Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Številka 92. JOLIET, ILLINOIS, 16. OKTOBRA 1914 LETNIK XXIII vstrijci napadajo Ruse in jih podijo iz Galicije. Trdnjava Przemysl rešena in tudi Lvov, glavno mesto gali-Ško, baje zopet v avstrijskih rokah. Vsepovsod zmagujejo hrabri fantje in možje pod avstrijsko zastavo. Rus izpokan tudi iz-treh prelazov v Karpatih. V Sarajevu se pričela pravda proti mo-rivcem Franca Ferdinanda. Du"aj, čez Rim, 14. okt. — Sodna razprava proti obtožencem umora nad-v°jvode Franc Ferdinanda, avstrijske-»iPrestolonaslednika, in njegove so- jun"6' k'-sta bila umoriena dne 28-1Ja' se Je pričela danes v Sarajevu, m«tu hudodelstva. lieG\VriI° PrinciP' ki Je usmrtil kra-obt -° .dvo-'ico' in dvaindvajset oseb, ozenih sokrivde na umoru, so bili sta° • Dva nadalJnja obtoženca • ^tekla iz ječe pred sodno razpravo ln nista bila ujeta. . Pnncip in dva sokrivca, Grabeš in , , nn°vič, so bili spoznani krivimi Ve'eizdaje. Danes je bila samo prečitana tož- tnica po državnem pravdniku. Raz- 2,1 Je politični povod za zločin in iz- v"i da je bila zarota zasnovana v e gradu z namenom zediniti Srbijo, fvatsko, Dalmacijo, Istro in Bosno er deHuŽne Ogrske. aslišavanje jetnikov se prične jutri. Sarajevo je tako rekoč v obsednem stanu vsled napetega položaja. Stra- . °ylada je povsod v mestu. Policija Je izdala izredne varnostne naredbe in a posadka je pripravljena za vsak slučaj. Po zakonu je sodna razprava javna, -r„Vt.rcsmci občinstvu odmerjeni prostor popolnoma zaseden po polish agCntih,V dvilnih oblekah.'Br- r:na rroc,ia ° s°dni so povedana, izvzemši ona iz uradne Novi poveljniki. lWetkC' 1Z °kt - Brzojavka iz ,ov"w\"aZnanja nenadno odstranitev zfcor V PetCrih avstrijskih vojnih rov in imenovanje generala Sveto- treti. °r0Je?Ča Za nove«a Poveljnika retJe armade. Odpuščeni poveljniki so gen. baron 8en t," G,eslin«en 8. vojnega zbora, « Kolosvary de Kolosvar 11. vojne- Ssta™ l" gen" Meixner von Zwei- nik,Tm voinega zbora ter povelj- 5 6- ln 17. (?) zbora. A^ovounenovani poveljniki so gen. ' voj; gen. Griesler, 7. voj; gen. Scheuchenstuel, 8. voj; gen. Ljubičič, 11. voj, in gen. Kritek, 17. (?) voj. Uradno se naznanja, da so bili poveljniki odpuščeni na svojo lastno prošnjo iz zdravstvenih ozirov. Dunajski časopisi naznanjajo izpremembe brez komentarja. Avstrijci odbili Ruse. London. 12. okt .— Iz vzhoda so prišle vesti, iz katerih je sklepati na temeljito zameno ulog. Ne le dunajska, marveč tudi petrograjska poročila kažejo, da je ponovno obkoljena, tik pred kapitulacijo ali pogojno predajo stoječa in brezupno poražena avstro-ogr-ska armada s primernimi polnočnimi Četami napadla Ruse in jih prisilila k umiku. Ruske "zmage". Prva taka novica je prišla davi iz državnega glavnega mesta dvojne monarhije. Pozneje je sledila brzojavka iz Rima z namišljenim poročilom iz Petrograda, da se je rusko vojno vodstvo odločilo iz strategičnih ozirov o-pustiti oblego Przemysla, ker se namerava zbrati nova linija proti av-strijsko-nemški armadi na drugih točkah v Galiciji. Najsi je resnica o položaju na Gali-škem kakršnakoli, dejstvo je, da so Rusi poročali nepretrgano vrsto zmag, dočim je po današnjih poročilih pričakovati važnih novic drugačne vrste. Trdnjava Przemysl oteta. London, 12. okt. — Reuterjev urad je izvedel od svojega poročevavca iz Amsterdama sledeče: "Brzojavka iz Dpnaja naznanja, da je uradno razglašeno, da so Avstrijci in Nemci po hitrem prihodu v Przemysl oteli to trdnjavo. Avstrijci so pridrli od vseh strani v trdnjavo, in kjerkoli so se poizkušali Rusi staviti v bran, so bili poraženi, tako da so končno bežali v smeri reke San v divjem neredu. Pri Simori in Lehasyku so poizkušali priti črez reko, pri čemer so bili mnogi ujeti." Druga dunajska brzojavka pravi, da Ruse severno od Vistule zasledujejo avstrijsko-nemške čete. Mnogo mest, ki so bila pred nekaj dnevi v ruskih rokah, so zopet pridobili Avstrijci. Avstrijci zavzeli Jaroslaw. Berlin, 13. okt. — Govorica se raz-naša danes tukaj, da so združeni Avstrijci in Nemci spet zasedli Lvov, glavno mesto Galicije. Govorica se ni dala potrditi. Dunaj, 13. okt. (Čez Amsterdam in London.) — Avstro-ogrski generalni štab je danes izdal o .napredovanju o-peracij v vzhodni Galiciji sledeče naznanilo: Po zmagovitih bojih. "Naše napadno kretanje je po številnih težkih bojih, ki so se končali po večini zmagovito za naše orožje, doseglo reko San. "Rešitev Przemysla je popolna. Severno in južno od trdnjave je bilo, kar je od sovražnih čet še preostalo, napadeno. Jaroslaw in Lezajsk sta v naši posesti. Rusi se umikajo. "Močne sovražne čete so bile prisiljene k umiku iz Sienczawe. Vzhodno od mesta Chrysko naša ofenziva dobro napreduje. "Na Ruskem Poljskem so bili odbiti vsi poizkusi sovražnikovi, iti z močnimi oddelki južno od Ivangoroda čez Vistulo. Te čete so prišle v smeri od Ivangoroda. (Podp.) Za načelnika generalnega štaba, namestnik, general Hoefer." Rusi izgubili 40,000 mož. London, 13. okt. — Marconi Wireless Co. je prejel iz Berlina sledečo brezžično brzojavko: "Na Dunaju so uradno razglasili, da so znašale ruske izgube na mrtvih in ranjenih samo pred Przemyslom okrog 40,000 mož. Črnogorska zmaga? London, 13. okt. — V Rim je, kakor semkaj poročajo, iz \Cetinja dospela vest o novi veliki zmagi Črnogorcev nad Avstrijci. Posredovala je naznanilo Exchange Telegraph Co. General Vukovič je baje nekje "severovzhodno od Sarajeva' 'porazil 16,000 mož broječ avstro-ogrski oddelek. Bitka se je razvila v boj z bajone toni, ki je trajal "nič manj nego štiri ure". Avstrijci so izgubili 2500 mož na mrtvih in ranjenih. Črnogorske iz gube so znašale kakih 300 mož. Med črnogorskimi ranjenci se nahajata dva generala. Princa Aleksander in Jurij ranjena. London, 13. okt. — Kodanjski po ročevavec "Staru" poroča vzklicevaje se na "Vossische Zeitung", da je bil srbski prestolonaslednik Alekstnder lahko in njegov brat princ Jurij težko ranjen v boju proti Avstrijcem. Pcirograd, 13. okt. — Princ Oleg, sin velikega kneza Konstantina, je u-mrl včeraj za rano, zaddobljeno na bojišču dne 11. okt. Rusi bežijo. Manchester, 14. okt. — Avstrijsko poslaništvo je prejelo danes od generalnega štaba sledeči pregled o bojnih operacijah proti Rusom do dne 10. oktobra: "Nisi napadi, ki se vršijo roko v roki z nemškimi napadi na Poljskem, potekajo uspešno, Prodrli smo že do linije' Rozwadow-Lancut-Sanuk, pre-lazo-'.- v Karpatih. "Rusi, ki so šli na treh točkah črez Karpate, so bili s- težkimi izgubami pogmr.i nazaj. Vsi prelazi so v naših rokah in mi gremo naprej. "Ssbsko črnogorske bojne sile, ki so prodirale proti Sarajevu, so bile večkrat temeljito poražene in se nahajajo v divjem begu." Avstrijci spet zavzeli Lvov? London, 14. okt. —- Brzojavka iz Haaga na Exchange Telegraph Co. pravi, da je avstrijsko poslaništvo v Haagu naznanilo, da so se. Rusi po vročem, brezuspešnem boju umeknili iz Lvova v Galiciji. Lvov je prišel koj po začetku vojskovanja v Galiciji v riuko. posest. Washington, D. C., 14. okt. — Polkovnik Golejewski, vojaški pribočnik rtisla'ga poslaništva, je prejel danes iz Petrograda sledečo vest: "nitka se vrši ob liniji, ki se razteza od Varšave ob Vistuli in Sanu do Przeifiy.sla in dalje južno do Dnjestra. 'Na Vzhodnem Pruskem je položaj neizpremenjen.'-' Ostend v strahu pred Nemci, ki se bližajo. Belgijska vlada premeščena na Francosko. Bitka med Nemci in Francozi še traja. Pred bitko na Poljskem. Ljubljanski "Slovenec" piše: General Kuropatkin, katerega smatrajo še danes za največjega strategij-skega strokovnjaka v Rusiji, govori v svoji knjigi "Vojne sanje", ki je izšla leta 1900, tudi o avstro-ogrski vojski. V tej knjigi govori o možnosti J ojske z Nemčijo in Avstro-Ogrsko. O* pise doslovno: "Kar se nas tiče, se ne sinemo zaverovati v iluzijo, da Nad 3,000,000 mož razvrščenih Varšave do Przemysla. od Kuropatkin o avstrijski vojski. Petrograd, 12. okt. — Uradno danes naznanjajo, da je bila dne 11. okt. ruska oklopnica "Pallada" pogreznjena po nekem nemškem podmorskem čolnu in potopljena z vsem moštvom vred, ki je štelo 568 mož. Naznanilo pomorskega ministrstva se glasi: "Dne 10. okt. so bili zagledani nemški podmorski čolni v Baltiškem morju. Zarana istega dne so podmorski čolni napadli križarko 'Admiral Ma-karov', ki se je zadržala, da preišče neko ladjo s holandsko zastavo. "Eden sovražnih podmorskih čolnov je nameril več torpedov, ki so na srečo pogrešili svoj cilj in niso napravili škode. "Popoludne 11. okt. so sovražni podmorski čolni spet napadli naši križar-ki 'Bajan' in 'Pallada' v poizvedovalni službi v Baltiškem morju. "Dasi sta križarki takoj pričeli močno streljati, se je enemu podmorskemu čolnu posrečilo, nameriti torpede proti 'Palladi'. Eksplozija je sledila, in križarka se je potopila z vsem moštvom vred." London, 12. okt. — Iz Berlina je dospela sledeča brezžična brzojavka: "Ogromne množine vsakovrstnih ren. Francozi se trdovratno stavijo v bran." Pred bitko na Ruskem Poljskem. London, 13. okt. — Glavna ruska armada ter združene nemške in avstrijske čete so blizu odločilnega izku-sa moči na vzhodnem bojnem torišču Da se vse druge operacije ob veliki bojni črti podrejajo bližnji veliki borbi, je razvidno iz kratkih brzojavk, prejetih danes. Dasi strogo cenzurirane novice iz vseh stanov kažejo, da obe stranki delujeta z največjo tajnostjo, vendar se znamenja množe, da se na obeh straneh zbirajo ogromni oddelki vojakov za veliko bitko na Ruskem Poljskem. Ostend pred zavzetjem. Ostend, 14. okt., črez London, 15. okt., 1. ura zj. — Usoda Ostenda visi na niti. Vlada je zapustila mesto; kralj Albert in glavni vojaški stan so * se umeknili v torek, in 60,000 prestrašenih ljudi pričakuje prihoda Nemcev, ki imajo močan oddelek samo dvajset milj daleč od mesta. Prebivavci bežijo na Angleško. Vse ladje so prenapolnjene. Bolnišnice so bile danes izpraznjene. Portugalsko še nevtralno. London, 14. okt. — Portugalsko ni napovedalo vojne Nemčiji, a delna mobilizacija njegovih čet bo zaukazana jutri. Vojaški zakon je bil razglašen v Portugalskem Kongu. Portugalsko ima zvezo z Veliko Britanijo, ampak samo obrambno. Novi boji na Francoskem. London, 14. okt. — Zapadno kretanje nemških čet v Belgiji izza njihove zasedbe Antwerpa in Ghenta jih je bor*-,,- ajlfaoerhmp ;lz- ,ope'?s ftlfflffi bomo lahko premagali avstrijsko vojsko. Številna avstro-ogrska vojska', izvrstno preskrbljena z vsem, kar treba, z izvrstno organizirano Galicijo kot oporiščem, more pod modrim vodstvom držati v šahu tudi močnejšo ojsko, kakor je naša (namreč ruska.)'' zalog so prišle v Antwerpu v naše ro- pripravilo v položaj, da tvorijo tako ke. Posadka severnih trdnjavic in 13,- rekoč skrajno desno krilo bojne črte, 000 mož britanskih čet se je zateklo :ki se zdaJ razteza v velikem polukro-na Holandsko, kjer so bili razoroženi.' g" od blizu morske brežine v Belgiji Angleži so baje deset trdnjavic raz- do Verduna na Francoskem in potem strelili. Belgijci cenijo svoje izgube južno skozi Alzacijo-Lataringijo. # na včjnih ujetnikih na 20,000 mož. Ko j z&Yeznkii priznavajo, da bo- je bilo zavzetje Antwerpa naznanjeno do Nemci prejkone zavzeli Ostend in zaveznikom, so umeknili svoje konji- d™ge luke v severnozapadni Belgiji, štvo v Arras. bodo zadeli ob trdovraten odpor pri "Topovsko streljanje ob reki Woe- svojem poskusu, raztegniti desno krilo vre se je spet pričelo dne 11. okt. Ob- svoje glavne armade skozi Pas de Ca-enem se je pričelo tudi bombardova- _ la's do severnih francoskih luk. nje Reimsa. Novi rumunski kralj prisegel. London, 12. okt. — Rumunski kralj Ferdinand je vpričo članov kraljevske rodbine, diplomatskega zbora in drugih odličnjakov službeno prisegel včeraj kot naslednik svojega strica kralja Karola, kakor naznanja brzojavka iz Bukarešta črez Amsterdam "Central News"-agenturi. Kralj Karol je umrl v svojem selškem dvorcu v Sinaji v soboto. Novi kralj je naznanil namero, da bo deloval za razvoj države. "Splošni položaj je ugoden za Nern- Cerkev pogorela. Chicago, 111., 13. okt. — Na dosedaj Predno je šel cesar na bojišče, je' nepojasnjen način je nastal včeraj poimenoval 'svojega najmlajšega sina, I poludne na dveh mestih rimsko-kato-princa Joahima, za konjiškega stot- Hške cerkve sv. Jarlata ob West Jack-nika. "Poroča se, da je bilo rusko brodov- son boulevardu in South Hermitage ave. požar, ki je napravil škode nad je osmerih velikih in deseterih manj- $100,000. ših ladij zagledano zadnjo soboto v Kakor ie d°gnal požarni pravdnik bližini rumunske luke Kuestendže (ob'Joseph Murray, ki je zdaj tudi pričel Črnem morju). Plulo je v južni sme-preiskavo, je nastal požar obenem za r;» | oltarjem in ob glavnem cerkvenem London, 12. okt. — Berlinski časo- vhodu, pisi so mnenja, da smrt rumunskega | Cerkvene orgle, ki so stale $10,000, kralja ne bo vplivala na razvoj sploš- in mnogi dragoceni oltarni kipi so bili Pametna beseda krščansko-socialnega politika o narodnostni spravi v Avstriji. Mapa> ki kaže, dokod Ji* K „Jvccje SO BILI RUSI PRODRLI IN ODKODER SE ZDAJ UMIKAJO. l'rTen° ] rv&k*mnavalu'fo!