanovi. Presega naš navadni razum dobrodelnosti!, kar vidimo na Dunaju š ta-kozvanimi Liebespakete. Vse Meinlove podružnice, vsi konsumi in večje trgovine s koionijali in živili so skrbni razpošiljale! noštnih paketov po pet do dvajset kilov. Vse je divno vrejeno in vsak darovalec more biti gotov, da za njegov dar odide pravočasno točno sestavljen paket na določen naslov. V to določeni vagoni so vsak dan polni. — Tako skrbi »beraška« Avstrija, kakor Jo radi doli zmerjate, za svoje nemške brate v sili in potrebi. — Ali z mirno dušo lahko rečemo, da beda Nemcev od daleč ni tako strašna, kakor beda naših rojakov daleč od domovine med tujim narodom, ki sam strada in sam prejema dobrote od bratov v drugi državi. Nemci so vsaj doa, in taka beda ne more biti nikdar tako strašna, kakor beda naših Slovencev, ki so sredi te mizerije in daleč od domovine. — Ali kako hudo jim mora biti, ako vidijo, da njihovi nemški sosedje dobivajo vsak dan pomoč od »beraške« Avstrije, a iz bogate Jugoslavije nič ne pride. Poznam našo slamo, M tako rada pogori, zato
Na Dunaju, 14. nov.
bi nasvetoval takoj smotreno akcijo za preselitev naših rojakov v domovino. To so dobri delavci po rudokopih, dajte vendar že enkrat racijonelnejše izkoriščati svoje rudokope, otvorite nove, ki komaj čakajo pridnih rok naših Slovencev na Westfalskem. Zdaj je tudi prilika, da jih dobite v domovino, drugače jih morda ne bo več.
V gradiščanskem deželnem zboru imajo večino krščanski socijalisti, ali sklenjen je kompromis, da bo predsednik zbora socijalni demokrat, a deželni glavar bo Hofrat Rauhofer, tisti jako dober upravni uradnik, ki je skoro vse svoje življenje deloval v Bosni in je tam tudi Hofrat postal, zna prav dobro hrvatski in je med volilno agitacijo govoril na shodih hrvatski, seveda za krščanske socijaliste. Hrvatje se nadejajo, da jih od vladine stram ne bodo ovirali v kulturnem delu, pač pa se nadejajo, da jih bodo podpirali v gospodarskih vprašanjih. Hrvatsko šolstvo hočejo popolniti in socijalno napredovati po vseh hrvatskih selih brez .sleherne ovire. Menim, da bi bilo treba tudi od naše strani pomagati jim v tako legitimnih prizadevanjih.
Odkar je prešla južna železnica pri nas v državno upravo in so tarifi izjednačeni z našimi železnicami, je zastal tranzitni premet tako, da odpadejo direktni vlaki z Dunaja preko Maribora na Koroško. Avstrija tudi nima več interesa na forsiranju prometa preko Maribora. In tako nam odpade ves tranzitni promet, ki bi sicer pomagal aktivnosti našemu delu južne železnice. — Aii grozi še smrtni udarec tranzitnemu prometu proti Trstu z na novo oživljenim načrtom — predelske železnice. Italija jo hoče in jo tudi zgradi in potem pojde ves promet iz Avstrije, Češke in južne Nemčije po predelski želzenici. To bi bil najtežji udarec rentaifciliteti naših železnic. — Ako bi se dalo proti tej nevarnosti kaj ukreniti? Morda, ali vsa vaša železniška politika tam doli je voda na mlin onim, ki hočejo vse ubiti, kar je našega.
Da ne boste dalje besedajskali o »beraški« Avstriji, naj podam nekaj številk, Id zamaše usta vsem široko-ustnežem o — našem bogastvu. - - Ame-rikanski vseučiliški profesor dr. Artur MacAdov je napisal v angleški «Werlda Rewiew« poročilo o svojih večtedenskih opazovanjih v Avstriji in pravi, da je to idealna in \ zorna republika, kjer vlada popolna svoboda. Državljani obojega spola imajo že z 21. letom v«e državne pravice in nikjer na svetu ne vlada ob popolnem redu toliko svobode. Občuduje svobodo zborovanja, nikomur se ni bati, da bi bil radi svoje politične pripadnosti kakorkoli nadlegovan. — O Dunaju pa pravi, da je to vzor mesta, ki se je povspelo iz lastne moči iz nepopisne nevolje do take višine, da je danes edino mesto v Evropi, ki izkazuje aktiven proračun in ki more s svojimi reservami zvreševati velikotezen obnovitven program. Ta aktivnost namreč presega štiristo milijard kron, ki pa vendar dajejo pol milijarde naših dinarjev. Kako se bo Dunaj dvigal s takim mestnim gospodarstvom, morete si sa-
Iz pmfnep žislpja.
O NARODNEM GLEDALIŠČU.
Smoter vsake kritike, zlasti pa še gledališke kritike, ni, da brezobzirno biča, da takorekoč z olimpskih višin pošilja vsakega mladega umetnika v kraljestvo teme in senc, da mu neusmiljeno piše obsodbo. Kritika ima še drugo, vzvišenejšo nalogo: kritika mora pospeševati in vzpodbujati, morala bi dati poguma mlađim, še razvijajočim se talentom, varovati bi morala posebno svoje lastile in narodne težnje ter pripomoči do nadaljhega energičnega delovanja.
Stroga, rekli bi lahko, kruta kritika »Jutra« (dne 13. nov.) o prvi uprizoritvi Thomasjeve opere »Mignon« (v nedeljo, dne 11. nov.), je pač pretirana in brezpogojno prehuda. Kritik je izrekel enkrat za vselej tako sodbo o mladih močeh, da lahko postane usodna za ves nadaljni razvoj. Ne bomo šli v podrobnosti uprizoritve opere Mignon; zelo pravično in objektivno kritiko je že prinesel »Slov. narod« 13. nov. ki označuje mnogo svetlih in dobrih strani, uprizoritve. Pripomniti hočemo to, da spe v mladih močeh naše opere, neglede na nekatere nedostatke in neustaljenosti, vendar talenti* katerim je treba pripomoči, do napredka, dati jim je treba priliko,_ da se razvijejo v prave mnogolične metuljčke naše umetnosti. Narodna umetnost v narod-rodnem gledališču — to je lepa naloga, kdor jo more pospeševati, naj jo dviga, nikar pa ne zatira mladih, mnogo obetajočih sil že tam, kjer so se začele šele razvijati.
NI kriv mladi umetnik, če ne more doživeti velikega uspeha v težki, zanj neprimerni vlogi, ki ji je kos le dovršen, popolnoma izvežban umetnik; krivda leži pre] pri upravi, ki pušča prvovrstne, priznane umetniške moči odhajati, angažira pa mlade moči ter stavi tej umetniški mladini, temu umetniškemu naraščaju prevelike naloge. Kdo je kriv, da ne nahajamo med našimi solisti Lovšetove, Thierryjeve, Balabana in še drugih? Pač ne mlada umetnica, ki je pela V nedeljo vlogo Mignon.
Sodba postane drugačna, če pomislimo, da je n. pr. tenor Burja (Viljem) 22 let star in da je bil Viljem zanj druga operna par-
fiplejE Lerskega y, Evgeniju Onjeginu.
Vsak veliki umetnik je bil nekoč začetnik, in našega umetniškega naraščaja ne smemo zbegati, zlasti še ne, če je nadarjen. Odrekati pa mlademu tenorju Burji ne smemo, da globoko čuti in doživlja, da ima pred sabo veliko bodočnost in da bo skoro gotovo v 5 do 6 letih prišel v vrsto naših najodličnejših tenorjev. Seveda je še mlad in učiti se še mora. Zato mu pa gledišče in kritika ne smeta jemati poguma ter zahtevati preveč od njegovih še nerazvitih sposobnosti.
Isto lahko rečemo o mladi, tako simpatični in mnogo obetajoči gčni Saksovi (Mignon). PraVtako razpolagate gčna Gaj-Jer-manova (Filina) in g. Kocuvan (Frederik) z lepim umetniškim materijalom; nikakor jima ne smemo prikrajšati poleta kvišku.
Brez potrebe se je preložila druga uprizoritev opere »Mignon«; čakati hočejo na goste iz Zagreba. Taka bojazljivost je nepotrebna, mirno se lahko naša opera sprejme v stalni repertoar; biti bi moral ponos narodnega gledališča, _če_ more gojti umetnost in kulturo z lastnimi, domačimi, četudi nekoliko mladimi močmi.
Naj ostane Mignon taka, kot je bila pri prvi uprizoritvi: mladostna, podjetna, pogumna ter polna obljub za bodočnost. Izkušeni in dovršeni papa Betetto bo že navdal mladino z novim ognjem, in pogumom. Pravtako bi radi zopet, videli novega, nadarjenega baletnega mojstra Trobiša ravno v njegovih ciganskh plesih v Mig.noni. To je pač nova, poživljajoča fapa>.	srno jo
zadnjič očitno opazili in ki je itak našemu baletu potrebna, tako potrebna.
Torej bodimo pogumni ter li kat ne uničimo s prestrogo kritiko še onih upov, ki nam jih je prinesla zadnja uprizoritev v tako obilni meri.	. ,0eau.r-
— Drama. Danes zvečer Sekspirj.eva komedija »Kar hočete«, za red B.	v
nedeljo, sta pa dve predstavi. Popoldne ob 3. uri mladinska predstava »Krojaček juna-ček, pri kateri sodeluje baletni zbor opere, pod vodstvom baletnega mojstra g. A- Tro-biŠa^ in muzike Dravske Divizijske P"3'®?“’ zvečer veseloigra »Danes bomo tiči«. Obe predstavi sta Izven in pri navadnih cenah.
— Gostovanje Vesel-Pole v ljubljanski operi. Te dni gostuje zopet ga Tinka Ve-sel-Polla iz Zagreba in sicer poje danes v soboto ulogo Filine v operi Mignon, ki.se vrši za red E, in jutri v nedeljo pa Rosino
tfio misliti. Kje bo v desetih letih in z lehkotO, da ne bo nikogar niS bolelo, — Zvezna republika pa izkazuje letos do konca Julija devetsto milijard preostanka. — Pri teh dohodkih pa niso raču-njeni dohodki carine in monopola tobaka, kii sta zastavljena za mednarodno posojilo. Na ta naslov so dobili v avgustu 214 milijard, kar trikrat pokrije obresti. — Brezposelnih je bilo koncem avgusta le še 84.000, ali za devetdeset tisoč manj nego v februarju. Ali treba pomisliti, da Avstrija nima skoro ni-kake vojske in torej število brezposelnih ne pada preveč na vago. V Jugoslaviji morate trositi čez dve milijardi dinarjev za vojsko, ki jo morate imeti. Pomislite, v kako ugodnem položaju se nahaja Avstrija, ta dojenček Društva narodov, — Ob očetovski pomoči Društva narodov je dobila Avstrija zadnje mednarodno posojilo 520 milijonov zlatih kron in videli ste, da ja bilo to posojilo v vseh državah ravno desetkrat prepisano. Primerjajte svoje težave s posojili. Še par let in Avstrijci se bodo vsem vkup smejali v pest.
