&iev. 45. Trst, v sredo 14. februvarja 1912 Tečaj XXXVII IZHAJA VSAK DAN >JL «6 ROMali la prazniki* «k 5., tb ptseMjklfc tfe 9. f|vtra). IteT. m prod«, i »j o do 3 nv&. (6 stol) r mnogik t Trstu ia okolici, Gorici« Kranju, Št. Petra, fV/riojni, Sežani, N&breiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-H^i, Dornbergii itd. Zastarele Iter. po 5 nyi. (10 stol.) .SsXJ~A8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 jpSK^ae. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po H st. m nttarttoice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih »»rodov po Stč *4. mm. Za oglase v tekstu Osla do 5 vrst 20 K, vnaka SA-.-'aiina vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, ^cr^j pa 40 stol Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave <č>s©8ti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tolljivo v Trstu. SPINOST Glasilo političnega društva „Kdinoat* za Primorsko* , V edmMti j* m*č ~ NAROČNINA ZNAŠA •a ceio l«to 24 K, pol Lata f3 K, 3 mesece AK; u aa- foćb« bres doposlaae naročnine, ae cprava ne osim. ImialM m tx«*aj* ,^D»OSn" rtu«: M nI« Itf^ Ktm FM, u p«l lata Kron 3 M. Vai dopisi naj se podiljajo aa uredništvo lin ta. Nefraak»-vana pisma a« m cprajeaaja la rakapia! aa oa vraCa^a. Naročnino, oglase ia reklamacija ja po&iljati na upravo tba*. UREDNIŠTVO: otlea GiargU Galattl 2« (Maradal taa). ladajaUU in odgovorni uradnik &TEFA N GODINI. Lacteih koaaoreg liafta .Edinost". - Matianila Trakama .E zdržati. Da ne gremo dalje nazai, naj omenjamo le prve francoske republike, ki je rodila splošno anarhijo, iz kattre jo je rešila diktatura Napoleona 1. Razmere, ki so na Kitajskem dovedle do republike, pa so v marsičem precej slične razmeram, ki so vladale na Francoskem za časa prve revolucije. Takratna francoska inteligenca je bila — pod uplivom takozvanih enciklope-distov — vseskozi prožeta z modernimi humanističnimi idejami o svobodi, enakosti In bratstvu. Ali te lepe ideje so bile masi ljudstva popolnoma tuje. Masa ni umela vsega tega. Zato je morala priti reakcija. Tako nekako je tudi danes na Kitajskem. Inteligenca — ali niti ta ne vsa, temveč le en del — se je navzela idej moderne zapadne demokracije in bi hotela tudi v svoji domovini kar naenkrat uvesti vse svobodščine moderne Evrope, dečim masa ljudstva nima pojma o vsem tem. Zato bo pač nova kitajska republika imela težkih bojev, če se bo hotela vrzdržati. Mi si moremo pač težko misliti vladno obliko, ki nima svoje zaslombe v ljudstvu. Sicer je res, da tudi kitajska dinastija ni imela zaslombe ljudstva. Ali tradicije naroda so monarhi-stične; monarhija, oziroma dinastija, ima torej na svoji strani tradicije, dočim bo morala republika ljudstvo šele vzgajati za novo vladno obliko. Mislimo, da ga dar.es pač ni inteligenta, ki ne bi bil prepričan, da republikanska vladna oblika odgovarja pravemu demokratlzmu. Ali neizogiben pogoj je, da so narodi dozoreli za to ... Ko so Francozi proglasili prvo republiko, so obglavili kralja in kraljico ; ko je bila Srbom mera grehov Obrenovićev prepolna, so ubili njihovega zadnjega potomca in njegovo ženo; Portugalci so Manuela Braganco pregnali iz dežele in mu kor fisci-raii imetje. Kitajci pa svojega odstavljenega vladarja puščajo v deželi, puščajo mu njegovo Imetje in naslov In mu odkazujejo dohodki?, da more „stanu primerno" živeti. Kitajci bi mogli nekako zaklicati Evropejcem : „Mi barbari smo vendarle boljši ljudje!" * * * ĆIFU 12. (Petr. brz. ag.) General Lan-tjenvej je obvestil konzulate pismenim potom, da je imenovan republikanskim guvernerjem Mandžurije. Ć1FU 12. (Petr. brz. agen.) Tukajšnji trgovci so pre|eli vest, da so vladne čete v mlnoli noči razdejale sosedno mesto Hvang. PETROGRAD 13. „Rieč" poroča, da je Rusija definitivno opustila misel, da bi posredovala med Kitajsko in Mongolijo. Odpoved cesarske rodbine na Kitajskem. PEKING 12. (Reuterjev biro) Edikt o uvedbi republike pravi: Ljudstvo prevzame odgovornost za to, da se bodo še nadalje opravljale žrtve v tempeljih cesarskih prednikov. Cesar se odpove le svoje politične oblasti, dočim ni odpravljen cesarski naslov. Členi cesarske rodbine, Mandžu, Mongoli i in Tibetanci si bodo prizadevali, da odstranijo vse razlike in predsodke plemen. Večina I republikancev je pritrdila sledečim pogojem Stran it. * EDINOST« St. 4S. V7 Trstu, dne 14. februvarja Cesar obdrži nasiov in bo prejemal brez debate v drugemu in tretjem čitanju, štiri milijone letne apantže, ki bo po izvedbi — Enako: Zakonski načrt, s katerim se valutne reforme znašala štiri milijone dolar- spreminjajo nekatera določila zakona z dne jev, mandžurske pokojnine se bodo Izplače- 9. XII. 1883. drž. zak. št. 13. iz leta 1848., vale še nadalje, verska svoboda bo zajam- ki se tiče pogozdovanja Krasa. — Za čena, dvor ostane za sedaj v mestu in bo! zgradbo paviljona na prostoru deželne umo-potem bival v poletni palači blizu Pekinga, j bolnice za one umobolne, ki ne spadajo --I več v umobolnico, se dovoli K 25.000, ki Načrt zakona o šolskem nadzorstvu za samostalno mesto Trst In nje-$030 okolico. Že zadnjič smo omenili, da je od liberalne večine dež. zbora predlagani zakonski načrt nazadnjaški, zastarel, torej tudi nesprejemljiv. Naši poslanci se bodo morali upreti z vsemi dovoljenimi sredstvi, da načrt v sedanji obliki ne postane zakon! Sicer pa smo tudi uverjeni, da ga vlada ne priporoči najviši sankciji. Šele čas da se dotično skrpucalo radikalno pretvori, da bo tudi za slovensko Šolstvo v