^'0 boji združenih Avstrijcev in Nemcev proti Rusom. Ta mapa kaže prvo zbori 1 in da'je. To ir hii^*' T"" S0 P°razili Avstrijte, tako da so sc zadnji umeknili iz Lvova zapadno do • er »o prič ie baje največje skem nava * dctlje. "PQ : 1 'i ............" vn v»» ou ac daleV" T 80 Pričeli usneši.,. t P- tedlli' Sedaj Pa 80 Avstrijci zbrali in ojačili z več nemškimi vojnimi _ Ua i« 1.»; . i'ca"o oienz— ~..... — Bivši minister dr. Albert Gessmann piše: "Evropska vojska, strašna že v svojih začetkih, je prinesla pred vsem v Avstriji veliko presenečenje. Nesrečni narodnostni spor v notranji politiki ni imel na zunanje zapletljaje nobenega pomena. Ravno nasprotno se je zgodilo. Ti dogodki so pokazali, da je ljubezen do Avstrije v srcih vseh narodov globoko ukoreninjena in da v resnem slučaju vsi skupaj trdno drže. Nemci in Čehi, Rusi in Poljaki, Slovenci in Italijani. Vsakega Avstrijca mora to napolniti z veseljem in ponosom. Zavest o zvestobi do avstrijske državne misli je vse združila. Bodočim vladam mora ta čas resne in težke preskušnje naše domovine kot važen nauk služiti. Samo z odločnostjo in eneržijo, z brezobzirnostjo, če je treba, se morajo rešiti velike kulturne naloge, ki jih ima ta narodno tako mešana država rešiti. Brezdvomno bo prinesel konec vojske tudi v notranji politiki avstrijski velike izpremembe. Eno pa stoji že danes. Habsburška monarhija bo in mora obstati, ker je edina mogočna oblika, v kateri se dado združiti narodi, ki v njej prebivajo. Glavni pogoj njenega obstoja pa je miren sporazum vseh narodov in zdru žitev vseh v dosego materielne in duševne kulture. Na tleh avstrijske monarhije ne sme biti več nobenega prostora za narodni šovinizem bodisi kateregakoli naroda. nega stvarnega položaja. "Lokal-Anzeiger" izjavlja, da je novi kralj zagotovil, da se nikdar in nikoli ne pridruži sovražnikom tripelen-tente (Francije, Rusije in Anglije). London, 12. okt. — Iz dobropouče- popolnoma uničeni. Šolske sestre dominikanke so iz 100 čevljev oddaljene šole zapazile dim in takoj obvestile baš navzočega župnika Fleminga in požarno brambo. Ko je hotel duhovnik spraviti -sv. nega vira je Havasova agentura iz- Rešnje Telo na varno, ga je prevzel vedela, da je bombardovanje trdnjavic, di"i. da se je onesvestil. Ko so ga lUcia,""-JC UaJc že tudi Lvo J1l'V° °dP°dili s0 Rusc» ki so oblegali trdnjavo Przemysl, in jih pognali že tako zov v Karpatih, tako da s8 mesto. Galicije, zopet v avstrijskih rokah. In izpokali bo jih tudi iz treh o vsi dosedanji ruski uspehi v Galiciji splavali po vodi. Avstrija spet sijajno zmaguje. Listnica uredništva. Glasu Naroda: O pristnosti dopisov v A. S. dvomiti more le urednik, ki ima v tem oziru slabo vest. Efijaltov pa med našimi dopisniki ni. Punctum. Waelhem in St. Catherine pred Ant-werpom stalo Nemce 45,000 mož. London, 12. okt. — Iz Petrograda se poluradno naznanja, da so bili vsled velikih izgub, katere so Nemcem prizadeli zavezniki, vsi iz službe postavljeni častniki in podčastniki, brez ozira na starost, poklicani pod orožje. Belgijska vlada v Havru. London, 13. okt. — Sprednje čete nemške armade so samo nekaj milj daleč od Ostenda in glavno mesto Belgije je bilo zopet premeščeno, sedaj na francosko ozemlje. Mnogi belgijski uradniki so ali v Havru, ki je izbran za novi sedež belgijske vlade, ali medpotoma v to mesto na parniku. S seboj peljejo arhive belgijskega kraljestva in bodo vodili vse zadeve belgijske iz Francije. Kralj Albert ni zapustil svoje dežele Kot vrhovni poveljnik belgijske armade ostane na bojišču. Vojni minister in več drugih članov vlade tudi o-stane v Belgiji zazdaj. Nemška armada, ki je oblegala Antwerp, nadaljuje vojskovanje z namenom, da zasede celo Belgijo, vštevši obrežna mesta, in če mogoče, nekaj severnih francoskih luk. Z bojišča na Francoskem. Berlin, 13 .okt. (Črez Amsterdam in London.) — Sledeče naznanilo velikega generalnega štaba z dne 13. okt. je bilo tukaj objavljeno: "Nobenih važnih novic ni poročati z zapadnega bojnega torišča. Sovražni napadi vzhodno od Soissonsa so bili odbiti. V Argonih so neprestano hudi boji. Naše čete imajo s trdnjavski mi topovi, ki se bodo rabili pri obleganju trdnjavic, obvladati težaven te- gasivci prenesli iz cerkve, se je pa kmalu spet zavedel. Požarni brambi pod vodstvom njenega načelnika Thomas O'Connorja se je šele po hudem naporu posrečite, omejiti ogenj. Škoda je pokrita z zavarovalnino le deloma. Carranza odstopil. Washington, D. C., 14. okt. — Odstop generala Venustiano Carranze kot prvega načelnika konstitucionali-stov in začasnega predsednika mehiškega je bil danes naznanjen mirovni konferenci v Aguas Calientes in takoj sprejet po tej skupščini. Takoj potem je bil Antonio Villa-real nominiran za začasnega predsednika. Dunaj moli za srečen izid vojske. Dunaj, 14. sept. — (Kor. urad.) Včeraj je bilo v vseh župnih in samostanskih cerkvah izpostavljeno od 8. zjutraj ,do 7. zvečer Najsvetejše. Cerkve so bile cel dan polne pobožnih vernikov, ki so pobožno molili za srečen izid vojske. V stolnici sv. Štefana je daroval sv. mašo knezonadškof kar. dr. Piffl. Zvečer se je končala pobožnost z rožnim vencem in z lavretanskimi litanijami.___ Sulzer kandidat za guvernerja. Albany, N ,Y., 9. okt. — Prošnja, zaznamenjujoča William Sulzerja kot nominiranca za guvernerja na "Ame-rican"-tiketu, je bila predložena državnemu tajniku danes po g. Sulzerju samem. Rekel je da prošnja obsega 11,-000 imen, 5,000 več nego potrebno število. Joliet, 111., 14. okt. — Naše novo je ožcnjen tudi v Jolietu. — Na svatbo Župnišče sv. Jožefa je že pod streho, in zdaj pridejo na vrsto dela v notranjih prostorih. Ostrešje je krito s svetlordečimi skrilmi, dočim je ozidje iz temnorjave opeke. Glavni vhod je z North Chicago sti'eeta čez sedem stopnic v prostrano preddurje, iz katerega drži širok hodnik do ozadja, kjer je tudi priličen "porch". Razun številnih sob v pritličju in prvem nad Stropju bodo na razpolago tudi zgor-fljice ali podstrešnice s primerno širokimi linami, iz katerih je lep razgled daleč po mestu. Cela stavba že sedaj kaže, da jo gradijo pravi mojstri, ki imajo oko obrnjeno na vsako podrobnost ,tako da ne bo ničesar nedosta-jalo, ko bo vse delo dovršeno, in to bo črez dober mesec. — Dan 3. nov. se bliža, zato so na dnevnem redu politični shodi. Republikanci, demokrati in progresivniki, vsi delajo na vse kriplje in pretege, da dobijo čim več volivcev v svoj tabor. Naš edini slovenski kandidat je to pot g. Anton Nemanich ml., ki je bil no-miniran na demokratkem tiketu za o-krajnega klerka. Da mu pomorete do izvolitve, ne pozabite na registracijo, ki bo dne 27. okt. Kdor se ni registriral včeraj, naj se gotovo dne 27. t. m. Ne pozabite! — Slovenski Sokol v Rockdalu se prvikrat javno pokaže v soboto, dne 17. t. m., ko priredi v Mavričevi dvorani sijajen ples. — Kaznjenci in "božična ladja". Warden Allenovi varovanci v jolietski državni kaznilnici se žurijo pri trdem delu. Ko je bilo pred kratkim naznanjeno, da se namerava odposlati iz Amerike v Evropo tako zvana božična ladja z darili za sirote, prizadete po vojni, so tudi omenjeni jolietski kaznjenci sklenili prispevati v to svrho. Da dobe^potrebnega denarja za nakup blaga, prirede v kaznilnici prihodnji ponedeljek, dne 19. okt. minstrelsko zabavo s petjem in plesom. Peli in plesali in vse druge točke zabavnega sporeda izvajali bodo sami kaznjenci, Z dobičkom bodo nakupili blaga, da izdelajo iz njega darila za božično lad-io, Naročili so ze dovolj usnja, da izdelajo 200 parov obuval. Warden E. so prišli sorodniki in mnogi prijatelji in prijateljice ženina in neveste. Sta-riši ženina in neveste in zraven še Mrs. Vraničar so se pa ta dan pomladili v veselju, da so mogli postreči zadovoljnemu mlademu paru. — Ne smem pa dobi Rusija, da bodo vsi postali grofi,' moženje, saj mislijo, da se tukaj denar ki so zdaj reveži. Cenjeni list Amer.' pobira po cestah, in živijo bolje kakor Slov., ti nam pa sporočaj novice iz tukaj. Drugi zopet tukaj zapravijo stare domovine kot so i dozdaj jaz verujem, da boš veliko še novih naročnikov dobil. Tisti slovensko-ruski-srbski listi pa gubijo svoje naročnike. Nevoščljivost in lažnjivost nikjer dobro ne napravi. S pozdravom vaš zvesti naročnik George Vivoda, 10318 Muskegon Ave. Steelton, Pa., 9. okt. — Cenjeni g. uredniki Prosim, da teh par vrstic natisnete v naš priljubljeni list, naš v tem poročilu pozabiti omeniti to, da : A. S. Tukaj v Steelton« so res slabe smo okrog enega vogla sedeli štirje j delavske razmere, a na drugi strani Knights of Columbus (Vitezi Kolumbovi) : to se pravi ženin iu tovariš in še dva druga. — Mladi par bo stanoval v La Grange, 111. blizu, kjer mož dela. Novoporočencema želi dolgo, mirno in srečno življenje s stariši in z vsemi svati vred Soudeleženec. Chicago, 111., 10. okt. — Cenjeno u-redništvo! Zakaj toliko govorjenja in pisanja? Tako se vprašujemo sedaj, ko čujemo govorice ljudi in beremo časopise. Zakaj toliko pisanja črez Avstrijo sedaj, ko se naši vsega usmiljenja vredni rojaki bojujejo za življenje in smrt? Kaj nam in kaj njim to hasne? Ti urednik takega lista, kje je Tvoj dar za najbednejše med bednimi? Po Tvojem pisanju smo na vsak način pričakovali Tvoje ime prvo med darovalci. Toda ni ga še! Zato dovolj jasno, samo pisanje, sama slepitev! Kar se prfpeti hudega kakemu Slovanu, kedo je kriv? Avstrija. Kdor pa je kaj več hodil po naši slovenski zem. lji, bode znal, da moje besede niso pretirane, če rečem, da se naš narod rad sam poslužuje nemščine. Najsi-bode v malih vasicah ali velikih mestih, radi govorijo nemški, če jim je količkaj mogoče, in sicer brez nujne potrebe. In tako si naše ljudstvo samo nevede ukorenjuje nemški jezik med svoj narod. Ni vsega res Avstrija kriva, ni. Ta poglejmo druge narode tu v Ameriki, n. pr. Čehe. Prišel sem z njimi v dotiko; in ker sem znal, da govori dotični nemški, sem ga nemški ogovoril, ker če"ščine dobro umel nisem. Toda ni mi odgovoril, Tako držijo Čehi do materinega jezika. In neki odličen Čeli mi je pravil, da oni se ne morejo pritoževati radi nemške vsiljivosti. Tako sem sprevidel, da se Nemci le tam šopirijo, kjer so ljudje prepohlevni in premalo vneti Z? svoj M. Allyi, prijatelj svojih varovancev, jestik, Žalibog, da se dobi take ljudi trudi na všo moč, da jim pemagd pfi izvedbi njih lepega načfta. Tudi v kaznilnicah je človekoljubje doma. — Malo dela. Pravijo, da je ne toliko vsled evropske vojne, marveč bolj vsled demokratske vlade nič manj nego petdeset odstotkov delavcev v tem mestu brez dela in zaslužka; več nego štirideset odstotkov zaposlencev po jeklarniških tovarnah počiva in tisti, ki imajo delo, pa delajo manj nego šestdeset odstotkov delovnega časa. E., J. & E. železnica ima nad trideset neporabljenih hlaponov v svojih kolar-nicah; pred osemnajstimi meseci je ta železnica rabila nad osemdeset izrednih hlaponov poleg svojih rednih, toliko posla je imela takrat. Sedaj pa vse počiva, delavci in hlaponi. Prihodnji mesec bo ravno leto dni, ko sc je začela delavska kriza, pa ne le pri nas, marveč po vsej Ameriki. In še ni upanja, da se položaj v kratkem zboljša. Ples bo v soboto v S'ernovi dvo- rani. Chicago, 13. okt. — Gotovo bo zanimalo mnogo naših rojakov v Chicagi in v Jolietu, če objavimo v tem listu Ilovico, da se je dne 12,- oktobra Mr. Anton Planine poročil z gospodično Marijo Petek v slovenski cerkvi sv. Štefana. — Ženin je sin veletigledne slovenske družine iz Jolieta; vsi starejši Slovenci v Jolietu znajo, da je že trideset let preteklo, odkar je stari, pa še vedno čvrsti oče Planine prišel iskat »rečo v Ameriko. Dom Planincev so Adlešiči pri Črnomlju. — Mladi par: Antona Planine in Marijo Petek je poročil č. g. Jos. Stukel, slovenski župnik iz Waukegan, 111. — C. g. župnik J. Stukel je bil namreč svoje dni so-učenec ženina, Mr. Ant. Planinca, in obema je bilo milo pri srcu, ko sta se po dolgih letih nekdanja tovariša-so-učenca sestala: eden kot duhovnik, ki poroča, drugi kot ženin s svojo družico ob strani — oba pa, duhovnik in ženin, želita, vsak v svojem stanu, doseči srečo na tem in na onem svetu, za se in za vse ,ki so jima izročeni... Ker je bil dan 12. oktobra dan spomina odkritja Amerike ali takozvani "Kolumbov dan", zato se je na ta dan poroke č. g. Jos. Stukel prav primerno spominjal tega zgodovinskega dogodka in je rekel v cerkvi novoporočencema : Krištof Kolumb je doživel mirne, a tudi viharne dneve na morju, predno je dosegel svoj cilj. Tudi vidva, ženin in nevesta, bosta na svetu doživela marsikaj veselega a tudi marsikaj žalostnega. — Krištof Kolumb, ko je prišel po dolgi vožnji v Ameriko, je zasadil na suho zemljo znamenje sv. križa, predenj pokleknil in molil... Tako tudi vidva, ženin in nevesta, v vseh težavah in britkostih iščita tolažbe in utehe v križanem Zveličarju... Ženinov oče, Mr. Anton Planine, je oče šesterih živih otrok: Dva (John in Anton) sta oženjena v Chicagi,hči Mary je omožena v Jolietu, srednji sin Jožef med našim narodom. V starem kraju se mučijo z nemščino, tukaj pa z angleščino, in sicer na nepravem mestu. Odtod pa izvira zatiranje slovenskega naroda. Wmojem rojstnem kraju živi bogat človek, ki ima razne tovarne, toliko, da bi se lahko mnogo ljudi našega kraja živilo od njegovega zaslužka. Toda poklical je Italijane, jim plačal vožnjo in jih sprejel v službo. In to še ni bilo dovolj: kradli so Italijani po polju kmetom živež, in tako smo morali — hočeš ali nočeš — živiti še ta ničvredni narod. Ako je pa kdo kaj rekel, so pa imeli Italijani precej nož v rokah. Kedo je tu kriv? Mogoče Avstrija? O ne! Ljudstvo samo, ker je predobro. Zakaj dopusti v svoji deželi zaslužek drugorodcem, samo pa se pomika po tujini? Ide s trebuhom za kruhom, pa ne dobi mesece in mesece dela, kaj mu potem hasne svoboda, ko se mora preživljati od miloščine rojakov? Bog ne daj, da bi kdo mislil, da pretiravam Ameriko. Veliko, veliko jih je doseglo svojo srečo tukaj; jih je pa zopet veliko, ki so bili toliko bolj nesrečni. Zato pa ne toliko pisanja, ker dobro in slabo je na obedveh straneh. Na tisto enakost med ljudmi, ki jo trosijo v svet nekateri listi ,češ vsi moramo "glih" imeti, pa jaz nič ne dam, ker potem bi na vsak način moralo biti konec sveta, ker bi ljudje vsled bogastva ne hoteli delati in morali lakote umreti. Sedaj bi pa še samo to rad povedal in tako močno zaklical v svet, da bi me slišali vsi uredniki, ki pišejo črez Avstrijo: Premislite bolje, kaj bodete zapisali, da ne bodete ranili srca zvestih Slovenov, ki so že itak ponižna! Nikari tako, da jim ne bode potreba še tega udarca prenašati! Ni vsega cesar kriv, ni Avstrija, temveč smo tudi mi sami, ker potrpiino in molčimo. In to si zapomni tudi ti, CI. Am., da zemlja, v kateri koreninimo, je slovenska, ali zrak, ki veje nad, njo, je nemški. Dva elementa -se bojujeta v nas, nemški in slovenski. Zato ni cc-lote, zato je vse, kar počenjamo, kar mislimo polovično in površno. Saj tudi značaji naši se ne razvijejo, ker vse potrpiino, vse dovolimo. Mogoče se bomo v prihodnjosti bolje oprijeli ljubega materinega jezika, in tistikrat bode boljše, morebiti ,ko ne bode samo zemlja slovenska, temveč tudi zrak, ki veje po nji. Ml pa živimo v premalomarn: sedanjosti. X. imamo pa res dosti brige in dela posebno zdaj, ko so onkraj vode v naši stari mili domovini nastali tako slabi kritični časi. Tukaj v Steeltonu nas ima prilično Slovencev, posebno pa bratov Hrvatov. Ja, res je, da zdaj trpijo posebno listi. Tukaj imamo vsakovrstne liste. Pa posebno trpita A. S. in hrvatski N. L. Tadva nista iz rok hičena, dokler nista povsem po-mazana. A kar se tiče drugih listov, na priliko Glas Naroda in Cleveland-ska Malerika, ti pridejo prav čisti, ne bodi grdo rečeno, za "minduge", menda me zastopi vsaki rojak. Tukaj v Steeltonu se vidi po fabrikah na gruče delavcev, Hrvatov in Kranjcev. Nič drugega se ne sliši, kot od vojske govorjenje in čitanje listov. Pač brati Hrvati morejo biti veseli nad svojimi zmagami. Seveda, da naš A. S. dobro deluje za naš slovenski narod, žalibo-že, da ne izhaja vsaki dan, kakor drugi listi, ampak upam, da se bo prikazal vsaki dan prej ali slej. Torej dragi rojaki in rojakinje, naročajte si ta list, podpirajte ga na vse mogoče, da se bo tudi on pokazal vsaki dan! Torej prosim naš slavni list A. S., da bo na strani našega slovenskega naroda, da bi deloval živo in trdo za naš slovenski narod ,da bi branil narod slovenski od tujih agentov, od izdajalcev našega naroda, ki bi nas radi izdali in prodali naše slavno slovensko ime, pa nam silijo srpstvo. Mi Slovenci imamo prave brate Hrvate, -Jo so naši pravi brati v veri in vsem. Čita se v novinah: Slovenci in brati Hrvati odbijajo z železno pestjo sovražnika. Dragi rojaki in rojakinje, naročajte si naš slavni list A. S.! Edini ta je z nami, drugi so vsi iz naših vrst od-pali, Želim, dfl vi se naši brati Hrvati iti Slovenci vrnili kot zmagovalci v vse svoje žulje, potem prodajo doma domovje in kadar zapravijo, rečejo: Avstrija je kriva. Ali je to neumno! Na tisoče bi bilo bolje, če ne bi nikoli vedeli za Ameriko, ker jim je v resnici Amerika kriva in ona jih vara tukaj in v starem kraju. Živel se je narod, ko ni za Ameriko vedel, in tudi bi še za-naprej. Besede, katere je izpregovo-ril nemški cesar, namreč da je on Bog, presegajo že vse meje od njega, tako je tudi na Ruskem. Ubogo ljudstvo, kadar gre v njihovo pravoslavno cerkev, moli največ svojega cara Nikolaja, ker misli preslepljeno ljudstvo, da je on Bog. Prišel bo pa čas, da bodo vsi taki ponižani. "Vsak, kateri se povišuje, bo ponižan". Slovencem pa želim, da bi enkrat postali samostojni. Če pa še nadalje pripadajo pod Avstrijo, pa se naj vsi Slovani potegnejo, da bodo imeli več pravice, kakor jo imajo sedaj, zakaj če Avstrija ostane, se imamo zahvaliti le Slovanom, kateri jo tako hrabro branijo: 70 odstotkov Slovanov bi sploh morali biti prvi v Avstriji. Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam. A. Grezuti. NA RUSKEM IN LVOVSKEM (Izvirno pismo "Slovencu" iz vojnega poročevalskega stana.) 4. septembra 1914. Že nad deset dni stoje naše čete noč in dan v sovražnem ognju, ne da bi bilo videti konca tem velikanskim naporom. Premogočni sovražnik vihra neugnano naprej. Najdrznejša domišljija bi si komaj mogla naslikati vse one grozote, ki so se odigravale in se še odigravajo v strelnih jarkih okrog Lvova. Nobena ped domovinske zemlje se sovražniku ni odstopila brez najtežjih krvnih žrtev; opustošujoči šrap-nelski ogenj je na obeh straneh napravil globoke vrzeli v redke bojne črte, mož za možem je padel mrtev ali ranjen, toda popustiti? Ne! Dokler le mogoče, ne! Šele ko pridrve nasprotne kolone v veliki premoči in groze popolnoma udušiti naše močno razredčene vrste, se začne korak za korakom redno umikanje v prihodnje brambne postojanke, kjer se grozna igra z ognjem in mečem zopet začne, in zopet grme topovi in prasketajo puške, in ^opet padajo hekatombe in hekatom- SEVERA'S Gothard Oil. (Severovo Gothardsko Olje). Severovo Gothardsko Olje se visoko priporoča kot zelo uspešno mazilo za zdravljenje revmatizma, obistne boli, bolečin v bokih, nevralgije, krčev, oteklin, okorelosti v vratu, sklepih in mišicah in enakih neprilik, zoper katere se priporoča mazilo. Cena 2S in 50 centov. V vseh lekarnah. SEVERA'S TAB-LAX. Sladkorno odvajalo. Za otroke lil odrasle. Cena 10 in 25 centov. Severa's MEDICATED SKIN SOAP (Soverovo Zdravilno Milo). Za otroke in odrasle. Cena 25 ccntov. Naprodaj so v vseh lekarnah. Vedno zahtevajte Severove Pripravke. Ako vas lekarnar ne more založiti, naročijte jih od nas. W. F. Severa Co, CEDAR RAPiDS IOWA vseh zmagali, da bi se vzdignila nad be človeških Žrtev. njimi zastava kot znak zmage katoliškega naroda. Pozdrav rojakom in rojakinjam ši-rom Amerike! J. K., bivši avstrijski vojak. Youngstown, O., 9. okt. — Cenjeni urednik! Ni moj namen, kritizirati kako pisavo, pač pa, ker vsaka stvar pride na dan, je tudi vzrok današnje vojne prišel. V začetku je bilo pisano, da je dokazano, da ni umor Ferdinanda kriv, ampak da je Nemčija že dolgo časa se pripravljala na vojno. Lahko rečem, da tudi Rusija in Anglija sta ravno na tem mestu in sploh vse, ker vsaka država bi rada svoje meje povečala. Iz tega se razvidi, da pa je glavna povzročiteljica tega strašnega klanja menda Srbija. Če ne bi bila ona od Anglije in Rusije pregovorjena, bi gotovo ugodila zahtevam avstrij- ske vlade. Vsak se dandanes potegne za svojega sorodnika, tako se je tudi avstrijska vlada, ca kar ji dam čast in želim zmago. Ker gredo nekateri listi čez Nemčijo .rečeni, da imajo prav, ker nas v resnici preveč zatirajo. Tega so pa tudi Slovenci nekateri sami krivi. V starem kraju, če zna pet besed nemških ,pa že neče več biti Slovenec pri Nemcih, to je žalostno. Tako je tudi tukaj, posebno oni, kateri se držijo, da so izobraženi, so največ "nem-ci". Čudno, da so se tako hitro izpre-menili: zdaj nečejo več Nemcev, ampak zaveznike. Neki list se je po več pismih, katera je prijel, zakaj ruje proti Avstriji, izrazil: "Mi nismo še nikoli rtivali proti Avstriji." No, ce je to resnica, pa ste zdaj začeli, saj vsak bralec lahko spozna, kam pisava j pelje in tudi po večini dopisov. Kaj pa je mar gospodarju tega lista, ker ima že dobro založeno malho! Vendar se rad hodi izprehajat v Avstrijo isto moralno ugodnost zase, ki ne po-in ga tukajšnji avstrijski podaniki živi- zna skoraj nobenih kulturnih potreb, Turist, ki dva ali tri dni leži ranjen v kaki globoki razpoki in čaka na rešitev, se sam smatra za nekakega junaka, ki je zmagovito prestal boj z na-turnimi silami. Kako neizmerno majhen pa je v primeri z našimi vojaki v fronti! Trudno telo zahteva svojo pravico na počitek in spanje — toda niti govora ni o tem. Pač je telo zleknje-no po tleh, pest krčevito stiska puškino kopito in trudne trepalnice se same od sebe zapro. Toda prenapeti živci delujejo dalje; najmanjši šum zbudi vojaka in ostre preže pordečele oči za sovražnikom. Prazni želodec kruli ,toda mož ne čuti več ne lakote, ne žeje .kvečjemu se mu oglaša želja po tobaku. Že pri manevrih nas uči izkušnja, da preutrujeni ljudje tudi naj boljše menaže ne pokusijo, marveč se raje uležejo. Ta prostovoljna odpoved hrani se še mnogo češče pojavlja v strelnem jarku, tako da mora mož izdati temveč živčne sile, čimmanj si nadomešča moči s hrano, iz česar nastaja ona razdražena živčna napetost, povečana še ob pogledu na mrtve in ranjene ,ki mnoge tira naravnost v blaznost. Kakšne neizmerne moralič-ne sile in potence so morale biti skrite v naših četah, da so bile v stanu in so še skozi deset dni groznih krvavih bojev ne le upirati se sovražniku, marveč ga z nadčloveško inočjo celo napadati in prodirati. To je treba še toliko višje ceniti z ozirom na okolnost, da se sovražnik nahaja v lastni deželi. Skupina pri Lvovu — to je prava junaška skupina! Tega nočemo reči na škodo zmagovitih Krasničanov, katerih izkušeno hrabrost občudujemo. Toda krasniško skupino na njenem zmagovitem prodiranju močno podpira zavest, da je zmagovalka v sovražnikovi deželi, medtem ko ima lvovska kupina proti sebi sovražnika, ki ima South Chicago, 111., 11. okt. — Cenjeni list Amer. Slovenec 1 Tu ti pošljem $1.00 za list, ker bi mi bil dolgčas brez tebe, posebno zdaj, ko je vojska v Evropi, ker drugi listi več laži pišejo nego resnice, kar se vidi tudi v amerikanskih časopisih. Včasih Avstrija dobi in premaga sovražnika, pa tisti listi, ki pravijo, da so za Slovence, pa nečejo resnice poročati; če pa kaj čujejo od Srbije ali Rusije, je pa dosti od njih. To je res po slovensko! Tisti avstrijski Slovenci, ki držijo s Srbijo in Rusijo, mislijo, da ako jo in bogatijo. Drugi list piše od avstrijskih "možnarjev". Tako pisavo more pisati samo tak, kateri bi še šel rad domov pogledat, pa so mu avstrijska tla prevroča. Avstrijska država je najslabša zato, ker ni nobenega druze-ga naroda v Ameriki. Ona najslabše skrbi za svoje podanike, čeravno da podporo vsem sorodnikom poklicanega, izvzemši večje posestnike. Francoska vlada ne da neoženjenim nobene podpore, potem je tudi slabše tam kakor v Avstriji. Če je to vse resnica, pa je tudi se za smejati onim nasprotnikom Avstrije. V nekem dopisu sem bral, kako je v Srbiji, češ, hišo, par volov, orodje in S oralov zemlje ne more srbskemu kmetu nobeden vzeti. Lahko je to resnično, ali vprašam vas: Ali more kmet, kateri ima samo toliko premoženja, dobiti, če ga revščina tare, kak denar na po-sijilo? Gotovo ne, in je prisiljen prodati, kar mu ne more nihče zabraniti, in potem je pa tako iztiran iz svojega domovja kakor v Avstriji, če se zadolži, in je potem ravno tak siromak. Več jih poznani, kateri preklinjajo Avstrijo po nedolžnem, ker jim je prodano posestvo. Ne vejo pa, da so »ami krivi! Nekateri tukaj hranijo denar in ga pošiljajo domov; doma pa ga zapravijo, zapijejo zraven še svoje pre- čegar skromnost v tem oziru je sve tovno znana in ki ponosno trka na svojo ogromno številno silo. Takemu sovražniku se uspešno upirati cele tedne skoro brez spanja in v neprestanem krvavem boju, to glasno priča o najvišjih vojaških čednostih, nezmag-ljivi in najnesebičnejši požrtvovalnosti. Francozi o vojskovanju Nemcev. Francoski vojni vjetniki, ki so se vojskovali v bitkah ob nemški zahodni meji, pipovednjejo: Premoč Nemcev v boju je tako silna, da več ne verujemo, da l>i Francozi zmagali. Nepopisno učinkuje nemška artiljerija, ki jo sploh ni videti, ker je vedno krita. Kakor da bruha modra voda iz gozda in kosi nemška artiljerija našo pehoto, se mi je zdelo, ko smo šli iz gozda, kjer smo sc skrili," je opisal neki francoski vojak bitko. Nič manj strašna ni nemška pehota. Vojna siva uniforma skriva še Ncmcc, ko njih ogenj že strašno deluje. Najstrašnejši so Bavarci, ki kakor levi planejo v naše vrste. Prepričan sem, da bodo tisti francoski vojaki, ki so se že vojskovali z Bavarci, če trčijo zopet z njimi skupaj, takoj dvignili kvišku svoje roke. Trdi se, da so sc v boju pri Lagardu na francoski strani tudi Cuavi (afrikanski vojaki domačini) vojskovali. ffiiiB^ifiilifi^ifiaaifiiiHi ^Sfi^ffi^ffi^KS Učite svojo deco slovensko moliti in citati J iz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje KATEKIZEM j KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. Stane s poštnino vred samo 25c { ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST. Pišite ponj na: Amerikanski Slovenec, Joliet, Illirois iifisa^ifissss^ifisaisffi^ffi^ffissfi f m s s s ni Si s ffi s s COMMERCIAL! TRUST & D A\fl/ SAVINGS 0/\IlIV [č DOF JOLIETU U SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSL& URADNIKI s lC NADZORNIKI: . Haintn C. L. Stoli Jame« R. Bmtl«r ' E. J. MURPHY, predsednik Carl Oe.tele Charle. McK«««* b ifi THEO. R. GERI.ACH. podpredsednik. Edward R. Daley Theodore R.G«»«C 7.\ JOHN T. CLYNE, kaiir. William Stara John T. Clyne E. J. Murphy f Ni kruha islepa ok«sJv,j. ni mogoče dobiti. MO POSEBNA SfVi STVA in pazimo, «1» * | spečeino ravno;prav. KRUH—-Sc lil«* Poknuite ga — ni boti* Vsak član prve in najstarejsf} p porne organizacije K. - ' moral imeti krasen, v barvah izdelan obesek „ Spomin na 20if^ K. S. K. J' Cena s poštnino vred: 14 karatno garantirano Pozlačen .........,V ' nop"'1' Pri večjem naročilu PT^ju Zavarovano proti F. K@rž© <£/ 2711 S. Millard Ave^ Cn sti?* C Obrnite se na mene za za- ^. zlato, ke, regalije in vse dru« ^t ne potrebščine. Ccn ti^' Vse delo in blago g»,a J. C. Adler & Co. priporoča rojakom •▼©!• Meanioa T«l.101 JolUt.llI IZ STARE DOMOVINE. — Proti grozepolnim govoricam. "Slovenec" z dne 17. sept. piše: Neverjetno je, kako nekateri plašljivi, tu-d' inteligentni ljudje v vse mogoče strahove in najneverjetnejše govorice verujejo in jih naprej kot resnico pripovedujejo. Četudi izvira ta lahkovernost in plašljivost iz skrbi za usodo domovine, vendar je škodljiva, ker duši vojno razpoloženje. Ena sama napačno razumljena beseda je podobna kamnu, ki podira kakor lavina in v ece s seboj cele gozdove. Franco-z'»n pride na pomoč pol milijona Japoncev; Angleži spravljajo proti nam zamorce, Herere, Zulukafre; v Galiciji. v Padlo 100,000 avstrijskih vojakov-, tretji vojni zbor je malone uničen, in Jakitsch Edvard, 4. nadomestna n0 35 ranjencev, od katerih je bilo od-otutja; Decman Ignacij, 2. nadome danih 17 v domobransko bolnišnico, drugi v razne tukajšnje bolnice. Nekateri so odšli takoj k svojim oddelkom. — Dne 17. sept. popoldne jc do-7. c na stotnija; Razpor Pavel, 2. nadomestna stotnija; Jakeš Jožef, 1. nado-™eslna stotnija; Gracelj Janez, 1. na- *StnYt0tnVa' Su'pnik 'snacij, 7. spel v Ljubljano vlak z 700 ranjenci. Selim H t Fra"C' 10' stcit"i^a; — Častno imenovanje. Izpraznjeno 7,.f 2 ' 2< stoUlija; Jo-'mesto s. prednice v Marijanišču je iz- ^nU-r Tr ^^ J;lkob' Izpolnjeno > času, "J-', Alekovic Jožef,- 1. stotnija; Marolt Janez, :nacn. 15. stotnija; Fajdiga stot • 6' stotn'ia; B raj die Jurij, 3. -fnJa,; Sigimmd Janez, 15. stotnija. - ^' domobranskega polka št. 27.: ton? Karol) 3 stotnija; štupar An-„,:.;.stotnija; Košir Jožef, 12. stot- fcaVr Crl 1,ranc> S- stotnija; Can-'a"C' S- stolnii:>; Kofel Karel, 5. 35? r crr] Karei-4 10 : . • ' •' stotll'ja; Miklič Janez, nih■ Magolič L«dovik, 5. stot- tos'i ai • " Matija' S- stotnija; Bal-12'Vf » ■•Z,J'9- 8totn'ja; Oliva Rudolf, «iia ^ .-a;,Ru2zin German, 13. stot- '»ija; Kobal t"' 3V^omestna •totniia T .r°maz- 3- nadomestna Kranic ' Al«™-6 A,Uon' 10 stotnija; Mani«, 3 nado, Golob *Wl.sSS^otnija; Ulčar taljona št 7 • n 1 lovskega ba- -kega topničarskpK°V'^ JanC7' 1 1>olj" 4ovič Jakoh l k IK,lka 7 : Vi" u, Ovnik 1 ,'i ' bateHja= Fra»c ka št S „ 'lp ~Dd dragonskega poison.' _ STTi3nti Franc' 5' eska" Marti« V- »e5polka: Zavbi Moj -Ji ». llrfiutmo.. i ... ■ r v IS im mieiiovanjem I s. M. Terezije Haiizelič za prednico," večletne učiteljice in voditeljice ljudske šole istotam ter spretne vzgojiteljice šolskih otrok. Kljub rahlemu zdravju jc v svoji ponižnosti sprejela to imenovanje. — Zopet vojak ranjenec umrl. V deželni bolnici jc 17. sept. ponoči u-mrl Adalbert Meinliardt, pristojen v Tenu-švar, vojak pešpolka št. 61, 10. stotnija. — V poročilu o ranjencih in bolnikih št. 9. so sledeči: Stotnik Hayder Rudolf, domobr. polk 27, ubod v levo ramo, Dunaj; stotnik Kliman Tomaž. 17 pešpolk, zlomljena noga, Dunaj; kadet Mimik Franc iz Babnega pri Celju, 4. domobr. pešpolk, ranjen, Dunaj; Anzelak Ferdinand, 87. pešpolk 14. stotnija, umrl 22. avg. 1914 vsled i strela v prsih; Bolkovič Vincenc, 87. | pešpolk, ranjen na roki; Debelak Kon-I rad, pešpolk 87., ranjen, bil v Lvovu; Ivanuša Janez, 87. pešpolk 8. stotnija, ranjen v levo roko, bil v Lvovu; Ka-menišek Andrej, 87. pešpolk 16. stotnija, umrl vsled strela v trebuh 22. avg. 1914. v Višegradu; Kosak Anton, 87. pešpolk, iz Trbovelj pri Celju, ranjen v desno roko, bil v Lvovu; Krevina Jožef 97. pešpolk, iz Soče, ranjen, bil v Lvovu; Lah Rudolf, 97. pešpolk, 12. stotnija, iz Tomega, ranjen, bil v Lvovu; Šesjak Rudolf, 87. pešpolk, 15. stotnija, vsled strela v trebuh umrl 23. avg. 1914 v Višegradu; Stermsib Maks, 87. pešpolk, 8. stotnija, ranjen v roko, bi! v Lvovu; Sušič Ernest, 97. pešpolk, 12 .stotnija, iz Gorice .ranjen v levo stran obraza, bil v Lvovu; Valentin Jožef, ^7. pešpolk, 16. stotnija, ranjen v roko, v Budimpešti; Valentinčič Friderik, 97. pešpolk, 11. stotnija, Trst, ranjen, bil v Lvovu; Zoby Pasut, 17. pešpolk, ranjen na glavi, bil v Lvovu. — Sin načelnika generalnega štaba padel na bojišču. V bojih pri Rava-ruski je padel poročnik dragonskega polka ši. 15 Herbert baron Conrad pl. oetzendorf, sin načelnika avstrijskega generalnega štaba. — Neupravičen vstop v Pulj. "Po-laer Tagblatt" poroča: Ker se je dognalo, da je poizkusilo več oseb priti v mesto, dasi niso bile upravičene, na način, da so se vozile z vozmi cestne železnice iz "Siane", je ukazala politična oblast, da se morajo vsi potniki brez izjeme ob mestni meji kontrolirati in da morajo vsi izstopiti, ki nimajo predpisanih dovoljenj. — Ranjenci v Gorici. Gorica, dne 7. septembra 1914. V goriški vojaški bolnišnici se nahajajo naslednji ranjenci: provijantni poročnik 3. težke havbične divizije Karel Hank iz Poličke na Češkem, bolan. — Infanterist Virgil Rusig od 27. domb. polka iz Ronkov, strel v levi stegno. — Korpo-ral 27. domobr. polka Boemo Benedikt iz Gradeža, obstreljen. — Enoletni prostovoljec dr. Rafael Mahnič od 27. dombr. polka iz Dekanov pri Kopru, obstreljen. — Peter Lapak, ka-nonir 8. polj. top. polka, doma iz Št. Pavla na Sp. Štajerskem, bolan. — Boštjan Kerida, nadomest. rezervist 17. pešpolka, doma iz Idrije, strel v glavi. — Jakob Nedok, dragonec 5. drag. polka, udarjen s kopitom na nogo, doma iz Vorečav. — Anton Zorn, pešec 47. pešpolka, doma iz Prvačine, lahko ranjen od strela na roki. (Ta je že odpuščen ozdravljen in se vrne na bojišče.) V rezervni bolnici (Centralno semenišče) so naslednji ranjenci: četovodja 8. polj. top. polka (II. bat.) Jožef Herunter iz Neudorfa pri Gradcu. — Četovodja 8. polj. top. polka (V. bat.) Al. Baliko, doma iz Sv. Ivana v Puščavi na Sp. Štajerskem — Pešec Jakob Cumar od 27. domobr. polka iz Gorice (stanujoč v Gradežu). —Kanonir 8. polj. top. polka (II. bat.) Jožef Šinigoj iz Dornberga. — Nadom. rezervist Ivan Puch od 47. pešpolka iz St. Vicenti. — Pešec 47. pešpolka (2. komp.) Ivan Culegar iz Sojene v Brdili. Danes opoldne so pripeljali zopet 5 lahko ranjenih v Gorico s se vernega bojišča: eden je kanonir, o-stali planinci. Med njimi je Andrej Černic i Štandreža, ima rano na roki od bajoneta, in Franc Brešan iz Loč-nika, — Procesija v Gorici. Dne 13. sept. se je iz stolnice na Kostanjevico vršila velika procesija za srečen izid vojske. Procesijo je vodil Nj. ekscelenca knez in nadškof dr. Sedej. Na Kostanjevici je bila slovesna sv. maša. Pobožnega ljudstva je bilo ogromno število. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkom is Avstro-Ogrsko. Nizke cene Dobra postrežba, električna s ,-itljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki. . Družbni parobrodi na dva vijaka: Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike: »HELPS BROS. & CO. 2 Wasnington St., New York, N. Y. ali na njih pooblaščene zastopnike t Zjed. državah in Kanadi WALTER R. PADDOCK, lastnik. A. W. FLEXER, lekar. P ADDOCK'S HARMACY 101 WESTERN AVE., JOLIET, ILL, Chicaao tel. 1203. Največja zaloga vsakovrstnih zdravQ, okrepčil in mazil. f I Telefon Canal 32*7. Slovenkam in Hrvaticam se priporoča Slovenska Babica 1610 LOOMIS SH CHICAGO, ILL. The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne ulo|> ter pošilja denar na vse dele svet«. Kapital in preostanek $300,000.00 Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najbotjša vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET C. E. WILSON, predsednik Dr. J. W. FOLK, podpredsedmii HENRY WEBER, kašir. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. W. C. !Vf OONEY PRAVDNIK-ADVO KAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet, Ko imate kaj opraviti s sodnijo oslasite se Rri meni. millffpiifll^lPfjHimiiiiiiiimiiimiiiiiiHiiiiHiiiiiimimiiin A. NEMANICH, preds. M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA.blag* C HRVATSKO. -Mojz ' a<*omestna stotnija; Krečič Aik T nadomestna stotnija; Kržiš Od Hr"02', nadomcstna stotnija. — »'eček r° ,anskcKa pešpolka št. 27.; 5 ranc' L stofnja; Rarlc Janez ^ totnija; Cedilnik Janez, 6. stotnija; «ez i? anc> 2 stotnija; Pančur Ja-«iiia "i7-j»k Janez, 8. stot- renta £ Ja" Ja,,C7" 4' stotnija; Po-- ranc. 7 stotnija; Bahorič Jožef, 13. stot nija. pel zdrav živi. bi bilo veselo naše življenje, naj imeli dosti takih hlapcev in angeli so hiši, pri koji služijo. 3. Ker je pa malo prida družina, je tudi nralo sreče po svetu; namestu Bogu, služi hudiču; kajti: I. Družina nevarnostij ne pozna, katerih se ima varovati: II. Družina svojih čita v od dobrih ospodarju na-selo novico povedat, Pač bi dekel; dolžnostij ne mara, ki jih ima izpolnjevati, naj si bo ix nevednosti, ali iz hudobnosti. Naj hlapci in dekle, k vaši časni sreči povem. vam jih, in večni Kdo je postavil služevni stan? Nc ce-ar, ne kralj, temveč sam Bog; an-. eli in ljudi .kakcfr vse stvari, so 1< njegovi službi; tudi vi. nitnost! Kdo je prvi in Kolika ime najimenitnej- llllliuai . * „. , . . si hlapec? Jezus božji Sin ki je podobo hlapca na-,e vzel (Fil. 2. 6-7), in prišel služit, ne pa postrezen biti (M ,t 20 28). Prva dekla je Marija, nebes in'zemlje kraljica (Luk 1, 38). Oh kaka častitljiv, pa tudi lehko srečen družine stan, dokler se treh nevarnost varuje. .. 1 Prva nevarnost za družino so slabe službe, ne zastran posvetne marveč za vol j pomanjkanja krščanske pravice pri hiši. Mnogoteri hlapec »na lepo plačilo, dobro kosilo, in misli, da je v nebesih; pa mora hoditi v tujo goščo po drva, steljo, mora mejnike premikati, tujo zemljo priorjati, po nedeljah na cesti biti itd. Oh, taka služba je nevarna! Dekli se v službi dobro godi; vrh svojega plačila še po-nošene obleke dobi itd. Ali gospodar je morebiti prešestnik, gospodinja nezvesta, sin razuzdan, hlapec malopriden. Ni strahu božjega pri hiši, molitve ne poznajo; še v cerkev hoditi ne dajo, kakor se pri gospodi in po mestih godi. Taka služba je nevarna, beži iz nje, kakor iz Sodome! Bolje doma pošteno coklje nositi, kakor po mestih v mehkih šolnih hoditi, pa brez poštenja. Veste, kaj je storil egiptovski Jožef? Ste pa pošteno hišo našli, ostanite, kakor sv. Cita. Goste službe, redke suknje. 2. Druga nevarnost so pregrešne dobre volje in slabe tovaršije. Ples je pes; kdor se ga ne varuje, njega bo ugriznil. Hlapec zaraja svoj denar, dekla svojo čistost, poštenje pa oba-dva. Cerkovanje ali taki božji poti, na kojih se Kristus vnovič križa in hudiču bolj služi, kakor Bogu. 3. Tretja nevarnost je grešno znanje, zapeljiva prijaznost in pregrešna ljubezen, najhujša zanjka hudičeva. Družina se prerada ima, ali pa črti, ker prave krščanske ljubezni med njo ni. Dolgo znanje, in pa grehov brez števila, vrsta zapuščenih otrok, bera-ška palica, vice na tem, pekel na unem svetu je takih hlapcev in dekel usoda. Oh, družina! lahko se je varovati, ali težko ustati, ako v jedno teh nesrečnih jam pade. '"Služite svojim gospodarjem. kakor Kristusu samemu" (Efez. 6, 5). II. Hočete biti srečni časno in večno, dopolnujte zvesto dolžnosti služabnikov božjih ,ne hudičevih. Zvestoba v svojem stanu je mati časne in večne sreče (Mat. 24, 45). Družinče zvesto najde mesto, na zemlji in v nebesih. 1. Prva dolžnost družin« je sveta pokorščina v vseh pravičnih rečeh (Kol. 3, 22). Gospodarji in gospodinje bodo odgovor dajali, kako so ukazovali, hlapci in dekle pa, kako so ubogali. Je pa kaj grešnega ukazano, se ima več Boga bati, kakor ljudij (Djanj. ap. 5, 29). 2. Zvestoba in pridnost na delu. P.ogu služiš, Bogu kradeš zlati čas, ako delo mudiš ali slabo opraviš (Mat. 25, 18). Zvest bodi in ne jemlji, kar tvojega ni; nikdar si sam ne plačuj; Bog bo tvo jplačnik. Ne kradi poštenja hiši s hudobnim jezikom; in kadar od hiše greš ,naj dobro ime pri hiši ostane. Storjeno škodo si dolžen povrniti, kakor Jakob Labanu (I. Mojz. 31, 39), ali pa poprositi, da se ti odpusti. Kakor pa svojemu gospodarju, še bolj zvesto služi svojemu Bogu: vsako jutro, vsak večer, vsako nedeljo. Prejemaj pogosto in vredno sv. zakramente, in delaj si za nebesa zakladov. Ako časno službo, zmeniš, Bogu le služi, in vari se hudiču v službo iti. Ako te vse zapusti, Bog ti dober oče ostane. Oh, ostani mu tudi ti zvest! 3. Zadovoljnost s tem, kar ti Bog da, in potrpljenje v tem, kar ti Bog pošlje. Grdo je družini, ako ji ni zadosti dobra jed, nikdar dovolj plačila. "Imamo živeža in oblačila" itd. (I. Tim. 6, 8). Veste, kakor se je izbir-ljivemu hlapcu godilo? (Hrano II. 67). Prevze;tija mladih let na starost rada kruha prosi. Kdor malega ne časti, boljšega vreden ni. Zadovoljnost je polovica življenja. Le~kdor z Jezusom potrpi, se bo ž njim veselil. Samo s trpljenjem se pride v večno življenje. Konec. Ljuba družina! sem vam pokazal nevarnosti, povedal dolžnosti, naj vain še grehe vaše povem 1. Nezadovoljnost se stanom. "Bolje, da bi me nc bilo ,kakor da sem ubogo družinče", marsikdo zoper Boga godrnja. Kaj govoriš, o črvič zemlje? Se sme glina tožiti zoper lončar ja? (Rim. 9, 20). Ogledaj se na Jezu sa, Marijo, sv. Jožefa, in zahvali Boga, da si jim bolj podoben, kakor je ril sv. Armogast, sv. Bendelin itd. "Nebeško kraljestvo silo trpi" itd. (Mat. 11. 12). 2. Lenoba in zanikarnost, kosala mati vsega hudega. Pravijo, da se v službi zadosti ne naspi, in se raj>i po osebeustvu valjajo in beračijo. Mlad berač, star tat; take hudič najpoprej v svojo službo dobi. Poglej mravljo, lenuh, in se tiči priden biti itd. (Prip. 6, 6). 3. Razuzdanost, hlapcev in dekel navadna tovarišica. Mladi hlapci so kakor divjaki brez strahu božjega, cele nedelje po krčmah, cele noči za voglom v hudičevi službi. Dekle v nespodobnih mislih, kakor v mravljinja-ku, pa tudi v grehih; od zunaj lepe za greh, od znotraj lepe in zrele za pekčl. Tako življenje Sodome, kakoršno je sedanje družine; bo pa tudi jednak pogin. "Nc motite se; Bog se vsra-motiti ne da" itd. (1. Kor. 6, 9 -10). 4. Nezvestoba pri delu, kadar ga gospodar ne vidi; velika škoda iz malega, pa tudi velik greh. Kako hočeš škodo povrniti? Nezvestoba v blagu. Dekle si posebej jemljejo, kuhajo; hlapci zrnje in druge stvari prodajajo rekoč: "Saj se ne pozna, saj zaslužimo itd." Drugo pa sv. Duh govori: Kdor očetu ali materi jemlje itd. (Prip. 28, 24>' •• r 5. Zanikarnost v službi božji. O moji hlapci in dekle! Bogu služiti, nc pozabite. Sv. Izidor je molil, in angel je za njega oral. Skrbite, da v milosti božji živite, in lehko porečete: "Revno družinče sem, pa velikemu Go-ipodu služim." Nimam svoje strehe, kakor Jezus, na tem svetu prostora; o pa nebesa moj dom. "Pobožnost Se teh grehov skrbno varujete 111 svoje dolžnost izvesto spolnujete, vse vas bo rado imelo, Bog pa najrajši. Veselo bote živeli, in srečno umrli s Simeonom rekoč: "Sedaj spusti svojega hlapca, deklo, o Gospod, v miru" itd. (Luk. 2, 29). Veselo pa tudi Oče nebeški tebi poreče: "Blagor tebi, dobi in zvestih hlapec, pojdi v veselje svojega Gospoda" (Mat. 25, 21). Amen. ALI JE VSEENO, KAJ VERUJEM. (Nadaljevanje.) DRUGO POGLAVJE. Ali je Kristus Božja oseba? Načelo, da je ena vera ravnotako dobra, kakor druga, pomeni ravno to- je natančno opisan liko, kakor da je zmota ravno tako dobra, kakor resnica, kar smo dokazali v prvem poglavju. Do tega zaključka smo prišli po razsodnosti zdrave pameti in smo izpustili vse, kar bi lahko omenili iz besedi Boga samega. Iz tega sledi, da mora vsakdo, ki ima zdravo pamet, zavreči verski indife-rentizem, četudi ne veruje v nadnaravno razodetje, če le posluša, kar mu pravi zdrava pamet. Le oni, ki ne zna najmanjše logike, kdor je nevztrajen in površen, se bo še držal teh goro-stasnih načel, ki nasprotujejo pravilom vsake zdrave pameti. Lahko bi se že tu vstavili, če bi ne j stvom mestu. V tem poglavju si bomo torej prizadevali ,da dokažemo, da je Kristus kar pravi Athanasijeva veroizpoved, pravi Bog od pravega Boga, enega bistva z Očetom. Da to dokažemo, bomo rabili stari dokaz, katerega so rabili apostoli, očetje in bogoslovci v srednjem veku — dokaz namreč, da so se vse prorokbe izpolnile v Kristusu in čudeži, s katerimi je sam potrdil svoje Božje poslanstvo. Naslanjali se bomo pa na tc dokaze le toliko, kolikor je potrebno, da dokažemo, kar smo se namenili. Tu najdemo končni dokaz za Kristusovo božanstvo. Samo dejanje, da je bil Kristusov značaj že tisočletja pre-njegovo življenje in učenje, dokazuje, da je bil Bog sam povzročitelj prerokb. Karkoli namreč zavisi od proste in izpremenljive volje, ne more vedeti nikako ustvarjeno bitje. Posamezna dejanja človekova, katerega značaj dobro poznamo, se že ugane; nikoli pa ne dogodkov celega življenja. Dejanja, ki zavise od pevske človeške volje se nikakor ne morejo preje vedeti, predno človek ne pride na svet. Ker pa so »prorokbe o Kristusu tako natančne in dogodki •tako natančno popisani, kakor bi se bili že zgodili, četudi so bili proroko-vani stoletja pred Kristusovim roj-ledi iz tega, da je Bog njihov Bog storiti, je gotovo Bog; ali pa je Oče te reči storil zanj, kar zopet dokazuje, da je bil Bog, ker v tem slučaju sama dela dajejo Božje potrdili, da sta On in Oče eden. Torej se ne samo lahko reče, ampak se mora reči, če Kristus ni Bog, ni Boga v nebesih. Prorokbe, ki so se izpolnile na njem, čudeži, katere je naredil, so bili taki, da ne morejo izvirati od nikogar drugega, kakor Boga in ne morejo služiti drugemu namenu, kakor da dokažejo, da je Kristusova trditev resnična, da je Božja oseba, sin Božji, jednak Oct' tu. Razume se, da če bi Kristusovi trditev ne bila resnična, bi Bog niko'.' ne mogel potrditi zmote. Toda, bo( ki potrdi zmoto, je nasprotstvo, kin1* ma obstoja. (Nadaljevanje sledi.) Moja hčerka Mica je na mojem najbolj šem vozu zbežala s sosedovim s>" nora; kdor ju sreča, naj ju le pusti;iJ' m o voz naj mi pripelje domu, za dobi gotovo in dobro plačilo. '3 --itfl bilo toliko verskih zmot, katere so se tako zajedle v ljudstvo, da jih je težko odpraviti. Če bi si verska načela še tako nasprotovala, če bi se spreminjali, kakor moda, vedno bodo imeli dovolj mož in žen za seboj, kateri so ja-ko razumni v praktičnem življenju. Ker je stvar taka, nam pač ne more biti vseeno, kaj je Božje mnenje o verskem indiferentizmu — kako se Njemu dopade nauk, da je vsaka vera enako dobra. On mora vedeti in kar On reče, je odločilno. Tu pa se začne težava. (pe hočemo izvedeti Božja načela, se moramo zateči k razodetju, o čemur pa dvomijo indifenentisti. Četudi ne zavržejo po.-polnoma razodetja, vendar mu ne pri-trde radi. Najložje torej rešimo vprašanje, če dokažem«, da je Kristus Bog in potem pogledamo, kaj On uči. Mnogi, ki se postavljajo, da so napredno misleči, hočejo verjeti in hočejo tudi druge prepričati, da Kristus ni Bog povzročitelj. V teh prorokbah torej, katerih povzročitelj je Bog, se nam Kristus opisuje kot Bog, ki vzame nase človeško naravo in odreši padel človeški rod; kot Božja oseba, ki ima moč nad življenjem in smrtjo in ima delež v Božji vsemogočnosti. Predstavlja se nam kot sin Božji, danes rojen od Očeta. Brez vsakega postavka je imenovan Bog, mogočno ime, katero se ne da nikomur drugemu v sv. pismu, kakor pravemu Bogu. V teh prorokbah Bog sam jasno dokaže. da je Kristus Božja oseba, ki ne more ne goljufati, ne goljufan biti. Kristus je v svojem življenju storil mnogo čudežnih znamenj in čudežev, katerih ne more narediti noben človek, čemur njegovi sovražniki sami pritrde. Dal je spregledati človeku, ki je bil od rojstva slep, ozdravil je zastarane bolezni samo z besedo in celo mrtve obujal. Te čudeže je ali naredil se svojo močjo, kar dokazuje, da"je bil Zato je naš dokaz tukaj na pravem Bog; kajti, kdor dela to, kar more le OBA TELEFONA 67 | Kupite premog zdaj, ko ga dobite ceno. Najboljši Wilmington Premog $3.50 TONA American Coal Co. (FRED W. EGGER) J 210 N. Chicago St. JOLIET. Razvažamo hitro na vse kraje mesta. i? Zakaj prodamo mi več pohištva " kot kdo drugi v Jolietu? KER IMAMO največjo zalogo in najnižje cene. Ker so pri nas odjemalci najboljše postreženi; tu dobi vsakdo popolno vrednost za tvoj denar. Ker ima naša prodajalna najboljše ime in je znana po vsej okolici, kot najsolidnejša tvrdka te NAŠE BLAGO JE JAMČENO. CoucS Brd open w^-ntr »t a full lUc bed. •H Sanitary Couch, $2 75 Železua postelj, kot.po-TOl Efl doba, samo ............Oh JU Pridite k nam kadar rabite kaj pohištva in si ogledajte našo veliko zalogo. Pri nas gotovo najdete pravo stvar za vašo hišo. $40 vredna peč (Penninsular kot podoba, zdaj............. $32.50 Penninsular peč za zdaj za ..................... Penninsular peč za Range") .....$30 kuhinjo, .....$25 $16.50 Penninsular peč za kuhinjo, zdaj za ..........................