Dunaj ima novega župana — Karla Seitza, za Luegrom je to drugi Karel, ki je ljudstvu precej simpatičen. V svoji mladosti je bil delavski pomočnik, že precej star je šel na učiteljišče in postal učitelj, ali učiteljeval je prav malo časa. Bil je organizator soc. demokratov in že leta 1901 je prišel v državni zbor. Tam se je odlikoval po treznosti in narodni strpljivosti. Naši poslanci so radi občevali ž njim. Leta 1917 je bil prvi,
I ki se je upal v parlamentu zarohneti:
1 Kaj pa je ta Kriegüberwachungsamt, ali velja tudi za Ogrsko in odkod mu je opravičen obstanek? Takih razprav se je vlada bala, zato je do otvoritve parlamenta po večini razpustila vse internate.	A. G.
Slovenci.
Zadnji »Ljudski tednik« piše: »Slovenska ljudska stranka Je predvsem slovenska stranka«, je rekel dr. Korošec na shodu zaupnikov SLS. Tako govori dr. Korošec.danes, ker o njegovi ljudski stranki po drugih jugosloveliskih pokrajinah nočejo ničesar slišati. Medtem pa, ko naglaša dr, Korošec slovenski separatizem, se imenuje njegov poslanski klub Jugoslovenski kiub, organizacije SLS se imenujejo Jugosloven-ska kmetska zveza, Jjigosloveiiska strokovna zveza, Jugoslovcnska obrtna zveza, iz Katoliške tiskarne pa so tudi naredili takoj Po preobratu Jugoslavensko tiskarno. Pa tudi SLS se je svoj čas že preosnovala v Jugoslavensko ljudsko stranko. Vsa ta »ju-goslovenska« imena organizacij SLS so še ostanki iz tistih blagoslovljenih časov, ko je dr. Korošec riba1-?! v kalnem po Hrvat-sketn, v Beogradu, Dalmaciji in Bosni, ko je bil sam večji centralist kot pa vsi drugi radi političnih kupčij. Takrat, ko je bil dr. Korošec minister, je moralo biti vse iugo-slovensko,. odkar pa mu zapirajo vrata pred nosom, pa je dr. Korošec samo še Slovenec. Tudi to je politika, četudi je nekoliko čudna!
Le vkup, uFogn gmajna!
Beograd, 16. novembra. (Z) Na i vest, da se v najkrajšem času izvede na Hrvatskem in v Sloveniji razdelitev dežele na oblasti, je nastala v klerikalnih vrstah velika nezadovoljnost. Zato se sestane v nedeljo v Ljubljani glavni odbor slovenske ljudske stranke, da poda svojim poslancem direktive za nadaljnje postopanje v narodni skupščini v tej zadevi. O razdelitvi na oblasti bo poročal na seji glavnega odbora poslanec Žebot, ki je že odpotoval v Ljubljano. Končna odločitev se sprejme šele tedaj, ko se povrne načelnik Jugoslovenskega kluba dr. Korošec iz Poljske.
v »Seviljskem brivcu«, v kateri ulogi je dosegla do sedaj brezdvomno najv.ečji uspeh. Predstava se vrši izven abonmaja.. V operi »Mignon« poje danes ulogo Lotharija gosp. Zupan, ostale uloge so pa v istih rokah, kakor pri prvi predstavi te opere. V nedeljo poje ulogo brivca g. Popov, ostale uloge znana izvrstna zasedba.
— Muzika Dravske Divizijske oblasti izvaja na svojem koncertu v pondeljek, dne 19. t. m. kot tretjo programno točko Dobro-ničevo suito iz muzike za Dubravko. Do-bronič, priznan hrvatski komponist, prejel je öd uprave zagrebškega gledališča svoje-časno povabilo, da napiše k stari Gunduli-čevi drami »Dubravka« glasbo. Dobronič se je temu povabilu radevoije odzval in napisal glasbeno delo, sloneče na raznih starih motivih v splošno elegičnem tonu, ki popolnoma odgovarja karakterizaciji drame. Delo ima popolnoma slovanski in^ v prvi vrsti jugoslovenski muzikalni značaj. Vse glasbene točke se igrajo tudi lahko kakor koncertna Suita irl sicer v obliki, kakor se izvaja na pondeljkovem koncertu. Muzikalna drama »Dubravka« je stalno na repertoarju zagrebškega gledališča, suita pa se prav pogostokrat izvaja na koncertih zgrebške Filharmonije. Vstopnice v Matični knjigarni.
— Prvo muzikalno predavanje za šolsko mladino v letošnji sezoni se vrši jutri, v nedeljo, dne 18. nov. ob 11. uri dop. v Filharmonični dvorani. Pri koncertu sodelujejo: ga. Pavla Lovšetova (sopran), gosp Julij Betetto (bas), g. Karel Jeraj (klavir) in predavatelj dr. Pavel Kozina. Spored obsega sledeče točke: 1. Uvod k sporedu: dr. PaVel Kozina. 2. Mendlssohn: a) Prva vijolica, b) Pesem čarovnic; c) Schumann: Mesečna noč, Schubert: V zelenju, poje ga. Pavla Lovšetova. 3. a) Josip Michl: Pevcu; b) Josip Pavčič: Dedek Samonog, poje g. Julij Betetto. 4. a) Rubinstein: Solza; b) Grieg: Kozlički plešejo; c) J. Strauss: Pomladni glasi (koloraturna slika). P°le S3* Pavla Lovšetova. 5. a) Anton Lajovic: Mesec v izbi; b) Fran Gerbič: Pojdem na prejo, poje g. Julij Betetto. 6. a) Nedved: Na tujih tleh; b) Zajc: Vir; c) O. Dev: Mak; č) Škerjanc: Pomladne noči, poje ga. Pavla Lovšetova. Starišev gojencev rijub-ijansklh srednješolskih zavodov prosimo, da opozore mladino na to koncertno prireditev. Drugo predavanje se vrši 4. dec. 1.1.
Češkoslovaška Javnost ebssia oprostitev atentatorja Nikofova.
Oprostilna razsodba v procesu proti morilcu Nikoiovu je razburila vso češkoslovaško javnost. Vsi listi ostro obsojajo in protestirajo proti izidu procesa.
»Tribuna« piše, da je porota le majhen del naroda, ostali del naroda pa protestira, kakor protestira tudi časopisje, ki zastopa javno mnenje.
»V e n k o v« imenuje razsodbo moralni izrodek, ki je povzročil vihar ogorčenja in ki je Škodoval dobremu glasu Češkoslovaške države.
»ČeSkoslovenska Republika« (službeni organ) meni, da bi bilo treba najti način za obnovitev procesa. Razsodba ne more biti svarilo onim, ki bi hoteli slediti Nikoiovu. Razsodba se ne vjerna s pravico do svobodnega azila političnih beguncev.
»Nar. Listi« ugotavljajo, da je porota razsodila proti vsakemu pričakovanju. Težko je govoriti o nedolžnosti tam, kjer se vidijo sledovi hüdodelstva.
»Ceske Slovo« izvaia, da Je porota povzročila nevarnost pravne nesigurnosti in samovolje. Umorjen je bil mož, ki se je pošteno trudil za zboljšanje balkanskih razmer.
»Pravo L i d u« (soc.) pravi, da zločin ostane Vedno zločin, četudi je izvršen iz političnih razlogov.
»Prager Presse« piše: če bi se pri nas ponavljale oprostilne razsodbe hudodelcev, bo treba misliti na odpravo kompetence porotnih sodišč v takih slučajih.
V »L i d. N o v i n a h« piše univ. prof. Kalap, da bo ta razsodba v inozemstvu povzročila utis, da se politični uboji v češkoslovaški ne smatrajo Za uboje ter izraža dvom, če je porota za take slučaje primeren forum. Obžalovanja vredno razsodbo je povzročilo dejstvo, da je bilo med porotniki 7 žensk in samo 5 moških.
Proces Conradi.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Predvčerajšnjem je bil objavljen prvi del obtožilnega govora, ki ga je imel generalni državni pravdnik C a p t. Včeraj je med drugim ugotovil, da osebni razlogi obeh morilcev ne utemel]ujejo atentata. Kaj bi bilo z državo, ki bi dopuščala atentate? Nastala bi anarhija in krvoprelitje. Lausannski atentat ni nič koristil. S tem se režim v Rusiji ni izpremenil. Atentati imajo sami na sebi nekaj okuževalnega, — Atentatorjev se torej ne sme oprostiti, ker bi se na ta način nevarnost povečala. Kazen mora biti taka, da bo druge uplašila. Conradijeva pogumnost je tretje vrste.^— Ubil je Vorovskega na strahopeten način. Generalni	državni pravdnik je energično
protestiral proti dejstvu, da se skuša Con-radija z neke strani proglasiti kot narodnega mučenik?. Švice. Vorovski ni tiraniziral Švice, pa tudi po svojem bistvu ni bil tiran. Pač pa je Polunin skrbel za to, da je ostal kolikor mogoče neopažen v deželi. Švica — je izjavil g. Cap t — ne bo dovolila, da bi ljudje, ki se mešajo v internacijonalno politiko, uprizarjali na švicarskih tleh atentate. Švicarska ustava in zakonodaja ne predvidevate smrtne kazni, zato Švica ne more trpeti, da bi si lastil to pravico kak posameznik Če bi porotniki zanikali stavljena vprašanja, bi to imelo nepregledne posledice. Izreči se mora primerna, toda pravična kazen. Oprostitev bi imela eno posledico: ves svet bi smatral Švico za obljubljeno deželo morilcev. Vsekakor pa je
ill. Lausanne, 15. nov.
treba upoštevati olajševalne okolnosti za Conradija.