mestu in okolici bolje poskrbljeno. Ta načrt bo sprejemljiv le tedaj ko bo pravično prikrojen tudi za slovensko prebivalstvo, ko bo tudi nam Slovencem dovoljeno, da sorazmerno se svojim številom in z davki, ki se nam nalagajo in ki jih plačujemo deloma neposredno, deloma na užitnini, odločujemo Delavec mestne plinarne, prižigač, si je j Veliko pozornost vzbujajo nagrada ia pokvaril levico in šel pomoči iskat v okrajno; „Ples otrok", ki so izstavljene v izložbi slov. bolniško blagajno. Nič več in nič manj ko j knjigarne g. J. Gorenjca v ul. Caserma. ustanovljanju in razširjanju šol in o imeno vanju učiteljstva. Nikakor pa ne smejo naši poslanci dopustiti, da ostane slovensko šolstvo še nadalje izročeno na milost in nemilost vladajoči liberalni kliki in njenim izvrševalcem na magistratu. Naši poslanci naj neizprosno zahtevajo za upravo slovenskega šolstva posebne korporacije v krajnih in okrajnih Šolskih za-stopih, oziroma da bo v tehzastopih sorazmerno z masami slovenskega naroda zastopano slovensko Šolstvo. Naj se z zakonito odredbo določi tudi razpravljanje in poslovanje krajnih šolskih svetov in okrajnega šolskega svćta! Za krajne šolske svete, ki bodo upravljali slovenske ljudske šole, bodi razpravni in poslovni jezik izključno slovenski 1 Isto načelo naj velja za okrajni šolski svet, kadar so na razpravi stvari slovenskih Šol, oziroma slovenskih strank. V krajnih šolskih svetih, ki bodo ustanovljeni za slovenske šole, razpravni jezik niti ne bi mogel biti drugi nego slovenski in nikakor ne moremo privoliti, da bi se o takih razpravah sestavljali italijanski zapisniki, ki nikdar ne morejo podati jasne, zanesljive vsebine razprav. In glejte! Učiteljstvo slov. šol v Trstu je primorano predlagati magistratu italijanske zapisnike o domačih konferencah, da-si se vodijo razprave v slovenskem jeziku! Tako hoče magistrat, ki sedaj ne zastopa dru-zega, nego krajno šolsko oblastvo, v čast in slavo višjih šolskih oblastnij. Bodi pribito, da taka zmešnjava se ne dogaja nikjer drugje med kulturnimi narodi. Poslanci naj izposlujejo, da se potom šolskega zakona odpravi ta neprimerna, ničasta odredba, ki žali princip pravičnosti in narodni ponos. Sedaj, ko se kuje šolski zakon, je čas in prilika, da na magistratu in pri šolskih oblastnijah tudi našemu jeziku pridobimo vsaj nekoliko one veljave, ki mu pristoja. Naši poslanci, naj se torej pripravijo za težavno nalogo, ki jih čaka v boju s kliko za slovensko šolstvo v Trstu. _ Goriški deželni zbor. Gorica, 12. februvarja. Današnja seja deželnega zbora je začela ob 4 45. Navzoči razun Fona vsi poslanci „Vseslovenske ljudske stranke" in italijanski liberalci. Deželni glavar Pajer Je pred prehodom na dnevni red naznanil, da mu je došel od namestništva načrt novega vodo-pravnega zakona, ki naj se predloži že v tem zasedanju deželnemu zboru. Načrt se izroči juridičnemu odseku v študijo. — Načrt občinskega štatuta in voiilnika mesta Gorica se izroči juridičnemu odseku. — Sprejete so bile resolucije: glede izpre-membe zakona o vojaški taksi in dolžnosti zglaševanja; o pobiranju užftnine; glede prepovedi pogodb za žito in moko za nedoločen čas in glede dotične predprodaje moke na Ogrskem; glede zatretja aH spremembe zakona z dne 24. IV. 1907. dež. zak. št. 15. o kuratorlju kopališča. Pospeševanje Gradeža. — Poročilo o potrebi nekaterih sprememb deželnega zakona o šolskem nadzorstvu se izroči Šolskemu odseku. — Poročilo o razširjenju in popravi poslopja deželne gluhonemnice in o pokritju hudournika Koren, se odstopi tehničnemu odseku. — Za učiteljske kmetijske tečaje na deželni kmetijski šoli se dovoli podpora K 1000'—. — Za brambna dela ob Soči pri Kazeijanu se dovoli prispevek K 3100 —. — Poročilo o podpori K 2500-— za uravnavo Idrije, se izroči tehničnemu odseku. — Za vodnjak na Morskem se dovoli K 1755*—. — Prošnja občine Gorjansko za zgradbo kap-nice v Zagrajcu se odstopi tehničnemu od seku. — Nadaljni prispevek za zgradbo dveh kapnic v Sampierdisonzo in CassegUanu. — Podaljšanje In zvišanje podpore za razširjenje in popravo skladovne ceste pri Du-tovljah se dovoli K 2500 —. Zakonski načrt, ki se tiče nekaterih iz-prememb zakona z dne 19. VI. 1909. št. 23. o ukrepih za zatiranje pelagre se sprejme se naj najamejo pri deželnem zemljiškem hipotečnem zavodu. Za deželno bolnišnico se določi prostor nasproti deželni umobolnici. Deželni odbor se poziva, da predloži vse tozadevne podatke. Vlado se je pozvalo, da zgradi železnice : Gorica-Čer vi njan in železniške proge, ki naj bi vezale postajo Ronke ob furlanski železnici s plovnim kanalom in tržiško luko v penzorskem zalivu; Sežana, Opčina; Šta-njel-Divača ; Ajdovščina-Vrhnika oziroma Postojna ; Sv. Lucija-Kobarid Trbiž in Sv. Lucija-Kranjska deželna meja. Za prvo se dovoli deželni prispevek 100.000 K, za drugo se sklene nakup delnic v enakem znesku. Za bekovišče v poskusne namene se dovoli 1000 K. — Prošnjo glede podpore za vzdržavanje ceste Bo vec-Soča-Trenta se izroči deželnemu odboru, enako prošnjo županstva Log glede podpore za popravo ceste ob bregu Korltnlce ter za zidavo mos-tičev čez Korltnico in njene pritoke. - Županstvu v Črničah se za popravo ceste v občini Selo dovoli 200 K. — Prošnji občine Št. Viška gora glede podpore za napravo ceste od vasice Police do erarske ceste v idrijski dolini se odstopi dež. odboru, enako prošnjo občanov kalskih za zgradbo in uvrstitev med skladovne ceste, cesto Nad-Avče-Škodniki- Seniša-Markiči-Zavrh-Testeni-Lom. — Županstvu