Polnilna platana v gotovini
Lato xxv.f ft. 10
V Ljubljani, IS. oktobra 1938
V organizaciji Ja ntoC, kolikor moli — toliko pravici
Dopisi morajo biti franki* rani, podpisani in opremljeni s štampiljko dotične organizacije.
Časopis prejemajo le člani *trok. organizacij, ki so priključene Strok, komisiji za Slovenijo, in sicer brezplačno.
STROKOVNI ČASOPIS
— izhaja 15. v mesecu. —
Uredništvo in uprava: Ljubljana, pošt. predal 290
Čekovni račun štev. 13.562
Telefon interurban št. 3478
Rokopisi se ne vračajo.
Nova spoznanja
Prve dni tega meseca je doživel svet par izredno napetih in kritičnih dni. Odločevalo se je 'med vojno in mirom in izgledalo je navidezno vse tako, kakor da se merita dve ideologiji: demokracija in fašizem. Potem pa so prišli dnevi razočaranja. Za mnoge pravi dnevi obupa, obupa nad vsem, kar so smatrali dosedaj za bariero demokracije, svobodne vesti in ideje človečanstva.
V	resnici pa vprašanje ni bilo čisto tako postavljeno, treba si je stvar samo podrobneje ogledati, pa bomo videli, da cel razvoj sploh ni tako slab, kakor si je večina demokratično nastrojenih ljudi to mislila in še misli.
Vsi taki ljudje so pričakovali, da se bosta za Češkoslovaško postavili takozvani zapadni demokraciji, poleg tega so pa računali tudi na Rusijo. Navidezno je tudi vse izgleda-lo, da bo prišlo preje do svetovne vojne, predno se bo Češkoslovaški skrivil le en sam las.
Toda prišlo je do sestanka v Mo-nakovem in naenkrat je dobila cela zadeva drugačno lice. Nemčija je dobila skoro vse, kar je zahtevala od Češkoslovaške, pa tudi Poljski in Madžarski se ie priznalo pravico do njenih narodnih manjšin. Sedaj pa nastaja vprašanje, zakaj niso tako-7vane demokratične velesile Anglija, Francija in Rusija nič storile, da ubranijo Češkoslovaško njene usode?
Ali so se ustrašile nemške mobilizacije? Ali govorov gospoda Mussolinija? Ali je res nemška vojaška premoč tako silna, da se celi skupini velesil ni mogoče zoperstaviti? Ali so takozvane demokratične države z Rusijo vred, res tako zaostale v oboroževanju. da na odpor niso mogle niti misliti?
Poglejmo zadevo pobližje in lepo po vrsti. Kako je z Anglijo? Vsi vemo, da je to največja država na svetu, saj obsega njeno ozemlje eno celo četrtino zemeljske oble. Sicer ima Anglija v marsikateri svoji koloniji težave in nadloge toda njena gospodarska moč je taka, da lahko zalaga z denarjem ves svet. Denar je pa dandanes že sam na sebi velesila. Njena mornarica ic že po tonaži najmanj petkrat večja, kakor nemška, po topovih ‘se pa z angleško mornarico sploh nihče ne more meriti. Znano ie, da ima samo oklopnica »Hood« tako ogromne in dalekonosne topove, da lahko sestreli vsako drugo mornarico do uničenja, predno je ta sploh prišla v tako bližino te oklop-nice, da b, r.jeni topovi lahko dosegli svoj cilj. Po soglasnem mnenju strokovnjakov je angleška mornarica, skupno z francosko, sedaj ravno ta-k° v stanju, da blokira ir. izstrada Nemčijo in Italiio. kakor je to storila v letih 1914-1918.
O angleškem strahu torej ne more biti niti govora.
Verjetneje je, da Anglija ne zaupa preveč današnjemu gospodarskemu redu na svetu in se boji, da bi se ta red v vojni ne razrušil. Angleški pomisleki so šli za tem: kaj bi nastalo v Nemč;ii, če bi bila v taki vojni premagana? Ali ne bi razočarane nemške množice odšle iz skrajne desnice v drug ekstrem, na skrajno levo? Kdor zna misliti, bo vedel; da je za Anglijo, katera ima na sedanjem gospodarskem redu zgrajen svoj impe-
rij in ki s tem redom stoji iu pade, manjše zlo hitlerjevska Nemčija, kakor bi bila komunistična Nemčija.
Za Francijo je bila stvar nekoliko enostavnejša. Meje na Sudetih je vsilila v Versaillesu ^Češkoslovaški takratna desničarska 'Francija. Ta Francija takrat ni hotela upoštevati ugovorov Masaryka, Beneša in Tušarja, ki so se bali tri in pol milijonske nemške manjšine. Desničarska Francija je gledala takrat na stvar z vojaškega stališča, in zato zahtevala meje na Sudetih, kjer so bile z vojaškega stališča lažje hranljive. Da-našna, levičarska (Francija nima in ne more imeti istih1 pogledov na svet. kakor jih je imela desničarska. Nje] je jasno, da niti moralno niti stvarno ne more 10 milijonov Čehoslovakov trajno obdržati pod seboj tri in pol milijonski del, ravno tako kulturnega naroda, kakor je češki in ki ima povrh v svojem zaledju še sedemdeset milijonsko državo. Demokratično nastrojeni Francozje ne morejo protestirati proti zasedbi par milijonov Abesincev po Italijanih in v jsti sapi se vojskovati zato, da bo Češkoslovaška v svoji državi obdržala tri in pol milijona Nemcev, če ti tega na noben način nočejo.
Resnica je vedno resnica, pa naj jo izpregovori že demokrat, fašist ali komunist. Če je bilo od strani Francije kaj pogrešenega, potem je bila pogreška samo v tem, da Francija ni Češkoslovaški v pravem času tega povedala, da ji ne bo pomagala tiščati v njen državni okvir nemške manjšine, če ta prostovoljno noče ostati.
Češkoslovaška bi bila v tem slučaju vedela koliko je ura. Dala bi nemški manjšini tako samoupravo ali avtonomijo, kakršno so zahtevali j n Nemčija bi zgubila vsako moralno pravico vmešavati se v stvari na katere so njeni sonarodnjaki prostovoljno pristali.
Naši panslovani so se še posebno ogorčeno spraševali: zakaj ni pomagala Rusija? Najkrajši odgovor bi bil, če bi jim na kratko povedali, da take Rusije, kakršno si oni žele sploh na svetu ni. Slovanska nacionalna Rusija je bila in je v svetovni vojni baš zato propadla, ker se je postavila v službo panslovanske ideje. Ona ni vpoštevala, da ne tvorijo Rusije samo Slovani, temveč tvori njeno državnost stopetdeset raznih narodov. Evropski komunisti radi razlagajo, da je Rusija propadla v vojni predvsem radi fevdalnega družabnega reda. Toda če bi bilo to res, bi morala propasti tudi Madžarska, ki ima ta fevdalni družabni red še danes, pa vendar kot država ni propadla, temveč je izgubila le tiste manjšine, ki so b:le pod njeno komando. Ravno ti komunisti, ki so sc po zlomu Rusije s Trockijem in Zinovje-vem na čelu, vrgli na to, da bi napravili iz Rusije breznarodno državo, misleč, da bo njena socialna podlaga zadostovala kot kit njene državnosti. Sila življenja je pa pokazala, da se narodnega vprašanja ne da z nobeno drugo idejo nadomestiti, temveč se ga mora vzeti resno v račun. Tako je Rusija postala 'to kar je, narodnostna država (država, ki jo tvori več narodov), kar je prišlo tudi do izraza v njenem imenu. Kajti Rusije ni več, na njeno mesto je stopila Sovjetska unija.
KdOr sedaj logično dalje misli mu bo takoj jasno, da je Rusija v stanju pričeti vojno za tako uepomemben hrib, kakor je Zaozarnaja (Čanku-fertg) — ni pa v stanju začeti vojno zato, da se prisili neko narodno manjšino, da ostane v sklopu katerekoli države, če ona tega na noben način noče.
Sovjetska unija bi postala v takem primeru sama sebi in svojemu temelju nezvesta in vprašanje je, kaj bi rekli tisti njeni narodi, ki v panslavizem ne verujejo, ker mnogi od njih sploh Slovani niso.
Če to stvar premislimo in takole preštudiramo, potem šele vidimo, kako smešni so tisti^ evropski komunisti, ki so baš ob Češkoslovaški krizi tako ošabno razpolagali z vsemi sedemsto divizijami in šestnajstimi tisoči bombarderji, ki jih Sovjetska unija premore.
Če si hočemo v bodoče prihraniti taka in slična razočaranja, moramo skrbeti, da bomo vsaj v bodoče postavljali vsako stvar na njeno pravo mesto, in se ne zanašali na pomoč od tistih strani, od katerih nam že po naravni stvari ne more priti.
Razočaranja, ki jih je doživel težko preizkušeni češki narod, morajo biti svarilo vsem malim narodom, da se izognejo sličnih katastrof. Pred vsem se moramo pa v zadevo zamisliti mi Slovenci, ki smo v Evropi eden najmanjših narodov, in imamo povrhu tako nesrečno lego. da tvorimo ozko zagvozdo med telesa dveh velikih in mogočnih sosedov.
Prav v dnevih velike krize smo mogli opažati, kako naše ljudstvo instinktivno išče opore za svoj obstoj. Treba je poskrbeti, da bo to iskanje našlo pravih potov, da ne bomo ob takih hudih urah krilili po zraku, kakor utopljenec, ki hlastno zgrabi za bilko, pa se z njo vred potopi.
Čas je že, da se končno postavi naše sožlitje v Jugoslovanski državi izven vsake diskusije. Za delavstvo je to vprašanje sicer že davno razčiščeno, toda po kmetih se še vedno najdejo tu in tam ljudje, ki mislijo, da bi moral ta ali odrešenik priti izza mej, ter napraviti tu red in nam omogočiti razvoj v blagostanje.