$'2 Penninsular peči za gretje na mehak premog po......$5, $8, $10, $12 in $15 mm. JE , ^/PENINSULAR $40 Penninsular doba, zdaj ..... peč za gretje, kot po-................$28.50 "M561 $7.50 vredna postelj, kot. podoba, samo..... Pohištvo. $14.00 obedne mize po $18.00 obedne mize po $20.00 obedne mize po $2.00 obedni stoli po $2.50 obedni stoli po $15.00 vredna medena postelj za $10.50 $10.00 modroci za ...............$7.50 The Eagle je za vse dobra" itd. (I. Tom. 4, 8). največja prodajalna peči in pohištva v Jolietu. MATH. SIMON1CH, solast. in vodja. North Chicago St., Joliet, ill. K. S. K. JEDNOTA Bell phone 1048. > Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich. Podpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. H- Podpredsednik:............M/Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. ^aupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug, Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Prank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. , John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek. 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo:Amerikanski Slovenec. 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 4313 Neža Fabjan, 30. sept. 1914. Dr. št. 97 članic. Od društva sv. Jurija 73, Toluca, 111., 4162 Lucija Samanič, 1561 Marija Zore, 30. sept. 1914. Dr. št. 11 članic. Od društva Marije sv. Rož. Venca 131, Aurora, Minn., 3048 Doroteja Hočevar, 29. sept. 1914. Dr. št. 18 članic. Od društva sv. Ime Marije 133, Ironwood, Mich., 5556 Lucija Murkovič, 13. sept. 1914. Dr. št. 19 članic. ZNIŽAL ZAVAROVALNINO S $1000 NA $500. Pri društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 7843 Bartol Goršek, 1. okt. 1914. Razred 6. ZVIŠALA ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000. Pri društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 5549 Franca Bezpalec, zvišala zav. 1. okt. 1914. Razred 1. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. PRISTOPILI ČLANI. društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 20512 Mihael Papež, roj 1898, zav. za $1000, 1- razred, spr. 4. okt. 1914. Dr. št. 304 člane. K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 20513 Alojz M. Ptak, roj 1884, zav. za ¥500, 4. razred, spr. 4. okt. 1914. Dr. št. 122 članov, društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 20514 Matevž Sultz, roj 1898, zav. $1000, 1. razred; 20515 Ludvig Mandel, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred. sPr. 3. okt. 1914, Dr. št. 382 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 20516 Jurij Staudohar. 1895, zav. za $1000, 1. razred; 20517 Matija Stubler, roj 1889, zav. za $1°00, 3. razred; 20518 Anton Ruparčič, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred. K 3Pr. 4. okt. 1914. Dr. št. 78 članov v društvu sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 20519 Anton Prijatelj, roj 1890, zav. za $500, 2, razred, spr. 25. sept. 1914. Dr. št. 30 članov, društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 20520 Matevž Oblak, roj 1897 zav. za $1000, 1. razred, spr. 11. okt. 1914. Dr. št. 80 članov ^ društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 20521 Anton Culik, roj 1897, zav. za $1000, 1. razred, spr. 11. okt. 1914. Dr. št. 90 članov. ^ društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 20522 Stjepan Janko, roj 1895, zav. za $500, 1. razred; 20523 Peter Hajster, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred; i0524 Janko Marciuš, roj 1892, zav. za $1000, 4. razred, spr. 8. okt. 1914. ^ Dr. št. 102 člana. K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 20525 Josip Križmanič, roj 1896, zav. ^ $1000, 1. razred; 20526 Marko Šervov, roj 1894 zav. za $1000, 2. razred; 20s27 Mile Križmanič, roj 1894, zav. za $1000, 2 .razred; 20528 Marko Križmanič, roj 1889, zav. za $1000, 3. razred; 20529 Marko Vukovič, roj 1887, 2av- za $1000, 3. razred; 20530 Nikolaj Mravunac, roj 1887, zav. za $1000, razred; 20531 Stefan Križmanič, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr 1- okt. 1914. Dr. št. 43 članov. * društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 20532 Franc Besednjak, roj 18Q8, zav. za $1000, 1. razred; 20533 Josip Erjavec, roj 1898, zav. za $1000, j- razred; 20534 Anton Sever, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred; 20535 Josip .'agodnik, roj 1894, zav. za $1000, 2. razred; 20536 Josip Prime, roj 1892, zav. Za $300> 2- razred; .20537 Franc Jagodnik, roj 1889, zav. za $500, 3. razred, n>r. 4. okt. 1914. • Dr. št. 67 članov, arustvu sv^Jožefa 110, Barberton, Ohio, 20538 Josip Gabrovšek, roj 1898, zav. za $500, 1. razred; 20539 Andrej Sikan, roj 1884, zav. za $1000, 4. raz-' sPr- 7- okt. 1914. Dr. št. 54 članov. Od PRESTOPILI ČLANT. urustva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., k društvu sv. Alojzija 88, Mo-' Mlch- H099 Franc Kocj an, 4. okt. 1914. I. dr. št. 161 članov. II. dr. št. 36 članov. or-sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, 0« 65 Fr: Gaspari, 3. okt. 1914. I. dr. št. 66 čl. II. dr. št. 380 čl. OGLAS. Iz urada glavnega predsednika K. S. K. Jednote. Na podlagi sklepa dvanajste konvencije K. S. K. Jednote v Milwaukee, da bode imela Jednota svoje lastno Glasilo in sicer katoliški list, zatorej se išče v službo zmožen urednik za urejevanje omenjenega lista in sicer v strogo katoliškem duhu, zatorej naj se oglasijo le one osebe, katere so zmožne urejevati omenjeni list. Predsednik si pridrži vse pravice za odklonitev ali sprejem vseh ponudb. Vsi oglasi ali ponudbe morajo biti v rokah predsednika v teku 30 dni ali najkasneje do 1. novembra. Vse ponudbe naj se pošljejo na PAUL SCHNELLER, predsednik K. S. IC. Jednote, Lock Box 55, Calumet, Mich. URADNO NAZNANILO. Lorimer obtožen. Chicago, 111., 9. okt. — Že nekaj časa pričakovano obtožbo proti bivšemu zaveznemu senatorju William Lori-merju, predsedniku bankrotne La Salle Str. National-banke, je včeraj podala zavezna velika porota. J. P. Gallagher, ki je z Lorimerjem opravljal Lorimer & Gallagher Construction Co., je bil tudi obtožen. Oba sta ob- j 000 vsak. dolžena, da sta krivo oskrbovala denarje La Salle Str.-banke. Nadalje so bili obtoženi: Thomas McDonald, računovodja, Chas. B. Mun-day, podpredsednik, in Charles G. Fox, blagajnik omenjene banke. Zadnji so obdolženi, da so napačno vpisovali » bančne poslovne knjige. Prva dva sta bila postavljena poJ poroštvo $15,000 vsak, zadnji trije $10,- Vsaka hiša bi morala imeti Na podlagi sklepa dvanajstega zborovanja prične Jednota izdajati s prvim jan. 1915 svoj lasten list, kot "Glasilo K. S. K. Jednote". List bode izhajal enkrat na teden in pošiljan vsem članom in članicam Jednote. Da bode pa •mogoče glasilo udom redno dostavljati, vsled tega se opozarja in prosi vse cenjene tajnike (ice) krajevnih društev, da si preskrbijo od društvenikov(ic) svojega društva natančne naslove in iste pošljejo na glavni urad Jednote naj-zadnje do 30. nov. 1914. Treba je za vsacega člana in članico natančno označiti ulico, številko ali štev. Box-e. Naj se s tem takoj prične, da bode mogoče vsakteremu-tajniku ali tajnici poslati naslove do omenjenega časa. Vse cenjene društvenike in društvenice se pa opozarja in od njih odločno zahteva, da vsako premembo bivališča ali stanovanja takoj javijo društvenemu tajniku(ice), da se zamore premembe vknjižiti in iste poročati na glavni urad Jednote. Nekaj radi oglasov: Ker bode Glasilo K. S. K. Jednote izhajalo v tisočih izvodih, radi tega bode list tudi za reklame zelo velicega pomena in važnosti. Med našimi rojaki imamo veliko število tvrdek in obrtnikov ene ali druge vrste, ki oglašajo in priporočajo svojo obrt ali "Business" po različnih listih, vsled tega bi bilo priporočljivo, da bi cenjeni obrtniki-člani in članice, ne pozabili(e) na svoj list in glasilo Jednote. Z bratskim pozdravom JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. TELEFON ki je najprizočnejša stvar in stane le malo vsoto na mesec Naročite ga danes Chicago Telephone Co. Društvene vesti. Od d ^T1 SV' Alojzija 47> Chicago, 111., k društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., - Anton^Stalzer, 4. okt. 1914. I. dr. št. 88 članov. II. dr. št. 302 člana. K druš X SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. stvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 7586 Frank Mustar, 3. okt. 1914. ar, -. Dr. št. 303 člane. ^ sv- Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 13813 Franc Habjan, 7. okt. 1914. aruštvu Dr. št. 216 članov. Petra 30, Calumet, Mich., 1688 Jurij Žagar, 30. sept. 1914. K tru;t Dr. št. 205 članov. ? nu!" ,rV' Jurija 73> Toluca ,111., 8940 John Samanič, 2977 Josip Zore, * irušt 1914' Dr. št. 42 članov. %u sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich, 8417 Stefan Svetič, 5. okt. 1914. K iruštv Dr. št. 37 članov. vu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 12872 Bernard Očko, 2. avg. 1914. ^ »ruštvn \,t Dr" 55 članov, sept jo/I Je »lu>'Jovzete 77, Forest City, Pa., 19365 Martin lOukarič, 13. 4' Dr. št. 182 članov, društv - SUSPENDOVANI ČLANI. '' društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111, 13813 Franc Fabjan, 30. sept. Dr. št. 215 članov. p- sv- Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 20106 John Kobe, 19415 ruštVa 12' °kt 1914' " "r. št. 76 članov. r Josi„ /l sv' Janeza Evan g. 65, Milwaukee, Wis, 16790 Fr. Boštnar, 9836 < društva , Sept 1914 Dr. št. 117 članov. 3055 ept. 1914. Dr. št. 83 članov. r , "ra, 25. sept. r t-ouis V' sv Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo, 8534 John Žgur • Junja /3, Toluca, 111, 8940 John Samanič, 2977 Josip Zore, 30. Dr. št. 40 članov. sv- Jurija 100, Sunnyside, Utah, 20352 Anton Vukšinic, 27. sept. s , P . Dr. št. 25 članov. r ^ oka 113, Denver, Colo, 13378 Franc Ahec. 24. sept. 1914. društv, „ , Dr. št. 57 članov. va Pavla 118, Li Ji^štva Marij, sv. R 0 «*?\»H. ln tva °d društva ttle Falls, N. Y, 16326 Anton Keržič, 4. okt. 1914. Dr. št. 26 članov. >/.nega Venca 131, Aurora, Minn, 9272 Al. Hočevar, Dr. št. 53 članov Metoda 144, Sheboygan, Wis. 011 Anton Ribič, 24. sept. 1914. društva sv. Ciril ,0dSTOPILI ČLANI. 4' sept. 1914 a j, sept. 1914. V društva sv. Ci l9535 Jos ip T ila evz, 18669 Rudolf Turk, Dr. št. 76 članov. V Stvu sv * $1000. 3 Metoda 144, Sheboygan, Wis, PRISTOPILE ČLANICE. 18571 Franc Rodič, Dr. št. 75 članov. Joliet, 111, 12. okt. — Iz urada društva sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J. se naznanja, da bo v nedeljo, to je 18. oktobra, redna seja. Ker bo več j ako važnih stvari na dnevnem redu, zatorej ste vsi člani vljudno vabljeni, da se imenovane seje kar največ mogoče polnoštevilno udeležite. Obenem pa tudi prosim, da ako bi bil kateri v kratkem času spremenil svoje bivališče in da še ni naznanil spremembe, da mi to kakor hitro mogoče naznani, zakaj ker prihodnji mesec moram odposlati vse naslove na gl. urad K .S. K. J. in sicer zaradi Glasila, katerega se bo pričelo razpošiljati na vsacega člana(ico) meseca januarja 1915. Sobratski pozdrav! * Mathew Bučar, tajnik. Chicago, 111, 12. okt. — Iz urada društva Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J. se naznanja ,da je na redni mesečni seji dne 20. sept. bilo odobreno in potrjeno, da se skupno udeležimo veselice, katero priredi dr. sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J. v Hoerber's dvorani na Blue Island in 21. Pl. Torej pridite v obilnem številu na tričetrtletno seio, ker bode tudi prebran trimesečni račun društ. dohodkov in stroškov. Nadalje opozarjam vse članice imenovanega društva, da katera premeni naslov, da to takoj naznani tajnici. To pa radi tega. da ne bo potem pritožb, da katera ne dobi glasilo K. S. K. J, ko bo začelo izhajati. Nadalje opominjani vse tiste, katera kaj dolguje, da naj poravna do seje, ali pa na seji dne 18. okt. Nadalje prosim, da katerim je priložnost, ali katere pošiljate otroke na sejo plačevat, da to storite raje pred sejo. namreč v soboto jih pošljite k tajnici na dom, ali v nedeljo 18. okt. že tudi lahko plačate ob 1. uri pop. v društvenih prostorih. Vas vse sestrsko po>dravHnm M. Kobal, 2040 W. 22 Pl. prodajalna prodaje tako blago kot ga kupuje. Vsebina blaga se ne premeni v prodajalni. To je pribita resnica, zato pa ima naša prodajalna zastopništvo slavnoznanih. Oblek ki se povsod znane kot najboljše najtrpežnejše in da se najlepše podaiejo životu, ter so krojene po najnovejši modi. Jesenske obleke po $18.00 do $35.00 Te vrste obleke zamorete kupiti edino le v veleprodajalni. THE EAGLE kjer dobite vse kar rabijo moški za oblačila 406 408 410 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. MATH, SIMONICH, solastnik in vodja. COPYRIGHT 1914 Nikoli razočaran. Vsaka mati ve, kako važno je, poznati zdravilo, v katero lahko zaupa ob vsaki slabosti. Mr. J. Gerlach pravi tole: "Dolgo' časa uživam Triner-ievo ameriško zdravilno grenko vino, kadarkoli je potrebno, in nikoli me ni - ra/rel ' Calumet, Mich, 6210 Marija Simcc, roj 1884, zav. za razočaralo, Ce bi vsakdo užival to "štvu Marii n Pr' 27 se'n 1914' Dr. št. 100 članic, zdravilo, ko trpi vsled notranjih bo- $500, 4 ' ,evicc 33, Pittsburg, Pa, 6211 Neža Raven, roj 1880, zav. lezni in ko izgubi svojo slast, bi hitro VuStvu 8v j 're<*. spr. 4. okt. 1914 Dr. št. 20 članic, ozdravel in delal z veseljem. J Ger- , razred sd/'i« ' Toluca. IH., 6212 Marija Rošič, roj 1889, zav. za $500, lacli, box 405, Westland, Pa." Mi tu- t štvu sv K SCpt" 1914 Dr. št. 14 članic, di mislimo, da vas Trlnerjevo amen- . d*1()°0, 2 razred 92, PittsburK. Pa , 6213 Ljuba Bolf, roj 1893, zav. za ško zdravilno grenko vino ne bo niko- t^tvu sv B i S1>r okt- 1914. Dr. št. 48 članic, li razočaralo in da bi ga morala vsaka *5(X) 4 'arbare 96, Kaylor, Pa, 6214 Marija Perkovič, roj 1880, zav. za mati rabiti v vsakem slučaju slabosti. 4. razred, 1 dri spr. "štva Iv Dr. št. 19 članic. Priporočljivo je tudi v boleznih zc lodca, jeter in drobja, in v boleznih v zvezi z zapeko. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333-1339 S. Ashland ave, Chicago, 111. 1 okt. 1914. PRESTOPILE ČLANICE. , 41 • P'ttsburg, Pa, k društvu sv. Vida 25, Cleveland, O, ,i °kt 1914 r- e mi, da bi me bogovi morali obdariti za to. Sam sebi moram priznati, da sem storil posebno dobro delo v Orestovem slučaju. Kaj bi on storil brez mene? Ti dobri ljudje so mislili v svoji ponosnosti, da je najbolje, da premislijo in prelože, in zopet premislijo in še enkrat prelože. \ .-e le zato, da pokažejo, da niso čakali že leta na to priliko. Ubogi Ore-ste bi obupal, ako bi se ne poprijel zadev jaz. Delal sem jako diplomatič-no, in sedaj je zaročen, poroka se bode vršila okrog božiča. Vse kar nteni preostane, je samsko življenje. Zvesti služabnik me bode zapustil. Kako bo-dem črtil novega!" Adijan je bil že dva meseca med kostanji in smrekami Apeninskih gora. Bil je tudi pri bratu v kopališču Lucca. Gorski zrak mu je vedno dobro del, bil je prava tonika za njegovo telo. Vedno se je vračal močan na zimsko delo. Leto> pa ni bilo videti teh učinkov. spovednik? Če ni bilo njegovo življenje brez vrednosti, je pa skoro bilo brez rabe. Tedija ni smel trpinčiti s svojimi križi, ker je dobival slabe vesti iz male hiše predmestja. On je imel svoje lastno breme nositi. "Espiritu je tako bleda in izmučena,' je nekoč zaupljivo pripovedoval Adri-janu. "Nima lahkega življenja tam. Ko je bila pri stari materi, je bilo vse v najlepšem teku. Žena Disdierjeva jo ima za usiljenko in ji ne da nobene oblasti. 