v Kojskem, se za popravo ceste Kojsko-Povsenica dovoli podpora K 500. — Prošnjo posestnikov ulice Piccolut v Gorici glede podpre za popravo te ceste se odstopi dež. odboru, enako tudi prošnjo za podporo knjižnici „Biblioteca popolare" v Gorici. Dež. odboru se izroči prošnja : županstva Tolmin glede podpore za kanalizacijo v Ljubinu; županstva Libušnje glede podpore za kritje dolga, napravljenega za zgradbo ceste Libušnje-Vrsno; za podporo cestnemu odboru kobariškemu; „Kmečke posojilnice" Prvačini, podporo za kritje ustanovnih stroškov; za podporo županstvu v Šebre-Ijah za popravo občinskih cest Podgozd-Pisanice-Kunice-Gorenje Kanomlje; posestnikov iz Marmorja (Podgora), glede pod-: pore za vodovod; občine Prvačina glede podpore za popravo občinskih cest; prebivalcev vasi Senik (županstvo Kožbana) glede podpore za zgradbo vodovoda; županstvu Sovodnje, glede podpore za brambna dela! ob Soči. \ Ko so bili odobreni še proračani raznih! zalogo v za leto 1912, je bila zaključena seja, kateri se je tekom dveh ur rešilo 59 točk ! Prihodnja seja v soboto, dne 17. februvarja ob 4. uri popoludne. Slovansko-italijanska pogajanja v Istri Iz Opatije poročajo: Včeraj se je vršilo tu pod predsedstvom g. Skaliera protestno; zborovanje proti nasilnostim, ki se vrše j sedaj pod banom Čuvajem na Hrvatskem. I O stvari sta govorila dva govornika, nakar j pa je povzel za besedo bivši istrski deželni poslanec dr. Č e r v a r, ki je govoril o -jugoslovansko-italijanskih pogajanjih za dela- j zmožnost istrskega deželnega zbora in je| poudarjal, da je sprava z Italijani zaradi njihove nespravljivosti nemogoča. Končno je bila sprejeta resolucija, ki poživlja hrvatske istrske poslance, naj prekinejo nadaljna spravna pogajanja z Italijani in prično z odločnim bojem proti terorizmu italijanske ; večine v istrskem deželnem zboru. i šest doktorjev je moral obleteti, In končno so konstatirali, da ima mož lahko službo, da lahko dela, in poslali so ga delat. Ta delavec, ker so ga spoznali zdravniki za „zdravega", to se pravi, za delo sposobnega, mora sedaj opravljati svojo službo, dasiravno mu levica ne rabi, prižiga pač ulične svetlljke, mora pa iz svojega žepa plačevati namestnika, ki čisti namesto njega svetiljke, kar spada tudi k njegovemu službenemu opravilu. Ta delavec je že 26 let član bolniške blagajne, ni celih 26 let potreboval nikake bolniške podpore, pač pa celih 26 let redno plačeval prispevke v bolniško blagajno; sedaj pa, ko bi moral dobiti podporo, mora v svoji bolezni opravljati svojo službo in še iz svojega žepa plačevati namestnika, ker sam ne more vsled bolezni vršiti svojega dela. Okrajna bolniška blagajna je torej v šikano in oškodovanje delavstva! Vsa Čast takemu „dobrodelnemu" zavodu f Križi m težave na&h mlekaric. Prejeli smo: Nekega dne tega meseca je prišla — kakor navadno — Marija Žaher iz Bazovice št. 163 z mlekom v Trst. Na ulici se jej je približal jeden rnagistratnih komisarjev imenom Romano Seiva, ki jo je tako močno sunil, da se jej Ja jerbas zvrnil z glave. Takoj se Je nabrala gruča ljudi, ki se je zgražala nad1 vedenjem tega komisarja. Ljudje so svetovali mlekarid, naj naznani ta dogodek policiji. Žaherjeva je tudi res šla na policijo, kjer je povedala, kaj se jej Je dogodilo. Dne 9. februvarja je bila Žaherjeva klicana pred sodnika... kakor priča proti Romanu Selva. A značilno je, da je ta — junak lepo prosil, da bi ga „ne deli v časnike". Našim mlekaricant bi bilo nnjno svetovati, da se organizirajo in si najmejo skupnega advokata, ki jih bo zastopal. , ko bodo potrebovale varstva pred znanimi — ljuee-znjivostmfc magistratovih komisarjev/ Le tako dosežejo, da ne bodo izpostavljene raznim zlostavljanjem. Glas iz občinstva; Oni, ki se spominjajo prošlih hudih zim, se gotovo tudi spominjajo, da se je dogajalo sleherno zime Cercle franco-illyrien ima vsak četrtek od 7—8 ure zvečer šolo in konverzacijo v prostorih Trgovskega izobraževalnega društva (ul. S. Francesco d'Assisi št. 2.) Člani se opozarjajo, da se vrši dne 22. t. m. izredni občni zbor. Potres. Na tukajšnjem c. kr. pomorskem observatoriju so včeraj zjutraj potresni aparati zabeležili bližnji potres, katerega ognjišče je utegnilo biti oddaljeno ekiu 1000 km. Začetek ob 9, uri 5 29", maksimum pravega tresenja tal 017 mm. ob 9. uri 850", konec po 9 30 zjutraj. — Z Dunaja poročajo o tem potresu: Potresni aparati c. kr. centralnega zavoda za meteorologijo in geodinamlko so zabežili v t Tek zjutraj močan potres v daljavi okolu 1000 km. Začetek ob 9. uri 5'49" predpoludne, maksimum pravega tresenja tal 0 2 mm. ob 9. uri 9', konec okolu 10. ure predp. Iz Pule 13 r Danes ob 9. uri 5'24 predpoludne so aparati c. in kr. hldrogra-fičnega urada zabeležili močen potres. Maksimalna faza ob 9. uri 9"48". Ognjišče potresa utegne biti oddaljeno okolu 1100 km. in se nahaja bržkone na balkan. poluoteku. Naše gledališče. Prihodnjo nedeljo zvečer ob 8. uri bo repriza Parmove operete „CARtČlNE AMAZONKE". Že na prvi popoldanski reprizi so tile izbrisane negotovosti premjere in je opereta zato jako ugajala. Nedeljska repriza bo tem zanimivejša, v kolikor gostuje v glavni ulogi prva subretka slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani, gospica Thalerjeva, ki je poleg gosp. Bičića glavni steber ljubljanske operete. Ta prsdstava bo v abonementu. Vstopnice pri vratarici „Nar. doma-. Tržaška niaSa kronika. Regnikoli brez konca in kraja ! Redarji policijskega komisarijata na Vrdeli so aretirali včeraj Antona Trivelli, starega 20 let, iz Pordenona v Italiji. Bil je brivski po- da so kako osebo našli naslednjega j močnik pri Rudolfu Nicolini, lastniku briv-dne zmrznjeno na ulici. Celo po več takih t niče, ki se nahaja poleg tobakarne Amalije žalostnih slučajev je bilo tekom ene zime. ? Trogar v ul. Giulia, katero so — kakor smo Ljudje so se povpraševali, kako je možno to, \ včeraj poročali — tatovi oropali v noči od ko imamo redarstvene organe, ki bi morali f sobote na nedeljo, da je bil v urah, ko je obhoditi vse ulice in zapaziti nesrečneže ? 1 brivnica zaprta, tam notri. Upravičen je to Bilo kakor bilo, resnica je, da se zadnja leta ne dogajajo več taki slučaji, na čemer gre vsekakO' priznanje sedanji redarstveni upravi. To smo zabeležili, držeč se principa, da treba pripoznati, kar je priznanja vredno. Tudi nekdaj običajnega nočnega rogoviljenja ni več v toliki meri, kakor je bilo to v prejšnjih časih'. Sedaj, v pustnem času je že kaka izjema, ali to se že pot?pi, osobito letos, ko je pustna doba piecej kratka. Ako še dostavimo, da nas je magistrat rej sum, da je on autor one predrzne tatvine. Ponarejeni potni listi. V izsetjeniškem domu Austro-Amerikane je bilo aretiranih 7 ljudi, ki so se skušali izseliti v Ameriko s ponarejenimi potnimi listi. Aretirani izseljenci so iz Bosne ali Hrvatske. Samomor. Josip Pahor, star 30 let je včeraj popoludne ob 3 30 na javni ulici v Via Navale izpil močno dozo karbolne kisline. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je rešil snega, za kar je tret^alo osem dni in ob 8. uri zvečer umrl. Vzrok obupnemu da se je barometer dvigni!, kar nam daja činu neznan. upanja, da se iznebimo rudi neznosnega Težka nesreča na delu. 52-Ietni pre- blata, smemo biti zadovorjni in se malce mogar julij Giuliani, je včeraj delal na par- poveseliti še ta par pustnih dni, ki nam še }niku wClara Camus«, ki je usidran pri Sv. ostajejo 1 . __ Odin. j Andreju. Med delom se je zvrnila nanj bala IV. maskiran ples SeatjafcobSke ; bombaža. Giulianiju se je zlomila vsled tega mladine obeta biti zopet en j najlepših naših iprsna kost in ie dobil še mnogo drugih po- letošniih oredoustnih prireditjv te vrste. t \/ so ga Domače vesti. Pogreb pok. Frana Primožiča., tega veterana v vststah našega narodnega delav-, siva, se Je vršil včeraj popoludne ob naravnost ogromni udeležbi, ki je pričala, koliko spoštovanja je užival pokojnik ne le med svojimi tovariši ampak v vseh. slojih, kajti na pogrebu so bila zastopana vsa narodna društva in okrožja svetjako'oškega. Pogreba se je udeležil tudi odbor „Del. podp. društva", — kateremu je bil pokojnik ud od začetka in najstareji odbornik — s predsednikom drž. posl. prof. Matko Man-dičem na čelu. Mir in pokoj Franu Primožiču 11 Za kaj je okrajna bolniška blagajna? — Človek, ki ne pozna delovanje tega instituta, bi dejal, da za to, da podpira v njem učlanjeno delavstvo v slučaju bo*-lezni. Toda moti se, kdor misli tako, kajti okrajna bolniška blagajna, vsaj tržaška, Je za to, da delavci plačujejo leta in leta svoje prispevke, da jih- potem, ko obole, pošiljajo od Poncija do Pilata, od enega zdravnika do drugega in Jih končno zapode delat, dasiravno vsled bolezni niso sposobni za delo. Čudno je to in čudno še tem bolj, kes se vendar nahaja vodstvo tržaške okrajne bolniške blagajne v rokah patentiranih reševalcev delavstva — socijalnih, demokratov. In da je naša zgornja trditev popolnoma upravičena, dokazujejo vedne pritožbe delavstva proti okrajni bolniški blagajni. Navedemo naj samo en slučaj, ki se je dogocUl te dni. letošnjih piedpustnih priredit Dragocene nagrade za maske, krasni dobitki na srečolovu in, — kar bo v resnici prava posebnost: otroški bal^t sestavljen od plesovodje g. losipa Bizjaka. ŠentjakobŠka mladina nam Je, kakor znano na vsakem svojem plesu podala kaj pristno novega, ayA omenjeni otroški ples, bo nekaj tako ljubkega in nehiega da mora očarati tudi najbolj zakrknjenega pusteža. Preskrbljeno bo seveda tudi za telesne potrebe.. Če omenimo še, da gre čisti dobiček v najplemenitejše namene, to je 757, C. M. družbi, 25 odstot. javni knjižil Šentjak. Čitalnice potem mislim, da bo fedek Slovenec ali Slovenka, ki ne bi prihitel prihodnjo soboto v „Narodni dom". Družbi sv. Cirila in Metoda j t poslala gdč. Mar. Majcenova v St. Jazržu 5 K „z ozirom na patentirano laž v zadnjem Domoljubu". V gostilni g. Gregorja Peter-nela v Poljanah, pri Škofji Loki se je nabralo na Klobovsovi svatbi 12 K 85 stot.; vsoto le poslal družbi g. Peternel. Hvala ! Naši rojeki v Ameriki za družbo škodb po telesu. V težkem stanju prenesli v mestno boln'šnico. Požar. Sinoči po 7 40 je iz neznanega vzroka nastal ogenj v prodajalnici manufak-tur „Mode Ali' Elleganza" Domenika Benvenuti. Ogenj se je kmalu razširil po prodajalnici. Poklicani ognjegasci so prihiteli s tremi brizgalnicami ter so udušili ogenj po enournem gašenju. Škode je 3500 kron, ki je pa pokrita z zavarovalnino. Koledar itx vre me, — Danes: Valentin muč. — Jutri: Favstin muč. t erapeiatura včeraj ob 2. url popoludne -f 12-5° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Deloma oblačno. Lokalne padavine. Temperatura malo spremenjena. Lokalni vetrovi. POZIV na veliku skupštinu svih tršćanskih Hrvata za osnutak hrvatske pučke škole v Trstu. Podpisana „Podružnica družbe Sv. Ci-sv. jTHa i Metoda za Istru- u Trstu zaključila je Cirila in Metoda. G. Fr. Sakser je poslal ijna svojoj dne 4. t. mj. obdržavanoj redo-50 K 70 stot. po naročilu g. Antona Kranjc j vitoj godišnjoj skupštini, da se u svrhu Taylov, Wasch. iskrena hvala 1 j osnutka hrvatske pučke škole u Trstu sazove Toček, Vinko in Bratomil Rebek v Ce- za dan 16. t. mj. u društvenu dvoranu Iju so poslali C. M. družbi hranilno knjižico-v znesku 69K 4 stot. z dopisom: V nepozaben spomin dne 23. prosinca L I. umrlega, bratca Jankota pošljemo kot dediči njegove-lastnine hranilno knjižico kreditne stavbene^ zadruge „Lastni dom" v Celju v znesku K. 69 sad pokojnikovega 4 letnega truda v prid koristni družbi sv. Cirila m Metoda* za katero je tudi dragi pokojnik se nav-daše val. — Rodoljubnim darovalcem hvala * Rekord Lloydovega pamika. Generalno ravnateljstvo avstrijskega Lk>yda poroča, da |e brzi parnik »Heluan* na svoji drugi vožnji iz Aleksandrijfr v Trst zopet dosegel rekord hitrosti & tem, da je vozil 661/, ur. ,Dalmatinskog Skupa" u Trstu, ulica Sanita broj 16, veliku skupština, svih tršćanskih Hrvata. Početek u 8. sati na večer U tu svrhu obraća se ovime na svs u Trstu nastanjene Hrv2te bez razlike na njihov stalež, da mnogobrojno pohite na gornju skupštinu, na kojoj će se vijećati i zaključivati o životnom pitanju tršćanskih Hrvata i njihove djece kojoj prijeti neizbje-živa pogibelj, da se ne izgubi u moći tudjinstva. Za odbar „Podružnice sv. Cirila i Metoda ia Istru u Trsta: Ravnatelj: Tajnik: Prof. Matko Mandič. Dr. Fran Brnčić. V Trnv. dr>? 14 februvarja 191*2. »EDINOST« št, 45. Stran III. Društvene vesti. Ples otrdk. Sedeži, lože in vstopnice za to le lepo zabavo so v predprodaji pri g. Bičkovi v „Nar. domu". Opozarjamo da je Število sedežev ie malo in, da je par loz že na razpolago. Kdor torej želi kakega sedeža ali lože naj se požuri. Lože so po 10 K. Sedeži v pritličju in galeriji 60 stot. Vstopnina za otroke do 12. leta 40 stot. za odrasle 1 K. * , Glasbena šola Šentjakobske Citai-aice opozarja gojence I. in II. tečaja da se bo vršila vaja danes v sredo ob navadni Un Barkovljanski odsek .Tržaškega Sokola« priredi v soboto 17. februvarija t. I. plesni venček v dvorani „Narodnega doma" v Barkovljah. K plesu bo sviral salonski orkester. ..... Pevsko društvo „Ilirija« pri Sv. Jakobu vabi p. n. pevce in pevke k današnji pevski vaji, ki se bo vršila točno ob 8. ur zvečer v društvenih prostorih ul. Montecchi 15. Ob enem naznanja, da se redne pevske vaje vrše ob sredah in petkih točno ob gori navedeni uri. Pevci In pevke! Dolžnost vaša je, da redno zahajate ter se zbirate okrog svojega za društvo neutrudljivega učitelja g. L Laha, ki je pokazal o raznih prilikah, koliko zmore dober pevovdja. Sprejemajo se novi pevci in pevke ob času pevskih vaj, to je: ob sredah in petkih fivciScr Odbor „Slovanske Čitalnice" naznanja ponovno, da z ozirom na današnji gar-nizijski večer v prostorih Narodnega doma odpade običajna plesna vaja in se bo vršila v petek, dne 16. t. m. ob običajni uri. Šentjakobska mladina sklicuje jutri v četrtek ob 8. in pel zvečer skupen sestanek v gostilno „Konsumn. društva" pri sv. Jakobu. Ker je ta sestanek pred plesom zadnji in nam je pretresti in ukreniti še marsikaj važnega, je polnoštevilna udeležba nujno potrebna. „Vrdeljski Sokol" priredi v soboto pustno maškerado. Dvorana in oder bosta odičena s cvetjem. Vstop bo dovoljen le dostojnim maskam in to pod strogo kontrolo. Sviral bo salonski orkester, oddelek Vrdeljskega Sokola. Na tej maškaradi se bodo producira! tudi gimnasti, a ne iz Pariza, ampak vabljeni so naši bratje Čehi, ki so se drage volje odzvali temu vabilu! Kedor hoče torej preživeti par veselih uric še v tem po-slavjajočem se pustu, naj pride v soboto k „Vrdeljskemu Sokolu" I Veselični odsek „Trg. izobr. društva" priredi v nedeljo dne 18. t. m. svoj prvi maskiran plesni venček. Začetek ob 6. uri popoldne. Vstopnina za člane 80 stotink nečlane K 120, za dame in maske 40 stotink; posebnih vabil se ne razpošilja. Akademična podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu naznanja, da si Je izvolila na svojem občnem zboru, dne 10 t. m. za leto 1912 sledeči odbor. Prvomestnik: tehn. Legat Franc, tajnik : iur. Škrjanec Miroslav, blagajnik: med. Schlander Milan, namestniki: prvom, nam.: phil. Kovačič Maks, tajn. nam.: med. Sta-mol Franc, blag. nam.: tehn. Mikuž Vladimir. _ DAROVL Za Ciril-Metodov ples, mesto dobitka za tombolo darovala je g.a Amalija dr. Mer-har 6 K, ga Biček 2 K, M. Antončič Sv. M. M. Spod. 151, K 6 Ernest Pertot K 2, Fr. Marinček učitelj K 4, Jaka brez tobaka 1 krono. Josip Pertot, učit. in dež. posl. Rojan 12 stekl. izvrstnega petlevačkega vina; g.a Stegu liqueur-service; Križmančič & Bri-ščak drobnarije, Geržina, Rojan, 5 malih in 10 večjih steklenic likerjev, 8 zavojčkov čaja; Anton Babnik, gostiln. 