Nato je raziskoval generalni drž. pravd-nik Capt vprašanje, da-li je ravnal Conradi pod pritiskom neodoljive sile. To se mora brezpogojno zanikati. Dopustna je eventualno vijolentna provokacija. Nadaljna vprašanja se glase na telesno poškodbo Divil-kovskega in Ahrensa ter da-li jih je zakrivil Conradi. Ta vprašanja Je g. Capt potrdil.^ O Poluninu se more reči, da je njegova krivda večja od one Conradija. Njegova sokrivda je jasna. Nato je povzel besedo. Ppluni-nov zagovornik A u b e r t. Opomnil je na strašna poročila iz sovjetske Rusije. Izrp* pani so bili do nagega od onih, ki so se.izigravali kot zastopniki kmetov. One krivce je treba kaznovati — je zaklical Aubert — Ljenina, Trockega in njegove sodruge, potem ne bo našel Conradi in ne Polunin nobenega posnemovalca več. — V nadaljnem smatra Aubert boljševizem kot največje zlo. L. 1918. se je govorilo, da je potrebna proti Rusiji skupna akcija. Ta akcija je. izostala, sicer se ne bi nahajala Conradi in Polunin pred lausannskim sodiščem,, ker bi se v tem slučaju poiskali ruski krivci na licu mesta. Ako trpimo danes vsled komunističnih teorij, je temu kriva .naša prevelika toleranca napram boljševizmu. Ravno tako odgovorni so tudi zastopniki sovjetske vlade. Potek razprave je vzbudil v tukajšnjih krogih velikansko zanimanje.
©paz&'i k	Conradi.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Ali se oo mesto večalfmanj mirovnih kongresov res spremenilo v torišče političnih senzacijskih kongresov? Resnica je, da se Lausanne prav nič ne postavlja v tem oziru. Tu se je odigral del svetovne usode. Prisostvujemo še nekaterim scenam, katerih pomen ne more biti mnogim opazovalcem nejasen. Gre za dušo velikega in nesrečnega naroda, ki stopa v duhu pred nevtralnega sodnika in ki prosi za pravično sodbo onih, ki se imenujejo njegovi voditelji.
V	Švici prosperira silna demokracija. Ne v besedah, temveč v dejanjih. Nič zunanje pompoznosti ne vidimo.. Ne Mussolini, pač pa švicarski državljan je pravi pode-dovalec starorimske nravne strogosti.
V	ozkem prostoru je natlačenih nekaj sto novinarjev iz vseh dežel. Videl sem celo Japonce in Indijce. Karijera morilcev se je prav slabo odnesla. Dasiravno se trudi Conradi z vsemi silami, koncentrirati na svojo Osebnost s svojim cinizmom'vso pozornost, se mu to ni prav posrečilo. Tudi če bi ga ubili, ne bi bil deležen one slave, s katero se ponaša danes Landru, katerega grob smatrajo danes v Parizu kot nekako svetišče.
Njegov sodrug Palunin spominja zelo na Nemca Ehrhardta, znanega voditelja nemških fašistov. Največja senzacija je bila.
iti. L a u s s a n e, 15. novembra.
ko se ]e pojavi! francoski komunist Rappa-port, katerega hčerko so nedavno ubili o priliki nekega atentata. Njegovo delo o zgodovinski filozofiji marksizma je bilo vsekakor manj interesantno kakor on sam. Ko je izrazil caristični general Dobrovolski svojo pripravljenost, vstopiti v bojjševiško armado, je dejal poleg mene sedeči angleški kolega: »Zopet mačka, ki ne more opustiti lova na miši. O vsakem Rusu, ki pričuje tu pred sodiščem proti svoji domovini, se more reči: Užaljena ljubezen je njegova edina jeza.«
Človek dobiva vtis, da si tu ne stojita nasproti zasebni obtoževalec in temu primerna obramba, temveč, bela in rdeča Rusija. Advokati se postavljajo kot nekaki zagovorniki dveh svetovnih nazorov. Sodni kolegij pa je nekak forum, ki ima odločati o dobrem in slabem na vsem svetu.
Obe stranki sta se zabarikadirali v zelo dobre postojanke. Sovjetska Rusija napada, bela Rusija postala nervozna, se navidezno že umika. Nato pride ataka s strani rdečih, tako nepričakovano... Porotniki se spogledajo in si nekaj notiralo. Ali bodo imeli ti inteligentni Švicarji dovolj razsodnosti, da bodo razsodb tako, kakor od njih to pričakuje ves svet? Nepristransko, brez predsodkov? To obsodbo pričakuje Ves svet a veliko napetostjo.
Notranjepolitična situacija.
Zanimivo sliko o naši notranjepolitični situaciji priobčuje »Zagreber Tagblatt«:
O položaju v jesenskem parlamentarnem zasedanju navaja »Zagreber Tagblatt« mnenje nekaterih skupin v Beogradu, ki mislijo, da se sedanji parlamentarni položaj ne bo mogel vzdržati. Te skupine menijo, da sedanji položaj ne ugaja niti sami radikalni stranki, ker je prelabilen. Splošno pa se priznava, da se je položaj radikalne stranke močno okrepil, zlasti še radi sporov v demokratski stranki. Slednja se ne bo nikdar več povzpela do odločujočega položaja.
Na drugi strani, pravi »Zagreber Tagblatt«, pa je gotovo, da so. odnošaji radikalne stranke do avtonomističnih opozicijonal-nih strank mnogo elastičnejši. Dejstvo je, da opozicijonalne stranke raje . sodelujejo z radikali, kakor pa z demokrati. Pristaši demokratske stranke pripisujejo ^krivdo tega neugodnega strankinega položaja strankinemu vodstvu, ki se ni moglo orijentirati v nobeno smer; poleg tega ni niti v stranki sami, niti v njenem vodstvu enotnosti in soglasja. Notranji spori so že tako močni, da demokrati sami smatrajo,, da ni več enotne stranke, temveč tri ali štiri skupine.
Radikalna stranka je pridno na delu. Stranka skuša storiti vse, da se izboljša državna uprava in da se zadovolji z reorganizacijo državne uprave tudi hrvatski del naroda.
Dasiravno trdi. opozicijonal.ni blok, da obstoja, ga v resnici vendarle ni. Nemogoča ie zveza muslimanov z zemljoradniki in slovenskih klerikalcev z demokrati. Vse te stranke tudi ne morejo sodelovati z Radi-čevci, ker se ne morejo strinjati z nerealno »politiko« voditeljev hrvatskih kmetskih mas.
Se najugodnejše izglede ima radikalna stranka. Nesložnost med opozicijonalnimi strankami, abstinenca radlčevcev, ki gradi-
jo v inozemstvu zlate gradove, mesto da bi sodelovali v parlamentu, kjer bi imeli v rokah ključ situacije in cele države, vse to zadaja stališču parlamenta težak udarec. Če se stranke ne bodo složile in če se položaj ne bo izpremenil, je možno samo dvoje: nove volitve, ki naj ustvarijo močno homogeno parlamentarno večino, ali pa iz-venparlamentarni režim. Posebno težka odgovornost bi tu padla na hrvatske poslance radi njihove abstinenčne politike, če bi šli hrvatski poslanci v parlament, bi dosegli že s svojim prihodom polovico svojih zahtev. Vsi oni, ki delajo opozicijo proti državi, morajo računati z resno činjenico, da je država tu, da temelji na prosti volji velike večine državljanov in da se bosta mo-gla avtonomizem in federalizem okrepiti šeie tedaj, kadar bosta prenehala biti prot? državi,
Gz boljševiške RusGfe,
Francija in III. Internacijonala,
Komintern Je sklical shod kmetijske komunistične stranke, katerega so se udeležili celo delegati iz Indo-Kitajske. Na tem zborovanju so zelo ostro napadali Francijo. Komintern se trudi v glavnem, da zre« volucijonira francosko kmetovalstvo
Sovjetska strahovlada.
V raznh južnih mestih so postrelile mestne črezvičajke mnogo oseb, ki so bile zaprte po sovjetskih ječah. Streljalo se je na povelje iz Moskve m samo v Harkovu so usmrtUi 80 jetnikov. Kakor se da posneti iz uradnih poročil, ki jih je podala črezvi-čajka centralnemu izvrševalnemu odboru sovjetske Ru31ie> i® bilo v devetih mesecih L 1- «a raških tleh obglavljenih, ustreljenih ali obešenih 1871 oseb,
Dnevne novosti.
&pozarhmK> na odprto pismo pri-laMju pod naslovom »Zakaj in kako sem postal radikal?« ki prične izhajati jutri v »Radikalskem Glasniku«. Pismo je napisal eden najodličnejših slovenskih kulturnih delavcev.
— Naši parlamentarci na Poljskem. Iz Vilne nam poročajo: Parlamentarci kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so bili svečano sprejeti s sviranjem godb in petjem himne. Pozdravil jih je vojvoda, vojaški guverner vilnski. Gostje so si na to ogledali znamenitosti mesta. Na vseučilišču so jih pozdravili rektor in profesorji v svečanem ornatu. V društvu učenjakov je bilo predavanje, na to pa svečan banket.
— Promet s Sušakom. Po sporazumu med ministrom zunanjih zadev dr. Ninči-čem in ministrom za promet dr. Jankovičem se otvori osebni promet na železniški progi Bakar — Sušak — Brajdiča, in sicer 20. t. m. Tovorni promet se otvori naknad-
no. —
— Z beograjske univerze. Na filozofski fakulteti beograjske univerze se je letos vpisalo 1324 slušateljev pri tem, ko jih je bilo lansko leto vpisanih 2150 slušateljev. Predavanja so zelo dobro obiskovana, gotovo tudi zato, ker je dekanat filozofske fakultete odredil strogo kontrolo. Koncem vsakega semestra dajejo namreč posamezni profesorji rektoratu tudi oceno posameznega slušatelja v obiskovanju^ predavanj. Med na hovo vpisanimi slušatelji letošnjega leta je 397 Srbov, 38 Rusov, 2 Romuna in 1 Italijan. Vsled velikega števila slušateljev ima filozofska fakulteta temu odgovarjajoče število profesorjev, namreč 55. Pravna fakulteta ima 44 profesorjev, tehniška 43, medicinska 26, bogoslovna 13 in poljedelska 20. Med 55 profesorji na filozofski fakulteti je 44 Srbov, 7 Rusov, 1 Francoz, 1 Anglež in 1 Ceh.
— Predavane o podedovaiiju, medicini In politiki (o politiki samo teoretično) v društvu »Soča« v Ljubljani. V soboto dne 17. t. m. predava v salonu »pri Levu« gospod prof. df. Alojz Zalokar o gornjem zelo važnem predmetu. Odbor opozarja ne samo svoje člane in prijatelje, pač pa tudi drugo cenjeno občinstvo, naj ne zamude ugodne prilike slišati to velevažno in poučno predavanje. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstop vsem prost.
— Ljudska visoka šola v Ljubljani priredi v nedeljo dne 18. t. m. ob 10. uri dopoldne v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o temi: Biološki temelji rodbine. Predava g. dr. A. Brecelj.
— Dr. Alojzij Kraigher znani naš pisatelj, ki je študiral medicino v Monakovem, se le naselil v Gorici in bo te dni otvoril zobotehniški atelje na Travniku.
— Osebna vest. Minister za šume in jfude je sprejel ostavko, ki jo je podal na državno službo g. inžener Matija Lipu-zlČ, profesor na rudarski šoli v Celju.