2ena je prenapeta, nima smisla za drugo ko za obleko, zlatnino in bonbone. Disdier ji vse preskrbi, da-siravno se mora boriti, dasiravno včasih ni ničesar za jesti v hiši. Zdi se mi, da ve, da hoče imeti te stvari, in ko jih on ne bode mogel preskrbeti, si bode poiskala drugega, kateri bode vedno ustregel njeni želji. Čuti, da se je motil, in občudujem moža, ki nosi svoje breme tako udano. Mislim, da ima včasih skušnjave poslati jo proč, da ne bi, imel dečlja. Sin je bolehen ima velike simpatične oči, ljubi ga neizrečeno. To ni noben prostor za Espiritu, in ko ji to povem, vedno pravi s svojim angeljskim glasom: 'Mojemu očetu gre še slabše. Da bi ne bilo mene tu, bi otrok morda umrl.' Gotovo je, da nimam nobene oblasti. O-trok je umiral, ker je bil zanemarjen. Rešila mu je življenje in prinesla nekaj Shujšal je in pod očesi so bili temni solnčnih žarkov, nekaj veselja in sre-kolobarji. Prejšnji tek ga ni več sprem Ijal. Bojeval se je hrabro zoper svoje razočaranje. Hotel se je kazati vedno veselega. Prizor, ki se mu je nudil v hiši svojega brata, kjer je množeča -.e družina živela srečno skupaj, je bilo preveč za njega. Ko je videl, kako se njegov brat igra s svojimi o-troci. kako starejše uči jezditi, mu je skoro srce počilo. Kakor da bi to ne bilo dovelj, se je pridružil Gentil d' Usr.eglio s svojo ljubeznivo ženico bratu, kjer sta ostala več tednov. Vr- Adrijan se je večkrat peljal na obisk k madame Valorge. Potrdila je vse ,kar mu je Teodor pravil. Ko je Disdier prelomil led, je govoril pro-steje z njo in vedela je več ko Espiritu. "To ni noben prostor za mojo ubogo Espiritu," je rekla in vzdihnila. "In vendar je njen oče kakor tudi otrok srečnejši, če je pri njima. Kdo bi mogel sedaj naprej povedati, če ne pride morda čas, ko si bode osvojila srce te ... . . , napuhnjene .sebične ženske? Vendar hunec mizerije za njega je pa bil sre-1 ■ , , . . . |; o t imam ,kar se mene tiče, malo upanja. cm in \e«e i re»te. I Šest let sebičnega, ekstravagantnega •Prihodnji služabnik, kater, stop, k življenja je razrušilo vsako žensko čut. men, v s uzbo, bode moral bit, sovraz-|je y njj Ufa . Ramon, Ri, je jako n,k ženskega spola, je rekel odločno slaboteni sedaj trpi sicer potrpe£. Adrijan. "Edino zadoščenje, katero imam, je to, da Oreste ne bode gospodar v svoji hiši. Lepa, veselo-oka Consiglio časti tla, po katerih hodi O-re.ite, ali tega mu ne bode povedala. Ne bode minul teden, in imela ga bode popolnoma pod svojim palcem." Ko je prišlo prijazno povabilo od Kazimirja, da naj se oglasi pri njem na potu v Pariz, da prebije nekaj časa z njim in s Katalino, je bil prepričan, da je prišel do zadnje slame. "Tega ne morem storiti," je zastokal. "Pogled srečnega ženina bi bil preveč zame. Ko pridem v Pariz, bo-dem tam naletel na Teodorja. Nebo naj mi pomaga! Prositi moram Guy-a, da preživi zimo pri meni, ker drugače bodi.m umrl sreče, katero uživajo drugi XXIII. POGLAVJE. Ijivo, tako da se mi zdi, da je že zadostil za svoje napake. Imam skrbi za ubogo deklico. Težko ji je živeti v takih razmerah, kjer marsikaj vidi, kar bi ne smela. "Uboga Espiritu! Uboga mala grlica!" je mrmral Adrijan. "Ne čudim se, da reče, da prostor ni za njo. Tudi se ne čudim, da Teodorja toliko skrbi njena pozicija." "Ne vem, kako bi se dalo spremeniti za sedaj," je vzdihnila madame Valorge. "Seveda ne sme biti njeno življenje žrtvovano za vedno. Mogoče bo-demo v stanu, nesrečni dom spremeniti:" Teodor je pel prvič v Grand operi. I.ennartsen je gostoval v nemških gledališčih. Teodor je prevzel njegove i uloge. Če je imel Adrijan dvome o' njegovi sposobnosti, peti heroično u-j loge, so bili ti dvomi hitro pregnani. Teodor je bil rojen za lirične uloge, za heroične se je pa čisto spremenil. Mladost in lepota tcleSa sta podali | njegovim ulogam nekak božansk blišč prenehali z vajami in neumrljivost. Njegove uloge so bi-j Nadomestila jo je ; le polne dostojnosti, zrelosti. Igral je | e Nekaljena sreča je redka na tem svetu, celo Kazimir in Teodor sta imela svoje križe. Prva novica, katera je pozdravila Adrijana, ko je prišel v Pariz, je bila ta, da s opere 'Sintratn'. ^ opera francoskega skladatelja, v kateri ; uloge tako popolno, "da se je <:delo, jc igrala glavno ulogo miss Carson. | kakor da bi bil oseba, katero je igral. Ravnateljstvo je reklo, da je miss Car j Mladi glas je bil bogatodoneč. Včasih son o-vojita 1'ari/ > svojim nastopom, jc pel sanjavo tiho, glas je šel v srca v'Kordeliji', halo se je torej, Carson ni nastopila v operi. Nekateri časnik iso trdili, da je besedilo opere >labo izbrano, in da bi opera ne mogla biti Uspeh niti dramatično, niti niuzikalično. Teodor je po->tal jako nejevoljen, ko je bral te Članke. "Kdo bi ci mogel kaj tacega misliti," je rekel nestrpno," da bi se drznil dvo-vinarski diletant zavreči tvojo poezijo in Kazimirovo skladbo. Največji francoski umetniki so mnenja, da je skladba izvrstna. Nekateri ne vejo, kako* jo hvaliti, ko so slišali samo dele skladbe, ki -o se igrali v privatnih krogih. Zaročen je -.eveda z miss Carson, in storiti hoče vse, kar denar in čas-niški vpliv premore, da pride na vrhunec. Ali veš, Adrijan, tebe pa mora š" posebno črtiti iz meni neznanega vzroka." "Ali res to misliš?" je pripomnil A-drijan indiferentno. "Mogoče misliš članke, ki .--o bili pisani zoper mene zadnje poletje. Ne beli si la>, Tedi! Ne verjamem, da bi mi mogel dosti Škodovati " Res je, da ti zavratni napadi niso škodili Adrijanu. Njegovi prijatelji so -rdili neznanega pisatelja takih člankov. Adrijan je pa trpel več, kakor bi kateremu drugemu povedal ko« moii--ignoru lanson. Dasiravno ga je njegov napadovalec >likal s temnejšimi barvami, kakor je zaslužil, vendar je bilo nekaj resnice v njih, tako da jim Adrijan ni mogel odgovoriti. Njegovo ponižanje je bilo veliko. Kako bi rnogel se upati, da bi imet vpliv na pariško mladino? Kako naj bi mogel Se nadaljevati svoje priprosto apostelj-stvo, katero mu fe nasvetoval njegov ho, gla: živahno, tako da so bili vsi navduše-Njegov nastop je bil sijajen. Adri-;e je skoro tresel. "Delo jc prepolno, preveličastno za ta svet," si je mislil Adrijan, zatopljen v njegovo občudovanje. "Bojim se, da se bode nekaj pripetilo." Zdelo se je, da Te°dor ni delal kakor drugi, da doseže svoj cilj. Imel je svojo metodo, svoje učitelje, katerih svet ni poznal. Znani so bili le Adrijanu. Mladenič je živel in dihal s svojimi junaki v kraljestvu domišljije. Predstavljal si je, kako bi bilo, če bi bil on na njihovem mestu. Njegovo srce je bilo s srcem junakov, kakor tudi ljubilo in trpelo. Strast sovraštva in maščevanja mu jc bila znana iz njegove devete dežele. Deveta dežela, dežela vitezov in princezinj je bila vedno ž njim Živel in dihal jc v atmosferi opere. Junaki opere so bili tudi njegovi junaki. Ime! je posebno nagnjenje do zgodovine, poezije, do prav ljic, do dejanj vitefeov. Bral je knjige vseh znamenitejših pisateljev. Živel je toliko časa z junaki, da so bili za njega realnost in ne le domišljija. Znal je sedem jezikov in to mu jc pomagalo, da je bral vsa dela, ki so obravnavala tvarino, katera mu je bila vedno pri srcu, vedno na umu. Na drugi strani so mu pomagali Kazimir, Save-rio in pred vsem Adrijan. Znane so mu bile V»e opere, najboljše je znal na pamet. Njegov genij je vzplaintel pri vsaki priliki. Bil je pravi operni u-metnik. To so bili njegovi učitelji, ali imel je še drugegat Nežna deklica, ki je živela v četrtem nadstropju stare hiše, v ne ravno prijetnem delu mesta. Podnevi je opravljala navadna gospodinj- ska dela. Nikdar še ni slišala opere, ni mogla razlikovati note od note. Delila je pa z njim navdušenje za deveto deželo. Svet domišljije ni imel skrivnosti za njo. Vse kar je on znal, kar je on ljubil, je bilo drago in realno tudi za njeno srce. Znana ji je bila vsebina vsake opere, v kateri je Teodor nastopil. Znani so ji bili upi in boji, žalost in veselje vsakega junaka. Ko je Teodor pel pri nj isvoje uloge, je instinktivno čutila vse, kar je bilo izraženo v petju. Če ne bi izrazil njene domišljije do popolnosti, bi čutila njena duša ravno tako, kakor čuti izvež-. bano uho neharmonične note. Bila je za njega pravo navdahnjenje, pravi kritik. Bila sta vse drug drugemu. Espiritu je rabila spodbudrila njegove ljubezni, kakor je tudi on rabil čisto kapelo, da je mogel častiti. Njeno mlado življenje je uživalo še malo veselja, katero je tako stvarno za vsakega. Bodriti in razveseljevati svojega potrtega očeta, ni bila lahko naloga. Težko ji je bilo v družbi sebične, sitne ženske. Skrbeti je morala za bolnega otroka, ki je bil jako občutljiv in nemiren. Poleg tega je morala še opravljati vsa druga gospodinjska dela. Njeno srce bi bilo pobito in potrto, okolica prazna, da ne bi prihajal Teodor k nji in ji vedno prinesel nekaj veselja, nekaj solnčnih žarkov, ki so bili za njo pravo življenje. Sem in tja je doživela že tudi še kako veselo uro. Ob nedeljah je bi! njen oče doma. Takrat jc vzela Makija v Passy, kjer se je veselo zabaval z Lolito in se igral z mačkom na vrtu. Sama je pa sedela pri svoji stari materi in se počutila zopet dobro. Včasih sta prišli tudi kneginja Palafox ali Margara. V kočiji, v kateri sta se pripeljali, sta vedno prinesli sadje in cvetlic in igrač za Maksa. Med tem ko sta bili pri Espiritu in ž njo govorili, se je vozil Maks gori in doli po cesti. Potem si je Margara opasala predpasnik in ji pomagala pri pripravljanju male južne. Včasih je tudi krpala strgano obleko. To so bili veseli dnovi za Espiritu, in hvaležna je bila svojima prijateljicama. Nekega dne je prišla lady Ainsvvorth k nji, ravno ko se je mudil Teodor pri svoji zaročenki. Poljubila jo je goreče in ji rekla, da naj ima praznik danes, da bodo dobre vile storile vse delo za njo. Več ko eno uro je sedela Margara pri delu in krpala raztrgane nogavice, ko je prišla dvojica in jo poklicala v salon. Veselilo jo je, da je bila Espiritu dobre volje in okrepčana. Espiritu ji je pokazala fotografijo bratov, ki je bila vzeta v Londonu. Dala sta se slikati kot Hans Sachs in Wai-ther von Stolzing. Slika je bila jako karakteristična. Teodor junaški vitez, poln življenja; poleg njega dobrosrčni Sachs. Espiritu je bila navdušena za sliko. "Na sliki si čisto naraven," jc vzkliknila Espiritu, "cvet viteštva in petja. Nikar ne zarudi, ne sliši drugi ko Margara, in dobro razume. In naš dragi Adrijan, tako plemenit, tako dober, tako zvest, tako požrtvovalen!" "On je vse to in še več," je rekel navdušeno Teodor. "Naš dragi Adrijan je iz tvarine, iz katere so svetniki!' Margara je obrnila obraz nekoliko proti njemu, oči pa ni povzdignila. Teodor je ginjen nadaljeval: "Oreste pravi, da postaja vsak dan bolj podoben naši pobožni materi, in mora imeti že prav. Želim, da bi vama mogel le polovico tega povedati, kar vem o njem." Teodor je govoril bolj tiho. "Čutim, kakor da bi mu delal krivico, če govorim o teh stvareh, ker vem, da bi to žalilo njegovo ponižnost. Vendar stori človeku dobro, slišati o dejanjih iz dobe vere. In vi, lady Ainsvvorth, ki pridete iz plemenite rodovine, iz rodovine, ki jc storila mnogo za božjo čast, vi, ki ste sami tako goreči, bodete veseli, ako slišite, kar vam hočem povedati. Dolgo sem že pričakoval, da Adrijan pokori svoje telo. Vča.-ih sem se ponoči splazil do njegovih vrat, kjer sem slišal, kako je bičal sebe po goleni hrbtu. Klečal sem pred vrati in jokal ko dete, ni->enj --c upal premakniti. Pred kratkim je Oreste naletel na raševno srajčko med Adrijanovimi stvarmi. Prinesel jo je v veliki zadregi k svojemu gospodarju. Adrijan, ki ni mogel več lega skrivati, mu jc priznal, da jo nosi vedno, kadar nastopi javno na odru. O-reste jt rekel ,da je govoril jako ponižno in lepo o svoji pokori, da mu jc pa moral obljubiti, nobenemu človeku besedice o tem ne ziniti. In res b, ne povedal niti meni ničesar, ako ne hi sunil, ako ne bi vsega iz njega izvlekel." "Nebeško kraljestvo trpi silo," je rekla Espiritu tiho, "in naš Adrijan jc eden najmočnejših, ki ve, kako si je treba nebeško kraljestvo pridobiti." Lady Ainsworth jc hrepenela po solzah. Iliteti mora domu, da si poišče kotiček, kjer lahko uživa to dragocenost in si tako olajša svoje srce. Oddahnila se je, ko je bila njena kočija oznanjena. Konji so bjli hitri, nji se jc pa »delo, da lezejo. Vendar je dospela do vile Salva Alegre. Stekla jc hitro po stopnicah iu se podala v svetišče svoje sobe .pokleknila pred podobo križanega Odre4eilika in močno jokala. Kneginja je stala blizu vrat svoje spalnice:, ko je Margara prihitela po stopnicah. Ko se je čudila, kaj jc vzrok, da se ji tako mudi, jc čula za molklo Ihtenje in jokanje. Hitro jc bila na pragu njene sobe, pred seboj jc videla klečečo postavo Margate, tresla sc je po eelem životu. "Margara," jo je poklicala, "moja (Nadaljevanje na 7, strani.) E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik, 9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. STENSKI PAPIfi Velika zaloga vsakovrstnih barv, eljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. C hi. Phone 376. Mj N. W. 921 120 Jefferson St. JOLIET, ILL N. W. telefon 556 George Lopartz & Son 400 Ohio Street JOLIET -— STAHA GOSTILNA T-^- Nji J BOLJŠA ^ POSTREŽBA. ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A SGHOBNSTEDT&GO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. Frank Bambich urar in zlatar, 5321 Butler Street PITTSBURGH, PENNSYLVANIA. Chicago Phone 788 N. W. Phone 257 James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač. 317 Jefferson Street, nasproti Court House, Joliet, I1L Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111. 1 s ifi I bfi i S Oscar J. Stephen | g. s. Mi hočemo tvoj denai ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo* lej postregli z najnižjimi tržnimi * nami. Mi imamo v zalogi vsakotf" nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki i trdi les, lath, cederne stebra, desk šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaine» blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, ogla* pri naš in oglej si našo zalogo I * bomo zadovoljili in ti prihranili ^ J. W. LYONS Naš office in Lumber Yard na ™ DES PLAINES IN CLINTONS' THE Efli I. GoiM AH soba 312 Woodruff Bldg. JOLIET, :: ILL. Sobe 301 tn 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVIM ><>TAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. y; Govori nemško in angleško. Phone Canal 498. August Poglajen, 2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM. ZAVARUJE PROTI: POŽARU, TOČI, VIHARJU, . TUDI OKNA IN DELA^ Hitro in ugodno uredi poškodb® Garmey, Wood & Leni" ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg- Oba tel. 891. JOLIET, 8749 Metropolitan Drug Sti N. Chicago & Jackson St* Slovanska lekarn + JOHNSONOVI "BELLADONNA" OBLI AU OHJb B VClčjSi 10 K0UTM M* REVMATIZMtJ SLABOSTIH » CLE!