1 stekl. maršale in 2 stekl. vina; Cok, gost. 4 stekl. vina; g.a Cibic 2 torti; gdč. Saksida 1 torto. Srčna hvala! (Po pomoti zakasnelo.) Dalje so darovali K: A. Komavec, kot. sudac, Trst 6, Josipina Vatovec, učiteljica, Sv. Ivan 2, Andrej Duša, Pula 2, prof. Filip Crvarič, Opatija 10, A. Zafred, Trst 6, Dragotin Starec, Trst (Prosek) 3, Ivo Stritar, Beč 2, Josipina Posega, učiteljica, Prosek 2, Aru. Justi c. k. notar, Buzet 4, Karol Siškovič, Cernikal 4, Ivan Karlavaris, Kastav 2, Ida Posega, Rojan 2, Vik. Klimar, Trst 4, Bruno Tomašid, Opatija 2, Silvestra Rode, Trebče p. Opčine 4, Ribičič Josip, učitelj, Sv. Jakob p. Trstu 2, Jakob Ivančič, gostilničar, Sv. Jakob p. Trstu 4, Mijo Ku-ščer, pošt. kontrolor, Barkovlje 10, Kazimir Beltram, Gorica 2, Ivan Kerže, trgovec, Trst 10, A. Šebek, Trst 4, Slavko Badica, Ljubljana 2, Leopold Žgur, trgovec, Trst 5, Zarll Fran, c. k. fin. svetnik u. m., Trst 4, Ivan Bidovec, Trst 4, Gajo Bonefačič, trgovec, Trst 6, Pavla Hočevar, Trst 2, dr. Josip Ferfolja, odv. kand., Trst 6. — Za ples Št. Jakobške mladine. Gosp. urar Alojz Pouh je daroval krasno zlato verižico, kakor nagrado za najlepšo masko. Daroval je tudi za srečolov dve srebrni zapestnici. Hvala. — Dijaškemu podpornemu društvu v Trstu so dalje plačali vstopnino s prepla-čilom gg.: Kornelij vit. Gorup K 20, delniška družba Greinitz K 10, viš. fin. inšp. Val Marušić in Hinko Candolini po K 4, Vinko Trobec, Kari Nachtigall, Anica Scheimer, E. Vodopivec po K 2. Prisrčna ivala! Ker mnogo gospodov ni se plačalo in tudi ne vrnilo doposlanih jim vstopnic, so dotičniki naprošeni, naj čim prej plačajo ali vsaj vrnejo vstopnice, da se društvu prihranijo nepotrebne troŠke iztirjevanje. Blagajnik. — Pri nedeljski prireditvi „Vrdeljskega Sokola" so darovali oz. preplačali gg.: Anton Šušelj 1 K, Marc Silvester, Fonda Ivan. Valič Ivan, Furlani Josip in Sosič Ivan po 50 st. Skupaj K 3-50. _ Vesti iz Goriške. Iz Solkana. Naš obrtni Solkan napreduje. To se Je pokazalo tudi v tem, da nam je postalo pretesno naše domače pokopališče. Včasih, ko nas ni bilo toliko, je zadoščalo, ali dandanes ne zadošča več. Zato pa se je naše županstvo začelo brigati za to, da bi napravili novo pokopališče, obsežno, primerno ne le sedanjemu številu prebivalstva, ampak računajoč tudi na bodočnost. Eni so za to, da se opusti staro pokopališče ter napravi novo, večina pa je tega mnenja, da naj bi se sedanje pokopališče primerno razširilo in povečalo. Novo pokopališče bi stalo ogromnega denarja. In tudi kraja ni prav primernega. Pravijo, da naj bo v „Žabjem kraju", ali tam Je močvirnato. Najboljše Je po mnenju večine, da se razširi sedanje staro pokopališče in na njem preuredi vse, kar potrebno. Poklicane oblasti nimajo nič proti temu. Končni odlok, ki kaže, da občina lahko to stori, Je v rokah županstva. Torej na delo! Ne paCite krajevnih imeni Prejeli smo: „Primorski List* misli v bodoče kre niti na literarno polje in hoče menda opustiti sedanjo, za goriško deželo pogubo-nosno politiko. V številki od dne 8. t. m. piše med drugim: „Naj bi vendar novodobni jezikoslovci ne pačili izrazov naroda, ki je dal svojim krajem pravilna in lepa domaČa imena". V tem članku Hapada tudi vse napredne časopise in potem — in Še posebno — tudi „Edinost* ter jim predbaciva razne slovniške napake. Konečno prehaja na Kobiljoglavo na Krasu. (Tako piše namreč Simon Rutar, „Zgodovinske črtice poknežene grofije Goriške-Gradiščanske str. 10.) Med drugim trdi, da je škof Mahnič za časa svojega bivanja v Gorici slovniški dokazal, da Je vsaka drugačna pisava kakor „Kobljeglava" napačna. Ni mi znano, kako je prišel škof Mahnič do tega izvajanja, vendar bi bilo pripo ročati „starodobnim jezikoslovcem" okoli „Prim. Lista", da temeljito preštudirajo staroslovenščlno in videli bodo, da je tud' škof v zmoti. V občini se Je namreč rabilo ime različno : „Kobilaglava", „Kobljeglava", „Kobile-glava", „Kobiljaglava" in celo „Kobila Glava". Hoteč napraviti enkrat za vselej konec takim spakam, obrnil sem se do „novodobnih" učenih mož s prošnjo, naj mi pojasnijo, kako se pravilno izgovarja „Kobljeglava". Poslednji so mi pa potrdili, da edino pravilno ime se glasi: „Kobjeglava". Tako ime se je prigodom ljudskega štetja predložilo v zaznamku krajev sežanskega okraja kakor enotno in pravilno na statistično centralno komisijo, ki je pustila brez prigovora obveljati tako označenje. Z odlokom c. kr. okrajnega glavarstva v Sežani od dne 11. aprila 1911 Št. 4480 Je oficijelno priznano „Kobjeglava". V omenjenem odloku se tudi opozarja merodajne faktorje, naj gledajo na to, da kmalu izgine pestra raznoličnost, da bo v vseh uradih in med ljudstvom veljalo samo ime „Kobjeglava". Ako „Prim. Listu" ni to po godu, se lahko še nadalje poslužuje Mahničevega izvajanja. S. Novi mestni štatut. S tihim in nemirnim glasom ga je prečital referent dr. Pi-nausig v zadnji seji deželnega zbora. Skliceval se je na to, da je pisan „secondo tutte le regole del diritto" in v interesu 'tistih, ki nosijo breme direktnih davkov. Si tacuisses... Kdo polni vaše žepe s suhim j zlatom, gospod advokat?! Neumni Brici. Kdo meče v bisage italijanskih trgovcev kepe ' zlata ? Mari ne narodni potomci vaših prednikov, dragi g. advokat? Če hočete s tem skrpucanim Statutom zapreti Slovencem pot v mestno hišo, Je to ravno tako abotno početje, kakor če bi hotel kdo z drobnim ; zidom zaustaviti deročo reko. Resnično, resnično vam govorim, da Slovenci pojdemo preko vseh vaših „regole del diritto". | Ravnatelja „Banca Popolare", ženi-jalnega Colle-ta, so 12. t m. izpustili na svobodo. Vodil je leta vse italijanske go-'riške kapitaliste za nos in se je vedel na ' proslufi razpravi s tako spretnostjo, da se še sedaj ne ve, kam je izginil tretji izgubljeni milijon, in da si je pridobil z govorom in vedenjem simpatije vseh — seveda na 't škodo njegovih zaprtih kolegov Lenassija in dra. Luzzatta. Odkuril Jo je naravnost v Milan k materi in kdo ve, če ne bo jedel vse življenje pečenke na stroške goriških Fakanap. Odlikovana krojačnlca Avgust Stolar TRST - Via ielli Poste štev. 12,1. nad. - TRST izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme. ~ Cene zmerne. - Delo solidno. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanitt 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila danes, dne 14. t. m. od 9—11 ure. Chiffoniers, umivalnik, mizice s 4 do 6 predalčki, amerikanske pisalne mize, omara za knjige, naslonjači, pisalni stroj Columbia, etagere, avtomatični aparat Cy-closty!e, omare s predalčki za dokumente. POZOR!I 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 h 50 st Radi plačilne zaostalo f ti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ŽenBkih čevljev, osnje rujavo ali črno galonirano, a predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejSa faaona. Velikost po Številki. Vri 4 pari stanejo samo 7 K 50. Po&iljate v po povzetju H. SPINGARN, eksport čevljav Krtkovo fll. 240 Sme se zamenjati in se vrne denar. Pozor Slovenci! Nov veliki dohod moških, deških in otroškDi oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurenca v dobroznani trgovini ,ALLA CITTA9 Dl TRIESTE" Trst, Uict Bloae Carticcl it. 40 dre] Tornnte) Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ w „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke , „ , platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2 14—14 Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd. ALLA ČUTA' Dl TRIESTE i mt ftllca Glsae Carliccl m 40 «■ " ■====-=p= isi j ==J Stran IV. »EDINOST« St. 45. V Trstu, dne 14. februvarja 1912. Pastirski list. Te dni je priobčil naš nadškof dr. Sedej svoj pastirski Ust, kjer se razpravlja o časopisju in evharističnem kongresu, ki se bo vršil letos na Dunaju. Vsak odstavek kaže, da se hoče naš knezonad-škof držati strogih odredb sedanjega papeža. Hvaliti moramo, da ne vsebuje ta pastirski list osebnih napadov in strupenih pušic na nasprotnike, kakor se to dogaja v neki bližnji škofiji. Ker Je ta proglas izredne važnosti, se morda še povrnemo k njemu. Tragičen konec mladeniča. (Ta notica je slučajno zakasnjena.) Truplo onega mladeniča, ki je hotel oslepariti c. kr. poštni urad za celih 39 K in ki je, preganjan od redarja, skočil v naraslo Sočo, kjer Je utonil, so našli pri jezu. Tragična usoda tega mladega Študenta je napravila silen utis v mestu in splošno se obsoja redarjevo početje, ki je tekel za njim do brega, ker drugače bi on gotovo ne skočil v nevarno in mrzlo vodo. Sode po elegantni obleki je moral biti iz jako dobre družine ; kdo je in kaj ga Je gnalo do tako naivne sleparije, Je dostdaj še vprašanje. Vesti iz Istre. Iz Doline. Pevsko bralno društvo „Vodnik" v Dolini priredi na pustno nedeljo v dvorani g. Jos. Pangerca pustno veselico s petjem, igro, srečkanjem na 10 do-aitkov in plesom. Začetek točno ob 4. uri ?opoludne. Ker je čisti dobiček namenjen v društvene namene, se bodo preplačila hvaležno sprejemala. Prijatelji zabave in plesa so uljudno vabljeni na mnogoštevilno udeležoo. Izobraževalno in olepševalno društvo „Zveza" v Ockli priredi na pustno nedeljo dne 18. februvarja t. I. »Zabaven večer" s petjem, plesom in šaljivo poš'o v prostorih g. Antona Korošca. Igrala bo domača godba Gašperja Pcčkaja. Poštne razmere v Dekanih. Razna-šanje pisem in drugih poštnih pošiljatev je pri nas jako površno in pomanjkljivo, tako da se more stranka že Šteti srečno, ako je pravočasno dobila v roke pismo ali drugo. Za dostavljanje poštnih pošiljatev je ode. k. erarja plačan poštni sel. — Le-ta pa menda misli na vse drugo, samo svojo službo ne. Zgodili so se slučaji, da je strankam namenjena pisma celo po poti zgubil, in da so prišla naslovljencu v roke še-Ie po tretji dobri osebi. Pisma se raznašajo po vasi tudi po 5-Ietnih otrocih, kar gotovo ne odgovarja zakonskim predpisom. Nadalje se pisma, namenjena strankam, kar skozi okno mečejo v sobo, ali kam drugam, akoravno so stranke doma. V poštnem uradu se s strankami postopa Jako neuljudno (§ 3 službeni pouk za pismonoše), zlasti od strani poštnega sela — kadar je vsled svojih družinskih razmer razburjen — ali pa iz enega ali druzega vzroka jezen na kako osebo. Poštni urad je večkrat med uradnimi urami zaprt; tako, da morajo stranke dlje časa čakati, da zamorejo oddati pisma aU druge poštne pošiijatve. Vrhu tega se poštni urad nahaja v takem kraju, kjer Je vedno nevarnost zlasti v zimskem času, kadar razsaja silna burja, da se po stopnicah, ki vodijo v urad, kedo ne ponesreči. Gotovo tudi ni dostojno, da se v prštrem uradu kuha, umiva otroke in opravka tudi druga taka dela, katera spadajo vse drugam, samo v poštni urad ne. Poštni urad naj služi svojemu namenu, ne pa drugim svrham. Dogajajo se nadalje slučaji, da se strankam po več dni ne izroča poštnih paketov in to Iz jednostavnega razloga, ker se poštni paketi puščajo ležati v neki krčmi blizu postaje. In to radi tega, ker je poštni sel (ali kedo drugi) prekomoden, da bi spravljal pakete sproti s postaje na poŠto. Sploh je vse u radovanje c. kr. poštnega urada v Dekanih tako površno in pomanjkljivo, da vlada splošna nejevolja nad postopanjem poštnega sela. Opozarjamo c. k. poštno v Trstu na te nedostatke in prosimo, da jih odpravi čim Pf4 ___________ Druge slovenske dežele Narodna čitalnica v Vipavi priredi v soboto 17. t. m. ob 8. uri zvečer plesni venček in maskarado, pri kateri bo sviraia godba 47. ptšpolka iz Gorice. Iz Koroške. Milo se dtla nam koroškim rodoljubom, ko vidimo, koliko škode trpi slovenska stvar vsled športne politike našega katoliškega političnega društva. Kar či;d mo sv, kako se je mogla do nedavno precej — rekli bi — edinjaška politika tako hitro spremeniti v skrajno strankarsko po litiko. Po v