— Osebne vesti s pošte. Premeščeni so: poštarja V. razreda Ivan Rus iz Beograda v Ljubljano, Joško Monda iz Ljub-Jlane v Maribor, Franc Kranjc od pošte Maribor 1 k pošti Maribor 2, Kristina Kos iz Sevnice v Radovljico, poštarji VI. razr. Angela Eiselt iz Sombora v Ljubljano, Angela Fazzini iz Ljubljane v Slovenjgradec, Anica Kupec Iz Maribora v Rečico na Paki, Davorin Štefanič od pošte Maribor 1 k pošti Maribor 2, Ciril Rokošar iz Ljubljane v Maribor, Marija Pasti iz Murske Sobote v Dobrovnik, Adolf Kosi iz Ptuja v Sarajevo ih Ivan Sochl iz Sente v Ljubljano, privr. Poštar I. razr. Alojzij Žinkovič iz Maribora v Sarajevo. Odpovedala sta se poštni službi poštarja VI. razr. Franjo Turk in Silva Dekleva v Ljubljani. Trajno le upokojen podčinovnik iv. razr. Matija Bon čar v Ljubljani in poslužnik I. razr. J. Vorbach v Celju.
—- Srbski slikar Stevan Aleksič umrl. V Modošu je umrl srbski slikar Stevan Aleksič, rojen 1876. leta v Aradu. Negovi predniki so bili znani slikarji. Študiral je v Monakovem, kamor ga je leta 1895 poslala »Srpska Matica«, na slikarski akademiji pod Gysisom. Na razstavi v Monakovem je bil dvakrat odlikovan. Po končanih študijah se je leta 1900 vrnil v Arad, kjer je največ slikal cerkve. Njegovo delo so slike v cerkvah v Aradu, Novem Sadu in Pančevu. Poleg omenjenih slik je napravil tudi mnogo portretov. V svoji umetnosti je ostal zvest mohakovski šoli do konca svojega delovanja.
— Odpustitev železničarjev. Prometno ministrstvo je izdalo pred nekaj časom naj-. strožje naredbe, da se morajo odpustiti iz državne službe vsi oni železničarji, ki se niso v petih letih priučili nobenega izmed treh v naši državi priznanih jezikov. Odpuščanje takšnih železničarjev je te dni pričelo in se sprejemajo na njihovo mesto naši zavedni uslužbenci.
— Potnikom na Madžarsko. Madžarsko finančno ministrstvo je izdalo naredbo, da se ne more nesti iz Madžarske več denarja kakor v vrednosti 500 tisoč madžarskih kron in sicer sme biti med tem največ 200 tisoč madžarskih kron, a ostalih 300 tisoč madžarskih kron v tujih valutah.
— Za naseljence na Kosovu. Savez agrarnih društev v Skoplju je podvzel potrebne korake za pomoč kosovskim naseljencem, katerih je okrog 12 tisoč. Ministrstvo agrarne reforme je pa poslalo tja posebno komisijo, ki bo odmerila nove komplekse za nove naseljence. Z ozirom na to, da so se razmere izseljencev že znatno izboljšale, je oglašenih že več sto družin, ki se nameravajo naseliti na Kosovu.
— Podpora oceanografskemu inštitutu. Finanč. ministrstvo Je odobrilo, da se vstavi v proračun za leto 1923/24 tudi vsota 200 tisoč dinarjev kot podpora oceanografskemu institutu v Dalmaciji.
— Kdaj se mora plačati poštnina službene pakete. Poštnina se mora pia za take službene pakete, v katerih listine in računu torej take reči, se Pošiljajo vobče s pisemsko po sfi?? v takih slučajih, če se taki paketi io « sY'°)esa obsega ali svoje teže poš vred„Paltetno pošto, pa je na njih napis sp^st- Ce so pa v takih paketih reči šti ali le M svojem bistvu k paketni sme hit,- , 50 v njih monopolski predn vrednost 1 na službenih paketih označ ’ Pa so vendar prosti poštnine.
frn^nr«0Vi5. telefonska zveza Bosn Ci'nt°8? 0' Mlnistrstvo pošte in telegraf;
2bki0bo0tvrebne krec“te za telef'onsko Jeza,a Bosno in Hercegovm Crnogoro. Ta telefonska zveza bo šla Petrinja preko Nikšiča in Trebinja v S; jevo* £ delom se ie	in bo zv
kmalu ustavljena.1
—* Javno vprašanje na poHefjsfco ravna* teljstvo v Ljubljani. »Orjuna« je v svoji posebni izdaji od 6. t. m. denuncirala g. Gr-biča kot napadalca na neke orjunaše. Na podlagi te denuncijacije je policijsko ravnateljstvo aretiralo g. Grbiča in 'ga predalo sodišču. Kako se je cela zadeva izvršila, smo že zadostno razjasnili v. »Jutr. Nov.« O tem dogodku so pisali skoraj vsi časopisi. Nekateri listi so priobčili o tem celo uvodnike, v katerih So ostro najpađali nečuveno postopanje in surovo obnašanje ljubljanske Orjune, ki je postala slavna baš radi škandalov, ki jih izzivajo njeni člani v pijanem stanju po vseh ljubljanskih lokalih. Da ^še boli ožigosamo moralo teh junakov, hočemo dokazati, da orjunaši ne držijo niti častne besede. Na dan po tem žalostnem dogodku je prišel k nam isti orjunaš, ki je izzval cel dogodek s svojimi nespametnimi vzkliki »Dol s Srbijo, Dol s Srbi!« — isti orjunaš je prišel skupno z g. Grbičem ter je pred nami obžaloval incident in vzklike, ki jih je v veselem razpoloženiu izustil itd. Ta gospod nas je prosil, naj bi ne prišlo njegovo ime v javnost, ker bi to moglo imeti zanj dalekosešne posledice. Uvažujoč njegovo izjavo smo ves dogodek lojalno zamolčali in tudi njegovega imena nismo priobčili. Medtem pa je »Orjuna« podlo zlorabila našo molčečnost in iznesla cel dogodek tako, kakor je najbolje znala. Toda ne samo to. Ona je javno denuncirala g. Grbiča, ki je bil takoj aretiran in zaprt ter je še danes pod policijskim nadzorstvom. Pri celi zadevi se najbolj čudimo postopanju policijskega ravnateljstva. Mesto da prime prave izzivače, preganja g. Grbiča, ki se je moral pred navalom dvajsetorice oboroženih in^ pijanih ljudi braniti sam, kakor mu je pač bilo mogoče. G. Grbiču je policija odvzela samokres in orožni list, čeprav ni Imela zato nobenega upravičenega razloga. G. Grbič ni uporabil orožja proti ttobenemu, nasprotno pa so orjunaš g. Hugo Pavletič in še nekateri drugi orjunaši rabili proti g. Grbiču samokrese, ža katerih nošenje niso imeli nobenega dovoljenja ter So mu grozili. Policija je g. Pavletiču res zaplenila samokres Frommer-sistema, toda ga je pustila potem na svobodi, medtem ko je g. Grbiča izročila sodišču in ga postavila pod policijsko nadzorstvo! Tega postopanja ne razumemo. Zahtevamo, da se kaznuje^ oni, ki nosi orožje brez dovoljenja in vprašamo policijsko ravnateljstvo, zakal ne postopa po predpisih zakona? Zakon je proti orju-riaškemu nasilju!
— Slabe poštne zveze v Vojvodini. — Poštni, telegrafski in telefonski promet v Vojvodini se je zadnje čase toliko poslabšal, da le začelo ministrstvo pošte in telegrafa natančno preiskovati vzroke različnim nedostatkom. Direktor Nikodijevič, ki ga je ministrstvo poslalo na inšpekcijsko potovanje, je ugotovil, da ie temu vzrok v prvi vrsti disharmonija med uradništvom slovanske in neslovanske nsrodhošti. Poleg tega je pa tudi ugotovil, da se nahajajo telefonski in brzojavni aparati v zelo slabem stanju. Ministrstvo pošte in telegrafa je že odločilo, da dobi Subotica eno izmed novih telefonskih central, ki pridejo na račun reparacij iz Nemčije.
— Orjuna in Hanao v Dubrovniku razpuščena. Z ozirom na izgrede med Orjuno in Hanao, ki so se vršili zadnje dni v Dubrovniku in zahtevali med nekaj ranjenci tudi eno smrtno žrtev, so dubrovniške oblasti obe organizaciji razpustile in uvedle obširno preiskavo. Več oseb, ki so osumljene, da so rabile orožje pri zadnjih izgredih, so zaprli.
— Svetovni potnik coute Roko Dijano-vlč, ki je petdeset let potoval peš po svetu, priredi danes in jutri ob 8. uri zvečer v hotelu »Lloyd« na Sv. Petra cesti predavanje. Z ozirom na zanimivost predavanje vsakomur priporočamo. Vstopnina prosta, sprejemajo se le prostovoljni prispevki.
— Nevarnega ptiča je zopet prijela ljubljanska policija, to je Rajmund Janežič, brezposelni trgovski pomočnik, katerega sta zasledovali zagreška in mariborska policija zaradi raznih predrznih goljufij. Poskusil je ukrasti pri Mesefu na Vidovdanski cesti kolo, kjer pa je imel smolo, da so ga zalotili. Janežič je tudi oni agent, ki je svoječasno, kot smo že poročali, izvabljal od raznih strank predujme za naročene povečane slike, denar porabil, fotografije pa proč metal. Morda se bo 'odkrilo o njem še kaj več.
— Nevarna nočevalca. V Westrovi šupi pod Golovcem sta se nastanila predsi-nočnjem V. Svetek in njegov spremljevalec Julij Pavlovčič. Ker ju je zeblo, sta zanetila v šupi ogenj, da bi se Ogrela. Pri tem pa sta bila aretirana in se grejeta sedaj v policijskih Zaporih. Svetek je tudi osumljen, da je vlomil v Vrbovcu pri Št. Jerneju v kočo Terezije Žnidaršičeve in ji pokradel za 1000 Din razne obleke. Svetek prizna, da je hodil po tistih krajih, zanika pa vlom in tatvino.
— Razne tatvine v Ljubljani. V Sp. Šiški so bile ukradene z odprtega podstrešja tri rjuhe in 4 srajce v skupni vrednosti 1250 Din. — Dijakinji I. trg. tečaja Danici Senica je bila ukradena iz odprte omare na hodniku v Dekliškem liceju temnorujava boa iz lisičje kože s sivo, svileno podlogo, vredna 1250 Din. — Petru ŽUdelju je bilo ukradeno iz barake na Dovozni cesti pet puranov, ena kokoš in petelin v skupni vrednosti 1000 Din. Tatovi so pobegnili preko ljubljanskega polja. — Trgovcu Emeri-ku Mayerju na Aleksandrovi cesti je bila ukradena na stopnicah rujava preproga iz riževih korenin, 3 m dolga, vredna 380 dinarjev. — Mesarju Antonu Bizilj je bil ukraden na poti od dolenjskega kolodvora po Hradeckega vasi 400 Din vreden ko-štrun. — V čakalnici dol. kolodvora je bila ukradena Zidarju Jožefu Slaku iz Podgorice črna usnjata listnica z vsebino 2180 dinarjev.
— Izgnana je za vedno iz naše države zaradi vlačugarstva in kot nadležna tujka Cecilija Božičeva, vdova, perica, doma iz Buzeta, pristojna v Solkan.
— Tri gonilne jermene po 10, 7 in 4.5 metrov dolge in 10 cm široke, vredne 2500 Din, je ukradel nekdo mlinarici Katarini Ambrožičevi v Mekinjah. — Franču Tršarju na Vrhniki pa je bil ukraden 8 m dolg in 8 cm širok gonilni jermen, vreden 820 Din.
— Ukradeno kolo. Izpred pisarne tovornega skladišča na kolodvoru v Ptuju je bilo ukradeno kolo neznane znamke številka 126.618, vredno 1500 Din.
— Iz pisarne okr. glavarstva v Litiji je bil ukraden kanclistu Francu Pleničarju gledališki daljnogled z aluminijevo kovino, vreden 500 Din in pa službena bluza, vredna 300 Din.
— V Rogaški Slatini je vlomil neki domačin pri Alojziju Hvalecu v blagajno in mu odnesel 18.500 Din.
V Moravčah Je bB ukraden fz odprte veže gostilničarja Franca Vesela ljubljanskemu trgovcu Ivanu Lupšetu, Krčanska ulica št. 10, zavoj manufakturnega blaga V vrednosti 500Ö Din.
— V Župetlncih ie bilo vlomljeno pH viničark! Tereziji Kocuvan in ukradeno okrog 30 kg zaseke in mesa in nekaj obleke in perila. Tat je odnesel plen v jerha«u. Vrednost ukradenih predmetov znaša do 3000 Din.
— V Krajšovčaku pri Godemarcih je bilo ukradeno pos. Francetu Munda več obleke, čevljev in perila, 2 srebrni in nikla-sta ura z verižico, pšenica, moka, zaseka, jaica in pa 320 Din gotovine, tako da znaša Vsa škoda preko 3000 Din.
— V Šmarju pri Sevnici je bilo vlomljeno pri mesarju Leopoldu Zupančiču in pokradeno 10 kosov podplatov in pa tri črno izdelane telečje kože v skupni vrednosti 2000 Din.
— V Zaborštu ie bilo vlomljeno pri užitkarici Frančiški Kuharjevi in pokradeno več perila in obleke vredno do 600 Din.
— V Planinci pri Šmarju pri Jelšah so bili ukradeni posest, sinu Jakobu Pilko čevlji in srebrna ura z verižico v vrednosti 600 Din.
— Pobegnil je od svojega reditelja Franca Hebarja v Pavlovcih pri Ormožu 201etni Rudolf Hrga iz Linča in mu odnesel črn kovčeg obleko, čevlje, klobuk in perilo in okrog 600 Din gotovine.
— V Linču je ukradel na železniškem ravnateljstvu neki visokošolec 216 mil. a. kron in pobegnil. Za njegovo izsleditev je razpisana nagrada 5 mil. a. K in pa 10 odst. od pri njem najdenih vrednosti.
— Razne poškodbe. Pri tvrdki Peči-valnik, Završnik in Sax je padel elektro-monter Franjo Cerar z lestve in si zlomil levo roko. Odpeljali so ga v mariborsko bolnišnico. — Kovaškemu vajencu Štefanu Horvatu je padel v levo oko kos železa in so ga oddali v bolnišnico v Mursko Soboto. — Pri stavbni tvrdki inž. Jenko v Celju je padel z odra delavec Ivan Čuden in si zlomil levo roko. — Pri neki stavbi tvrdke inž. Kasal v Zagorju je padel s stavbe Jakob Kranjc. Poškodoval se je na obrazu in si zlomil desno koželjnico. Prepeljali so ga v bolnišnico v Celje. Pri nakladanju lesa se je ponesrečil delavec Anton Istenič na Vrhniki. Dobil je težke zmečkanine na levi roki in mu je /lomljeno levo rebro. — Na Žagi v Soteski se je obrezal na krožni žagi Josip Javornik po desni roki in so ga morali oddati v bolnišnico v Kandiji. Pri slavbni družbi d. d. v Ljubljani je pr-.del Anton Grzač tako nerodno med hlcd.fi da si je zmečkal levo roko. — V tovarni »Titan« v Kamniku sta se poškodovala Jakob Sp:uh in Marija Zarnik. Oba imata težke poškodbe na levi roki.
— Novomeške novosti. Koncem okteSara je umrl v Ameriki naš rojak Jože Ambrožič, nazvan po tamošnjih Slovencih »ameriški Jurčič*. Rojen v Žabji vasi pri Novem mestu 10. marca 1884, je odšel z 1? leti v Anici iko, ker mu je bila pot življenja posuta z obilnim trnjem. Okrepil si je pa rano svoj značaj in razvil svojo originalno osebnost. Po mnogih izkušnjah se je vrnil domov. odšel pa kmalu zopet nazaj v Ameriko, kjer se je začel udejstvovati na raznih po'jiH. Postal je tudi pisatelj. In tu jc pokazal tako poznavanje narodove duše, da s; je a vsem pravom pridobil ime ».vnizriški Juičič« Med najboljša od njegovih številnih del spada brez dvoma »Mati«, »Biseri in školjke«, »Kadar kipi mladost« in »Čumnata«. Našo publiko bi morali vsled svoje izvirnosti predvsem radi slabega po/navrnja ameriške slovenske literature zanimati. Umrl je visoko spoštovan od Slovencev in Američanov kot mirovni sodnik in notar v Canousburg, Pa. V stari domovini zapušča 841etno mater Marijo, sestro Frančiško, nečakinjo Ludvino omož. Kozina in nečaka Antona Lampe. A. J. Terbovec posveča njegovemu spominu v »Glasu Naroda« od. dne L nov. t. 1. dolg in toplo občuten članek. Ohranimo ga zato tudi mi, njegovi rojalci iz stare domovine v prijetnem spominu.
— Celjske novosti. Za četrto po-jtotno zasedanje, katero se začne v pondeljek, dne 3. decembra pri celjskem okrožnem sodišču, so izžrebani nasledni porotniki: I. Glavni porotniki: Droško Jernej, jros. in čevljar, Laško; Golihleb Fram, pos., Zgornja Hudinja; Vidmar Matija, lesni trgovec, Bohorina (Zreče); Klančnik Franc, pos. in trgovec, Šmartno ob Paki; Ošlak Anton, trgovec in posestnik, Ponikva ob j. ž.; Kolenc Anton, pos., Gornjigrad; dr. Krašovec Milko, odvetnik, Celje; Okorn Ant., pos., Prekorje; Žuža Alojz, pos.. Sv. Pan-krac; Marinc Ernest, trgovec, Dolenjavas; Vuga Edvard, pos., Kolobje; Dolinšek Avgust, trafikant, Brnica (Dol); Petre Jožef, pos. in orož. v p., Moledole (Višnjivas); Lešnik Anton, trgovec, Brežice; Jevšenek Anton, posestnik, Sv. Jernej, Andrluh Ivan, posestnik, Šmarje pri Jelšah; Pečnik Alfred, trgovec, Brežice; Delakorda Franc, pos. in gostilničar, Št. Janž pri Velenju-Breznik Martin, pos., Konjsko (Šmartno v R. d., okr. Celje); Žerovnik Alojz, sedlarski mojster, Celje; Lesjak Jurij, pos., Slivnica; Umek Ant., trgovec, Brežice; Schmidt Rudolf, trgovec. Brežice; Loibner Karol, trgovec, Celje; Čater Franc, lesni trg. in gost., Šrnarjeta; Kos Martin, pos., Silovec; Pirnat Konrad, krojač, Laško ;Pavlovič Ivan, pos., Aimcško; Brezovnik Miha, pos., Vrht; Potočnik Ant., Pds., Slatina (Šmartno v R. d., okr. Celje); Brarvii Josip, pos., Buko-šek: Fleck Peter, pos. m trg., Lnčt: Krajnc Jožef, pos ta župan, Sv. Ilj (p Velenje), Bovha Anton, velepos., Verače; Lubej Karol, gostil, in trg., Zreče, okr. Konjice); Vo-lavc Matija, pos., Dol. — ii_ Nadomestni porotniki: Rebek Ivan, hišni pos. in ključ., Celje; dr. Zangger Fnc, odvetnik, Celje; Salmič Rafko, urar in trg., Celje; Hajnšek Anton, pos., Šrnarjeta; Drofenik Alojz, trg., Celje; Fazarinc Anton, trg. in gost., Trnovlje; Perc Martin, pos., Zavodna; Mirnik Jakob, pos., Medlog; Wolf Franc, pos., Sv. Peter v Sav. dol. — Ar e ti r a n je bil od celjske policije neki delavec Zupanc, kateri je zadnji čas pridno kradel po Celju in okolici. Zaprli so ga v zapore okrožnega sodišča. _ Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek, dhe 19. t. m. ob pol 8. uri zvečer predava primarij g. Ivan Rajšp »O spolnih boleznih«. Vstop k temu Predavanju je dovoljen le osebam nad 18 let starim.
— Mariborske novosti. V četrtek ob 10. url zvečer je '^rphnü v Ogrizkovi tvornici zamaškov na Tržaški cesti požar. Požarna hramba, ki je dospela na lice mesta je dognala, da_ je ogenj nastal v zaboju, ki služi za sušenje zamaškov. Požarna hramba je ogenj kmalu pogasila ter s tem preprečila veliko nesrečo, ki bi bila lahko nastala. — V tukajšnjo javno bolnišnico so pripeljali 571etnega Ivana Buchmeistra, nočnega čuvaja v tvornici za dušik v Rušah, ki se je pri zauživanju gob zastrupil. — Med fanti, ki so v četrtek opolnoči v vinjenem stanju zapuščali Wi«, gostilno na
Koroški cesti, je nastal prepir. Iz katerega se je razvil pretep. Pri tem j c dobil mizarski pomočnik Franc Kranjc dvoje res-' nih poškodb na desnem licu in je moral iskati zdravniške pomoči. — Pred okrajnim sodišče se je moral zagovarjati neki tukajšnji lastnik avtomobila, ker je ponovno z veliko brzino vozil po mestnih ulicah in s tem ogrožal javno varnost. Sodišče mu je prisodilo 250 Din globe.
— Ptujske novosti. Dramatično društvo priredi v pondeljek, dn 19. t. m. v mestnem gledališču veseloigro v treh dejanjih »George Dandin« ali »Prevarjeni soprog«. Gostovanje Nar. gled. iz Maribora. — Na Srbskem trgu smo dobili zopet dve n ov i trgovini in sicer trgovino z usnjem g. Zelenka In trgovino z mešanim blagom g. Potrča.
— V nedeljo dne 18. L m. ob 10. url dopoldne se vrši na stavbišču nove zgradbe »Ljubljanski dvor« ob Pražakovi ulici obte-žilna preizkušnja železobetonske stropne konstrukcije Sistema »Herbst«. Ta konstrukcija se odlikuje s tem, da je napram običnim stropom znatno cenejša, kar utegne pri današnji draginji v stavbeni stroki nuditi v marsikaterih prilikah stavbeniku dobrodošel izhod.
— Razpis. Razpisuje se mesto šefa računskega oddelka (knjigovodja-bilancist) prt mariborskem mestnem elektriškem podjetju. Tozadevno opremljene prošnje z navedbo plače je vložiti najkasneje do 26. novembra t. 1. pri mestnem magistratu mariborskem.
— Star’?! dijakov trgovske akademije v Ljubljani se poživljajo, da se vsi udeleže važnega sestanka, ki se vrši v soboto, dne 17. t. m. ob pol 20. ur! v restavraciji Nar. doma! — Klub trgovskih akadmikov v Ljubljani.
Novost iz Primorske.
— Slovenskim sodnikom na Primorskem pripravlja fašistovska italijanska vlada zadnji pa obenem smrtni udarec. Te dni jim je namreč poslala neke vrste dekrete, v katerih jih opozarja in jim precej jasno namiguje, da bo treba v kratkem zapustiti službo. Svoje postopanje utemeljuje na popolnoma Italijanom lasten, kot vedno brezvesten način. Enim pravi, da niso zadosti zmožni, drugim da porabijo preveč denarja, eni so zopet V zasebnem življenju nemoralni, najbrže zato ker ne trobijo v fa-šistovski ros--, enemu so pa celo rekli, da prerad pije vino, četudi le doma. Takšne opomine so dobili vsi slovenski sodniki razen enesn. Da pa ni krivica prav do neba segajoča, »o poslali pro forma podobne dopise tudi nekaterim italijanskim sodnikom. Ljudstvo, ki je razburjeno in potrto vsled Izgube šole, je težko zadela ta vest.
— Učiteljsko društvo »Eia« r Sežani. V sežanskem šolskem okraju se je ustanovilo posebno učiteljsko društvo pod imenom »Eja- katerega namen je, kakor samo pravi, postaviti temelje bratskemu razmerju med učitelji obeh narodnosti in pomagati vladi pri izvedbi šolske reforme. Med člani pripravljalnega odbora ?s nahaja tudi par slovenskih imen. Kaj je to društvo in kakšno je njegovo prepričanje, nam kaže njegovo ime in prepričani smo, da ne bo mnogo garjevih ovac., ki bi se bratile z onimi, ki so zažigali nerodne slovensko domove In po ječah vlačili zavedne Slovence.
— Župnik Vrbka — po rodu Čeh — je služboval v Istri 34 let. Toda fašistom se je zadnje dni zazdelo, da je 34 iet dovolj in prisilili so ga, da se izseli. Pri tem poslu so fašiste posebno podpirali karabinjerji iz Buzeta In iz Lupoglave. Ko se je hotel župnik odpeljati v Trst, so ga karabinjerji v Buzetu na prošnjo svojih kolegov iz Lupoglave aretirali in ga odpeljali nazaj. Z voza mu niso pustili vzeti niti suknje in spisov, ki jih je imel za šk. ordinariat. — G. kaplan Ignacij N a d r a h. ki so ga v Kobaridu fašisti aretirati in imeli 14 dni v zaporih, je moral tudi zapustiti Primorsko.
— Glasina šola v Idriii. Karol Pahor, diplomiran absolvent konservatorija v Bologni, je otvoril v Idriji glasbeno šolo, kjer se bodo poučevala vsa godala na lok, harmonij in klavir, glasbena teorija, zborovo in solo petje itd. Pouk se bo vršil v poslopju tehničnega -.avoda.
— Otroški vrtec v Postojni. »Lega na-žionale« je otvorila meseca aprila t. 1. Italijanski otroški vrtec v Postojni, ki je bil končan zadnje dni. Obiskovalo je ta otroški vrtec 64 otrok, večinoma slovenskih, ker Italijanov v Postojni ni, ali vsaj včasih jih ni bilo. Meseca aprila bo otroški vrtec zopet otvorjen. Te dni so se temu postojnskemu pridružili še novoustanovljeni otroški vrtci v Vipavi, Št. Petru, Senožečah in Ilirski Bistrici. Še nekaj časa in slovenske matere bodo italijanski pestovale svoje dojenčke.
Iz društvenega življenja»
— Danes v soboto dne 17. t. m. predava v »Soči« g. dr. Zalokar o podedovanju, medicini in politiki. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. — Po predavanju prosta zabava, za katero se pripravlja posebno presenečenje. Pričetek ob pol 9. url zvečer. Vstop prost.
— Centralno akademsko podporno društvo v Ljubljani javlja, da so v njega vodstvu in nadzorstvu sledeče dame in gospodje:	Vodstvd: Franja dr. Tavčarjeva, dr.
Žerjavova, dr. Babičeva, dr. Debelakova, dr. Triller, dr. Fuchs; nadzorstvo: viš. šol. nadzor. Gangl, ravnatelj Šibenik, cand. iur. Gračner.
— J. A. D. »Triglav«, podružnica v Ljubljani, priredi dne 17. t. m. ob 20. uri zvečer novodošlim članom pozdravni večer pri »Novem svetu« (Gosposvetska cesta) v Prešernovi sobi. Starešine in prijatelji društva uljudno vabljeni. — Odbor.
— Ceškoslov. obec v Ljubljani. V ne-dčli .18. t. m. v 5. hod. odpol. v Nar. Domu loutkove divadlo. Honzova maminka. — Ka-šparek a policaji.
— Šolska predstava »Povodni mož« se vrši v torek dne 20. t. m. ob en četrt na 5. uro popoldne. Prijavljene šole dobe vstopnice v soboto 17. t. m. od 10,—12. ure v licejskem poslopju v pritličju pri g. Grošljevi, ostale vstopnice se dobe v nedeljo pri dnevni blagajni opernega gledališča.
—- Izredni občni zbor sklicuje centrala udruženja tobačnih trafikantov za Slovenijo v Ljubljani za dne 25. t. m. ob 2. uri popoldne v prostorih gostilne pri Mraku na Rimski cesti. Vabi se vse člane in članice v lastnem interesu da se sklicanega izrednega občnega zbora zanesljivo udeleže, ker se gre za preprečitev glede odvzema 1% od drobne prodaje tobaka. — Odbor.
— Tamburaški zbor »Bratstva« priredi v nedeljo, dne 18. t. m. ob 8. url zvečer koncert v Narodni čitalnici v Kranju. Ker Se čisti dobiček namenjen zgradbi Narodnega doma, vabimo k obilnem posetu. —
Jugesle¥@§3sica tfaftfca.
—Slovenski javnosti! Novoustanovljena, Akademska podružnica Jcgoslovenske _ Matice v Ljubljani nujno potrebuje eno ali dve sobi za svoje društvene prostore. Obračamo se tem potom na narodno čutečo javnost, da priskoči društvu na pomoč. Cenjene ponudbe naj se blagovolijo nasloviti na Jugoslovansko Matico v Ljubljani, Pred škofijo 21.
— Agilen član Jugoslovanske Matice je
že mesece dolgo brez službe. Apeliramo zato na rodoljubno javnost, da se pri oddaji služb ozira nanj. Prosilec je vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi, je bivši podpreglednik fin. straže, ter priporočljiv za vsako pod* uradniško mesto. Prosi tudi za službo sluge. Ponudbe je poslati na Jugoslovansko Matico v Ljubljani, Pred škofijo 21.
— Posnemajte! Strojne tovarne in livarne v Ljubljani so darovale Jugoslovanski Matici 2000 Din. Naj bi naša narodna podjetja posnemala strojne tovarne in livarne ter podprle Jugoslovansko Matico s primernim darom. Največ koristi od narodne misli imajo naša gospodarska podjetja. Naj store zato tudi svojo dolžnost do na« roda.
Sport in furistška.
— Ilirija rez: Trbovlje. V nedeljo dne 18. t. m. nastopi v Ljubljani iz trboveljskih klubov Trbovlje in Zora kombinirano moštvo. Igra na igrišču Ilirije proti rezervnemu moštvu Ilirije, ki se nahaja v prav dobri formi. SK Trbovlje je letos že igral v Ljubljani ter zapustil dokaj dober utis. Ojačen z boljšimi igralci Zore predstavlja dobro moštvo. Tekma se prične ob 15. uri. Ob pol 14. uri nastopita juniorski moštvi Ilirije in Jadrana.
— Nogometna tekma v Mariboru. V
nedeljo ob 3. uri popoldne se vrši med ljubljanskim športnim klubom Ilirijo in mariborskim športnim klubom Rapidom nogometna tekma, ki obeta postati prav zanimiva z ozirom na obojestransko sestavo mo* štva.
Dopisi.
— Slovenska Bir/r'ca, Pri tovarni za baker, bratov Sternberger v Gornji Bistrici so je ponesrečil v sredo, dne 14. t. m. dopoldne delavec Kari Germ na ta način, da mu je stroj, s katerim je prišel vsled spodrsnenja v dotiko, hudo razmesaril dlan desne roke. Po prvi pomoči, katero mu je nudil zdravnik dr. Jagodic, je bil poslan v mariborsko bolnico. — Tukajšnji mestni občini je po zaslugi načelnika cerkvenega konkur. odbora Fr. Juharta vsled popravila farne cerkve v plačilo naložen lep dolg v znesku po 300.000 K. Ker se je bilo za nove zvonove nabralo tudi največ pri meščanih brez razlike strank in se vrši za neko diferenco za samostansko cerkev dne 25. t. m., še javna tombola, so lahko tukajšnji klerikalci s svojim delovanjem zelo zadovoljni. — V nedeljo, 18. t. m. ob 10. url dopoldne se vrši v V. razredu tukajšnje deške šole ustanovni občni zbor podužnice »Sadjarskega in vrtnarskega društva« za Slovenijo s sedežem v Slov. Bistrici s sledečim sporedom: I. Prečitanje pravil; 11. Izvolitev odbora; IH. slučajnosti. Članarina (celoletna) znaša 25 Dih. Zato pa dobi vsak član zastonj strokovni ilustrovani list »Sadjar in vrtnar«. — Instalacijska dela za električno razsvetljavo po poslopjih, kakor ona za poulično razsvetljavo, prav pridno napredujejo. Upamo, da bodo dobili razsvetljavo tudi vsi tukajšnji državni uradi, osobito pošta, telegraf in telefon, ki ima edina tudi v zimskem času normalne uradne ure in ker so njeni dohodki po številnih paketih, katere vidimo vsak dan na kolodvor prevažati, gotovo sijajni
Borzna poročila.
Zagreb, 16. nov. Devize. Duna) 0.1250—0.12525, ček 0.12375—0.12425, Budimpešta 0.46-0.47, Italija, izplačilo 377—
378.75,	London, izplačilo 384—385, ček 383 do 384, New York, ček 88.20—88.60, Pariz 470—475, Praga 255.50—257, Sofija 0—78, Švica 1550—1552, ček 1547.50—1550. Valute. Češkoslovaške krone 0—255, romunski leji 41—45, švicarski franki 1530—1540.
Beograd, 16. nov. Deviz e. Dunaj 0.1Ž40—0.1242, Bukarešta 46—0, Ženeva 1547.50—1550, London 384—384.50, Italija 378—378.50, New York 88.50—89.50, Pariz 475—478, Praga 255.50—255.75, Sofija 74— 77. Valute. Fancoski franki, zaključek 478.
Curih, 16. novembra. New York 574, London 24.89, Pariz 30.625, Milan 24.30, Praga 16.55, Budimpešta 0.0302, Bukarešta 3, Beograd 6.55, Sofija 4.85, avstrijske krone 0.008075, Dunaj 0.0080625.
Praga, 16. novembra. Dunaj 4.65, Berlin 9.90, Rim 150.25, avstrijske krone 4.72, .lire 151.25, Budimpešta 17.625, Pariz 191, London 153, New York 34.60, Curih
613.75,	Beograd 40.25.
Dunaj, 16. novembra. Devize: Beograd 798—802, Berlin 17.25—18.25, Bu* dimpešta 3.68—3.78, Bukarešta 369—371, London 306.700—307.700, Milan 2984—2996, New York 70. 935—71.185, Pariz 3782— 3798, Praga 2040—2050, Sofija 5S8—592, Curih 12.325—12.375. — Valute: Dolarji 70.560—70.960, bolgarski levi 566—574, nemške marke 304.900—306.500, francoski franki 3735—3765, lire 2950—2970, dinarji 789—795, romunski leji 363—367, švicarski franki 12.210—12.290, češkoslovaške krone 2017—2033, madžarske krone 2.05—2.25.
Berlin, 16. nov. Dunaj 35,910.000, Milan 107.736,000.000, Praga 73.815,000.000, Pariz 107.655,000.000, London 10.972.500 milijonov, New York 2,513.700.000.000, Curih 442.890,000.000, Beograd 29.925,000.000.
— Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Komp. je izdatno znižala dosedanje cene v vseh detajlnih trgovinah. P. n. občinstvo naj se v lastnem interesu posluži te prilike.
Pustolovka §
iz Monte Carla I
(V treh delih) od 15.-18 III del I V glavni vlogi Ellen Richter.
KINO TIVOLI.
'el I
J
TRGOVINA.
X Žitne cene v Budimpešti so se deloma okrepile; kupčije pa je bilo bolj malo.
X Trgovina z lanom v Rusiji. Rusija je pridelala letos 33.000 ton lanu, od katerega je izvozila 10.000 ton v London, 10.000 pa v Berlin. Trgovina je letos deloma nazadovala radi slabše kvalitete in radi visokih cen.
DENARSTVO.
X Ponarejanje našega denarja. V Trstu so zasačili neko družbo, ki je ponarejala naše 10 in 100 dinarske bankovce. Ravno tako so izsledili tako družbo tudi v Gradcu.
X Likvidacija beograjske banke. Beograjska Komisiona banka je likvidirala in je izročila stanje svojih pasiv trgovinskemu sodišču.
X Povišanje kapitala. Tovarna vžigalic »Drava« v Osijeku namerava povišati svoj kapital od 3,750.000 na 7,500.000 Din.
X Zvišanje obrestne mere na Švedskem. Švedska državna banka je zvišala diskont za \% na 5/4%.
X Zvišanje obrestne mere v Norveški Norveška državna banka je zvišala diskont od 6 na 7 odstotkov.
X Obtok bankovcev v Madžarski je znašal 7. t. m. 754.232,389.873 madžarskih kron. Od zadnjega izkaza državne banke se je povečal za 6 milijard.
X Češki državni proračun za leto 1924 izkazuje 501,624.121 čsl. kron izdatkov in 498,992.146 čsl. kron dohodkov. V teh številkah niso vključene investicije. Proračun izkazuje torej pasivnost za 2,631.975 čsl. kron. Največje izdatke zaznamuje proračun za narodno zdravstvo, humaniteto in socijalno skrbstvo (preko 174^ milijona), nato sledi šolstvo (nad 931k milijona), javne zgradbe in železnice (nad 561/» milijona), gospodarstvo (skoro 43 milijonov), državna centralna uprava (34 milijonov), umetnost (241/» milijona), državni dolgovi (163/» milijona), elektrifikacija in dolg za elektrifikacijo (vsak nekaj nad 161/« milijona), pokojnine (12 jž milijona), javna varnost in vojska (nekaj nad 12 milijonov) itd. Kot izboren dokaz prvovrstnega gospodarstva Češkoslovaške je dejstvo, da so izdatki za javno varnost in vojsko skupaj šele na enajstem mestu in da znašajo samo 12 milijonov 438.232 čsl. kron.
DAVKI. — CARINE.
X Izvozna carina na mesne izdelke.
Izvozniki iz krogov mesne industrije so zaprosili finančno ministrstvo, da naj odpravi carino na izvoz mesnih izdelkov. To prošnjo naj bi ministrstvo vsekakor upoštevalo, da se poveča naš izvoz mesnih Izdelkov, ki je za naše gospodarstvo vsekakor koristnejši, kakor pa izvoz žive in nepredelane živine.
PROMET.
X Dviganje potopljenih ladij. Družba »Munition«, ki dviga za vojne potopljene ladje iz Donave, je imela doslej že lepe uspehe. Dosedaj sta bila dvignjena dva madžarska vlačilca, ki so ju potopili naši topovi v vojni. V njihovi bližini se nahajajo tri nemške ladje, ki jih bodo tudi v kratkem dvignili. Dvignjene ladje pa morajo čakati, da voda naraste, nakar jih bodo prepeljali v ladjedelnico v Smederovo, da jih popravijo.
X Centralno skladišče poštnega materijala v Novem Sadu. Minister pošt in telegrafa je izdelal načrt, po katerem bi se centralno skladišče materijala za vse pošte in telegrafe preneslo v Novi Sad, ker je to mesto iz komunikacijskih razlogov najpri-kladnejše.
RAZNO.
X Zadruga za gostilničarsko obrt v Mariboru bo otvorila s pomočjo pokrajinske uprave za Slovenijo v začetku decembra t. 1. strokovno nadaljevalno Solo za hotelirsko, kavarnarsko in gostilničarsko obrt, katero bodo morali (po postavi) obiskovati vsi natakarski gojenci, oziroma vajenci (kakor tudi gojenke, oziroma vajenke). Ravnateljstvo te šole bo prevzel profesor obrtne nadaljevalne šole gosp. Škof.
Gospodarstvo.
INDUSTRIJA.
X Novo najdišče železne rude v naši državi. Inženerji ministrstva za šume in rude, ki so bili poslani v Južno Srbijo, da poizkusijo teren in izsledijo rude, so sporočili ministrstvu za šume in rude, da so v okolici Strumice in Štipa debele plasti železnih rud. Debele plasti znašajo na gotovih krajih 10 do 30 metrov višine in zavzemajo prostor od štirih do pet kvadratnih kilometrov.
X Sladkorna industrija. V poljedelskem ministrstvu je obrazovana posebna komisija, ki bo proučila vprašanje, kako bi se moglo v naši državi povečati produkcijo sladkorja in vplivati na znižanje sladkornih cen.
X Izvoz opeke Iz naše države. V zadnjem času se je zelo poživilo povpraševanje > po vojvodinski opeki, ki se izvaža v Madžarsko, Romunijo in Grčijo. Vojvodinske 'opekarne so zahtevale od prometnega mi-
■	nistrstva večje število vagonov, da morejo izvažati opeko v večjem obsegu in zadovoljiti povpraševanja. Ministrstvo je tej za-
ntevi ugodilo.
X Svilarstvo v Vojvodini. Letos je gojilo sviloprejko nad 5890 poljedelcev v Voj-
■	vođini. Vojvodina je vzgojila letos približno
69.740 kg svilenih trkonov. ________
3ul. Zeyer:
Gompači in Roniurasabi.
(Japonski roman.)
(Nadaljevanje.)
»Prišel sem. da izpolnim svojo obljubo!« ji je Šepetal Gompači naglo na uho. »Sredi gledalcev boš videla ženo bajne lepote in prevzetnosti. Ima preprosto obleko, a je iz najvzvišenejšega rodu. Prišla je inkognito. Spoznaš jo na prvi pogled. Da ne boš v dvomih, ti povem, da ima na glavi venec iz belih in modrih hortenzij. No, ta velika, ponosna, odlična dama — me ljubi. Dala mi je tole Iglo za spomin na riadki trenutek. Vzemi jo. Tvoja je, kakor sem ti obliubil. Dovolim ti, da se pobahaš z mojim darom.«
Podal ji je iglo krasne Hotaru in odšel tako naglo, kakor je prišel; niti slišal ni, kako toplo se mu je plesalka zahvaljevala, niti videl, kako hvaležno se mu je smehljala. Hitel je na svoje prejšnje
mesto v gledališču in komaj je tja prišel, je bilo že dano znamenje, da se igra začne.
Najprej, kot prolog, se je pojavil na odru plesalec, ki je plesal ob godbi slepcev običajni ples »Sambaso«. Imel je masko zdravega starca še pri polni moči in ples je predstavljal tok dolgega in srečnega življenja. Nihče se ni prav za prav brigal za to, kaj se godi. Toda kmalu so slepci utihnili, »sambaso« je bil pri kraju, množica mladih deklet je prišla na oder. Sedle so ob strani in začele igrati na »kokin«, japonske gosli, katerih vzbočeno telo izdelujejo iz kože na mačkinih prsih, lok pa iz žime in rožastega sandalovega lesa. Med zvoke teh glasbil so se mešali akordi »girinov«, običajnih violin kitajskega gledališča, in »samsinov«, japonskih narodnih kitar.
Po prvem viharju strun je prišla na oder množica plesalk, ki so blestele v svilenih oblačilih, vezenih s srebrom. Tekale so po odru, mnoge izmed njih so imele krila metuljev in ptic in njihovo gra-cijozno rajanje je bilo podobno metenju pestrih cvetk. Pozornost občinstva je rastla vsak hip. Hipoma je utihnila godba, plesalke so se razšle in
nova postava je stala v ozadju. Sijaj njene lepote je razvnel vso hišo. To je bil »Demantov lesk«. Imela je obleko iz belega, blestečega svilenega blaga in tuniko iz bledomodrega atlasa, ki je bil kakor pretkan z luninimi žarki in srebrnimi progami. Na glavi je imela visok venec iz svežih belih in modrih hortenzij — kakor Hotaru. Njene oči so bile obrnjene kvišku, kakor da je zamaknjena. Godba je igrala nežno kakor veter, ki veje zarana po pustinji Plesalka se je zgenila in plavala počasi v ospredje. Prozorni gazi, polni blodečih odsvitov, so plapolali okoli nje, bila je kakor v dimu dišav in iz njenega venca je pršela umetna rosa, kakor da kapljajo demanti in biseri. Ostale plesalke so se ji klanjale kakor trava, ki jo pripogiblje veter, in kontrast teh nemirnih postav z mirnim, velikim, plavajočim pojavom »Demantovega leska« je bil tako čaroben, da je vse občinstvo kričalo v občudovanju. Tu so se vrnile njene blodeče oči. Zdelo se je, da se spuščajo iz oblakov na zemljo. V očeh se je nekaj zablisnilo, podobno vzburkanim jezerskim valovom, izpremenile so barvo, njihov lesk je bil še bolj srebrn.
DOBAVE.
X Dobava mesa. Dne 26. novembra L 1. se bodo vršile pri komandi mesta v Slovenski Bistrici, dne 28. novembra t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani in pri komandi mesta v Ptuju ter dne 30. novembra t. 1. pn komandi vojnega okruga v Celju in pri komandi mesta v Doljnem Dravogradu ofertalne licitacije glede dobave mesa za posamezne garnizije. Predmetni oglas je v pisarni tr, govske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava olja za kurjenje. Pri ode* lenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 28. novembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 300 ton olja za kurjenje. -? Predmetni ogas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava bakrene pločevine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 28. novembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 3560 kg bakren? pločevine. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zborn. v Ljubljani interesentom na vpogled.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
Kopmenje se je pojavilo na njenem obrazu. Godba je igrala v hitrejšem tempu. Plesalka je postala nemirna, kakor da se ji ne ljubi stopiti na zemljo. Gledala je okrog sebe, kakor da nekoga išče. Najprej so obtičale njene oči na tovarišicah na odru, ki so se ji bližale in se tesneje in tesneje vrtele okoli nje, hipoma pa so zopet stopile narazen in »Demantov lesk« je stopil prav na kraj odra. Sedaj je obstal njen pogled na krasni postavi kneginje Hotaru. Trenutek je stala nepremično, potem pa je dvignila obe roki k vencu, ki je krasil njeno glavo. Njeni dolgi, tenki prsti so se zarili v hortenzijove cvete in jih začeli lomiti in trgati. Cvetovi so pršeli na njeno obleko in ležali pri njenih nogah. Lasje so ji padali v temnih valovih na rameni in nad čelom se ji je zablisknilo nekaj kakor zvezda. To je bila igla kneginje Hotaru, ki je naglo bledela, ker je takoj spoznala svojo last. Plesalka je izdrla iglo, prebodla z njo majhen šopek belih hortenzij, ki ga je hitro spletla iz ostankov svojega venca, in ga vrgla visoko v zrak. Usmev na njenem obrazu je kazal največje zaničevanje.
(Nadaljevanje sledi.)
/..■Sl; .	s
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčnoljubljeni soprog, oziroma oče in brat, gospod
Anton BajžeU
posestnik in gostilničar
danes zjutraj ob 7. uri po mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo dne 18. t m. ob 10. uri dopoldne na tukajšnje pokopališče.
Kamnagorica, dne 16. novembra 1923.
Frančiška Bajželj, soproga. — Ignac, Antonija, starši. — Ciril, brat, Fanika, por. Prevec, sestra. — Leopolda Bajželj,
svakinja. — Edvard Prevec, svak.
i „Prager Presse" |
za Jugoslavijo, najbolje informirani in naj- | bolj razširjen dnevnik Čehoslov. Rep. in g v tujini stane za kraljevino SHS vsled jj j znižanja poštnegp tarifa samo Din 40*— \ mesečno.	£
S Najboljše informacije trgovske S
jj obrtne itd. držav Male antante. ■
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
L. Mlkui
Ljubljana,
Mestni trg 15
izdelovalen
dežnikov
Zaloga
sprehajalnih
palic.
Popravila točno In solidno
Zaloga klavirjev In pianinov
najbolj šib tovara: Bösendorfer, Czapka, Ehrbar,	J
: :	Schweighofer, Original, Stlngl 1.1. d. : :
HERICA HUBAD, ro|. Dolenc, milil»!. BIMna «t jj
£
s
Zvezna tiskarna in knjigarna
woifova ui. i v Ljubljani Mariiin ,r98
VW	W V
Izdeluje vsakovrstne tiskovi-ne,knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah.
2^*
Moderna knjigoveznica.
ec

*y®
Narodnjaki, rešimo Sokolski Tabori
3003
nucfi
PFttmroma tfnjenem potplatu kavčukov
pojtpetmk in potplat
** Brata Pohlin i.dr.
tvornica vlasnlc, kljukic, rinčlc 99 s Vlili m	za čevlje, kovlnastih gumbov
vvvtvvvvvvvvv	*■ *•d-
Ljubljana I., poštni predal št. 126.
Sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust.
tRJKHIttk
MOVO/T
LETO
Slike narisal akad. slikar M. Gaspari.
Besedilo zložil Tone Gaspari. Krasno umetniško in literarno delo
za mladino ^,
izide koncem novembra t l
v založbi Zvezne tiskarne In knjigarne
v Ljubljani.
Cena po Din 25'—, v luksusni izdaji
po Din 30*—, v prenotadjl do 20. novembra 1.1. po Din 20*— odnosno Din 25*--.
Poštnina posebej po Din p—-odnosno za luksusno izdajo po Din 1'50' > za inozemstvo dvojna poštnina.
Prenotadje In naročila sprejema
Zvezna knjigarna,
Ljubljana» Marijin trg 8.
I
i
MU OGLBSI:
Cena oglasom do 20 basad Din 5'—; vsaka nadalina beseda 25 para, s davščino vred.
Iijavi d Toplodaria.
Z veseljem Vtftn Izj.vljam, da oba aparata Toplodar, katere ste pri meni postavili, *elo dobro grejeta ter delujeta brez vsake napake in sem i njimi zelo zadovoljen. Jaz Vam za-morem na Vašem res koristnem izumu čestitati in bom vsak čas to praktično napravo Toplodar vsakomu toplo priporočil. Andrej Oset, veletrgovec v Mariboru. Naroča se: Jugometalija Ljubljana, Kolodvorska ul. 18 ali R. Nipič In drug, Maribor.
novourejeno z velikim vrtom in takoj prostim stanovanjem na Rakeku proda za Dinarjev 130.000 realitetna pisarna, Ljubljana, Poljanska c. 12
moški prstan s 3 briljanti, nova moška suknja in drugo. Ogleda se Stara pot 1/1. vrata 3 (pri dež. bolnici) od 4. ure popoldne dalje.
iščem za dobo dveh let; znesek se vknjiži na posestvo na prvo mesto. Plačam 140/0 obresti vsak mesec naprej. Cenjene ponudbe na upravo tega Usta pod „Absolutno varno 73“.
zmožna voditi samostojno gospodinjstvo išče primernega mesta k samskemu gospodu aU tudi h kaki večji družini v Ljubljani ali izven. Ponudbe pod „Marica“ na upravo lista.
jr
Tvrdka
\
%%
LjllilliäBä, Mava-Medena olica in Mi Mio
priporoča svojo bogato zalogo
v moškem blagu
kakor suknu, ševjotu za površnike in raglane, kamgamu za obleke in modne hlače, double štofu
za zimske suk'
m%
njiče in površnike.
#
delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1.
(eno aU dve) za takoj ali po-znejši čas z posebnim vhodom in električno razsvetljavo. — Cenjene ponudbe na upravo lista pod „Nujno“. _____________
I I I I I M I I
iumumuiiimii!iiiniiiii»i!iiuuiuunniii
Mali oglasi imajo uspehi
I I M I I M I
M
za Slovenijo, ki je dobro uveden pri trgovcih z vinom, gostilničarjih in kavarnarjih se išče. Stalno nameščenje, fiksna plača, provizija in dnevnice. Pismene ponudbe z zahtevo plače naj se pošljejo na naslov: Hrvatska središnja vinara d. d, u Zagrebu.
nn
nudi š 27.50 Din 1 kg Mije karna Lukač, Slavonija.
morska trava. Peter Kobal -Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgamitur. — Naj nižje cenej — Najsolidnejši IzdelkiI Zahtevajte oferte in cenike J
močnega, poštenega, z dobrim šolskim izpričevalom sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Robert Graselli, Slivnica pri Št Juriju ob iuž.
se loti absolvent realke z znanjem knjigovodstva in jezikov. — Ponudbe na upravo lista pod „Priden“.
brušeno z zlatim okvirom (steklo 76 cm X 46 «n) se ugodno proda. Kje, pove uprava.
dobro ohranjeno trgovsko opravo za manufakturno in špecerijsko trgovino in sicer: štelaže v dolžini 14 m ter zraven spadajoče pulte. Istotam se prodasta 2 veliki, emajlirani peči „Mei-dinger“ za dvorane; en ciklone! 7—17 HP za 2 osebi, moderno izdelan, zelo praktičen, priporočljiv za trgovske potnike, ter eno motorno kolo 11/, HP „Motasachohe“. Interesenti naj se obrnejo na naslov: Josip Toplak, Dolnja Lendava.
Piipoioča se
konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5.
z višjo šolsko izobrazbo, 3. 1. prakso, geodet, izvežban tudi v gospodarskih načrtih bi rad premeni! službo. Govori slovensko, češko in nemško — jugoslovanski državljan. „Ponudbe pod šifro „gozdar“ na upravo lista.
za začetnike, direktna metoda, začne za 8 do 10 oseb rojena Angležinja z dolgoletno učiteljsko prakso, dve uri na teden, 7 Din ura. Javiti se pri Miss Parier, Pražakova ulica (nova Toenniesova hiša), med 2. in 3. popoldne.
BrajšMna,CS
nik, yodna moč, 26 oralov nega posestva 5,500-000
Posestna S.
mesarijam, žagami, mlino govlnam.
Uila V Marib°ru, takoj i Ulili stanovanje.
Hi«! v Mariboru, 7 sob illUU prostih proda Zag Maribor, Barvarska ulica
UdftJ* in toka »Zvabim ttifcare» fet toltom* Y UdAtaaL