**. HROHOSTI PLJUiNH IN PRSNH BOLESTI » KOLKU MRAZENJU r ŽIVOTU BOLESTIH « &ENHH VNETJU OPRSNB »B®* NEVRALGIJl PROTINU PREHLAJENJU .3 OTRPLOSTI MSC BOLESTIH . LEDJtB. SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH • KRIŽU HUDcM KASUU gšfpMR' TR1NERS ELIXIR U B1TT1R-W1NE trinerovo HORKEVIHO "MMt.nd ky JOSEPH TR1NER 79a S Askl*nd Ave, PROPAST. iSIffi! SSiiffiKffiSffiiaffiliffi^ffiiiK^ffiliffiiiMi ' m Kadar sc vam primeri propast, ne pripisujte tega svoji usodi. Poskuša)" j pronajti prrfvi vzrok, in začudeni boste, da je to najbrž povzročila Vaša last-na nemarnost. Vselej odstranite nerede ob času in preprečite zle posled'ce v bodočnosti. Če Vam se zdi, da niste prav zdravi, posebno, če Vaš PfC" Jm bavni sestav prav ne deluje, in če ste presenečeni, ker Vam zdravila lie P°* 1 jnagajo, poskusite z domačim zdravilom, ki jc Trinerjevo Ameriško | Zdravilno Grenko Vino ki vedno uspešno deluje, ter je zanesljivo zdravilo zoper prebavne nered' ker najprvo popolnoma izčisti vse kotičke nepotrebne tvarine, jih okrepi da so zmožni spolniti svoje delo brez pomoči. TO MODERNO ZDRAVILO IMA PRIJETNO GRENAK 0&* IN DELUJE HITRO TER USPEŠNO. iOS*1 Rabite je kadarkoli Vam upada okus, čutite n.idležnost nepreba^ in nje posledice, imate bolečine v ledju in sploh kadar trpite na kaki na ki jo povzroča neprebavnost. — DOBI SE V VSEH LEKARNAH. -4M5- »*v Ne zaboravite Trinerjevega Linimenta, ki je najboljše mazilo 1 uspeinejše deluje zoper protin in nevralgične bolesti, otrpnelost členkov, otekline in natege. ' ffi K KJ Hi ffi » ffi W !K » K W » Si W !fi !fi 5« « S * * JOSEPH TRINER, ^=,IZDEL0VATELJ. S CHICAGO, A 1333-1330 South Ashl.ntd Ave aaaxaxaseasasem Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po | 3%—tri od sto—3% "a prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa Pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National | Bank * JOLIET, ILLINOIS | Kapital in rezervni sklad \ $400,000.00. ROBT. T KELLY, pred,. CHAS. G. PEARCE, kniir £ ESPIRITU SANTO. (Nadaljevanje s 6. strani.) Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. W. WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjušnica. 87« COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS wmmmmmmMmmmmmmmmmmK ■--*-* LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z $1. First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 J Margara, moje dete! Kaj se je pripetilo? Ah, kaj ti je, moja draga hčerkah Margara je privzdignila glavo in obrnila svoj obraz proti nji. Solze so ji lile po licih, oči so bile pa vesele in žareče. "Ah, mati," je vzkliknila veselo in razprostrla roke. "Res je. Raševina in pepel. Bog v nebesih bodi zaliva-ljen, da je tako!-' XXIV. POGLAVJE. "Dragi g. Daretti: — Prišlo je do mojih ušes, da je mladi Bartolini, vaš rojak, ki se uči tu glasbe, v velikih stiskah vsled pomanjkanja in bolezni. Včasih sta bila prijatelja. Kakor ve-•ste, so njegovi talenti le srednji. Ne more priti naprej. Vse kar . je imel, so mu zarubili, da poplačajo njegove dolgove. Leži bolan sam v Rue Ma-zarin št. —. Ne naznani vam svojega žalostnega položaja, ker vas noče nadlegovati, ker ste že toliko za njega storili. Odpustite mi, da vam pišem, dekle ne more iti samo v tak slučaj, celo Amerikanka ne. Ne poznam drugega, kateri bi se zanimal za tega u-bogega tujca v njegovi revščini, ko vas. Vaša Luiza S. Carson." Daretti je sprejel to pismo pozno po noči. Bil je jako truden in noč je bila viharna. "Storim vse, kar mt bode možno, za njega jutri. Imel bodem dovelj časa za to jutri zjutraj. Težko, da bi se mu kaj nocoj primerilo," je mislil in se počasi obrnil proti svoji sobi. Adrijanova duša je bila nemirna. Nekaj ga je vedno opominjalo in ga naganjalo iti k tujcu, ki nima znancev, niti starišev v tem mestu. Srce ga ie naganjalo, ni mogel te muke dlje prenašati. Oreste, mesto da pripraviš nočno srajco zame, mi raje daj suknjo. Nikar me ne -glej, kakor da bi znorel. Nisi še slišal polovice, kar ti imam povedati. Zame pripravi posteljo v salonu na zofi. Grem ven in se mogoče ne vrnem pred jutrom. Če pa pridem, privedem s'■seboj gosta, ki bode počival v moji postelji. Da vidim, da se čudiš ,da si postal nem. Je delo usmiljenja. Daj da grem, dokler je moje srce k temu nagnjeno."- Odšel je z lahkim srcem in prepričan, da stori dobro delo. Oreste je skomiznil z ramo. Bil se je že navadil na taka čudna počenja-nja svojega gospodarja. "On je svetnik," je rekel sam pri sebi, "in svetniki so vedno delali čudne stvari." Daretti je šel hitrih korakov proti Rue Mazarine in je hitel po bornih stopnicah v podstrešje, kjer je bival mladi Bartolini. Zdelo se je, da je hiša jako mirna in zapuščena. Njegov mali studio je bil razsvetljen od lojene sveče. Umazana ženska je sedela ob polomljeni postelji bolnika. Zdelo se je, da je pričakovala Darettija, čutila nenavadno žalosten. Zdelo se mu je, da je prišel na vrhunec in da se sedaj ne bode mogel več povzdigniti. Usoda je položila svojo roko na njega, mora se udati; predno pa umre, hoče peti svojo labodjo pesem. Vzdignil je roko, ljudstvo se je pomirilo. Bilo je čisto v njegovih rokah. Nastala je velika tišina. Občinstvo se je nalahko oddahnilo in čutilo, da kaj tacega ne bodo zopet slišali. Hrup se je zopet vzdignil, ko je pevec zapustil svečano oder. Zdelo se je ,da se ne bodo pomirili, dokler jim bodo moči preosta-jale. Bilo je dogovorjeno, da se dolgi program ne sme podaljšati. Vsled nerazumljivega nagona je dal dirigent znamenje orkestru in čakal na navodila od Darettija. Začuden in nepripravljen se je Adrijan nekaj časa obotavljal. Izbrati si mora nekaj znanega, da ga veliki orkester spremlja brez not. Dirigentu je šepnil "Wag-nerjevo večernico." Občinstvo je čakalo nestrpno. Male priprave so bile storjene. Sedem harpistov se je zbralo v polukrogu o-krog pevca, in rojeni muzikanti so igrali izvrstno brez not. Pevec je pel s celo dušo. Udahnil jim je lepo melodijo v duše. Izvabil je iz njih solze in simpatično mrmranje. Jokali so, dasiravno niso vedeli, jokali za glasom, katerega so slišali zadnjič. Adrijan ni bil še nikoli tako truden in pel je samo dve kratki pesmi. Ko je odhajal iz sobe v kočijo, se je pri-rinila do njega mlada ženska. V njeni razburjenosti je Adrijan komaj spoznal Luizo Carson. "Gospod Daretti," je poklicala zasoplo. •'Prosim ,povejte mi, če ste dobili snoči od mene pismo, v katerem sem vas prosila, da pomagate mlademu Bartolini?" "Da," je odgovoril Adrijan in se čudil njenemu razburjenju. "Vendar še niste šli k njemu?" je vprašala hitro. "Bil sem pri njem skoro celo noč." Tresla se je po celem životu, roke je sklenila vsled dušne bolesti. "In vi niste vedeli, da ima difterijo?" Adrijan se je stresel. Zdelo se mu je, da je pričakoval nekaj tacega. Usoda je potisnila svoje roke še globokeje v njegovo dušo. "Zakaj ste hoteli, da grem k njemu?' "Zagotovim vas pri nebu, da nisem vedela nič o njegovi bolezni. Rekli so mi, da je bolan in reven, in da naj vam pišem, da mu pomagate, ker je bil vaš rojak. Še sanjalo se mi ni, da bi imel kako nalezljivo bolezen. Šele danes sem zvedela, da je bil prepeljan v bolnišnico v oddelek nalezljivih bolezni. Vedeli so pa že včeraj, kaj mu je. Strgali so napis raz poslopja, na po temnih zapuščenih cestah ,dokler ni prišel do bolnišnice za nalezljive bolezni. Vrata so se zaprla za njim. (Dalje prih.) Za zdrav počutek prva potrebščina je dobra prebava. Dobra prebava pa zahteva zdravo slast. Severov Želodčni -grenčec (Severa's Stomach Bitters) je potrebna tonika za vsakogar. Vsakdo bi ga moral včasih uživati kot krepčalno in slast po-vspeševalno sredstvo. Vzdrževal bo vaš prebavni ustroj v redu in preprečil nerednosti istega. Je izborno zdravilo zoper zapeko, neprebavo, slabo prebavo, ponavljajočo mrzlico in se visoko priporoča okrevancem, starim in slabotnim ljudem. Rabite ga zdaj pa zdaj ter se vzdržujte v zdravju. Cena 50 centov in $1.00 v lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Adv. Okt. Fri. N. W. Phone 420. F MARTIN ZAGAR Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, I1L Vljudno vabi vse rojake, Slovence i« Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLI ! EDWIN G. YOUNG republikanski kandidat za okrajnega klerka (County Clerk). Mr. Edwin G. Young je sedanji o-krajni ali county klerk. On stanuje v Lockportu, kjer je bil rojen pred devetinštiridesetimi leti in v tem mestu stanuje ves čas svojega življenja. Tam je pohajal nižje šole in kasneje trgovsko šolo. Po dokončanju šole je delal na farmi, po tovarnah in je bil prvi foreman ali poslovodja pri zgradbi Delhvood parka. V lockportskem za- JOSIP ZALAR JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Državj' in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770. Farme v Wisconsinu. Prodajem dobro in rodovitno zemljo v državi Wisconsin (Forest okraj) blizu mesta in dobrih trgov, cerkve in šole. Fina zemlja in jamčeni pridelki vsako leto. Samo $15 aker. Vsakemu naseljencu dobim delo po $1.75 na dan in več; tudi naredim hišo, če hoče. MARTIN LAURICH je naš edini slovenski zastopnik. M. PIKLOR, prodajalec farm, 1526 W. 21st St. Chicago, Illinois. | Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno ft hotel flajnik" 3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže stopstvu je služil skozi en termin kot PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNO- mmmmmmmmmmmwm. zist domača naravna ohiska vina kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja Josip Svete 1780-82 E. 28 th St., LORAIN, OHIO. Conkord, rodeče Salona..... vino, 'i Cft_ Catawba rumeno vino. OA. • ouc galona............buč Pri naročilu na 50 GALONOV p . SOD ZASTONJ. rn/naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček. a^Mam ** ^ 25 t,lon°T »■Pr°j- Naročilu je pridejati denar ' ey Order. Vina »o popolnoma naravna, kar jamčim. SLAVNOZNAM SLOVENSKI POP Proti žeji - najbolje sredstvo. Ci® več ga pijeft tembolj se ti priljubi. tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. PIYO T° SO naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 9,3 N. Scott St. Joliet, II ^CM. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 844 Telefi katerem je bilo pisano, da je v hiši nalezljiva bolezen. Stara ženska je bila podkupljena, da ostane proč ponoči." "Koga mislite? Kdo je storil vse to?" je vprašal resno. "Poglejte to!" je rekla in povzdignila roko, na kateri se je bliščal dija-mantni prstan. Potegnila ga je iz prše je olajšano, ne pa začudeno, ko je sta ,vrgla na tla in ga teptala z noga-prišel. mi. "Nikdar nise mvedela, da je vaš Ne bode vas izpoznal," je rekla, sovražnik, tudi še sedaj ne vem, zakaj Zdravnik mu je dal neko zdravilo, da vas sovraži. Varal me je ,mislila sem, ga pomiri. Grem po zdravilo, če bo- da nam vedno pomaga. Nikdar se mi dete vi ostali pri njem, dokler ne pri- ni sanjalo, da je rabil svoj vpliv v to, dem nazaj." da škoduje najprej Katalini, potem Niti misliti ni bilo na to, da bi pre- vam. Bila sem kruto prevarana! Ah, peljali bolnika drugam, bil je preveč | recite, da mi verjamete, da sem ne-bolan. Adrijan je sedel na polomije-1 dolžna!" nem stolu, edinem, ki je bil v sobi, in "Verjamem vam rad, miss Carson, čakal, da se vrne stara čarovnica. Mi- Gotovo ste bili prevarani. Bodite hva-nula je ura, minuli sta dve, minulo jih ležni, da so se vaše oči odprle še v je več, ali ni je bilo še nazaj. Bolnik pravem času, da niste navezani na nje-je trpel velike muke, primanjkovalo ga do smrti." mu je sape. Adrijan je vse storil, kar "Mogoče, da sem povzročila vašo je mogel, hladil mu je vroče čelo, po- smrt!" je jokala in ga prijela za roke. pravil blazino. Ni se upal zapustiti "Če se vam kaj primeri, mi bode ved-njegovo posteljo, ker je govoril zme- no na srcu do moje smrti. Obljubite deno vsled vročine in učinka praškov, mi, da se hočete dobro paziti. Ali ni Nočne ure so počasi minevale, bolnik nobenih zdravil za to?" je trpel vedno huje. Ko se je že da- "Nikar se ne razburjajte toliko radi nilo, se je pokazala stara čarovnica in mene," je odgovoril jako nežno. "Obse izgovarjala, da drogerija ni bila od- ljubim vam, da bodem jako previden prta. Adrijan ji je stisnil nekaj denar- in da se takoj posvetujem z zdravni-ja v roke, da pazi na bolnika, potem kom. Ne bojte se, da bi obžalovali, je pa hitel k bližnjemu zdravniku in ga ker ste mi pisali. Mogoče bi potem prosil, da ga takoj obišče in naredi za ne izpoznali pravi značaj vašega zaro-nje vse, kar more. čenča. Ne čudim se, da ste se zmoti- Dopoldne je bila dolga vaja opere li v njem. Bil je lepe postave in jako Henrik VII. Popoludne je Adrijan trd- prikupljiv. Mi pa, ki ga poznamo se no spal. Zvečer je bil velik koncert v iz deških let, vemo, da je bil vedno Trokadero za dobre namene. Veliko maščevalen." _ _ . število najboljših glasbenikov in pev- "Nihče me ni svaril pred njim," je cev je obljubilo svoje sodelovanje. Ob- rekla še vedno jokaje. "Ker sem bila činstvo je prišlo mnogoštevilno. Du- neodvisna in sama nase navezana, po bois je igral orgije, Louis Diemer in polna Amerikanka ,mi ni nihče verjel, madame Roger-Miclos glasovir, Sara- da rabim pomoči in nasveta. Sedaj sate violino. Massenet in Saint-Saens grem pa domu. Zelitn, da bi nikdar sta vodila zbor in orkestro. Marie doma nc zapustila. Pariz sovražim! F.wald in Caroline Brenne sta peli ve- Sovražim tudi oder! Sovražim njego ličastno. Veliko občinstvo je bilo na Ve grozne tovarišije. Podam se nazaj vrhuncu navdušenja, ko so oznanili A- k mojim ljudem, ki mene razumejo 111 drijana, velikega baritonista. Ko se katere jaz razumem. Spomnite se naje visoki, postavni Adrijan pokazal na me kot častihlepno, neumno dekle, ver odru v svoji večerni obleki, kjer so Ijemite mi pa, da sem bila nedolžna v se bliščala mnoga darila, ko je nje- tem in niti sumila nisem. In za božjo govo dobrohotno oko pogledalo po voljo, bodite skrbni, ker drugače lu poslušalcih in sc jih dobrosrčno sme- čutila, da sem vas umorila." Njegove jalo, je bilo že vse za njega navduše- roke je pritisnila strastno na svoje ustno. Mnogo jih ni hodilo v Grand nice. opero, poznali so ga samo po imenu. "Izvolil je svoje orožje," je mrmral Trajalo je dolgo, predno je ploskanje sam pri sebi, ko je še gledal, kako je ponehalo, da sc je mogla godba začeti. I odhajala. "To je res dvoboj na smrt." Nenavadni glas je donel bogato. Prvi čutil se je mirnega. Bil je pripravljen glas je prevzel poslušalstvo. Ko je na vse. _ n spel triumfno pesem iz opere 'Orlan- "Pripravljen sem na posledice," je do', je bilo občinstvo divje. Odobra- rekel sam pri sebi. "Ne vem, da bi u-vanju ni bilo konca. Možje so metali Liri, vem pa, da ne bodem nikdar veo klobuke v zrak, ženske so mahale z pel." robci. ' Dirigent je bil prisiljen odlo- Ravnal se je čisto po navodilu zdrav žiti svoj baton. Obrnil se je proti pev- nika. Pod pretvezo, da mora končati cu in mu ploskal. Orkestra je odloži- neko delo, je bil čisto sam zase. Pri-la svoje instrumente, vstali so vsi ko šla je noč, ko je postal jako nemiren, eden mož in živahno ploskali in vri-1 vročina ga je morila. Ni čakal do skali. Bilo je pravo oboževanje pevca. I dneva. Vstal je in se z veliko mujo Daretti, ki je še stal na odru, je opa-1 napravil. Počasi je lezel doli po stop-ževal navdušeno ljudstvo. Postal jc jnicah in komaj vlekel svoje bolno telo občinski blagajnik (Township Collector), kot občinski nadzornik šol je služil tri elta, kot občinski asesor za Lockport je služil štiri leta. Kot asesor je prisilil Sanitary District plačati najmanj $18,000 več davka za ta okraj. S tem denarjem sta se zgradili dve šoli v Lockportu. Bil je tudi član mestnega naučnega odbora in prvi predsednik istega. Služi zdaj kot okrajni klerk svoj prvi termin in se priporoča volilcem za zopetno izvolitev z ozirom na to, da je točen, zanesljiv in varčen okrajni uradnik. Volitev ba v torek, dne 3. novembra 1914. — ^dv. VRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu y. najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli 1 NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W. VOJNE NEVARNOSTI NA FARMAH V WISCONSINU NI. Geo. Flajnik, lastnik 3329 Penna Ave Pittsburg, Pa. John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. To je gotovo! Ravnotako je gotovo in esnica, da se v okaju Chippewa dobi najboljša farmarska zemlja -v državi Wisconsin. Kupilo je tam pred kratkem več rojakov, ki se bodo prihodnjo spomlad naselili. Vsi hvalijo krasno okolico in rodovitno zemljo, na katerej obrodijo raznovrstni poljski pridelki; tudi tobak raste tam. Črna, prhka prst, brez vsacega peska. Vsi predpogoji za uspešno sadjerejo in živinorejo. Cel okraj že gosto naseljen in na stotine akrov sčiščenega zemljišča. Ob našem svetu teče bistra reka Chippewa s svojimi pritoki; v obilici, ^ ^ u Waahin.., jc tudi kristalno-čiste studencnice. Do- toua za svoje zdravili bre ceste vsepovsod. Pet milj odda - ^^^f.aravn« ljena železniška postaja mičnega me- prava »n koristna. ' , , Po dolgem času se steca Cornell s tvornico za papir; ka- ,ni ^ posretiio iznajti kih 18 milj odtod pa stoji glavno mc- f™^^™ sto okraja Chippewa, Chippewa Falls, danju in za rast las, .... . , .