sodi, na vseh shodih nam nagla-šajo vrline V. S. L. S., ki jej načeluje g. dr. Šusteršlč. Toda dejstvo je, da ne vidimo nikjer pravega, sedanjosti primernega realnega narodnega dela. A prav takega dela bi krvavo potrebovali. Ali tako delo je izključeno, dokler se bo postavljala nad vse strankarska korist Ali je že vse narodno delo v tem, da vehementno napadamo tega ali onega nemškutarja, ali pa če le malo drezamo deželni Šolski svet, ali kako drugo oblast ?1 To, samo na sebi, Je ob sedanjih JEMALI OGLASI \4U j > MAU OOLAJ1 ee refaaaje po 4 Hot. b«M!c. Mutao UaktM wdc m f.fr.pajo ..krat rti Ntj-■u<» i»ii 40 ets". Pl«čs m takoj lata--. ^ ! ^sr r razmerah res le šport. Pravo narodno delo pa bi bilo: delo za vzbujanje narodne zavesti in za gospodarsko povzdigo med našim ljudstvom. Žal, da tega nočejo Iz-pregledati nekateri naši voditelji. Z vsemi močmi se branijo, da bi v tej naši baje najbolj liberalni deželi ljudje začeti samostojno misliti. Že v šoli jim vcepljajo hlapčevsko ponižnost. In to gre tako dalje, dokler se fant ne povrne od vojakov, ali dekle iz mesta. In žnjimi imamo same nemčurje, same renegate. S takim političnim delom si pač ne vzgajamo Ijudij, sposobnih za odpor proti nemškemu pritisku. Redki narodno-zvesti slovenski učitelj je začel tu pa tam z gospodarskim nadaljevalnim poukom, da bi vsaj tu poučeval v slovenskem Jeziku. Ali začela so mu hitro polena leteti pod noge, da mu Je položaj postal neznosen, da mu ne bo preostajalo druzega, nego beg iz dežele. Ako človeku, ki lioče z lastnimi malimi dohodki vzgajati narodne značaje, tako nasprotuje celo lastno narodno vodstvo, potem tako društvo ne zaslužuje imena slovensko in tudi ne gospodarsko. Tako postopanje proti redkemu slovensko-narodnemu učitelju na Koroškem treba obsojati z narodnega in gospodarskega stališča. Saj mora tudi vsak »katoliški politik" vedeti, da slovenski učitelj nima od zgoraj pričakovati druzega, nego preganlanja, ne pa podpore. Ce mu Še iz lastnega slovenskega tabora mečejo polena pod noge, potem je njegov položaj naravnost obupen. In do kakih zaključkov mora prihajati tak siromak ?! Da je to v programu — sicer ne javno prlpoznanem — da se slovensko učlteljstvo iztrebi iz Koroške! Kolika sreča za koroškega slovenskega učitelja, ako bi tudi tu vladalo — tržaško sol-zarstvo, mesto sedanje strankarsko-športne politike! Koroški učitelj. MocLo ki hočejo biti moderno oblečene, vdo-ITldOIVD, bijo \Bakovrstne obleke iz svile in baržuna v najem v ulici del Toro 5t. 4, I. n. 338 Originalni šivalni »troj Sinirer se proda v ul Kolon j a 13, II, vrata 10. 339 Prodaja pena °br°tekot ninainizsc-ox!jene Klun. oMeke. Ulica delle Acque 7. Ivan 343 OlmjAndf a družina išče mladeniča na brano OIUVt?lloK nino za gospode, sprejemajo se naroČila. Kostumi tuci za otroke za mdeljski ctroSki ples v Narodnem domu. Trg Oarlo Goldoni St. tf, I. 331 Uinlin č'ncip voditelj g. stilne N. D. O. v nillNU ftUblls, ulici Carrado.; 18 vabi slav. občinstvo in posebno člane gostilne, da se vdeležijo sedmega ocvirkovega plesa v Četrtek dne 15. t. m. Sviral bode dobro znani Sramel kvartet jugoslovanskih železničarjev. 333 poznavajoči hrvatski in italijanski jezik išče mesto v trgovini. Ponudbe pod „Dragotin" na in.-er. oddelek £d«rlkan«k<) Antorccblli ca posodo po smeral ceni. Varatvo ln raJrieTacJe BTtoiuot>llo«, — — Solidna poatretb* OfrlLM H. D. 0. v Trstu, ulica Carradori St. 18 HENRIK KOSIC « »ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIC je FlOVtfl trgovina popolnoma na novo preurejena w & in po najmodernejem slogu s'ikana. Točijo olja. kisa. mila. sode in ^ «*iiAia vina. 01 m m M■ a B_ « va in po najdOGeiuejem siogu suKana. Točij< se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila. vseh drugih potrebščin za perice. Prodaja sveč, žigic itd Jtst, ul. Sette fontane 7 SL^ Dl. Ferdinanda Tanzei blizu zaloge materijala za stavbe.; Sprejema od 9—1 in od 3—6. i Trst, Pfozza C. Goldoni št. 5. II. Hans Soheidler =--zobotehalk = Zaloga pohištva ..G. KERBLER -- j«n Trst, ulica Molino a vento štev. 7. Trpežnost, eleganca in straj io Eizte crne! Izbor zakonskih sob. — SPECIJALITETA : j Zaloga slovitega solkanskega pohištva.; Železno in kuhinj ko pohištvo. Menjuje novo pohištvo za staro. HegSB »^^"^LI akj se upcr&bja **, ti koj izti :ilo i raxmarer. Pripornčajo gi vsi zdravniki. Prodaja se v odlikovani lekarni „Ai due mori". Dr. R. Praxrijarer, Veliki trg. Tel.: 177 1 steki. K 1*20, P> p-šM K 1 30 anteolpatno. Sar Zaloga obuvala in lastna delalniosi ■■■■ PAVEL ViSINTfNI trst ul. Glosue Carduccl 31. Velika izbera nicSkih in ženskih Čevljev. - l'o-pra^e ee izvršujejo točno in solidno " pc žmtnuh cenah Zaloga obouaia in lastna delavnico KRAINER s?H;Trst, ulica Glovaniil Boccaccio 4 Velika zaloga moških, ženskih in otroških čevljev. Poprave se izvršujejo točno, solidno in po zmernih cenah. mil ssimsBBiBsa lisiasasgll E^gssssaasa 11. Gasperini, Trst Telefon štev. t974. ŠPEDITER Via Economo št 10 Prevozno podjetje 2051 kr. intrUildk tri ieUsmU Hrcjmc mcarliiasje tabrtiensi^ti Mata iz milile, tntanjanje as loi. POSnjATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJDOOOVORNEJSE CENE. f0T Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovara« cemeata .PORTLAND* t Spllcta. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCB. 4- i l-M-f-- I Pozor Opoldne in zvečer abonement, zele ugodno, izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerno cene. Restavracija-Hotel Balkan (SO [