Te in take preostanke iz naše su-ženske dobe je treba energično izkoreniniti. Energično pravimo, ker ljudem, ki tako mislijo le energija im-ponira. Brez dvoma je namreč, da lansirajo take ideje tuji emisarji, nevedni in hlapčevsko navdahnjeni lju-
dje jih pa za njimi ponavljajo. Tu je tudi izvor mržnje, ki jo širijo mnogokrat taki ljudje na račun naših naravnih zaveznikov in sodržavljanov Hrvatov in Srbov. , ,	i
Drugo vprašanje, ki ga mora naše delavstvo z vso silo poudariti, je zahteva od političnih strank, ki delujejo v Sloveniji, da morajo z vso intenzivnostjo delati na to, da se najde v notranji ureditvi države tak kompromis, ki bo za zmiraj uredil sožitje Srbov, Hrvatov in Slovencev v mejah te države.
Tretja naloga naša pa je poskrbeti, da dobi vprašanje naše ožje domovine Slovenije vendar enkrat ono socialno obiležje, katerega udejstvitev mora prinesti kruha našemu ljudstvu in zlasti njegovemu prirastku in, ki nas mora gospodarsko osvoboditi, da ne bomo kakor danes, na lastni zemlji sužnji tujega kapitala.
To vprašanje je najtežje, pred vsem, ker smo v resnici proletarski narod in nimamo <skoro nikakršnega lastnega kapitala. Še manj pa kapitalistov. Kamorkoli se obrnete, skoro vsaka tovarna, rudnik ali večja trgovina je last tujcev. Potem pa prihajajo še državnobrambni problemi, ki tirajo vso težjo in pomembnejšo industrijo v središče države.
Od česa bo živelo to ljudstvo, ki bo tukaj ostalo?
Samo ena je pot. Rešiti jo moremo le tako, kakor so rešili n. pr. Finci, našemu precej slično, svoje vprašanje. Graditi je treba začeti z javnimi sredstvi.
Toda tudi tu je treba prej dobro premišljenega načrta. Katere industrije bi se pri nas obnesle? Kakšne panoge je treba forsirati? V katerih panogah bi poleg plodonosnosti, zaposlili največ ljudi in kje smo od tujcev najbolj odvisni? ' i
Ta vprašanja stavlja svobodno organizirano delavstvo na dnevni red. Od institucij, ki hočejo nositi naslov narodne in socialne, pričakuje delavstvo odgovor na ta vprašanja, če ne jih ne bo ocenilo niti za narodne, nit! za socialne in bo šlo mimo njih in preko njih, pa če treba proti njim na dnevni red.
Ni čas za to, da si kdo beli glavo s vprašanjem; katere organizacije bodo končno prepuščene k javnemu udejstvovanju? Odgovor na to vprašanje je samo eden: Tiste,, ki bodo pravilno razumele narodove socialne potrebe in zanje pravilno delale! Tiste bo narod dvignil na svoj ščit in ne bo s.ile, ki bi se narodni volji zoperstavila. Po tej poti bo rešeno naše nacionalno in naše socialno vprašanje.	Obrov.
Akcija strokovnih organizacij za zvišanje minimalnih mezd
Strokovna komisija za Slovenijo je potom delavske zbornice46 v Ljubljani predlagala banski upravi revizijo uredbe o minimalnih mezdah, ker je draginja v zadnjem času silno narasla.
Predlogu so se pridružile tudi druge delavske in nameščenske organizacije.
Stališče URSSJ-a glede nasprotnikov našega delavskega strokovnega gibanja
Sklep seje dne 13. in 14. septembra 1938 v Beogradu.
Najodgovornejši funkcionarji delavskega strokovnega gibanja iz Beograda in vse države so na seji URSSJa dne 13. in 14. septembra v Beogradu razpravljali o položaju, v katerem se nahaja naše svobodno delavsko strokovno gibanje. Iz razprave se je jasno razvidela linija naših razrednih nasprotnikov.
Z ozirom na važnost trenutka je seja soglasno sprejela deklaracijo, ki poudarja smer našega delovanja in linijo naših akcij.
Predvsem se poudarja okvir, v katerem morajo delovati naše strokovne organizacije ... Zlasti se opozarja na frontalni napad, ki se napoveduje na naše gibanje in na predhodne parcijelne akcije. Njih namen je, da desorganizirajo naše vrste in --če je kaj takih! — da odvrnejo nam omahljive in ostrašijo inalodušne. Sicer je pa prva faza akcije naših razrednih nasprotnikov naperjena proti posameznikom, proti našemu delovanju in širjenju našega tiska, s čimer »onemogočajo svobodnim delavskim strokovnim organizacijam normalno delovanje.«.
»Centralna uprava URSSJa ugotavlja, da taka praksa prinaša škodo delavcem v celi državi, ker jim onemogoča, da izboljšajo svoj ekonomski in socialni položaj v oni meri, kakor je bila prilika in so bili dani tudi pogoji za to.«
Zahteva nasprotnikov in njih eksponentov, da se strokovno gibanje podredi izjemnim ukrepom, da se delavski razred oropa današnjih organizacij, je našla v tej deklaraciji primeren odziv. Proti tem nameram ugovarja centrala URSSJa najener-gičneje, ker je »delavsko strokovno gibanje sestavni del manifestacij našega javnega življenja, in v našem javnem' življenju totalitarne metode niso na mestu, ker so škodljive za zdrav normalni razvoj naših notranjih političnih razmer.«
»Protestujoč proti izjemnim1 ukrepom, ki se na celi črti izvajajo proti svobodnemu delavskemu strokovnemu gibanju, central, uprava URSSJa zahteva popolno z zakoni zajamčeno svobodo delovanja za svobodne delavske in nameščenske strokovne organizacije, ker je trdno prepričana, da je praksa tega gibanja bila in ostane neprecenljive koristi ne samo za delavce in narodno gospodarstvo, ampak tudi za celoto družbe.«
Na koncu navaja deklaracija direktive za konkretno akcijo, pred katero se nahajamo:
»Centralna uprava pooblašča svoje predsedništvo in oblastne odbore, da stopijo v zvezo z obstoječimi svobodnimi organizacijami vseh- tendenc zaradi vprašanja obrambe in zagotovitve svobodnega strokovnega delovanja.«
Ali Imajo pravila Bratovske skladnice zakonito podlago ali ne!
Že dolgo je bila zahteva rudarskega in plavžarskega delavstva v tem, da se z določbo v pravilih bratovske skladnice zaščiti prispevke za bolniško in pokojninsko zavarovanje pred zlorabo podjetnikov. Zgodili in gode se še slučaji in to celo v Sloveniji, da -gotovi rudarski podjetniki predvsem malih rudnikov ne odračunavajo ne samo svojega dela, temveč tudi oni del prispevka, ki so ga delavcem že odtegnili bratovski skladnici. Imeli smo spore, da ljubljanska kraj. bratovska skladnica ni hotela nakazati hranarine rudarjem tistega rudnika, ki ni prispevkov za nje vplačal. Tako postopanje ni samo krivično temveč naravnost nesramno.
Z novimi pravili o bratovskih skladnicah od dne 1. januarja 1938, je bilo dolgoletni zahtevi zavarovancev ugodeno. V pravilih je v čl. 58 odst. 5 določeno, da jamčijo rudarski podjetniki za prispevke, ki jih je podjetje dolžno izročiti bratovski skladnici, z vso svojo zasebno Imovino.
Te zakonite določbe se je poslužila Glavna bratovska skladnica v Ljubljani in izdala plačilni nalog za plačilo neplačanih prispevkov rudarski družbi »Stanovsko« pri Poljčanah. Ti gospodje pa, ki so prej znali delavstvu prispevke od plač odtegniti, ne pa tudi odračunati bratovski skladnici, so se zoper ta odlok pritožili na rudarsko gla-
varstvo v Ljubljano, katero .ie njihovi pritožbi ugodilo in plačilni nalog bratovske skladnice v smislu čl. 58 odst. 5 pravil s tem razveljavilo. Nato je šla pritožba bratovske skladnice na ministrstvo za šume in rudnike v Beograd. Ministrstvo pa je odobrilo odlok rudarskega glavarstva v Ljubljani in s tem zavrnilo pritožbo bratovske skladnice z motivacijo, češ, da ta popravljena pravila nimajo zakonske osnove, j
Ta izjava ministrstva za šume in rudnike je uplivala na rudarje naravnost porazno. Upravičeno se ,1 vprašujejo sedaj novi rentniki ali še velja za nje čl. 82 novih pravil? Upravičeno se vprašujejo tisti, ki bodo po čl. 50 novih pravil, v kratkem izgubili pravice do svojih varovanih let, ali je to zakonito ali ne? Ne, to ne more biti, da bi pravila imela zakonito veljavo le za zavarovance ne pa tudi za podjetnike.
Da se to vprašanje razčisti in ugotovi zakonitost pravil bratovske skladnice ta za podjetnike kakor za delavce, je Zveza rudarjev Jugoslavije poslala dne 27. septembra t. 1. Delavski zbornici v Ljubljani spomenico, s katero zahteva, da se Glavna bratovska skladnica pritoži zoper' odlok rudarskega glavarstva iin ministra za šume in rudnike na državni svet.
Do te odločbe mora priti, ker nikakor ne gre, da bi imeli naši zakoni dvojno veljavo.
STROKOVNI VESTNIK
sploSna delavska STROKOVNA ZVEZA
PRED AKCIJO TEKSTILNEGA DELAVSTVA ZA IZBOLJŠANJE KOLEKTIVNE POGODBE.
Strokovne organizacije vseh smeri so se sporazumele, da je treba po-kreniti akcijo za izboljšanje tekstilne kolektivne pogodbe, ki je bila1 sklenjena pred dvemi leti. V teku dveh let so se pokazale vse dobre, zlasti pa slabe strani kolektivne pogodbe, ki je bila takrat sklenjena pod izrednimi okoliščinami. Tarifni odsek, v katerem sodelujejo vse prizadete organizacije, je preko De-lavsske zborniče pismeno anketiral obratne zaupnike vseh tekstilnih podjetij.
Delavskim zaupnikom vseh podjetij. je bilo z ozirom na izvajanje kolektivne pogodbe, postavljenih 40 vprašanj, na katera so zaupniki tekstilnih podjetij odgovorili, ter stavili tudi razne predloge. Na podlagi te ankete je ugotovljeno, kako se je pogodba izvajala in kaj je treba v pogodbi spremeniti oziroma spopolniti.
Zvezi delodajalcev tekstilne stroke je bil koncem septembra poslan obširen dopis, katerega vsebino se re-
sumira v naslednjih štirih točkah:
1. odstranitev nejasnosti dosedanjega besedila kolektivne pogodbe,
2. ureditev vprašanj strojnikov in kurjačev tekstilne stroke,
3. določitev potrebnih novih odredb, z ozirom na uvedbo novih strojev itd., ter rešitev vprašanja postopka v primeri večjih gospodarskih in socialnih sprememb,
4. preprečevane izigravanje pogodbe na škodo delavstva in se predlaga, da se prično razgovori z delodajalsko organizacijo v prvi tretini meseca oktobra.	,
Zveza delodajalcev tekstilne stroke je na ta dopis poslala sledeči odgovor:	1
»Potrjujemo prejem Vašega cenj. dopisa z dne 1. oktobra 1.1. Vi načelu osvajamo Vaš predlog, da naj se vrši razgovor med predstavniki obeh pogodbenih strank radi odstranitve obstoječih nejasnosti in morda potrebne dopolnitve kolektivne pogodbe.
Z naše strani tudi ne bo zadržka, da se k temu razgovoru pritegne še »Zveza združenih delavcev« in Zveza strojnikov Kraljevine Jugoslavije.«
Kar se tiče časa razgovora moramo pripomniti, da1 bo naš predsednik
g. Josip Kavčič do 22. t. m. odsoten. Zato predlagamo, da naj se vrši razgovor dne 25. t. m. v naših prostorih. Odložitev razgovora do navedenega roka je tudi zategadelj potrebna, da ima naša uprava priliko v stvari predhodno razpravljati. Glede točnega časia razgovora se bomo naknadno kratkim potom sporazumeli.«
Dne 6. oktobra se je z ozirom na ta odgovor vršila seja tarifnega odbora prizadetih organizacij, ki je sklenila, da se vrše konference tekstilnih zaupnikov in sicer:
V Kranju: v dvorani Stare pošte, v nedeljo 16. oktobra ob 9. uri dopoldne. Konference v Kranju se poleg kranjskih in okoliških tekstilnih zaupnikov, udeleže tudi zastopniki organizacij in tekstilnih zaupnikov iz Tržiča in Škofje Loke.
V Ljubljani: v nedeljo 16. oktobra ob 3. uri popoldne v predavalnici Delavske zbornice. Poleg ljubljanskih tekst, zaupnikov, se udeleže te konference tudi zastopniki tekstilnih zaupnikov iz Kočevja, Grosuplja, Viča. Št. Vida, Tacna, Gaimelj in Litije.
V Mariboru: v nedeljo 23. oktobra ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Poleg mariborskih in okoliških tekstilnih zaupnikov, se konference udeleži tudi zastopnik tekstilnih delavcev iz Ruš in Otiške-ga vrha.
V Celju: v nedeljo 23. oktobra ob pol 5. uri popoldne v Delavski zbornici. Poleg celjskih zaupnikov, se udeleže konference tudi zaupniki iz Sv. Pavla, Št. Petra, Polzela in Laško.
Naloga zaupniških konferenc tekstilnega delavstva je, pretresti položaj tekstilnega delavstva in izvršiti vse priprave za predstoječo razpravo z delodajalci tekstilne stroke.
Splošna delavska strokovna zveza noziva svoje članstvo v tekstilni stroki, da se na predstoječo akcijo temeljito pripravi, zaupnike pa pozivamo, da pripravijo za konferenco vse podatke, ki so potrebni za pogajanja.
Tekstilno delavstvo pa pozivamo, da se v zaščito svojih interesov kompaktno organizira.
SLADKI VRH Dopis Zvezi združenih delavcev v Ljubljani.
V zvezi z našim dopisom od 17. septembra t. 1. Vam sporočamo naslednje in objavljamo to pismo tudi v našem glasilu »Delavec«, ker je to zahtevala naša podružnica v Sladkem vrhu:
»Ni naš običaj, da odgovarjamo po časopisju, vendar pa je z ozirom na Vašo notico v »Slovenskem delavcu« z dne 17. septembra t. I. pod naslovom »Rdeča zahrbtnost«, odgovor v javnosti izjemoma potreben. Tudi ni naša navada, da se z. uspehi in delom naše organizacije hvalimo, ker rezultati dela sami to najboljše opravijo, moramo pa z ozirom na to notico zaradi kolektivne pogodbe v Sladkem vrhu, povedati sledeče:
Pogodba v Sladkem vrhu je bila sklenjena dne 31. avgusta 1935 in je takrat v podjetju obstojala samo Splošna delavska strokovna zveza, zato je očitek, da smo sklenili pogodbo na lastno pest, zloben. V dotični notici pravite: »Pogodba je bila taka, da jo ni kazalo preveč razlagati delavstvu, bila je namreč ne malo krivična.«
S to pogodbo so se takrat vsemu delavstvu povišale mezde za 10%. Dalje so se dosegli za vse delavstvo plačani dopusti in sicer: za 5 let službe tri dni, za vsaki na-daljni dve leti pa še po dva dni plačanega dopusta, tako, da se doseže največ 10 dhi plačanega dopusta na leto. Dalje je s pogodbo doseženo, da se v slučaju pomanjkanja dela delavcev ne odpušča, temveč se delovni čas skrajša tako, da so vsi delavci enako prizadeti. Mi ne bomo tukaj omenjali tudi drugih stvari, kii so s kolektivno pogodbo urejene, naglasili srno samo te, katere so gotovo izredno važne in bi bilo delavstvo drugih podjetij lahko veselo, če bi imelo te stvari na ta način urejene.
Zato ni bilo prav nobenega razloga, da bi te pogodbe delavstvu ne razložili, ampak nasprotno, takoj po sklenitvi iste, se je vršil v Sladkem vrhu sestanek delavstva, na katerem se je ta pogodba prečitala in delavstvu temeljito razložila, in je na tem sestanku dalo delavstvo svoji organizaciji za dosežene uspehe popolno priznanje.
V jeseni leta 1937 smo v Sladkogorski tovarni pokrenili mezdnb gibanje, ki je bilo na razpravi 12. okt. zaključeno Doseglo se je, da so se povišale delavstvu mezde za 6, 8 in v nekaj primerih za 10 odst. Na tej razpravi je sodelovala centrala naše organizacije in delavski obratni zaupniki podjetja. Ker takrat Vaša organizacija še ni imela obratnega zaupnika (letos imate enega), niso Vaši zaupniki na razpravi sodelovali, ker jih ni bilo. Delavski obratni zaupniki so vedno radevolje dopustili vpogled v kolektivno pogodbo in mezdno tarifo, (če Se je kdo za stvar zanimal):, imajo pa te pogodbe samo en izvod.
Mi smo Vam z dopisom od 17. septembra vljudno sporočili, kako je s kazenskim denarjem (fondom) v Sladkogorski tovarni. Čudimo se pa, da ste na tako nedostojen in žaljiv način pisali o stvari v omenjeni notici, v kateri pravite,'da smo s pogodbo pri sladkogorski »izvrtali vire dohodkov za svojo organizacijo«. Ta stvar je žaljiva in tudi tožljiva, ker vzbujate s tem v javnosti domnevo, da se je naša organizacija s tem denarjem okoriščala. '
Kakšno je v resnici dejansko stanje? V kolektivni pogodbi stoji dobesedno »zneske, zbrane na kaznih, izroči obratno vodstvo ob zaključku leta delavski strokovni organizaciji, katera jih porabi za bolniške, oziroma brezposelne podpore v tovarni zaposlenih delavcev.« Za vsakogar mora biti jasno, da je naša organizaoija prevzela s tem ta denar samo v upravljanje in je namenjen isti za vse v tovarni zaposlene delavce. Nikjer ni nobenega določila, da bi se podpiralo s tem denarjem Samo člane naše organizacije. Mi smo se o uporabi tega denarja, ki ga je prejemala naša podružnica v Sladkem vrhu, informirali in se v vsem času ni nobene prošnje za podporo zavrnilo. Prav tako se ni nikdar delalo izjem in so bili podpore deležni tudi taki, ki niso bili nikjer organizirani, — prav tako ni bilo v celem času niti pri'zaupnikih, niti pri ravnateljstvu podjetja, radi te stvari nikakih pritožb.
Vi zahtevate, da bi si ta denar organizaciji delili in da bi od teh zneskov prejeli Vi polovico. To pa se izvršiti ne more. ker bi z 'delitvijo fes nastala neVarnost, da bi se denar pristransko uporabljal. Če bi vsaka organizacija podpirala svoje člane, kdo bi podpiral potem iz tega zneska neorganizirane? Zahtevali ste kar polovico teh zneskov. V tovarni imate 16 članov, to je približno 6 odst. od vsega zaposlenega delavstva, dočim ima naša organizacija okrog 64 odst. Ker torej nočemo delitve tega kazenskega denarja, ker bi s tem res nastalo strankarsko podpiranje, bo ostalo tako, kakor je predvideno v kolektivni pogodbi. Radevolje pa pustimo vsak čas kontrolo tudi Vašemu delavskemu obratnemu zaupniku. Podjetje, ki je denar podružnici nakazovalo, pa smo zaprosili, da pregleda pravilno uporabo teh sredstev.
Če pride do spremembe kolektivne Pogodbe in če boste takrat kot organizaciia gotove delavce tega podjetja kot Vaše člane predpostavljali, pa smo pripravljeni ni sporazumno in drugačno ureditev upravljanja tega denarja.
Končno Vas prosimo, da v Vašem listu »Slovenski delavec« objavite, da niste imeli namena v dotični notici vzbujati domnevo, da se naša onganizaciia z denarjem, ki se zbira na kaznih v Sladkogorski tovarni, okorišča in da se denar uporablja nepristransko, kakor je predvideno v kolektivni pogodbi, ker bomo v nasprotnem slučaju primorani vložiti proti Vam tožbo.
Za bodoče Vas prosimo, da napadanje po časopisju odpade z ene in druge strani, ker lahko vse stvari brez časopisne polemike v medsebojnih razgovorih uredimo.
S spoštovanjem
za S. D. S. Z. J., centrala Ljubljana: Jakomin Lovro 1. r., tajnik.
ŽRTVI DELA V RUŠAH
I
Sodruga Dietmaler Hinko In Strnad Ivan — mrtva
I
Dne 14. septembra predpoldne je v ruški tovarni za dušik pretresla ozračje oglušujoča detonacija. Daleč naokrog so se ljudje prestrašeni ozrli proti tovarni, v kateri delajo njihovi družinski reditelji, kajti vedeli so, da se je pripetila nesreča, ki ogroža njihove svojce.
Eksplodirala sta dva valja napolnjena s kisikom. Sodruga Strnada je dobesedno raztrgalo na kosce, dočim je sodr. Diet-maier obležal popolnoma polomljen, s težkimi ranami. Sodrug Dietmaier je živel še do petka 16. septembra in je po dvodnevnih strašnih mukah podlegel.
Sodrugoma so ruški sodrugi napravili veličasten pogrebni sprevod. Nad 1600 ljudi se je zbralo na poslovilni poti. Pogreb sodr. Strnada je bil 16. septembra, potgreb sodr. Dietmaierja pa v nedeljo, dne 18. septembra. Delavske organizacije in društva so s številnimi venci in cvetjem zasule groba svojih pokojnih sodrugov. V imenu domačih sodrugov se je na grobeh obeh pokojnikov poslovil s. Magdič iz Ruš. Pogreba sodr. Dietmaierja, ki je bil predsednik podružnice Splošne del strok, zveze v Rušah, se je udeležil tudi centralni tajnik sodr.1 Jakomin, ki se je s par besedami poslovil od agilnih sodrugov SDSZJ.
Imenovana sodruga sta bila dolgoletna člana in funkcijonarja naših delavskih organizacij. Vedno sta bila nesebična in sta požrtvovalno stala na braniku delavskih interesov in se potegovala za pravice svojih sodelavcev. Delavske organizacije so z n lima (zgubile dva najagllnejša člana in funkcijonarja, katera naj ostaneta mlajšim v lep in svetal spomin.
Svojcem preostalih sodrugov izrekamo najiskrenejše sožalje.
Žalna seja Splošne del. strok, zveze, podružnice v Rušah
Takoj po pogrebu sodr. Dietmaierja se je v nedeljo 18. septembfa vršila komemora-cijska seja odbora podružnice. Centralni tajnik sodr. Jakomin se je na seji še enkrat spomnil nevenljivih paslug pokojnih sodrugov za SDSZJ. Nato so bili izročeni podpredsedniku sodr. Šraj Antonu posli pred-cenika nnrlrii'/nirp v Plimah ^ndr. Šrai se
15. oktobra 1938
»DEEHVECc
Stran 3
je zahvalil za zaupanje in prevzel posle podružnice z obljubo, da se bo vse storilo, da bo podružnica vkljub bridki in težki Izgubi blagopokojnikov tudi v naprej nemoteno poslovala.
Namesto venca
na grob sodr. Dietmaierja in s. Strnada, je centrala SDSZ.I v Ljubljani darovala družinama pokojnih sodrugov po din 200 podpore. Ruški delavci so zbrali posebej za družino s. Strnada din 1145, dočim zbirka za vdovo s. Dietmaierja še ni zaključena.
Iskrena hvala vsem darovalcem!
RUDARJI
Tako bi se zakoni kršiti ne smeli
V	Globokem pri Brežicah se nahaja premogovnik, last rudarske družbe »Sutla«, v katerem je zaposlenih okrog 85 rudarjev. Pravijo, da na čelu te družbe stoji nekt bivši rudarski glavar iz Zagreba. Ko so si ti rudarji hoteli izboljšati svoj bedni položaj potom svoje Zveze rudarjev Jugoslavije, ie le-ta ugotovila, da znašajo njih temeljne mezde din 18—22 dnevno; ugotovilo se je, da ti rudarji sploh nobenih zaupnikov nimajo in tudi ostala socijalna zakonodaja se pri tem rudniku ne upošteva.
Nato je ZRJ najprej dosegla potom rudarske oblasti odlok o višini mezd po zakonu o minimalnih mezdah. Izposlovala je. da so se dne 27. avg. t. 1. vršile volitve obratnih zaupnikov. Ali ko je podjetje zazna-
lo.	da bodo delavci postavili kandidate i,z delavskih vrst, je dan pred volitvami odpovedalo službo vsem trem kandidatom na 14. dni. Nato je sestavilo svojo listo iz samih paznikov in preddelavcev. Delavstvu pa se je reklo, kdor hoče imeti delo in kruh, bo volil tiste kandidate, ki so gospodom po volji. One (delavske) kandidate pa nima smisla voliti, ker bodo itak odouščeni. Nato je seveda zmagala lista pojdetja. Delavstvo pa je bilo tako preplašeno, da niso upali javiti ZRJ, da bi bila pravočasno vložila priziv. Šele po preteku 14 dni. ko so videli odpovedani bivši kandidati, da niso odpuščeni, so se pritožili, a za pritožbo je bilo že prepozno. Vendar je ZRJ še vložila priziv na rudarsko oblast. Upamo, da se bo kljub temu uvedla preiskava, zakaj pazniki po zakonu ne morejo biti zastopniki delavstva. Rudarji pa se naj uče iz tega, kaj bi bilo, če bi organizacije ne bilo.
Mezdno gibanje rudarjev rudnika Pečovnik
Že v zadnji številki lista »Delavec« smo omenili, da se rudarji tega rudnika nahajajo v mezdnem gibanju. Medtem pa se je vršila dne 22. sept. t. 1. mezdna razprava na rudniku. Vendar do sporazuma ni moglo priti, ker so predstavniki podjetja odklanjali vsako splošno povišanje delavskih mezd. Ker zastopniki delavstva niso mogli pristati na tako odklonilno stališče, se je končno dosegel sporazum v tem, da naj zastopniki delavstva stavijo še enkrat naj-minimalnejše zahteve delavstva. To se je zgodilo. V času, ko to pišemo, smo pa dobili od podjetja obvestilo, da se od zastopnikov delavstva stavljeni predlogi proučujejo in da bo druga mezdna razprava v najkrajšem času sklicana. Želeti je, da pride čimprej do sporazuma in da se upravičenim zahtevam delavstva ugodi.
Mezdno gibanje rudarjev premogovnika keramične industrije d. d. v Petrovčah
Pri tem rudniku je zaposlenih okrog 165 rudarjev. Rudnik je last združenih tovarn stekla d. d. v Zagrebu. Razmere pri tem rudniku se ravnajo, kakor povsod drugod, po zadržanju delavstva samega. Kjer ni močne organizacije, tam tudi razmere ne morejo biti dobre. In tako je tudi na tem rudniku. Marsikaj so si rudarji drugod že priborili potom svoje strokovne organizacije, kar tukaj še niso imeli.
Vse to, in pa nizke mezde, so prisilile rudarje tega rudnika, da so začeli razmišljati, kaj je bolje, biti brez organizacije, ali si jo ustvariti? Odločili so se za drugo. Tako se je pričelo gibanje med njimi za organizacijo in danes imajo že nad 80 odst. organiziranih v Zvezi rudarjev Jugoslavije.
Na podlagi tega je vodstvo ZRJ na njihovo zahtevo vložilo na podjetje mezdne zahteve, ki predvidevajo poleg povišanja mezd, ureditev ostalih delovnih pogojev, Predvsem uvedbo akordne tabele za različna dela v obliki kolektivne pogodbe. Prepričani smo, da bo podjetje upravičenim zahtevam rudarjev ugodilo, a rudarji pa spoznali, da brez organizacije ni nič, in le v organizaciji je moč in lISpredek delavstva.
STAVBINCI
Iz Ribnice na Pohorju
Stavka komnolomskih delavcev na Pohorju traja že deseti teden. Z občudovanja vredno žilavostjo je delavstvo vztrajalo v tej borbi od začetka do danes, tako da so le redki taki primeri.
. 9a je. delavstvo moglo tako dolgo vztrajati, gre mnogo zaslug široki delavski jav-nostt skoro vseh strok in poklicev v Slove-I11]1’ kakor tudi nameščencem in obrtnikom itd. Po večini so stavkujoČe' in njih družine gmotno podprli delovni ljudje, ki so si morah sami pritrgati od svojih ust težko pnsluzene dinarje. Naj si bodo svesti hvaležnosti prizadetih. V kolikor niso bili darovani znesKi še objavljeni, bodo tekom prihodnjih dni.
Do danes stavka še traja v polnem obse-ku. Pogajanja se vodijo s podjetjem Res in drug za sklenitev kolektivne poigodbe odn.
za dosego sporazuma. Inž. Lenarčič se pogajanj v Podvelki zopet ni udeležil. Za to podjetje bodo posebna pogajanja, ako bo podjetje nanje pristalo.
Delavstvo je trdno uverjeno, da bo izšlo iz tega boja ojačano.
STAVKA V POHORSKIH GRANI-TOLOMIH DELNO ZAKLJUČENA
Podjetje Res in Zapečnik pristala na delno
zvišanje osnovnih mezd.
Dne 8. t. m. so se v Ribnici na Pohorju zaključila pogajanja stavkajočega delavstva s podjetjem Res in Zapečnik. Podjetje je pristalo na delno zvišanje osnovnih mezd in se je sklenila kolektivna pogodba. Delavci bodo sprejeti vsi na delo, vendar postopoma. Takoj jih začne z delom okrog 100.
Strokovno organizacijo SQRJ je na pogajanjih zastopal sodr. Hrovat, Delavsko zbornico pa referent Stanko Jurij.
Stavka pri Lenarčiču še traja.
Več praktičnega dela
Življenje je strog učitelj. Dosleden tudi v potankostih. Kdor se ni ničesar naučil, se gre gladko preko njega. Konsekvence nosi on sam.
Življenje govori razumljiv jezik. Prisluhni mu, uči se, išči si sebi enake, druži se z njimi vedno in povsod. Sam si in ostaneš ničla.
Življenje zahteva od nas trdega dela za goli obstanek. In kar življenje zahteva, nam je prešlo v meso in kri. Nikdo niti za hip ne podvomi, da je res tako. Za nekaj dinarjev smo vedno pripravljeni prijeti za najtežje in najbolj umazano delo, za nekaj dinarjev smo pripravljeni postaviti na kocko naše življenje in zdravje, tudi obstanek družine, brez pomišljanja — kai bo jutri. Življenje nas je naučilo tako.
To je ena stran te trde šole.
Druga stran je borba. Iz tega predmeta smo se mnogo manj naučili. To nam ne igre tako dobro. Kljub temu, da jo življenje rav-notako kategorično zahteva.
Teorija je teorija. Ali praktična borba, to je drugo. Organizirani smo. Plačamo redno določene prispevke. Na sejali diskutiramo o razredni sindikalni borbi, delamo načrte, govorimo velike in globokoumne besede, citiramo utemeljitelje znanstvenega socijaliznia, kritiziramo, neprilike in težko-če, skratka, kakor da so štiri stene naš teren.
A teren, naš pravi teren, ne ve dosti o tem. Tam vodi borbo drugi. Tam prodira drugi. Tam prodira nasprotnik delavskega razreda in osvaja pozicije drugo za drugo. Štiri stene prepušča začasno še nam.
Vtikati glavo v pesek je slaba obramba. Zaradi komodnosti ne hoteti vedeti nekaj, kar od nas zahteva dela in napora, je slabo. Za slabo pa je vedno določena kazen v tej ali oni obliki.
Zato pustimo besedičenje in samoprece-njevanje. Naše svobodno sindikalno gibanje bomo očuvali le z živim praktičnim delom in bojem na terenu. Tako uči življenje.
i-t.
Zahtevajmo izvajanje kolektivne pogodbe
Mnogo je še stavbnih delavcev pri nas, ki ne poznajo v dovoljni meri vrednosti kolektivne pogodbe. Dogajajo se primeri, da stavbni delavci delajo pod mnogo slabšimi delovnimi in plačilnimi pogoji, kot jih določa kolektivna pogodba, ki je, kakor smo že poročali razširjena na teritorij cele dravske ^ banovine. Delavstvo je z njo dobilo boljše delovne odnose in zagarantirano mezdno postavko, ki je z ozirom na dra-ginjsko stanje v enem kraju višja ali nižja. Jasno je, da tako različnih mezd ni mogoče izenačiti v par letih, nego je za to potrebna težka in vztrajna borba stavbnega delavstva. Priznati moramo, da je kolektivna pogodba z veljavnostjo za vso Slovenijo velik korak naprej k lažjemu in uspešnejšemu razvitju stavbinskega gibanja v svrho zaščite interesov stavbnega delavstva ter dosego eksistenčnega minimuma.
Ne more nikdo predvideti, kakšne uspehe bo žela nadaljnja borba organiziranih stav-bincev, lahko pa ugotovimo, da ne bo uspešna v takšni meri kot bi si želeli, ako se ne bodo niti določbe te kolektivne pogodbe izvajale v celem — ako se jih bo briskiralo celo s strani delavcev samih.
Ne moremo zamolčati dogodka, ki se je pripetil pri šušmarskemu podjetniku Konjarju, ki naj bo jasna slika nevednosti še mnogih stavbnih delavcev. Zastopnik organizacije je na poziv delavcev izvršil intervencijo pri tem podjetju glede prenizko plačanih mezd. Delavci so bili plačani mesto po 3.75 din, samo po 3 din na uro, kar ie velika zguba na zaslužiku, ki je itak dovolj majhen. Podjetnik je to seveda zanikal, vendar se je končno vdal, da se delavce na mestu izpraša po mezdi. Prvi in drugi delavec sta odgovorila: po 3 din, dočim so vsi ostali izjavili po 3.75 din, čeprav so preje v medsebojnih razgovorih priznali, da imajo le po 3 din na uro. Odgovor, ki ne dela časti stavbnemu delavcu. Nimamo namena, da bi se zadrževali pri takih šuš-marskih podjetjih. Poglejmo naprej.
Najbolj socijalni podjetnik Zupan, potrebno je. da ga navedemo imenoma, ki se je na pogajanjih , za kolektivno pogodbo kar topil od lepili besed, danes ne plačuje svoje delavce po kolektivni pogodbi, mezde so različne 2.60 din, 2.75 din delavci in zidarji ter tesarji din 4.50, 5, 5.50, torej vse nižje od onih, na katere Je pristal s svojim lastno- < ročnim podpisom kot predsednik Združenja graditeljev.
To naj je slika, ki pa ne sme biti škodljiva za nadaljnjo borbo, rano, ki grozi, da okuži celo telo, je treba izlečiti. Na zboro-
vanjih in v listu stalno slišimo: Dclavci, zahtevajte izvajanje kolektivne pogodbe. Od tega so odvisni naši bodoči uspehi m od tega je odvisno, ali bodo višje postavke v mezdni tabeli za leto 1938 sploh stopile v veljavo. Stanju poglejmo stvarno v oči in ne ustvarjajmo si nikakih iluzij — neizvajanje naših pravic ima lahko težke posledice za vse stavbne delavce v Sloveniji. Neizvajanje more imeti za posledico, da kolektivna pogodba, težko priborjena, v bodočem letu ne bo veljala za celo Slovenijo.
Omejena, krajevno utesnjena borba pa, z ozirom na zapreke, ki se delavstvu stalno stavijo na pot, je mnogo težja in neuspeš-nejša kot ona, v kateri sodeluje številčno močno delavstvo stavbne stroke, ki ima tako tudi večji moralni in materijalni efekt za boreče se delavstvo.
Pogodbe z veljavnostjo za ves teritorij si stavbni delavci ne pustimo vzeti, kajti zavedamo se, da je to uspeli, o katerem drugi delavci še le sanjajo. Vzemite to v pretres in ravnajte se tako, kot zahteva to interes vas in vaših družin.
Opozarjamo
stavbne delavce, da pri odpustu iz dela ne podpisujejo nikakih tiskovin ali izjav.
Vsakdo naj na zahtevo podjetja podpiše, t. j. potrdi le prejem zneska, katerega v resnici sprejme pri obračunu, kajti bliža se mrtva sezona in z njo prihajajo v stiski na dan seznami o nadurah in bolniških tednih.
O	svojih zahtevah, ki jih mislite dobiti preko Obrtnega sodišča obvestite predhodno organizacijo, ki vam bo dala nasvete o vseh terjatvah, ki izvirajo iz Zakona o zaščiti delavcev in Obrtnega zakona.
Torej: Preje kot na sodišče — na svojo strokovno organizacijo Zvezo stavbnih delavcev Jugoslavije (SGRJ).
Uprava podružnice Ljubljana.
Beseda stavbnih delavcev o Okrožnih uradih
Ustanova Okrožnih uradov doživlja s strani stavbnih delavcev mnoge in upravičene kritike, ki se nanašajo na funkcioniranje te važne socijalne ustanove in to predvsem glede bolniške službe v tej ustanovi, ki bi mogla blagodejno vplivati na obolelo delavstvo, dočim se dogaja nasprotno, vsakdo se pritožuje.
Jasno je, da so stavbni delavci v veliki meri prizadeti vsled slabega stanja v Okrožnih uradih, z ozirom na pogosta obolenja stavbnih delavcev, ki so izpostavljeni vsakim vremenskim in drugim neprilikam, slabim odrom in z ozirom na fizično težko delo, ki ga opravljajo pri slabi prehrani. Treba pa je poiskati vzroke tega zla, ker je nujno, da se ga odpravi in uvede pravičnejše stanje.
Z zakonom so predvidene tudi volitve v samouprave Okrožnih uradov, toda te se do sedaj še niso vršile in tako vlada danes v Okrožnih uradih nezakonito stanje, kajti v njih niso ljudje, ki so si s svojim delom pridobili zaupanje delavstva, nego oni, ki imajo zaupanje. Ti imenovani »predstavniki delavstva« tudi nimajo potrebne avtoritete navzgor, kakor tudi ne napram zdravnikom in uradnikom, ki je za dobro funkcioniranje istotako potrebno. O kakšnem vplivu delavstva na te tkzv. predstavnike v Okrožnih uradih niti ne govorimo.
Kritika delovanja te važne socialne ustanove je prisilila Okrožni urad, da se je obrnil potom okrožnic na svobodne delavske strokovne organizacije v svrho nasvetov in predlogov o reorgamziranju zdravniške službe. Tudi stavbno delavstvo je pripravljeno, da pripomore z nasveti za boljše funkcioniranje OUZD. Smatra pa, da je prvi in najglavnejši predpogoj za pravilno delovanje Okrožnih uradov, da se takoj in nemudoma izvrše svobodne tajne volitve v ustanovo Okrožnih uradov, kakor tudi v druge delavske socijalne ustanove.
To je zahteva, od katere stavbno delavstvo ne more odstopiti, zavedajoč se, da je vsaka reorganizacija ničeva in nepopolna brez tega, kajti le pravi delavski predstavniki, izvoljeni na demokratičen način, so skupno z delavstvom v stanju, da vposta-viio v Okrožnih uradih takšno stanje, ki bo odgovarjalo našim potrebam in zahtevam. K ureditvi tega perečega vprašanja pa mora prispevati vsakdo po svojih močeh. Predvsem: Zbirajte obtežilni materija! o krivičnem postopanju zdravnikov napram obolelim delavcem, kakor tudi napram »delavskim predstavnikom v Okrožnih uradih.« Upravičeno borbo podprimo z dokazi in ti bodo govorili.
Izmišljeni argumenti nekaterih podjetnikov v Kranju.
Imamo med našimi podjetniki posamezr nike, ki bi radi svoj profit na vsak način povečali samo na račun itak daleč prenizkih delavskih mezd. Mezde so previsoke, ne moremo konkurirati... Ljubljanska podjetja pa plačujejo večinoma nad kolektivno pogodbo in glej ga šnienta, še celo tvrdka Jos. Slavec & Co., katere irnejitelj se je hvalil nasproti nekemu ljubljanskemu podjetniku, da se v Kranju ne plačuje po kolektivni pogodbi, plačuje sedaj po 3.50 in boljše moči tudi po 3.75 din na uro. Toda vsi manevri naših dragih socialno čutečih podjetnikov se bodo izjalovili na odločni obrambni akciji,' ki jo brez pardona vodi naša organizacija.
STAVBENA SEZONA.
Letošnja sezona spada nedvomno med najboljše. Stalno nezaposlenih nimamo in so se primerili celo slučaji, da je delavcev primanjkovalo. Vendar pa delo ni bilo ne-
prekinjeno. Tako je mnogo tujih delavcev odpotovalo, drugi so dopotovali. Neprestano menjavanje ljudi vpliva neugodno tudi na položaj organizacije. Letos je pa število že organiziranih dopotovalih delavcev večje kot prejšnji dve leti, kar kaže, da pridobiva naša organizacija vedno bolj na terenu v kvantitativnem in z veseljem opažamo tudi v kvalitativnem oziru.
Sodrugom, ki nameravajo domov!
Naše delavsko časopisje ni samo naša šola, temveč je tudi ona vez, ki nas bo družila v času vaše odsotnosti. Informirani bodete tudi o našem pokretu, o različnih akcijah v našo korist, o šansah zaposlitve itd. Priporočamo Vam torej nujno, da se pred odpotovanjem oglasite pri zaupniku ali prt dežurnemu in plačate borbeni fond za zimske mesece. Dobivali bodete časopise na dom in vaše članstvo ne bo prekinjeno. — Najtopleje priporočamo vsem našim članom knjige Cankarjeve družbe, katere bodo kmalu izšle in nudijo, štiri po številu, za malenkostno ceno 20 dinarjev obilo zanimivega m poučnega čtiva. Naš delavski tisk naj ne manjka v nobeni delavski hiši.
UESNI DELAVCI
Duplica pri Kamniku
Že večkrat smo pisali o razmerah delavstva, ki vlada v znani tovarni upognjenega pohištva Remec & Co. na Duplici, katera zaposluje okoli 380 delavcev in delavk. Razmere v tej tovarni so iz dneva v dan slabše. Ne izvaja se kolektivna pogodba niti predpisi socialne zakonodaje itd. Podjetje, ki ga vodi višji bančni uradnik, je na račun nizkih delavskih mezd prišlo zopet na zeleno vejo. Gotovo je, da je pri tem delavstvo doprineslo največje žrtve, kar predvsem prizna tudi g. upravitelj sam v svojem dopisu, ki ga je poslal delavskim obratnim zaupnikom, kakor tudi strokovnim centralam v vednost. Ta gospod hoče igrati vlogo kakor angleški lord Chamberlain v češkoslovaškem vprašanju. Vendar pa, ker živimo mi v Jugoslaviji, in še izdaleka angleška politika pri nas ne odgovarja, je tudi delavstvo ta sistem na svojem skupnem zborovanju, ki se je vršilo 7. t. m. v celoti obsodilo.
Na tem sestanku je poročal starešina obratnih zaupnikov o kršitvi delovnih pogojev. Predvsem pa je obžalovanja vredno, da to podjetje zaposluje okoli 40 uradnikov, ki delajo samo kalukulacije, kako naj bi se položaj delavstva še bolj poslabšal. Pri tem moramo omeniti Uidi to, da je podjetje uspelo pri Banski upravi, ko se je določala že itak beraška minimalna mezda, da je to podjetje -prišlo v nižjo kategorijo kakor pa druga istovrstna podjetja.
Podjetje je po svojem uradniku skalku-liralo, da stane samo donos vode delavstvu v podjetje 125.000 dinarjev na leto. Za čas, ki ga delavstvo porabi za to, da poje košček kruha, pa din 100.000. Prakticira se tudi po bančnem sistemu v gotovih oddelkih, da mora delavstvo 10 minut poprej pričeti z delom, kot daje znak tovarniška sirena.
Podjetje je uvedlo v oddelku parketarne in žage prekourno delo, ki ga plača s 25 odst. povišanja na urno mezdo. Da je moglo podjetje to doseči, se je delavstvu zagrozilo, češ, če na to ne pristanete, pa bomo delali samo 6 ur dnevno. Kar je pa najbolj značilno pri tem, je pa še to, da sprejema delavstvo posebna uradnica, ki seveda vzame v delo ljudi bolj od svoje »žlahte«. Delavstvo, ki je bilo radi pomanjkanja dela reducirano, se ni sprejelo nazaj v delo kot je to podpisal na uradni razpravi g. upravitelj, češ, da se prvenstveno zaposlijo že starejši delavci. Pa tudi mojstri na teh oddelkih zahtevajo starejše delavce, ki so se tega dela že priučili. Vendar pa to ne moti g. upravitelja, ker je pač gospodična več, kakor pa so tisti delavci, ki so tudi družinski očetje.
Podjetje hoče uvesti mesečno plačo, tako kakor za bančne uradnike, češ, da ima s tem manj dela kakor pa če jih 14-dtjevno izplačuje. Delavstvo nima plače kakor f)an-čni uradniki in je zadolženo vsepovsod!, ker še dosedaj na 14 dni podjetje redno ne izplačuje mezde.
Zahteva delavstva na sestanku je bila, da se odločno upre takim metodam podjetja ter da bo striktno stalo na brani'ku za socialno zakonodajo kakor tudi za določbe, ki so v kolektivni pogodbi. Oba zastopnika centralnih zvez, t. j. Z. 1. d. J. in pa J. S. Z. sta njihove upravičene zahteve podprla z izjavami, da je treba, da delavstvo solidarno nastopi v obrambo ogroženih pravic ter da bodo centralne zveze z vsemi sredstvi priskočile delavstvu na pomoč.
Zelo čudno se nam zdi eno, ker je podjetje 150 odstotno krščansko, da hoče vodstvo podjetja na tako nečuven način izigrati delavstvo. Če bi objavili statistiko zdravstvenega referenta protituberkulozne lige, bi mogli samo napisati, da je ta tovarna leglo tuberkuloze in pa raznih drugih obolenj. Pozivamo vodstvo podjetja, da ob 12. uri spregleda in naj se nikar ne igra z usodo 380 delavcev in delavk ter njihovih družim. Dovolj je bilo iztnozgavanja. Dovolj klečeplaztva, sedaj pa je mera polna in delavstvo je pripravljeno stopiti enotno, solidarno v odkrito borbo, potem pa nai bo, kar hoče. S temi besedami je bilo dobro uspelo zborovanje zaključeno.
Opazovalec.
SODRUGI IN SODRUŽICE!
Kdor želi imeti letošnji žepni koledarček, naj to takoj sporoči Strokovni komisiji do konca tega meseca. Na poznejša naročila se ne bomo mogli ozirati. Torej pohitite!	Iz	pisarne	S.	K.
Pravilnik
o izvrševanju uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev*
1.	Značaj in oblika poslovne knjižice.
Clen 1.
1) Brez poslovne knjižice po tein pravilniku se ne sme nihče, izvzemši osebe, navedene v odstavku 3. tega člena, zaposlovati kot učenec, delavec ali nameščenec, če nima njegova zaposlitev javnopravnega značaja.
2) Poslovna knjižica služi: a) kot javna listina o istovetnosti imetnika; b) kot dokaz vrste in časa zaposlitve; c) za vpisovanje podatkov pri upravah za posredovanje dela in pri organih delavskega in nameščenske-ga zavarovanja, kolikor niso za to izdane posebne članske knjižice; č) kot kontrolna in potniška legitimacija po odst 2. § 14«. uredbe o preskrbovanju nezaposlenih delavcev z dne 25. novembra 1937.
3) Nameščenci, ki imajo položaj komercialnega ali tehničnega direktorja (upravnika) ali prokurista, ne morejo imeti poslovne knjižice.
Clen 2.
1). Oblika in vsebina poslovnih knjižic, kontrolnih listov in imenika (dnevnika) izdanih poslovnih knjižic so določeni v prilogah pod 1, II in 111 tega pravilnika.
2) Kot poslovne knjižice se smejo uporabljati samo obrazci, ki jih tiska osrednja uprava za posredovanje dela. Vsako drugo natiskovanje se kaznuje po veljavnih zakonskih predpisih.
3) Osrednja uprava za posredovanje dela sme po potrebi predpisati obrazce in spreminjati in dopolnjevati obrazce, omenjene v odstavku 1. tega člena pod II in lil.
Clen 3.
1) Poslovne knjižice se izdelujejo v takšni velikosti, da se lahko nosijo v žepu, in so vezane v platno. Na sprednji strani platnic je vtisnjen državni grb v pridvižnem tisku, na zadnji strani platnic pa znak osrednje uprave za posredovanje dela, tudi v pridvižnem tisku.
2) Poslovna krijižica ima 44 notranjih strani. Strani 1 do 8 izpolnjujejo oblastva m ustanove, ki izdajajo, zamenjavajo in obnavljajo poslovne knjižice, ustanove delavskega (nameščenskega) zavarovanja In uprave za posredovanje dela. Stran 9 je za pripombe, ki se vpisujejo po odst. 1. člena 6. tega pravilnika. Strani 10 do 31 \tr polnjuje delodajalec, overjajo pa, kjer Je to predpisano, prisilne združbe obrtnikov In trgovcev. Strani 32 do 36 so določene izključno le za poslovanje uprav za posredovanje dela; strani 37 do 41 so določene za potrebe ustanov za zavarovanje delavcev (nameščencev). Na straneh 42 do 44 je natisnjen pouk za imetnika poslovne knjižice.
Člen 4.
1) Poslovna knjižica velja 10 let od dne izdaje, zamenjave ali obnovitve. V desetem letu je imetnik poslovne knjižice dolžan zahtevati, naj se mu knjižica zamenja. Imetnik poslovne knjižice ima pravico zahtevati, naj se mu poslovna knjižica zamenja, tudi že pred pretekom tega roka, če se knjižica popolnoma izpolni ali poškoduje. Za izdajo in zamenjavo poslovne knjižice se pobira samo cena obrazca- v znesku 10 dir uarjev.
2) Kdor poslovno knjižico zgubi, ima pravico zahtevati njeno obnovitev. Poslovna knjiižipa se lahko obnovi šele, ko se naznani, da1 se je stkra' "poslovna knjižica zgubila, osrednji upravi za posredovanje dela radi objave v službenem organu osrednje uprave, da se je zgubila. To prijaVo more napraviti oseba, ki je poslovno knjižico zgu- _______________________   !■:	i	c’!'	sh-:"
* »Službene no vine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. septembra 1938., št. 201-LXII-493.	...........
Lesno delavstvo v okolici Zbelovega,
odkar je prenehala obratovati tovarna upognjenega pohištva, se je razšlo na vse strani. V stari štolami je sedaj neko tekstilno-podjetje, ki pa obratuje z nekaj delavci ter je le v pomoč obratu V Mariboru.
V bližini pa je večje podjetje, ki ima opekarno in parno žago. Delavstvo je že nekaj let hrepenelo po organizaciji, vendar pa ni bilo one odločne volje med posamezniki, ki je v takih momentih potrebna. Zelja vsega delavstva je bila, da se skupno postavi zahteva za izboljšanje delovnih pogojev. Končno pa je le prevladal duh samozavesti ter jfe delavstvo stopilo kompaktno v organizacijo Zveze lesnih delavcev.
Dne 18. septembra t. 1. je bil ustanovni občni zbor podružnice, ki ima svoj sedež v Ločah. Na tein občnem zboru je poročal centralni tajnik s. Bricelj o položaju lesnega delavstva, pomenu strokovne organizacije, obstoječi socijalni zakonodaji in delavskem tisku. Tu smo tudi sklenili, da bo podružnica, odnosno nje članstvo šlo z vsemi silami na delo, da pridobi čim širši krog članstva v organizacijo.
Gotovim gospodom ne gre v račun, češ, zakaj se je delavstvo organiziralo v rdečo organizacijo. Na vse mogoče načine hočejo izsiliti od delavstva, da osnuje organi- 1 zacijo, ki jo želi g. dušni pastir. Vendar ] mu je delavstvo krepko odklonilo njegovo zahtevo. No pa upamo, da bomo lahko prijatelji, mi ne bomo šli v njegov delokrog, želimo pa tudi, da se on posveti svojemu
bila, sapio po občinj oziroma ustanovi, pri-stcjrii za obnovitev poslovne knjižice. Za obnovitev poslovne knjižice se pobira 30 dinarjev, in sicer znesek 10 dinarjev za objavo, da se je zgubila, znesek 20 dinarjev pa za obrazec knjižice.
II.	Kako se dobivajo poslovne knjižice.
Člen 5.
1) Poslovne knjižice se morejo dobiti na pismeno ali ustno prošnjo vloženo pri ob-lastvih in ustanovah navedenih v členih 9. in 10. tega pravilnika.
2) Da dobi poslovno knjižico, mora prosilec priskrbeti tele podatke: kraj in čas rojstva državljanstvo šolska ali strokovna izobrazba, zakonski stan, ime očeta, ime in dekliški priimek matere, število otrok in leto njih rojstva; če pa prosilec ni polnoleten, tudi še učna pogodba ali pismena odobritev očeta ali varuha (skrbnika) ali varstvenega (skrbstvenega) sodnika, da vstopi na delo.
3) Da predlogi te podatke, sme uporabljati prosilec tele listine: krstni list (izpisek iz knjige za vpisovanje rojstev), poročni list (izpisek iz knjige za vpisovanje porok), policijsko ali železniško legitimacijo, prejšnjo poslovno ali delavsko (nameščensko) knjižico, potne listine (potni list), vojaško knjižico, šolsko ali strokovno spričevalo, domovnico ali spričevalo o državljanstvu in ostale listine, s katerimi se dajejo podatki. Za izdajo poslovne knjižice zadostuje samo ena izmed teh listin, če so v njej vsi potrebni podatki. Ce pa v predloženi listini ni vseh podatkov, mora predložiti prosilec kako drugo listino. Ce so v predloženih listinah različno navedeni dan, mesec in leto prosilčevega rojstva, morajo biti za vpis v poslovno knjižico odločilni dan, mesec in leto prosilčevega rojstva tako, kakor so navedeni ti podatki v listini urada, ki vodi matične knjige. Če ne predloži prosilec potrebnih podatkov, a jih imajo oblastva ali . ostale ustanove, ki izdajajo poslovne knjižice, se sme izdati poslovna knjižica tudi na podstavi takih podatkov. Podatki pod točkami 6., 11., 14., 15. in 16. na straneh 3 do 7 obrazca poslovne knjižice se izpolnjujejo na podstavi verodostojnih izjav prosilca samega.
4) Prošnji je priložiti dve istovetni fotografiji v velikosti 4.5X6 cm in 10 dinarjev v gotovem za obrazec poslovne knjižice. Slike morajo biti jasne, neuporabljene, doprsne in iz poslednjega časa. Morajo biti na mehkem papirju. Na sliki mora biti upodobljen yes obraz, glava ne sme biti pokrita in mora biti pa sliki najmanj 1.5 cm velika. Iz fotografije cele skupine Izrezane slike se ne ■sprejemajo, fotografije v uniformi pa se sprejemajo, Je je uniforma predpisana ža izvfševahje redne zaposlitve.'
5) Tujim državljanom, pribežnikom ! in emigrantom se smejo izdajati poslovne knjižice samo, če spolnjuje prosilec tudi še posebne pogoje, ki jih predpiše minister ' za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno s prizadetimi ministri.
6) Pri' izdajanju. Obnavljanja in zamenjavanju poslovnih knjižic so poslo>vne knjižice in Vse listine, vloge in izkazila, ki (jih priskrbujejo neposredno oblastva in ustanove ali pa delavci in nameščenci sami, oproščene vsake državne in samoupravne takse. Prav tako so oproščeni vsake državne; in samoupravne takse vsi vpisi in potrdila (overitve) v poslovnih knjižicah.
III.	Izpolnjevanje poslovnih knjižic.
1	■; 1 i - i Člen 6.
1)	Oblastva, ustanove in delodajalci sinejo vpisovati samo v prostore, ki so V poslovni knjižici zanje določeni, in pri tem upoštevati zaporedbo, predvideno v obrazcu. Na prazne strani se smejo vpisovati sa-
pokllcu. Mi delavci smo že več let sem živeli 'v samih obljubah, vendar pa smo bili od leta do leta bolj tepeijj. Mi hočenio za pošteno delo tudi pošteno plačilo. Kadar pa bomo govorili o izbiri političnih mož, takrat pa bomo tudi možato povedali svojo zahtevo.	",...."	:
Ker se le malo čuje iz našega kraja, šem se namenil, da se bom večkrat oglasil, predvsem bom opisal gospodarstvo in bedo našega delovnega ljudstva.
Opazovalec.
Delavsko varstvo v Grčiji
V	Grčiji je pri vseh obratih, ki se pečajo z obdelavo lesa, stopil 10. septembra 1938 v veljavo predpis o nezgodnem zavarovanju.
Pri strojih smejo biti zaposlene le osebe, ki so dovršile 18. leto starosti.
Pri vsakem stroju morajo biti razobeše-na navodila o pogonu iti ravnanju s strojem.
Predstoječi, premikajoči ali gonilni deli strojev morajo biti dobro zavarovani.
Kaditi in kuhati klej (lini) v obratih je prepovedano. Razsvetljava naj bo električna. Delavci morajo biti opremljeni z varnostnimi očali.
Omenjeni predpis pa vsebuje še druge ukrepe radi varnosti pri gonilih, žagah, skobelnih in rezkalnih strojih itd.
Tako na skrajnem delu balkana — pa pri nas?
mo podatki, ki jih odredi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje v svoji pristojnosti ali sporazumno s prizadetimi ministri iz pristojnosti drugih resorov.
2) Delodajalec je dolžan vpisati v prostore, ki so za to v poslovni knjižici določeni, tvrdko, dan začetka zaposlitve, natančno vrsto službe (stroke) ali posla kakor tudi dan prestanka zaposlitve.
3) Delodajalec ne sme vpisovati v poslovno knjižico druge pripombe razen tistih, ki so v obrazcu poslovne knjižice samem predvidene, niti kake druge znake. Zlasti ne sme delodajalec vpisovati v poslovno knjižico ne povoijne ne nepovoljne ocene ali pripombe o sposobnostih in kakovosti dela delavca ali nameščenca. Popravke vpisov mora overiti delodajalec s svojini podpisom in po možnosti tudi s pečatom tvrdke.
4) Prisilne združbe overjajo poslovne knjižice samo za trgovsko pomožno ošebje, zaposleno v trgovinskih obratih, in za osebe, ki so se izučile rokodelstva in so zaposlene v rokodelskih obratih.
Člen 7.
Oblastva in ustanove, ki Izpolnjujejo poslovne knjižice, prilepijo na prostor, ki je za to v poslovni knjižici določen, fotografijo, na katero pritisnejo dvakrat svoj pečat tako, da je na določenih mestih odtisnjena polovica pečata Druga istovetna fotografija se prilepi na prostor, določen za to v kontrolnem listu A (za osrednjo upravo za posredovanje dela).
Člen 8.
1) Ko izpolnjuje poslovno knjižico, je pristojno oblastvo ali ustanova dolžna vpisati potrebne podatke v svoj imenik poslovnih knjižic in v kontrolna lista. Kontrolna lista A in B sta priložena poslovni knjižici. Kontrolni list A se pošlje osrednji upravi za posredovanje dela, redno izpolnjen in overjen, kontrolni list B pa pridrži oblastvo ali ustanova, ki izdaje, zamenjuje ali obnavlja poslovno knjižico, za svojo kartoteko.
2). Podatke o rodbinskih članih po izdaji, zamenjavi ali obnovitvi poslovne knjižice vpišejo in overjajo oblastva in ustanove, ki knjižice izdajajo, zamenjavajo ali obnavljajo, ali pa uradi, ki vodijo matične knjige, ali organi delavskega zavarovanja in posredovanja dela. Le-ti vpisujejo in overjajo tudi podatke o smrti teh članov.
3) Ti vpisi morajo biti vpisani jasno in čitno.
IV.	Izdajanje poslovnih knjižic.
člen 9.	<
1) Poslovno knjižico izda praviloma sel-ska ali mestna občina prosilčevega domo-vališča. V krajih, kjer so prisilne združbe obrtnikov ali trgovcev, izdaja poslovne knjižice trgovskemu pomožnemu osebju, ki je zaposleno v trgovinskih obratih, in osebam, ki so se izučile rokodelstva in so zaposlene v rokodelskih obratih, prisilna szdružba, kateri pripada delodajalec.
2) Poslovne knjižice oseb, zavarovanih pri državnih prometnih napravah, izdajajo Organi, .ki jih določi za državne železnice generalna direkcija državnih železnic, za vse ostale prometne naprave pa ministrstvo za promet.
3) Oblastva in ustanove, ki so pristojne za izdajanje poslovnih knjižic, so jih dolžne izdati n^jdai.1 v dveh dneh od dne, ko je predložil prosilec vse potrebne podatke
4): Oblastva in ustanove, ki izdajajo poslovne knjižice. se morajo pri osrednji uprava i za posredovanje dela pravočasno založiti s potrebnimi obrazci.
V. Zamenjava in obnovitev poslovnih knjižic.
Člen 10.	.
1) Poslovne knjižice, iztekle,- napolnjene ali poškodovane v smislu odst. 1. člena 4. tega pravilnika, in zgubljene poslovne knjižice v smislu odst. 2. člena 4. tega pravilnika. zamenjujejo in obnavljajo oblastva in ustanove,, ki so pristojne za izdajanje poslovnih Juijižic.	.i...
2) Poslovne knjižice oseK, zaposleni,!), pri poveljstvih in napravah narodne vojaške sile, obnavljajo in zamenjujejo pristojni starešine takih poveljstev in naprav.
3) Poslovne knjižice . oseb. zavarovanih pri državnih prometnih napravah, obnavljajo in zamenjujejo organi, ki Uh določi za državne železnice generalna direkcija drž. želežnic, za vse ostale prometne naprave pa ministrstvo za promet.	•
4) Pri zamenjavi ali obnovitvi poslovne knjižice se vpišejo v novo poslovno knjižt-co razen podatkov, predpisanih za izdajo, tudi še sumarni podatki o glavnih zaposlitvah imetnika poslovne knjižice, če so razvidni iz stare poslovne knjižice oziroma iz drugih dokazil ali listin. Po potrebi naj zahteva občina ali ustanova podatke za novo poslovno knjižico od osrednje uprave za posredovanje dela.
5) Stani roslovna knjižica se vrne imetniku z datiranim in overjenim zaznamkom čez orvo notranjo stran, da je kot legitimacija prenehala veljati.
VII.	Legitimacije zasebnih nameščencev.
Člen 11.
Zasebni nameščenci morejo na podstavi odloka o sprejemu v pokojninsko zavarovanje pri pokojninskem zavodu dobiti na zahtevo od občine svojega stalnega bivališča in proti plačilu cene obrazca v znesku 30 dinarjev posebne legitimacije, ki povsem nadomeščajo poslovne knjižice (obrazec la). Za obnovitev legitimacije se pobira znesek po 50 dinarjev.
VII. Poslovanje osrednje uprave za posredovanje dela.
Člen 12.
1) Pravico, tiskati poslovne knjižice, iina izključno le osrednja uprava za posredovanje dela.
2) Oblastva in ustanove, ki izdajajo, zamenjujejo ali obnavljajo poslovne knjižice, morajo pobirati od-prosilcev ceno obrazca povslovne knjižice, če se pa zgubi, znesek za oglas razveljavitve, in polagati tako pobrane zneske najkasneje vsak drugi mesec na račun osrednje uprave za posredovanje dela pri Poštni hranilnici. Obenem morajo poslati osrednji upravi kontrolne liste A, da more imeti poslovne knjižice v osrednjem razvidu.
3) Tiskanje poslovnih knjižic, obrazccv za razvidovanje in ravnanje z njimi obre-menja proračun osrednje uprave za posredovanje dela. Za kritje teh izdatkov služijo predvsem dohodki od poslovnih knjižic; če bi pa ti dohodki ne zadoščali, se poravnaj-o izdatki iz ostalih sredstev osrednje uprave za posredovanje dela. Morebitni prebitki rabijo za podpiranje nezaposlenih delavčev po odst. 2. § 132. uredbe o preskrbovanju nezaposlenih delavcev z dne 25. novembra 1937.
Člen 13.
1) Osrednja uprava za posredovanje dela zalaga oblastva in ustanove z obrazci poslovnih knjižic.
2) Osrednja uprava zalaga brezplačno pristojna oblastva in ustanove z imenikom (dnevnikom) izdanih poslovnih knjižic.
3), Osrednja uprava za posredovanje dela vodi potrebne knjige in kartoteke radi raz-vidovanja poslovnih knjižic in statističnega obravnavala zbranih podatkov.
VIII.	Nadzorstvo.
Člen 14.
Nadzorna oblastva morajo preskušati pravilnost poslovanja s poslovnimi knjižicami.
Člen 15. ’
1) Osrednja uprava za posredovanje dela mora dajati oblastvom na zahtevo potrebne podatke v zvezi s poslovnimi knjižicami.
2) Oblastva. samoupravna telesa, njih naprave kakor tudi vse organizacije in korporacije ter pravne in fizične osebe morajo dajati na zahtevo osrednje uprave vse potrebne podatke v zvezi s poslovanjem in razvidovanjem poslovnih knjižic.
IX. Prehodne in končne določbe.
Člen 16.
Od 28. septembra 1938. dalje, se bodo izdajale poslovne knjižice samo po določbah tega pravilnika.
Clen 17.
1). Sedanje poslovne knjižice se morajo zamenjati najdalj do 31. decembra 1939. Po tem roku zgubijo poslovne knjižice, delavske knjižice ali legitimacije in druge podobne lisline, ki so bile’ ‘izdane db -Vštetega 27. septembra 1938 po predpisih, navedenih v členu 18. uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev z dne 24. marca 1938., zna--čaj poslOvnih knjižic.
2) Zamenjavo po odstavku 1. tega ičlena opravi v krajih, kjel' posluje kako državno krajevno policijsko oblastvo (upraVa policije, predstojništvo mestne policije aK policijski komisarijat), to oblastvo, v ostalih krajih pa prišfMtfo občinsko oblastvo oziroma pristojna prisilna združba obrtnikov ali trgovcev. Sedanje poslovne knjižice po odst.
2.	in 3. člena 10. tega pravilnika pa zamenjajo tamkaj navedeni organi,
3) Poslovne knjižice po odst. 2. člena 16. uredbe z zakonsko močjo o legttjjnacljah (poslovnih knjižicah) delavčev’ in* nameščencev zamenja ošrednja uprava,tža.posredovanje dela samo do 31. decembri 1938. Ir o tem roku ne sprejme osrednji, uprava ‘/a’posredovanje dela teh knjižič več v zamenjavo niti ne pripozit)a zauje kakršnokoli pdškod-
1) Navodila za poslovanje in ravnanje s poslovnimi knjižicami izda minister za socialno politikof in ljudsko zdravje, tiskajo se pa v Službenem glasniku .ministrstva za notranje posle i;n v službenem organi! osrednje uprave za jiosredovahje dela.
2) Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sme na predlog osrednje uprave za posredovanje dela ustanoviti stalno posvetovalno komisijo za poslovne knjižice in ji določiti področje.
Člen 19.
Dohodki od poslovnih knjižic in izdatki v zvezi s tiskanjem in oskrbovanjem obrazcev po tem pravilniku za leto 1938. se izkažejo v proračunu osrednje uprave za posredovanje dela za leto 1939. Morebitne predjeme za poslovanje v letu 1938. je dolžna osrednja uprava za posredovanje dela dovoliti iz svojih sredstev.
Člen 20.
Ta pravilnik stopi v veljavo dne 28. septembra 1938.
V	Beogradu, dne 14. julija 1938.; S. u. št. 1058-38.
Namestnik ministra za socialno politiko in-in ljudsko zdravje, minister brez portfelja dr. Novakovič s. r.
Pripomba: Obrazci I. la, II in III se objavijo v »Službenem arhivu«, službenem organu osrednje uprave za posredovanje dela.
Izdala konzorcij »Delavca«. Predstavnik N ko Bricelj, Ljubljana. Odgovorni urednik Stanko Vidovič, Maribor. Tisk Ljudske tiskarn* d. d. v Mariboru. — Predstavnik Viktor Eržeo