„„„ kakorSne SedosedaJ na eno največjih mest severo-zapadnega svetu nl bilo,od katera Wisconsina, z bogato industrijo in moSkim in ženskim go- .... . ,. , . . ,, sti in dolgi lasje resm- velikim trgom za poljske pridelke. — fno popolnoma zraste-Pišite nam še danes po natančen popis | J,0ajintefn^s0ivven.lzptt" naše zemlje ,ki ga pošljemo brezplačno. Aker od $16—20. Vozne stroške I [^'asnVbrki poginoma! povrnemo, ako ni vse to res, kar piše- ^^[^^J^Va mo. Zdaj je še čas ,da si ogledate. I dneh popolnoma ozdra- am„f];tP nriliko Pišite *urJ» »««»»■ bra- davice, potue noge in ozebline se popolnoma 1012 N. Broadway JOLIET, ILIi Pozor, rojaki ! Ne zamudite ugodne prilike, nam takoj. SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 13« — 1st Avenue, Milwaukee, Wis. 87-88—Ct—nw. »Z.AJ PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko unijsko tiskarno v Ameriki: | odstranijo Da Je t< resnica Jamčim s $500. PlBite po e«nik kntere ga poSlJem zastonj. JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT yis tj7 Amerikanski Slovenec JOLIET, :: ILLINOISj DELO JAMČIMO. * V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. Hrvatsko-Slovenski Dom. IGEO. MIKAN salun 201 Ruby St., Joliet, 111. Chicago Phone 2952. N. W. 1252. NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in veselice. Kegljišče (Bowling Alleys) I Free lunch vsak dan. :: Dobrodošli! Glasba po nizki ceni — Mance & Cigo Co. IZVIRNO PISMO "SLOVENCU" IZ VOJNEGA POROČEVALSKEGA STANU. Lvov. S. septembra 1914. Kakor sem vam že brzojavil, so nase čete zapustile Lvov, toda nikakor ne v begu. To sicer ni posebno veselo, a tudi ne posebno žalostno poročilo; ker se pa navadno ob izpraznitvi kakega večjega mesta širijo različni ugibanja in govorice, ki nimajo prav nič opraviti z resnico ,bodo naslednja izvajanja morda koristna za širše občinstvo, da bo stvarni položaj bolje presojalo. (Izrecno pa povdarjam, da so ta izvajanja moje osebno mnenje, in s štampiljo vtisnjena opazka: "Od vojnega poročevalskega stana dovoljeno," nikakor ne pomenja ,kakor bi bile s tem uradno potrjene moje kombinacije, marveč znači to le toliko, da moj članek ni morda "državi nevaren".) Naš generalni štab je moral iz vsega početka računati z dejstvom, da je za Avstrijo nemogoče, Rusijo istočasno na celi fronti odločilno potolči. Ruska premoč, ki je bila cela dva meseca pred nami mobilizirana (pod pretvezo, da se vpoklicujejo rezervisti), je analogno s številom prebivalstva obeh držav vendarle prevelika, da bi jo mogli v prostoru 400 km istočasno z enakimi silami napasti. Vsi se sicer zavedamo premoči naše armade, kar se tiče vojaške izobrazbe, vsi poznamo hrabrost naših čet, njihovo mo-ralično samozavest itd., toda številna premoč igra kljub temu zelo važno vlogo, ki je ne smemo prezreti. In kakor vsak moder človek ne računa samo z najboljšim slučajem, marveč tudi z najslabšim, tako je gotovo tudi naš generalni štab pretehtal okolnost, da nas Rusija po številu svoje armade prekaša. Drugič smo morali računati tudi s lem, da bo morala Nemčija kljub svoji pripravljenosti, da nam pomaga in kljub zavezniški zvestobi vsaj v začetku vojne vse svoje brambne sile vreči na Francosko, da bomo torej vsaj v začetku vojne proti Rusiji sami nase navezani, t. j. da bi se utegnila ruska Žtevilna premoč v začetku najbolj čutiti, Tretjič: Dasi vemo, da je "v državi Ruski mnogo gnilega", smo morali vendar vpoštevati, da ne smrdi ravno v celi Rusiji in da vojaške sposobnosti ruskega vojaka tudi niso kar tako. Držanje Rusov v dosedanjih bojih je to mnenje tudi potrdile, \l tega sam po sebi sledi naslednji zaključek: Ako premogočnega nasprotnika ne morem na celi črti potolči, ga bom skušal zgrabiti in potolči v posameznih delih. Za izvedbo tega načrta se običajno drži glavno moč v eni skupini, da more ofenzivno nastopati, druga skupina pa ima nalogo sovražnika zadržavati, in sicer dotlej, dokler se moč prve skupine ne oprosti. Ta vojni način je že Napoleon izvajal z najboljšim uspehom in po vsej priliki se je uporabil tudi pri nas. Severna ruska skupina, ki je prodirala proti armadam Dankla in Auf-fenberga, je bila v zmagovitih bojih pri Krasniku in Zamošču skoro popolnoma razbita, na vsak način pa odločilno potolčena. Od 40 ruskih divizij (brez kavalerije) jih je že veliko število izključenih iz boja; ta uspeh pa še izpolnjuje zmagovito prodiranje pruskih zborov od severa sem. Lahko torej upamo, da bo vsaj Auffenbergo-va armada, ki stoji severno od Lvova, in sicer ne bogvekako daleč, kmalu prosta, da se bo v zvezi z našo dosedanjo defenzivno skupino, ki se je umaknila iz Lvova, bodisi s celo svojo močjo ali pa z enim delom vrgla v bok ruski glavni sili ali pa jo celo zgrabila v hrbtu in jo odrezala od lastne dežele. Možnost za to je vsekakor dana; ali se bo pa tudi udejstvila, tega ne morem presoditi. Da je pa to možnost ustvaril, to je velika zasluga generala Auffenberga, ki je z redko prevdarno-stjo in veliko silo prodrl rusko bojno črto, ki je že grozila, da se sklene o-krog nas, severno rusko armado izoliral in odločilno potolkel, tako da je ruska glavna sila, ki prodira proti Lvovu, sedaj sama sebi prepuščena. Avstrijska, pri Lvovu stoječa skupina, je tedaj imela nalogo, da bi sovražnika vsaj zadržavala, ako sama ni mogla ofenzivno nastopati. Ako bi bila mogla tudi ta skupina nastopati ofenzivno ,bi bilo še toliko bolje, toda "ultra posse nemo ta-netur". Kakor hitro se je tedaj v začetnih bojih pokazalo, da je ruska čez Brody prodirajoča sila premočna, da bi jo bila mogoče vreči, smo prešli v defenzivo, da toliko časa ostanemo defenzivni, dokler nam uspeh na tej ali oni strani (severno) ne omogoči, da tudi v lvov-skem prostoru začnemo z ofenzivo, kar se utegne zgoditi že v malo dneli. Naša defenzivna skupina je svojo nalogo sijajno izvršila. Ozemlje krog Lvova nam omogočuje, da se počasi, | korak za korakom, v polnem redu pomikamo nazaj; pri tem je postajal o-broč, ki so ga naše čete tvorile krog Lvova, vedno manjši in ožji, s čemer so bile izgube na naši strani izravnane. Tudi Ruse je to njihovo prodiranje atopnjo za stopnjo stalo neizmernih SENO, SLAMA, SENO! vseli vrst in zmes za kokoši ceneje kot kje drugje. Prodajem žagovino. W.H.Berst 201 E. Washington St. in 116 S. Joliet, St., JOLIET, ILL. N. W. tel. 1. — Chic. tel. 2520. žrtev, ker bi bili sicer gotovo poizkusili, da nam pri Lvovu zadajo odločilni udarec. Ker tega niso storili, je to dokaz, da so njihove moči izdatno o-slabljene; ali bomo mogli svoje izgube pravočasno izpolniti z novimi četami, je pa še veliko vprašanje. Lvov ima smolo, da leži ravno v prostoru, ki se je začasno izpraznil. Na drugi strani je pa Lvov veliko mesto in povrhu še glavno mesto Galicije. Takega mesta se gotovo ne prepusti rado sovražniku; kajti politični in moralični vtisi so tudi pomembni. Pomislimo n. pr. na pomen Pariza za Francoze. Sedaj je pa med Lvovom in Parizom ta razloček, da je Pariz državno glavno mesto, Lvov je pa kljub svoji velikosti vendarle samo provin-cialno mesto, ki je pač pomembno za Poljake, ne pa za državo. Ker je pa razpoloženje med Poljaki tudi važno za nas, se je bilo treba vprašati: Kateri oziri so važnejši, politični ali vojaški? Politični oziri so govorili za vz-držanje, vojaški pa za izpraznenje mesta. Sedaj pa vsak lahko pojmi, da v danem trenutku vojaški interesi stoje visoko nad vsem drugim, in malo ne-volja, ki bi se radi izpraznitve Lvova utegnila pojaviti med kratkovidnejši-mi Poljaki, bo bogato odtehtana z u-godnostmi, ki jih dobi naš vojaški položaj vsled izpraznitve mesta. Vzdr-žanje Lvova, čegar lega je v vojaškem oziru jako neugodna, bi bilo zvezano z neizmernimi žrtvami in je vrhu tega veliko vprašanje, če bi bila imela ondi žrtvovana kri kak smisel in cilj. Mestu ostane sedaj prihranjeno obstreljevanje; Rusi pa najbrže ne bodo dolgo uživali Ivovske vsiljene gostoljubnosti. Za Ruse je Lvov itak nevaren. Ruskemu armadnemu vodstvu najbrže ne bo neznano, da ima avstrijska severna armada po zmagi pri Zamošču precej prosto roko! Kakšnega pomena je ta avstrijski uspeh za Ruse, bodo Rusi sami najbolje vedeli. Lahko nastopi slučaj, da bi se odločili z naporom ob-upanca napasti Avstrijce, predno bi bilo severni armadi mogoče, da bi vmes posegla; vprašanje je le, če so pO uničujočih bojih pred Lvovom še sposobni za to, oziroma če se bomo mi po-1 dali v odločilno bitko baš takrat, ka- j dar bi bilo Rusom prav! Vsekako je j položaj ruske glavne skupine m,nogo ; kočljivejši, nego situacija avstrijskih j armad. Dr. Martin J. Ivec C SLOVENSKI" ZDRAVNIK Physician and Surgeon 900 N. Chicago St., Cor. Clay JOLIET, ILL. Urad zraven slovenske cerkve. Telefon N. W. 1012, ali Chicago telefona-Urad 1354.1. Dom 2192 L. Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. Chicago Phone 3556 JOS. KUHAR 1 MESNICAiti GROCERIJA SE PRIPOROČAM. 120 Moeu Ave. Rockdale, Illinois. .MICHAEL CONWAY^ 106 Loughran Rldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Pcsojuje ctenar na zemljišča. Insurance vseh vrst. Surety Bonds. Steam Ship Agent. Both Phones 500. Za kratek čas. f E, Wunderlich Granite Go. 804-806-808 N. HICKORY STREET JOLIET, ILL. Velika zaloga spomenikov, Naše podružnice ao: Bethania in Reasurea-tion Cemetery bKn Summit, Cook Co. i« Naperville, 111. Chicago Phone 94* N. W. Phone 949 Ta banka plača 3% obresti na vlogah Joliet Trust & Savings Bank Barber Building, Joliet, 111. Glavnica $100,000.00 Jamstva faoil $50,000.00 ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred. ERVIN T. GEIST, kasir. THOS. F. DONOVAN, Podpred. TA BANKA JE POD DRŽAVNIK NADZORSTVOM. f0*0** I Za Čudno mnenje. Ko je Jurče prišel prvikrat v mesto, srečal je imenitnega gospoda s svitlim visokim cilindrom. "O joj!" začudi se Jurče, "pri nas 'biksamo' le črevlje, tukaj pa tudi klobuke." ♦»♦»GERMAN**** 1 Loan & Savitigs Bank* MARTIN WE8TPHAL ♦ V J12 N. Bluff Stre«t JOLIET, ILL.^ Cena 25 centov. Izpraševanje vesti. '"Kako pa ti, Jaka, vest izprašuješ?" vpraša župnik pri izpraševanju že odraslega možakarja . Jaka: "Predno grem k spovedi, na-klestim vselej svojo ženo prav pošteno in v svoji jezi našteje mi ona vse moje grehe in tudi take, katerih bi se sam nikdar ne spomnil." Ovce bo pasel. Na Koroškem se je kmetu rodil sin. Ker je bil slab in da bi brez krsta ne umrl, nese ga še tisto noč h krstu. Na župnišču trka na vrata; gospod župnik odpre okno. "Kdo trka?" — "Jaz, gospod župnik!" — "Kaj .pa iščete o tej uri tukaj?" — "Prosim, da bi krstili mojega sina!" — "Če je že taka sila, pa pridem; samo pojdite še po cerkovnika, da pripravi kamen in sveče." "O gospod, kdo bo tako zamujal; saj ni treba takih ceremonij za mojega sina. Kar skoz okno ga oblijte, bo že veljalo: saj bo gonil samo ovce past." svetovna vojna z 33 slikami in zemljevidom Avstro-Ogrske je izšla in se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145th Street, New York, N. Y. Ste JFiite Ellc. Brand" pivo I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. M Union Coal Sc Transfer Co 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. IPiano and Furniture Moving1. Chicago tel. 4313. Northwestern tel. Avs W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS. W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111. POZOR, ROJAKINJE!. Ali veste, kje je dobiti najboljše so po najnižji ceni? Gotovo! V m*" J. & A. Pas^erti se dobijo najboljše sveže in Pre^ jene klobase in najokusnejže W*1* Vse po najnižji ceni. Pridite torej B poskusite naše meso. I Nizke cene in dobra postrežb'" naše geslo. Ne pozabite torej obiskati n» T našej mesnici in groceriji na vol*T lu Broadway and Granite Street* 4,< A brze Tag "1 my: kop nja d pre ne me. dru OOC 1 zoj les Be nil Chi. tel. 3399 N. W. tel. 1257 Louis Wise 200 Jackson St JOLIET, IL1 gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe ▼ naiem in Lunch Room. Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. s.Gasparovicli Dentist :: Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. J9UET.IUL. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sta. Both Tel ephones 26. JOLIET, ILLlN®^ JOLIET, ILLINOIS N. W. Dhone 809. mihael kochevar SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, It! Bray-eva Lekaflg Se priporoča slovenskemu obf* t Jolietu. Velika zalof* Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta. J Oče in sin. Oče in sin sta iskala svoja dva zgubljena konja, vsak na svojem hribu. Črez kaki dve uri zavpije oče proti sinu: "Hoj, hoj Jaka ali si našel konje?" "O ne, a še nekaj boljšega!" "Kaj pa?" "Tri ptiče kose; dva sta mi ušla, tretjega pa lovim." Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imenuje Medsebojna kritika. Pisar (gledaje skoz okno); "Sedaj vidim sedeti onega zidarja že tri ure tam na strehi one hiše, pa še rok ni premaknil, da bi kaj delal. Jaz res ne vem, čemu dobivajo prav za prav ti ljudje plačilol" Zidar (gledaje v okno pisarjevo): "Zdaj vidim že tri ure stati tistega pisarja pri oknu, pa ni peresa ni namočil v črnilo, da bi pisal. Jaz res ne vem, čemu dobivajo taki ljudje vsak mesec svojo plačo!" m ter je najboljša pijača Prepričal jih je. Nekateri neverneži vprašali so duhovnika, čemu so augelji v Jakobovih sanjah hodili po lestvi v nebesa, češ saj so imeli peruti. A ta jim hitro odgovori: "Nesli so kopico neverne-žev v pekel in tam so si peruti ožgalil E. Porter Brewing Company OH telefon 405. S. Bliff St., loliet. I'!: