Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Telephone: CHclsea 3-1242 Reentered as Second Class Matter September 25th. 1940 at the Post Offiee at New York, K. Y., under Art of Congress of March 3rd, 1879. No. 278. — Stev. 278. NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 12, 1 940—ČETRTEK, 12. DECEMBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLV1II SIDIBARRANI ZAVZET Delavske Vesti ANGLEŽI ZAJELI OKOLI 30,000 TISOČ ITA-LJANOV V PASTI . . . GEN. MALETTI UBIT . . , FRANCOSKI LETALCI POMAGAJO ANGLEŽEM . . . UMIK DO LIBIJSKE MEJE Angleško vrhovno poveljstvo naznanja, da m> Angleži z na-jtaljani so bili zelo preseneče-skokom zavzeli najmočnejšo ni. Vrhovno poveljstvo nazna-italjansko postojanko v Kgip- nja, da so Angleži v Sidi Bar-tu Sidi Barrani. Vjeli so več | ranijti dobili bogat vojni plen. tisoč Italjanov, med njimi tu- <11 tri generale. Sodišče na strani delavstva, Občinska oblast mes*ta Dearborn a je že pred meseei prepovedala uniji avtnih delavcev Ameriški farmer po sedanji vojni!*™™^^»RhTltonS j vhodih i tovarno, češ, da delilci okrož- Poljedelski urad je proučil vse mo žnostii, ki se utegnejo razviti iz sedanje- "if* ovirajo promet in da je ga zapletenega položaja. — Vse je odvisno od vprašanja kdo bo zmagal. V vsakem slučaju se obetajo velik e izvozne možnosti. Angležem v veliki meri v bojih v Egiptu pomagajo aero-mi ''svobodne Franci je", i Poleg tega ima angleška anna- Od začetka sedanje ofenzive,j .* ki *e je pričela v ponedeljek \ p^ zjutraj, je bilo vjetih nad 10I eeških^mliskih in tisoč Italjanov Takoj pm|t|I(li ^rugii, prostovoljcev. dan ofenzive je bil ubit gene ral Pietro M a let ti. V svojem prodiranju proti Aleksandriji in Sueškemu kanalu >o Italjani prišli najdalje v Egiptu do Sidi Barranija, kjer so >e morali zaradi močnega angleškega odpora vstaviti in so tam ostali tri mesece. V -sedanji ofenzivi pa so Angleži prodirali južno od mesta ter prišli na drugi .-trani do Sredozemskega morja. Sidi Barrani je bil obkoljen. V mestu je bila posadka 30,000 vojakov, ki so bili najbrže po veliki večini v jet i, toda poročilo tega ne pove. Uradno je bilo naznanjeno, da je bilo vjetih nad G000 Italjanov. Angleži so prodrli že do Bugbuka, '!•"> milj zapadno od Sidi Baranija in njih prihodnji cilj je Sal um blizu libijske meje. Zas!uga gen. Wilsona Zasluga za veliki uspeh sedanje angleške ofenzive v K-giptu gre angleškemu vrhovnemu poveljniku, .V.) let staremu generalu Henrvju Mait-land WiUtonu, ki je izvežbal svojo armado za hiter udare«'. General Wilson je posebno vešč v mehaniziran ju armade ter je tudi v Egiptu kar največ mehaniziral svojo armado. Kakšni trgi se l>odo odprli ameriškemu fannerju po koncu sedanje vojne? To je važno, obenem pa tudi težavno vprašanje, s katerim se že zdaj bavijo uradniki poljedelskega dej »artmenta. Od pravilnega odgovora na ta vprašanja je odvisna farmska politika v splošnem. Ali IDELAV. STANDARD BO NESPREMENJEN Varnost naroda ni odvisna samo od vojaške obrambe, pač pa tudi od blagostanja prebival stva. i i zahtevami. Unija zahteva višje plače, kontpanija pa noče o tem ničesar slišati. Kdo naj zastopa longshoremene ? Narodni odbor za delavska od noša je je naročil Ehvynu J. Eagcnu, okrajnemu ravnatelju v Seattle, naj preišče ozadja prošnje glede zastopstva pi i- Delavska tajnica Miss Perkins je izjavila: — Zaradi vojnih priprav zaenkrat še ni treba opustiti **eesta vsak dan nastlana s papirjem". l uija avtnih delavcev se je prot i tej odredbi pri- i stauiških delavec v v Taeoma, tožila, in prejšnji teden je sod-1 nik okrožnega .odišča James K. Chenot razsodil v njen prid, češ, da je dotična občin-ska odredba protiustavna. Stavka soboslikarjey Newyorški soboslikar j i in pleskarji, ki jih je nad 30 tisoč, vedo, kdaj je čas za stav- Port Angele* in Anaeortes v državi Washington. Prošnjo j • poslala narodnemu odboru mednarodna zveza pristaniških delavcev (AFL). Edwiu S. Smith, član narodnega odbora, je gkw>val jiroti t< j odredbi. Štrajk v Washingtonu Ko je poseben zbornični od- gojeni, da mu za ves overtime da poldrugo plačo. »I-red nevvvorškim državnim bodo v veljavi stare omejitve standardov, ki si jih je ameri-1 forumom za nezaposlenost je ko najbolj primeren To je je glede obdela nja zemlje? Ali ško delavstvo i>o tako vztraj-! newyorški župan La Guardia | seni, ko se nevvvorčani selijo in J bor razpravljal o predlogi za bodo omejitve omiljene ali po- l>orbi priborilo. Določbe zahteval tako posplošenje pro- hočejo imeti nova stanovanja' preprečenje štrajkov v muni-ostrene? 'glede maksimalnega delovne-[grama za socijalno zaščito, da prepleskana. Tudi letos so l.cijski industriji, je zastalo d.- bodo do starostne pokojnine j septembra zastavkali. Stavk i i lo pri novem poslopju vojne-upravičeni vsi prebivalci deže- je bila šele prejšnji teden kon- ga departmenta, čigar -troški le, čana. Unija soboslikarjev je I so preračunani na štiri in p t Kaj bo s preobilico [»oljskih ^ (-.a>a jn minimalnih plač bo-pridelkov? j ,;<> ostale nespremenjene. De- Ali naj farmer ji nakupičijo; ]av*ka tajnica je odločno pro-nadaljne zaloge, da jim bo mo-1 vsakemu podminiranju za- Italjani so bili presenečeni Angleži so vkorakali v Sidi Lahi pošiljajo ojačenja Kot pravi poročilo iz italjan-skega glavnega stana v Bcnga-zi ju v LilJ'ji, so bila iz Libije i poslana ojačenja v zapadno egiptsko puščavo, kjer so Angleži nepričakovano pričeli veliko ofenzivo. Na fronto največ prihajajo tovorni in oklo- Barrani včeraj popoldne in I- pni avtomobili in acroplani. GRKI PODIJO LAHE Grki so na colli fronti v o-fenzivi in proti Italjanom so bili posiani najboljši infante- i NEMCI ZOPET NAD ANGLIJO i Po daljšem odmoru so sinoči nemški aeroplani zopet prileteli nad London in druge an be. Ena bomba je padla na neko londonsko predmestje. Iio- rijski polki, oboroženi z dolgi- gleške kraje ter metali bom • mi noži. To so večinoma voja ki s Krete, ki se i>osobno od likujejo pri naskokih na so vražne i»ostojaiike. Najljutejši boji so bili včeraj severno od Pogradeca, kjer se Italjani z vso silo branijo. Navzlic temu pa so Grki zavzeli straitegično zelo važne vrhove, na katere so Lahi z aeroplani poalali ojačenja. Navzlic temu, da se na tem kraju Lalii branijo s strojnicami, *o bili na mnogih krajih prisiljeni umakniti se pred silovitimi grškimi napadi. goče takoj po vojni v velikem obsegu izvažati, kajti Evropa 1m> lačna in jo bo treba nasiti.' Kako bo z eksporti ameriških farmerjev, če l>o:»ta zmagaii Nemčija in Avstrija.' Od pra-l vilnili odgo\ o rov na ta vprašanja je odvisna bodočnost ti-; .-očerih ameriških farmerjev. j ( e mir ne bo odprl nobenih i novih tržišč in če tudi stara tržišča ne bodo odprta, sc bo I moralo ogromno Število ameriških farmerjev posvetiti novemu poklicu. V vojaškem pogledu se po mnenju uradnikov poljedelj-skega departmenta odpirajo naslednje možnosti: 1. -Mogoče bo Anglija premagala Nemčijo in Italijo; li. mogoče se bo Anglija sporazumela z Nemčijo in Italijo; .'». mogoče bosta Nemčija in Italija premagali Anglijo. Po mnenju washingtonskih krogov bi bila angleška zmaga dosti ugodnejša za izvoz ame riških pridelkov, kakor pa ščitnih pos*tav za delavce. Po njenem mnenju ni varnost i zvišati starostno Nadalje je župan predlagal, sklenila z gospodarji triletni j milijona dolarjev. Za^trajka-naj bi bilo mogoče vsakemu j kontrakt. Doslej so dobi vali na lo je osemdeset carpenter i« v pokojnino s. dan |>o $10.50, vbod oče bo pa in osemdeset njihovih pomoč- ila roda odvisna samo od vojaških priprav, pač pa tudi od splošnega blagostanja valstva. — Nekateri še vedno zatrjujejo, — je rekla Perkinsova,— da se je francoska republika samo zato zrušila, ker so delali francoski delavci samo po plačevanjem prostovoljnih pri-j znašala njihova dnevna plača 1 nikov, članov Ameriške dela1 penzijski sklad. ($11.20. spevkov v prebi- Po županovem mnenju je pro-1 — — — gram za socijalno zaščito isto- Nezaposlenost tako velikega pomena kot je " * " bila odprava suženjstva. Soci-! Ameriška delavska federacijami program mora biti prost Ja dognala, da je bilo mese-vsake politike in ne sme biti ca oktobra v Združenih drza-prizadet v>led narodnoobram-ival' 8 ""lijonov 130 tisoč ne- štirideset ur na teden. To ni-|bnega programa. kakor ne more veljati za Zdr. države. Ameriški podjetnik lahko zaposli delavca petdeset ali Še več ur na teden, pod po- Takoj za newyor nom je govoril v istem smislu (Matthew Woll, podpredsednik Ameriške delavske federacije. ; zaposlenih Meseca maja jih jo škim župa- s^oro 'lva milijona več, ki ; so pa dobili delo v vojnih in-du*t rijali. Nemiri na Danskem Iz Kodanja poročajo, da j<-danska j»olicija aretirala 3">0 danskih nacijev, ki so vprizo-rili krvave igrede v Hader-slevu. To je bil najbolj resen iz -gred izza nemške invazije pre-1 osmimi meseci, ko s<> je Danska 14prostovoljno" vdal a Nemčiji. Demonstrant je so se aretac:- pretlsednika republike Chile, Carlosa Davila. Zdravje se ji le polagoma vrača, ker po zatrdilu zdravnikov nevvvorško podnebje ni zanjo primerno. Delavstvo in F. D. R. Angleži bombardirajo Valono Navzlic slabemu vremenu so angleški letalci včeraj bombardirali laška letolišča v A Ihan;- Vendar pa je bilo bombardiranje lahkega značaja, česar ni mogoče razumeti, kajti bila je svetla, mesečna noč in kot nalašč prikladna za zračni napad. V taki noči so Nemci iz-premeuili Coventry v ognjen pekel. Bombnik v sanitetni službi V New Vorku je bila nedavno operirana žena bivšega nemški uspeh. Pa tudi angle - ]>otanje motorjev je bilo slišati ška zmaga bi najbrž ne vrnil i 1'emoiisi nad Liverpoolom in nad južnim Ameriki starih tržišč za bom- J» z orožjem upirali. Wale som. baž, pšenico, maslo, svinjino tobak in druge farmske pro -dukte. Anglija bi bila bolj kot je bila doslej prisiljena dati v tem pogledu prednost svojim kolonijam oziroma dominijeni. Za slučaj nemško - italijanske zmage bi bilo Ameriki se težje dobiti nazaj stara tržišča. Njene zaloge bambaža, pšenice, masti, mesa in tobaka bi se še povečale. Pa naj zmaga ta ali oni, A-lnerika bi morala trgovati z obubažauo Evropo. Težkoče bi se neizmerno } »o veča le, kaj- j ti razne ameriške interesne skupine bi se na v 1>!-. Gallnpp, ki na podlagi poskusnih glasovanj na|»ove -Huje izid volitev, je izjavil, da je bilo letos* delavstvo manj j navdušeno za Roosevelta kot ipa leta 1930. Navzlic John L. Predsednik Koosevclt jc dovo-, Lewisovi agitaciji za Willkie-ld, naj jo odpelje v domovino -a je pa fflaSovalo sorazmerno i-ke federacije. Zaštrajka i -o, ker se niso mogli sporazum« ti. s- člani neke druge unije glede instalacije gotovih kovin-kili delov. Delavski department poroča, da je bilo zadnje me>tce znatno manj štrajkov kot !i je bilo lani ob tem ča-u. Farmerji za stabiliziranje cen V Baltimore, Md., .odi telji American Farm Bureau Federation predlagali najo-strejšo kontrolo pri prodaji nekaterih važnih pridelkov. Stabilizacija bi zajamčila far-merjeni znatno višje dohodke. Industrija ne obratuje bombnik ameriške armade. I Odpeljal jo je prejšnji petek. Gen. Franco star 48 let Ob priliki 4*. rojstnega dne španskega diktatorja Pranci-sea Franca je objavilo madrid vec CIO članov za Roosevelta kot pa članov Ameriške delav- dovolj naglo Trgovinski tajnik H. ^ke federacije. Največ delav- Jo«es j« izjavil, da ameriška skill glasov je dobil Roosevelt iz vrst neizvežbanih delavcev. industrija ne obratuje novo j naglo, da bi zadostila vsem d«»-jmačim in tujezemskim p<»tre-|bam. Tovarne bodo dobival«-j čedalje več naročil. Dosti iz-V šestnajstih trgovinah Neis-' delkov bo poslanih \ Anglijo, Stavka v Detroitu sko časopisje dolge članke o i ner Brothers, Inc., je zastav njegovem tlelu in u.Npehih. Slavnosti ni bilo nobenih. Posadka jugoslovan. parnika rešena Nemški Ivombnik je potop:: v bližini irske obali jugoslovanski pa rn i k 4 * Čet vrti". Posadka 2.5 mož se je rešila. — o-vati poljskih pridelkov od Združenih držav. V letih 1909 do 1913 je im- trgovino. Ako bo Anglija zmagala, bo morala Amerika sodelovati pri obnovitvi Evrop ka!o se treba Z" up0,' I>ortirala Nemčija za -10 mili- ropskimi diktatorskimi imun i«**« imuiiBUM > .»i*.««, .-i . .. . ,i ^ i -1 I jonov dolarjev ameriških polj- di, nebo šlo brez sodel ji. Bombardirali « tu.li V»lo- Xlorn" 'prepeljan, v j>«rUe „r«t, pr.pustu evrop*,!,! * pridl^ Ta v,ota je L, kjer se nahajajo velika la- '--"t. Valenl, na Irske,,,. u.lelkov k, j,h .zdelujejo I predstavljala dvajset odstot- ' ,, .... „J - , • , , lavci, kateri v primeri z a- f J ... e ska sklailisea. Zadet je bil nek .... . . , . 'kov vsega ameriškega larm- parnik in tudi več skladišč. Grki prodirajo po debelem snegu v gorati jnikrajini proti, Tepe leni ju, Kil*uri in Palenuu. (Ir.ška artilerija že ol>streljuje Topelini. Grki priznavajo, da je ita-Jjanski odpor mnogo močnejši kot je Nil pred nekaj dnevi, toda navzlic temu se morajo I-taljani uiuikati. iirki akuiajo nad Palermom Poslanik Daniels namerava odstopiti Jo>ef»li DanieK ameriški |H»slanik v Mehiki, je te dni izjavil : — X kratkem bom odstopil kot (x»slanik, ker hočem tistih par knjig, ki sem jih začel pisati, dovršiti, dokler sem še mlad. - Poslanik Jot*f>hu« meriškim delavcem skorc nič! ne zaslužijo. Neoziraje se na to, bi 'pa angleška zmaga našim interesom dosti manj škodovala kakor pa nemška. Ako bi bilo vojna iieodtočil na, bi šlo precej ameriških *kega izvoza. I^eta 1938 je pa padla ta vsota na .'58 milijonov dolarjev. Nemčija je bila takrat že pripravljena na vojno, pa je raje ku]x»vala svoje potrebščine od drugih držav. trgovati z ev-naro-sodelovanja južno-ameriških republik. Iz tega razloga je že zdaj opažati rt*»no sit remije« je po Sfxlelovanju s Centralno .Južno Ameriko. — V teb časih pete kolone moramo biti zelo previdni, komu podelimo državljanstvo. Ker se izgovarjate na svojega -o-Corradino Anpulla, ker so na-^anovaica ]n kor „,. niorete Šli pri njem pomirjen deset do- j navesti nobene priče o krivdi larski bankovec. Sodišče mu ! tistega sostanovalca. >em mne- to svrho velike New Vorku aretiran 41 bil v letni! H-nejše gw|MMlarsko So takrat preiskovali njegovo imela Amerika v ro- stanovanje, »o dobili v njem Daniel« let- ___ je prisodilo $'J.">0 globe. Venomer je zatrjeval svojo nedolžnost in slednjič pisal predsedniku Rooseveltu, proseč ga in | milosti. Predsednik je prošnje jv{>ošteval in ga pomilostil. Ko Cim mm" orožje l>o kah, toliko bolj se ji bo kopči-1 neka j anarhističnih spisov, o Nekateri i>olje«leIski krogi pa] ja obnesla. [katerih je ArquiBa trdil, da s«» pridelkov v Anglijo. Običajno zavzemajo še ]>ovseiii >klepu miruj. ^ brez ie ^ u izginil. skujočih »e držav. nja, da ste si vs*o zadevo izmislili, in vsledtega vam ne bom ] »odeli 1 državljanstva. Mrs. Roosevelt ni v skrbeh Časnikarji so vprašali Mrs. Roosevelt, če ni v skrbeh za svojesra moža, ki križari j>o vsega ameriškega izvoza .Ta u-godnost bi bila t>a le začasna, kajti v slučaju neodločilne borbe t>i vedno pretila nevarnost no>r« Tojae. tako ali tako, da bo prisiljena igrati večjo in odgovornejšo vlogo v izvozni ti^ovini kot jo je igrala do- naj zavzame v trgovskem pogledu, tpae bo pa imela že pripravljene načrte za vse mogoče »lučaje. Prejšnji teden je profil Ar-1 Sleherni mora na tem sveta quiila za državljanstvo. Sora je preminila za srčne- kapjo poznana John Ven«1, v starosti 59 kt. Margaret Stanonik. r>tara 67 Doma jo bil iz fare Št.' Jrncj. let. Zapušča žalujočega so-vas Dobravca na Dolenjskem, proga Franka, doma iz Vrhni-odko^ler j«' prišel sem pred 40 ke, dva sinova, Bena in Cirila nil pljučnico William I#esar. Zapušča žalujočo soprogo Margaret, očima Oharlesa, mater Marijo, 'brata Georga in Henry ja, sestre Marijo, Madeline in Ano. por. Fulton ter več sorodnikov. — Po 4 mesečni bolezni je preminil 6. decenfbia rojak PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Peter Zgaga P I 8 M O ki ga je nedavno pisal BenitoIMussoliui Berlin. Adolf u Hitlerju v MNOGOFKiSTI LJUDJE. leti. Pokrjni je vodi!' mlekarno 20 let v XeAvburgliu. V času .njegove bolezni je bival pri hčer Valerijo, omož. Shok in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Gamcijnih }>od ličeri Caroline Plut h v Maple | Šmarno gero, kjer zapušča ne- Tleijrhts. ter je tam umrl. Po-[kaj sorodnikov. leg žalujočo Mrproge Josephine,' — 6. decembra 1940 je umrl Promatrajoč obrambne stroške velesil, pridemo do zaključka, da je Amerika pravzaprav šele začela trositi denar v ta namen in da je za oborožitev plačala komaj prvi obrok. V fiskalnem letu, ki se je začelo 1. julija 1940 in se bo končalo 30. junija 1941, bodo potrošile Združene države za oboroževanje komaj šest in i>ol odstotka, dočim so potrošilo druge družave 25 ali pa še več odstotkov. Nemčija, Italija, JajKmska, Anglija, Rusija in Amerike dajo :ia leto v vojne namene najmanj 50 tisoč milijonov dolarjev. Ce prištejemo k temu še stroeške manjših držav, skupna v t»o t a znatno naraste. V n »slednjem nekoliko pregleda, o katerem ne moremo trditi, v'a je povsem točen. — Nemčija že več let ni objavila državnega proračuna, toda izdatki v letu pred vojno pričajo, da je nemška vlada že taki at potrošila za oboroževanje petdeset odstotkov .svojega lelaega narodnega dohodka, ki je znašal tedaj približno 30 tiroč milijonov dolarjev. Po izbruhu vojne je seveda ta vsota znatuo narasla. Za tekoče fiskalno leto znaša italijanski vojni proračun dva tisoč milijonov dolarjev, oziroma 35 odstotkov narodnega dohodka. Japonska ima na leto tisoč šeststo milijonov dolarjev vojnih »troškov, kar je 26 odstotkov vsega njenega narodnega dohodka. Vojni stroški Anglije se dajo primerjati z nemškimi. Prvotno je znašal angleški vojni proračun za tekoče fiskalno leto 14 tisoč milijonov dolarjev, dočim bo do poletja nedvomno narasel na 20 tisoč milijonov dolarjev. Ta vsota bo predstavljala 85 odstotkov no rodnega dohodka. Rifeija izda na leto za vojne priprave skoro tri tisoč milijonov dolarjev, torej približno polovico letnega narodnega dohodka, znašajočega 7 tia brata Rudolfa in v New Yorku sestre) Mary. — Dno 5. decembra 1!>40 je umrl Mr. Frank Turk, v starosti 70 let. Rojen je bil v vasi Pore-minila pionirka Apolinija Zal-lar, roj. Bedenk v visoki sta- v Glenville bolnišnici rojak Frank Slajpah. star 69 let. Mnogoprstnost, ki se pojavlja v večini primerov tako na rokah, kakor na noi^ah, .so nto-i*!i v št vilnih družinah zasledovati skozi celo v:>to poko-lenj. V nekaterih primerih se je pojavljala redno in pri tem je kazalo, da trpi zavoljo nje zlasti moški *pol. Tako so v G i *s senu med 125 primeri ugotovili 86 primerov imiogoprst-rosti moških in samo M9 žen- Doma je bil i-z Žuženfl>erka na skill s prekomernim številom Dolenjskem, odkoder je prišel i prst) w v Ameriko pred 52 leti. Zapušča tri sinove: Franka. Alberta in Stanlcva, hčer Angelo, v Pittsburgh!!, Pa., pa sc-tro France« Nečeniar. ROJAK SI KONČAL ŽIVLJENJE. V St. Michael, Pa., se je z low k o puško dne 5. decemlbra ustrelil Henrik Sebal. star 28 !et in rojen v Ameriki. A. Ošaben. Tudi iz prejšnjih časov ima-iim) številna poročila o printerih tega zla. Galenus, Pavel iz Kgine. Cel z us in Plin i j navajajo takšne prince re, a Albertu*« Magnus je bil menda pivi, ki je na\»edel primer j»o;ledljive mnogoprstnosti. Izmed zgodovinskih osebnosti pravijo, da je imela več pr.-tov, nego-jih je 1 treba, nesrečna žena anglcške-ga Henrika VIII., Anna Bo-levn. Francoski kralj Karel VIII., je svojih šest prstov na RAZVOJ VOJNE V ZEMLJU. SREDO 'Nemški admiral Gadow raz-motriva v berlinskem dnevni-ku "Boersen Zcitung" o jjoinc-nu sedanje vojne na afriških zaliva. Poleg štirih nemških ladij kani zapustiti Mehiko tudi devet italijanskih ladij, ki so od začetka vojne zasidrane v nemški luki. Posadka nemških in italijanskih ladij je prejela zaupna navodila. Angleška mornarica je bila o tem in- tldi. Pri tem primerja itali janske vojaške operacije v Egi-(formirana ter pripravlja odgo-ptu »<■ pohodom rimskih legio-1 val jajoče piotiukrepe. narjev pod vodstvom Scipija Afriškega ma Kartagino. Končni cilj italijanskega prodiranja v Egiptu je Aleksandrija. Pot do tja je sicer dolga, toda cilj ni nedosežen. Aleksandrija jc važna zategadelj, ker »se v nji nahaja težišče angleških mor- Heil! Vittoria ! Preljubi moj ko i npa re! Ker so mi prsti bolj zmagovitega orožja vajeni kakor pa peresa, mi ne gre pisanje nič-kaj gladko izpod rok. Mi boš oprostil, kaj ne! Pri nas je v»e ponavadi. Moja družina je zdrava, hvala za vprašanje, le moj najmlajši ima gliste, pa upam, da se bo kmalu iznebil te nadloge. Sploh so se pa gliste zadnji čas precej razširile po moji domovini. Zdi se mi, da pride to od sladkosti in sladkarij, ki se jih je moj narod že preobjedel. V svojem zadnjem pisinu me vprašuješ, kako je kaj z mo jim podjarmljanjeni sveta. Tako, tako, ne vem, kako bi rekel. Po temeljitem premišlje vanju sem se propričal, da sta najbolj nekulturna naroda na svetu angleški in grški narod. Prav nobenega rešpekta nima ta pred laško in nemško kulturo. Drugi narodi *o bili dosti bolj dovzetni za najine cilje. Brez posebnih težav sva premagala Avstrijce, Poljake. Če- prejela in sklenili so. naj - 15 non;i skrival v širokih čevljih, ... , . . , . . • j-1 c? a inajk'p-ih deklet iz njene srede ki ph je sam izumil. Sveta!_ . .. TT . .. . , , - • i pomeri s l.> naj epsiim mjiuekc-liedvika je truplo svojega sina,j . , ' . . . , . . . ,*'. . !., . i i m pred lo umetniki in strokov- ki je padel v bitki, spoznala po . , . . ..... 1 „ ' ... . . . lijaki, da bode v.-i videli, se.stih prstih na litvi nogi. () , ' - . . . ... , . . i kateri strani je veeja lepota wi j čelo je liti kakor iz škafa. ,Sa- vSodniki -o imeli lna ,ja selll lllislii tudi na he, Norvežane, Dance, lIo!an takim neiozo-braženim narodom, ki svojih vojakov niti v hlače ne oblači, pač pa v ki k I je. Moji vojaki so vajeni borbe z enako\rednim junakom, ne pa z brez-hlačno sodrgo. Zato so neradi odšli na grško mejo, kjer pa ni bilo o sovražniku ne duha ne sluha. Strahopetni Grki so se namreč tako ustrašili laške armade, da so se poskrili po gozdovih in gorskih zakotjih. To pa še ni bilo dovolj. Ne-nalho so zakrili črni oblaki in za- filozofu Bilfingerju poročajo, da je prinesel na svet 12 prstov na rokah iai 11 na nogah, a da so ga teh prekomernih darov narave rešili z amputacijo že 10. dan po rojstvu. V začetku 19. stoletja ho mnogo govorili o številnih primerih mnogo-prstnosti. ki so se pojavljali v vasi Tzeaux pri Grenoblu. Ta RUSKE ODflPRAVE NA SEVERNI TEČAJ iList "Veoernaja Moskva" mniogoprstnost počasi izjrin-priobčuje člamfc polarnih le- jala zavoljo mešanja krvi. Bal-talcev Careviča in Akurkova. o;zac .{e v svojem " Podeželskem »., v,, boljša .m za. nalog, da pri presojanju ne|to lieu?odnost in dal pred od- snve jenu,ti v obz.r tudi toalet,;ilodoiI1 vsakemu mojemu voja- pncesk in drugih takšnih po-jku novo marel0i k;,iti ;koila skupina maneke- 4- .. ' tisti nov z 9 glasovi pn ti 6, razen tega so iz vsake skupine naj-lepšre dekle nagradili z masivnim zlatim ''Pari-ovim jabolkom." razmerah v Arktidi, od koder ?ta se vrnila pred kratkim v nariškili sil. ki nadzorujejo j Moskvo. V tem članku pravi-v zli od n i in srednji del Sredo-j ta, da so sovjetske latlje letos zemtskega morja. | lahko prodrle do najsevemej- McGRADY — STIMSONOV SVETOVALEC Edward F. McGrady, bivši pomožni tajnik v delavskem dopartmentu ter luspešen i>osreodpredsednik Ratlio Cori.>oration of A-meriea ter so mu kot takemu poverjeni delavski odnošaji. Velik s'love« si je pridobil kot član "malega kabineta" od leta 1934 do leta 1937 ko je uravnal več težkih delavskih sporov. Slično službo je imel MeOradv že tekom svetovne vojne, ko je bil svetovalec vojnega tajnika Bakerja. Ko je Stimson izbiral svetovalca, mu je predsednik Roosevelt baje namignil, naj izbere McGradyja. MeGradyjeva karijera je zelo pestra. Prodajal je časopise, bil je rokoborec, tiskar in. uradnik Ameriške delavske federacije. Za svoje delo pri Radio Corporation of America dobiva 25 tisoč dolarjev na leto. Kot uradnik Delavskega departmenta je McsGrady pokazal svojo zmožnost in se bo tudi dobro obnesel kot Stim-sonov* svetovalec. Prvi ameriški konzul v Vladivostoku Državni department je naz nanil, da bo poslan kot ameriški konaul v Vladivotok Angus I. Ward, dosedanji konzul in tajnik ameriškega poslaništva v Moskvi. Izza leta 1923, ko so nastala nasprotja med Ameriko in Sovjetsko Rusijo, ii bilo v Vladivostoku ameri-konzutata. Machadov nasprotnik ustreljen V Ha van i je bilo oddanih iz nekega avtomobila osem strelov na Fernandeza Treveja, bivšega poročnika narodne policije in revolucionarnega voditelja proti režimu pokojnega kubanskega predsednika Machada. Trevejo je bil na mestu mrtev. O napadalcih ni nobenega sledu. Strategična vloga, ki jo ima britska mornarica v Egiptu, je po *odbi nemškega admirala neznatnega pomena. Pomorska sila, ki s svojim ofenzivnim načinom ni v stanu izsiliti nobene odločitve ter t-udi z blokado ne more obvladati nasprotnika, je zelo problematična, posehno tam, kjer je stalno izpostavljena sovražnim napadom. Akoi=c Italijanom posreči, da po suheni osvoje Aleksandri-jo, se 'bodo morali Angleži umakniti v druga pristanišča, bodisi v Port Said, Haifo ali Famagosto na Cipru. Vse te tri Inke pa ležijo v območju italijanskega letalstva, ki sodeluje z močnimi skupinami pod-mfornic in bojnih čolnov. Padec Aleksandri je — zaključuje admiral Gadow — bi pomenil zl-om angleške premoči v tem delu Sredozemskdkga morja. šili točk. ]X) zaslugi sistema ladijskih karavan so sovjetski raziskovalci dc»=egli 77. stopinjo severne širine, od tam pa so laihko predrli do Severnega tečaja, torej v kraje, ki so bili Vloslej nedostopni. NEMCI IN ITALIJANI GREDO IZ MEHIKE. Anieriške pristaniške oiblasti so ugotovile, da se pripravljajo štiri neniške trgovske ladje, med njimi linijska ladja "Orinoco," na odhod tz mehiškega f^GLAS NARODA ' § \ pošiljamo v staro do | J movino. Kdor ga ho- ^ 4 5e naročiti za svoje 1 J sorodnike ali prijat^- t to lahko stori. --- ( 4 Naročnina za stari I 5 kraj stane $7. — V 8 1 (talijo lista ne poii- ^ j Ijamo^____| NOVA NAJDIŠČA PREMOGA V RUSIJI. V nekaterih okrožjih, ki leže v bližini Moskve, so odkrili v zadnjem času nova ležišča premoga, tako na primi'4* v Tuli, Rjazanm in Smoleii-ku. Težišča v Tuli cenijo geologi na 156 milijonov ton. V Rja-zanu računajo. da liodo na leto izko-pali več deset tisoč ton "črnega dentonta." zdravniku" obdelal nrnogoprst-ncH^t tako rekoč tudi literarno. V južnoaralbski vladarski rodbini Fodlijev ali Osiijanijev so bili vsi rodbinski člani bolj ali manj mnogoprstni. AMERIČANKE IMAJO VELIKO SKRBI. V New Yorku so nedavno imeli lepotno tekmo, pri kateri je "moštvo", ki so ga sestavljale dame iz najvišje družbe, gladko prepadio pred skupino manekenov. Ti-kina se je izvršila kot posledica spora, ki je nastal- ko so dame v okviru neke dobrodelne prireditve priredile revijo toalet in so se poklicne pred vaj a tke žrn^kih oblačil oglasile, da je hI o prvič za dejanje umazane konkurence in drugič za dokaz nezadostnega znanja, a tudi lepote. *4 Družba" je to rokavico SMRTNA KOSA Danes zjutraj je po dolgi bolezni umrla rojakinja Mrs. Josephine »Štrukelj, rojena Mo-liorčič in doma iz Jesenic ob Savi. Njeno truplo leži na njenem domu: 143 31st St., South B'klvn. X. Y. Blag ji opomin! RAD BI IZVEDEL za mojega bratranca JOSIP PRUSA, doma iz vasi Krma-čino, št. 8, pri Metliki. Mislim, da se nahaja nekje v Minnesota Rad bi mu kot svojemu bratrancu in staremu prijatelju pisal in mogoče tudi obiskal v prihodnjem poletju, zatorej, Joe, ako sam čitaš to številko "Glasa Naroda", te pros-ini, da mi piši ter tudi pošlji svoj naslov. — John Pezdirc, Box 331, Noranda, Quebec, Kanada. 12—>11,12,13 % * se je čas, da pravočasno prejmejo vaso božično pošiljatev, ako pošljete d ar svojcem v domovino — K svoti, omenjeni v oglasu za posiljatev dinarjev oz. lir, je treba dodati še posebej $1.— za pokritje stroškov za kabel. — Denar je izplačan v petih dneh do enega tedna. — Potniški oddelek Slovenic Publishing Company, 216 W. 18th St., New York plohi zmočile. •Šele po dveh dneh «e je prikazal sovražnik iz svojih skrivališč in začel s starokopitnim orožjem streljati na nas. Grške puške so re- starokopitue, ker niti naravnost ne nesejo, pač pa tako čudno po strani, tla ni bil niti eden mojih vojakov odspredaj zadet. Pri vsem tem je pa imela moja armada zelo težavno stališče. Za vojaka ni namreč malenkost, držati v desnici razpeto marelo, v levici pa puško in streljati ž njo. Ker se vreme le ni hotelo spremeniti, sem eno^taMio u-kazal,: — Curuk! Moji junaki so že dva dni prej uganili moj -klep in namen in »o se, ne čakajoč mojega povelja, začeli umikati; kar je bil najtežji del njihove vzvišene naloge. Nekulturni Grki namreč nimajo za umik pripravljenih širokih, betoniranih ce*t, pač pa kozje steze, ki jih naša armada ni vajena. Ne da bi livalili s svojim junaštvom, >j mi nekateri moji vojaki povedali, da so se d*> kolen vdirali v blato, kar ni nobena malenkost. Da bi si u-mik nekoliko olajšali, so pometali proč puške in tornistre — toda ča»t in slava jim! — marelo je sleherni nei)»oškodovano prinesel domov. Grkom je bilo seveda dosti lažje, ker so jim sledili po dobro izliojeni poti. To bi vsak osel napravil, toda gaziti blato na celo, je povsem druga stvar. Tako je torej a to zadevo. Toda z Grki bom pošteno obračunal. Preponiževalno se mi zdi, pošiljati moje vojaštvo na ušivi Balkan. Pred Rim naj pridejo, pred Rimom se bodo prepričali, kaj je Mussolini! Toliko za danes, dragi kom-pare. V upanju, da imaš o Angležih isto mnenje kot ga i-mam jaz o Grkih, Te iskreno pozdravljam! Benito, Nepremagljivi. ••GLAS NARODA" — New Yoi* [Thursday, December 12, 1940 V S T A N O V L J E N L. 1898 ne prtoMa)«-m fc«rtk»»» iter ilk« naj bod« v sjatrmi. Vesti ve slovenskih naselbin Dopisi so nam vedno dob rod o* H, ker zm krnijo vse naše iitatelje in se i njimi nsii rojaki tako-rekoi med seboj pogovarjajo. PO JU2NIH IN ZAPADNIH DRŽAVAH Prodno opisni pot. ki je vorni. Eden je intel dve ranchi vodila letošnjo poletje iz New v Texas, pa je imel od ene do Vorka proti jugu, so lepo za-!diuge 900 mili hvalim Mr. Hudetu in Mr. Vav-1 V mestu BI Paso je največ potiču za prijaznost, vljudnostMek-ikancev. Polovica mesta in postrežbo, za čuti« mojega jo zelo lepa. v drugi polovici so obiska v New Yorku. K'ital' sem namreč v "Glasu Naroda" da >ta obiskala jugo- pa sami Meksikanci in ni prav čedno. Od El Paso, Tex., pa do Los vrnil v Rock Springs, Wyo. In če irfe pot še kdaj privede do vas. pa se kaj več o tent. Pozdrav! Jos. Gosar. LOV V PENNSYLVANIA V POLNEM RAZVOJU slovanski parnik "Lovoen" in j Angeles je nekaj zo'o lepega, a-rno premalo časa sem imel, da bi vse bolj natančno pregledal. 'Z Washington«. f>. C. sem obiskal državnega 44 land komisarja" ki jo doma iz Rock Springs, Wyo. Bil je zelo po-»trežljiv in mi jo razkazal mo--to ter uro jo peljal k našemu senatorju iz Wyoming, Mr. J. ma, Ariz, jo bilo 113 stopinj vročino, v Los Angeles, Cal., pa zelo hladno. V San Franci--co, Cal., sem se ogledal razstavo dobro od enega konca do drugega. Nekaj reči je bilo zelo lepih, samo zvečer je 'bilo zeio hladno in ker nisem imel Kuknjo, »sem jo naglo uibral nazaj v hotel. Od San Francisca. Cal., do Portland. Oregon je zelo lepa vožnja. V Oregon City, sem obiskal par Slovincev, ki so bili včasih v Rock Spring-, Wyo., pa -o se izselili na farmo, ali so pa zaposleni v papirnicah. Iz Po i tla nd. Ore. seni odpotoval v mesto Seal t le. Wash. Ko som se peljal mimo Taco-me, Wash., sem videl veliko ae-roplanov pred fabriko in vsi >o bili namenjeni v Kanado. V Seattle, Wash, je dosti M a honey, in mi jo dal posebno {])al mat ince v. ki se pečajo z ri-v-topnico za v -ena t-k o zborni- bolovonr. Na pomolu «em opazoval. ko pripeljejo ribe na malih parnikih. Nekateri pripe-ljejo do 23 ton halibut in sal-ufcm ril). Gledal sem, ko so jih >kladali s parnika, pa sem bil malo na poti. Takoj se o- co, ko je bil sonat zboroval. Nadalje som bil v Jacksoncem si mesta P.nsaeola, Fla., Mudil se nisem dolgo tam, ker je bi'o preveč vroče. Ogledal seni >»i me*ta Peuceeoala, Fla., Mobile Ala., in New Orleans, la, zelo | všeč narečje, ki ga govore v južnih državah. ■rla-i < den Paliirfatinec: "Vrag Mesto New Orleans, jo j te oduije!" Jaz pa pravim: po. Najbolj mi .ie bil6Uajdi k vragu!" Žal mu je bilo. Pravi namreč: "('loveče božjo. ni-sem znal da >i naš člo- Od N< w Orleans pa do E1 vek." Nato mi je pa vse raz-P.-w», Tex., je bila dolga vož- kazal in povedal, kako ribo lo-Tija. Neka j dežele je zeio lope. .vijo in vso druge podrobnosti, nekaj pa bolj take, kot je Wvo- da je bilo zelo zanimivo jih po-niinu. * l-diisati. Ker jaz rad ribarim, Na vlaku mmii -e sprijaznil bi :"ll takoj ž njimi, pa mi čas « tremi velikani, da sem Jbil napram njink tak kot pritlika- ni dopuščal. Seattle. Wash., je bila moja voc. Zelo vljudni l judje in zgo-'zadnja postaja odkoder sem se 40 - LETNO PREISKUŠNJO IMA JUGOSLOVANSKA J KATOLIŠKA JEDNOTA ELY. MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva miljona in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica- Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad. Ely, Minnesota. MJlaid rojak Anton Simončič iz Greensburga. Pa. je odhaja že nekaj let v času lovske »^zono v gore na .jelene, pa mu ni bila sreča nlila. Tako jo od<šel tudi letos. Bil je v gorah dva dni in dasi je imel pri i i ko. da bi podrl s strelom košuto, tega ni hotel storiti, ker on je hotel rogatega >anica. Najbrže da ga je v gorah preveč zeblo, zato se je po par dnevih odpravil proti domu v namenu, da se zopet povrne na lov. Na poti proti domu pa je imt l nesrečo, da .jo z avtomobilom povozil neko košuto. Lov-ki čuvaj je odločil, da je to zakonit plen. in ker je dovoljen posameznemu lovcu v eni sezoni le en jelen. — samec ali samica — bo moral Tone čakati do prihodnjega leta za priliko dobiti rogača PONOVNO NAZNANILO. 'Kot je bilo že poročano v tem iirom Združenih držav in Kanado, naj vam onflenim, da je tukajšnja radio postaja W.TZ ena največjih v tej deželi, ter boste lahko ta program slišali vsi. pa če ste še tako oddaljeni. Vprašajte v 'bolj oddaljenih krajih pri svojih lokalnih radio postajali, katera vaših postaj ima zvezo s tukajšnjo po-tajo WJZ. Sporočite vašo mnenje glede petja potom pisem ali dopisnic po tem programu, in sicer "nslovite na: Slovenian Mixed Choru*. Station WJZ, New York, N. Y. Pomnite, kolikor več tozadevnih pisem in dopisnic prejme omenjena postaja, toliko lažje nam bo zopet nastopiti z našo si oven-ko pesmijo v bodočo. Nadalje ponovno prav vljudno naznanjam vsem našim rojakom in rojakinjam iz Greater Nem Yorka. da piiredi slovensko pevsko društvo "Slovan" svojo veliko zabavo s polnočnim prizorom in sieer "Silvestrov večer" dhie 31. decembra 1940 v dvorani Slov. Nar. Do- pričakovane ovire. Pravi 1 niKi na 233 Irving Avenue, v bitelji tega športa -o se tej na-Brooklynu, N. Y. Začetek ob redbi uprli in kakor Tone. no-uri zvečer. Vstopnina 30 čejo streljati na samice. Radi centov. Za ples bo Igrala iz- izboljšanih ce^t. lahko pridob-vrstna godba. Pridite v obil- iIjenega plena ter nizke lovsko Včasih ie bilo dovoljeno streljati le sanice, katero je težje ddbiti, ker so bolj oprezni kot ako leto jo nekaj «le zgoraj omenjenega radio progrnnfa. iS sobratskim pozdravom, Anthonv Svet. f? POTA. Pišem v nekdanjem svojem domu. kan nor sem prišel leta 1H9.*». In danes sem zopet vesel, da vriskam, kajti ravno dane- je bil izvoljen slovenski župan iz ugledne stare slovenske družine na Ely, Minn., Mr. Job Kapš. A' tukajšnji bolnišnici se nahaja Mrs. Wulotz. ena prvih slovenskih naseljenk. ki je prve čase bila med našimi ljudmi babica, jo šivala obleke ter je kuhala in stregla našim roja-kont. Sedaj pa jo zelo slaba in se vedno nahaja v po-telji in četudi so že n\nogo let dobro poznava, me v svoji bolezni ni več sporu al a. Na Gilbert. Minn., je tudi umrl prvi slovenski naseljenec Anton Indihar, star 77 let, doma nekje z Dolenjskega. V A-n|oriki je bil 47 let. Na Eveleth, Mjinn., je nevarno bolna Mrs. Bofbcn. . Matija Pogorele. NEVERJETNO PRENEHANJE REVMATIČNIH BOLEČIN Nikar po nepotrebnem ne preaaiajte bolečin v kitah. Na tisoče ljudi je bilo nepričakovano rešenih revmatičnih bolečin, bolečin v ki tab in z gibih s pri prostim drgnjenjem s Pain-EzpeUer-jem. To nenavadno zdravilo naglo pomaga. Do sedaj je ie bilo prodanih nad 17 miljonov steklenic. Kupite Pain-?xpeller. Zahtevajte Pain-Expeller s sidrom na steklenici. SLOVENIAN iaa mrtvih in večje število ranjenih radi nepreveidnosti neizkušenih 1 ovco v. ki takoj streljajo, ko opazijo premikanje, ali slišijo šum v goščavi; ali kakor so o tem v lov.ski govorici izražajo: najprvo strelja, potem šole pogleda, kaj jo streljal. Ker so te vrste lovci običajno o-premljeni z najboljšimi puškami in močnimi izstrelki, "ki daleč neso, bi bilo zelo umestno, da bi postavno določili, da bi moral biti vsak lovec opremljen z dobrim daljnogledom. Mod sedan ji mli lovci so dobe tudi nasilneži, ki hočejo pola-la«=titi plena, do katerega ui upravičen in ker je na samoti orožje v rokah, se ni umestno prepirati. Radi toga je vedno mnogo pritožb od strani pravih lovcev, ki ljubijo lov radi zabave same in radi tega zahtevajo reform. Ponn sylvan i ja slovi kot najbogatejša država na divjačini. Tjeta 1938, ki jo bilo rekordno leto. so pobili po poročilu lovske komisije 171,000 jelenov. Črnih mfedvedov dobo štiri do pet sto v eni sezoni. Neko leto so jih pobili celo nekaj čez 900 — več kakor v vseh ostalih državah skupaj. Polog tega je prilično število puranov, rakunov, lisic ter poleg običajnih kuncev tudi mnogo druge male divjačine kot fazanom, jerebic, prepelic, zajcev, mala in velika, črna in siva veverica. Izmed teh je siva veverica največja. najbolj okretna, prava krasotica in vesolje jo ie opazovati, kako spretno skače po drevju ter razkazuje svoj košati rep, ki ji v resnici zelo lepo pristoja. j)o cenitvi lovske komisije poginilo 42,000 teh živali. Edina pomoč bi bila, da bi jelenom po zimi po krajih k.jor -o zbirajo, poklada-li krmo. kakor so to delali za srne po graščinskih gozdovih v stari domovini. To bi ^ioer nekaj veljalo, toda kdor jo navdušen za ta sport, bo gotovo pri volji plačati nekaj več za lovsko dovoljenje in s tem bi se ti stroški krili. Odkar je neke vrste kužna bolezen uničila lepe konstanje-ve gozdove, je manj hrane tudi za drugo divjačino. S kostanjem so -e hranili ?elon. medved, rakun, puran, veverica in celo lisica. Pred leti je bilo kaj čuti. da bodo skušali zasaditi neke vrste kitajskega kostanja, ki ni podvržen tej bolezni. toda če se je v tem ozira kaj storilo, mi ni zaiano. V. P. Oakdale. Pa. iSMTRT ROJAKA. V <*hieago. 111., je umrl Mr. I.oui.s Kovač ie, star f>5 !»'t. Rojen ie bil v Kanit nščaku pri * 0 H 0 1 SLOVENSKO - AAIERIKANSKI MX I ■ :: ZA LETO :: IVoledar 1941 Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke. Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha. Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Cena 50c Vsolo Inliko iHwIji-ie <*»-ntp, - »>7.. 3 Z»lni2*»nili državah. Posebna priloga: Trije zemljevidi v barvah: KVROPA LETA 191!.; EVROPA PKEI> SE I)ANJO V04\ft; EVROPA L. 191» .AROflTE GA ŠF DANES 00 I 40 Za urad ahlcrmanov. je kan-Ljutomeru na Štajer-kem. Za- {didiralo samo !) kandidatov in sicer ."» Sloveneev. 2 Hrvata in 2 skandinavske naroeh tukajšnjih na-govi že pokojni >tarši bili j rodnosti, tako .ia ne more ni-rodom iz Rožanca pri C't n-.m-' godrnjati, da .-o eni dobili I ju v Boli Krajini. i?Heve^ ,ln,-L da prikraj- Značilno pri t pušča ženo Marijo in tri sinove. Be ve i e, Chicago. 111. veda, so vsi ti kandidat je ro- .sam. Atiacilno pn 1 h vo.itvah je bilo, da je bila ljudska misel, da >e porazijo pri teli volitvah vsi o< I kompanije rul v i--ni kandidati in to ~e je tudi zgodilo na v>oj črti. Darilo za PRAZNIKE RAZVESELITE VAŠEGA PRUATELJA (ICO) ZA BOZlC Z DVOME-SEČNO NAROČNINO NA "GLAS NARODA". STANE SAMO «1. List skušamo napraviti splošno zanimiv za vse čitatelje. Vemo, da Vaš prijatelj oz. prijateljica, ki še ni naroče(a) na Glas Naroda, bo vesel (a), da ste se spomnili za praznike. Ta ponudba je dana, da se vaš prijatelj oz. prijateljica seznani s tem slovenskim listom, in bo s časom redno naročen (a). IZPOLNITE SPODNJI NAROClLNI LISTEK Storite to še danes, da bo pravočasno za praznike. Mi bomo obvestili Vašega prijatelja s primerno božično dopisnico o vasem darilu. I UPEAVNIŠTVO "GLASA NARODA" | 216 West 18th Street, New York Tukaj Vam pošljem $1.—, za dvameseono naročnino za: I m e......................... Naslov List naj pošiljamo pričenši z dnem Moje ime in naslov je: | -vi oje ime m nasio Obiščite Slovenske Pi*ii*editve! vasa navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac pa tudi k d emu uspehu. društva potrebu jejo sodelovanja ne samo svojih članov, temveč splošne slovenske javnosti. C L A S NARODA"- New Yorl ^ Thursday, December 12, 1940 VSTANOVLJEN L. 1R93 ROMAN :—: Spisal: FRAN GOVEKAR ............. 15'--^- ' 4iTorej ste zopet svobodni! Prav jt tako; verujte, prav je tako!" 'Naslonila se je globoko nazaj, ei zakrila oči z robcem in i.?'no jokala predse Man i ca ni bila doklej nikoli pozabila počakati Olgo po rolskeni pouku in ni minil dan. ne da bi prišla tudi na Olgino stanovanj?. Vsaj par sto korakov je morala iti z Olgo opoldne, in vsaj urico je morala popoldne ali zvečer pokramljati ^ prijateljico Olgo.. Po izletu na Grmado pa ni Manica več čakala Olge, niti ni priišla več v posot. Olgi je bilo prav. Hrupna, zmerom Taleča se ManLca bi jo r*amo mučila. Olga si je želela biti sema s svojo bolestjo, s svojimi skrbmi. Sama jih je hotela premagati in zadušiti. Svoje tajnosti ni bila Manici zaupala dcsiej. Da bi se ji razkiivala zdaj, ko sta ^e pridružila sramoti nezakonske matere še sramota ostavljenke in skrt> zaradi temne bodočnosti, ji je bilo nemogoče. Manica bi je pač niti ne razumela; morda bi jo ce!o obsojala. Prav gotovo pa ne bi znala brzdati jezika ter bi Olgini roman raztrosila med tovariši. Potem bi napolnil škandal vse merto. A pot°nt? — Olga niti razmišljati ni hotela, kaj v?e bi se lahko porodile iz neopreznega čebljanja Manioe. Tako je bila Olga teden po izletu skoraj vedno sama; z muko in naporom vseh duševnih sil je izvrševala učiteljske eo!žno»ti ter je po pouku v-Ho j skoraj bežala domov. Nekaj dni ni mogla prihajati niti na obed, nego si je rama kuhala na samovarju. Saj ni imeia teka Vsakršna družba ji je Mla zoprna. Vsak smeh jo je zadel kakor udarec po srcu, vrak razgovor se ji je ztlei prazen in nadležen.. Toda v tej samoti ji je bilo neznosno, ker misliti je morala le na Janka, ki -o je prodal bogatinki. On. mož. bivši čarrtnik! Y-e zaradi denarja. Gnus in neizmerno zaičeva-r.je človeštva sta polnila Olgino srce. Vsepovsod je videla prostituirane ljudi zaradi denarja; vse je kupčija. Moški »e vežejo z zoprnimi ženskami le zaradi visokih a doirodkov v domovini, ki informacij in kulturnih delav-jiih mora sedaj naš izsoljenoe nosti lahko obračajo do toga često gledati le skozi tuja, do-dopisništva Centralnega prrs- stikrat celo sovražna očala. Te- biroa pri jug. poslaništvu v "Wa>liingtoim, ki bo brez dvoma na jpri pravne je in zastonj n-t rezal o, vse m takim poizvedovanjem. T^mestno i.n zaželjeno bi bilo, če bi vsa uredništva v me jita pripravljenost in drv*r-- dan je požrtvovalno de^o ljudi, " 'ki so na čelu in delu v tem dopisništvu. to oboje je jamstvo za uspeh in izpolnitev iz-eljeni-ških pričakovanj pa potreb. ZA MILIJONSKO ZAPUŠČINO SE ŽE 12 LET PRA VDAJO. TRI PASTIRICE ZGORELE. V Gnjilnnnh v Južni Srbiji o tri pastiričice, stare po 7 let Pred 12 leti je umrl v Zagre-|piislo živino na polju. Starši bu bogataš dr. Saša Tskavič. ki .pa so delali na polju. Deklice je v svoji oporoki vpričo dr. N. Andriča in le po koruzne storže na njivo ter jih >k!enile speči ČE ŠE NE VES, ZDAJ IZVEŠ: da poli.skajo Združene države svojo obrambno črto več sto milj naprej proti vzhodu; da so mehiško poslaništvo v Buka rest i za p 11 i; 'da -o prva letala ameriškega izvora že posogla v zračno borbo med Nemčijo in Ang ijo; da je moskovski radio te dn srdito napadel režim generala Franca; da se je zdravstveno *tanje Rabindranata Tagoreja zopet poslabšalo.; da sta v Bolgariji pomilošče-na polkovnik Damjan Vel če v in Kolov- fda so v bližini tiratislave odkrili ostanke nekdanjega rim-< k ear a naselja da je francoska vlada v zadnjem času izdala prvi zakon preti Židonf; da ust valjajo v Ro-ijr velike j delavsko rezerve v industrij-dev-kih advokatih. ki -o bile sopioge v .'avnosti uglednih mož. ki pa so bile anga-ževano ki »t ljubice srečnih konjunkturistov ter so bnz sramu prejemale mo-ečne plače za tvoje cinično delo. Poznala je gospodične, ki >o ;i na so se skrivaj prodajale, uganjalo prostitucijo z bogatimi starci ter vzdrževale likratu najčistejše Uji*lHzeiirko razmerje z jedva doradinri mladeniči. ,4Kjiega za -rce, drugega ali celo po dva, tri pa za razum!*' ;e bilo njihovo geslo In Olga je poznala može, ki so dovoljevali ženam ljubimkanja, da so si zagotovili dobro klientelo in krojr i»os!ovni!i p» i jr.toljev. Strašna, cinična doba! Ok'i je bilo tem bol j hudo. ker je postala sama žrtev takega modernega Don Juana. Ako Tribnik izblebeta njen do-življaj - Stepišnikom, bo svet -matral tudi njo za enako onim "pekulantkam, ki žive in r*e ravnajo ]>o taksi: en poljub za par »vilenih nogavic — en objem /.a modem klebuk, eno • stalno" razmerje za kožuhov i nati. Nihče ne bo verjel, da je bil Janke Ntepišmk njena prva, sveta ljubezen, ki mu je žrtvovala čast v neizmernem zaupanju. N« ko popoldne po pouku je zaslišala, da jo nekdo kliče skozi odprto okno: ''Malo, gospodična Olga, Kje pa vendar tičitef" O?ga je stopila k oknu tovariš Knapič pa se je začudil: "Kaj zkmka v.un pa je, da ste naenkrat tako shujšana ia bleda, a?" "Res, ni mi dobro. — Od našega izleta se ne čutim zdrave. Xorda -em se prehladi Ia." se je mučila Olga, a likratu je nehote zardela. "No, no, menda ni nič hudega. — Zdajle se mi zdite zopet zdrave barve; le obrazek se vam je nekam zožil in v oč*li inia-•e nekaj — nekaj hole-tnega Nervoznost, a? Štirinajst dni dopusta si vzemite, pa IhmIo živci zopet v rodu." O'gi je padel kanu n s srca, ko je poslušala tovariša. Triton:k torej ni izdal d užb: njene afere. Sair|o njo je hotel udariti po srcu — n:>pr:im drugim pa je varoval prijateljevo tajnost. "Hotel som vprašati: kako sodite zdaj o naši ljubeznivi gospodični Manici, af" je nadaljeval Knapič, so oprl s palico zidaj in zibal na d'-no in leve. "Kdo bi si bil to mislil, a? Ej, ej, današnja dekleta — strašno, a?" "Ničesar ne vem. Kaj se je zgodilo?" "Mar se niti vam ne zaupat" so je čudil učitelj. "2e ves teden io r.tsem videla," je ]>ojasnjevala Olga. "Slučajno. A res, k mteni jo ni bilo . . ." "Je-li mogoče? Ničesar no veste? Saj se vendar sme-jeta />p obe šoli! O, Tribnik jo ptič! ' Ljubice nabira kakor jagode Imel jih >» že cel paternoster; zadnja, precej debela ;'agod» jo gospodična Manica. Fino, a?" "Kaj govorite! To so klevete . . "(Oh, da, da. čudne čase živimo, gospodična Olga. Kma-lu pošt« n moški že nr 1k> mogel več verjeti, da je na svetu »e eploh kakšna dostojna ženska . ." "In moški? A kdo pa je zapeljivec? In kdo žrtev? AT Gospod kolega ali more j|>štena žen>ka verjeti, da je na zemlji še sploh kak dostojen moški?" Knapič se je 'branil njenega roganja. "Moški ja zmerom dostojen! — Tu gre za žene. neveste, bodočo matere, gospodična. Moški se nikoli ne onecasti, 5en*kn pa «e s prvim padcem upropa-ti . . . Star človeški zakon jo pa"* tak, n^ovrg!jiva tradicija dokazuje to večno istino. Moški hodi lahko skozi najgloblje blato, a si ne škoduje, žensko pa najmanjši blatni brizg zamaže za vee večne čase — HI iatinito!" ot iv ci hrvat-kih «rlodaliŠkih igrak'ev. rial jo razne hrvatske kulturne ustanove v Zagivbu Osijeku, Hrvatska Matica, za-grel>ški s1<-|km, itd. Poleg tega je zapustil legat 10.000 dinarjev. ki naj bi jih vsako loto dobil hrvatski pisatelj, kateri bi i klico so zakurile v koči, ki pa je bila že vsa preperela. tako da * je na mah vnela. Deklice ni-o megle več zbežati in so zgorele s kočo vred. Ko so so zvečer starši deklic vračali z dela domov min*> tir-to kočo, so videli, da j<' koča medtem zgorela. Radovedno bi'- «« glodali ožsrana trupla treh a mogli spoznati in razločiti njihovih trnpole, ker so bila preveč sežgana. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 100 DIN.---% 2.20 200 DIN.---$ 4.00 300 DIN.---$ 5.85 500 DIN.---$ 9.25 1000 DIN.---$18.— 2000 DIN.---$35.— 5000 DIN.---$85.— V LIRAH V DINARJIH 50 LIR — — — $ 2.yo 100 LIR — — — % 5.— 200 LIR — — — % 9.50 300 LIR — — — $14.— 500 LIR — — — $22.50 1000 LIR — — — $44.— 2000 LIR — — — $87.— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati $i.—: V sled razmer v Evropi ni mogote y Jugoslavijo tn Italijo nakazati denarja ▼ DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi sa vse druge evropske driave. SLOVENIC PUBLISHING CO. :: t POTNIŠKI O D D ■ L I K t II 216 West 18th 8tre«t, New York fi «i» t • ■ -v •'^SiJhcaž' ■ 'iftkin "ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . . V Power Point, <>., je pre«l dnevi umrla, zadeta od srčne kapi Mrs. Mary Lavše, stara 58 let in rojena v Gorenju pri Kranju na Gorenjskem. Zapušča dva sinova in hčer. + V Fayette City, Pa., je za srčno hibo umiri rojak John Pavlin v starosti let in rojen v Ped peč i pri Litiji na Dolenjskem. Zapušča družino. i (Pred nekaj dnevi jo v Indianapolis, Ind., zmečkal vlak avto, v katerem se je vozil rojak John Oerhič, >tar 27 let in ro-ien v Kravam na Primorskem. Bil' je na mestu mrtev Nesreča ga je zadela baš na njegov | rojstni dan. Tu zapušča očeta, v starem kraju pa nrater in tri sest i o. t V Leadville. Oolo.. je umrla stara našel jenka Mrs. Marv Zak rajšek. Pokojnica je bila rojena v Ruboriu pri ^Totliki v Beli Krajini. V Ameriki je živela 39 let in -zapušča moža, štiri sinove in štiri hčere, t Prod nekaj dnevi je na Ely. Minn., umrl Jože iStarc. v starosti 50 let in rojen v Oalume-tu. Mioh., odkoder se jo s svo iimi starši vred preselil semkaj pred 40 leti. Njegov oče je bil iz Ribnice, mati pa iz Doblič pri fVnomUju v Beli Krajini. Zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri. t Xa Elv, ^tinn., je pred dnevi umrla Mrs. Mary Markovie. v starosti 74 let. Bila je vdova 12 let. Rojena je bila v Ru man ji vasi pri Novem mestu. Zapušča tri sinove in tri hčere, t D(ne 30. nov. je v PittsVir-srhu, Pa., umrla Mire. Josephine Jordan, stara 62 let in doma i v Broda na Kolpi.| Zapušča wpfa> sin« iu tiSer, ISKALI SO SPEČEGA OTROKA. Ves kodanjski |K»licijski a-|Mirat je spravila te dni na noire neka obupnim mati, ki je i-kaln svojega ~> h t nega -inč-ka. Mali Ih je bil poj>oldno obiska iwko f>trr»šk<» filnrskf) pre<* io polici jskega p-a. Iskanje j«» bilo brez nsp šun in tetlaj je lastnik i»-a izjavil, da mora |w»s ovohati pmč kakšno Tbovo obleko. O ^šel je z materjo in p^oni -p, kojn » spa . Otrok jo bil p; i; I domov nekoliko minut potoni, ko je mati od-la na policijo, j< sam slekel in s;tyu j,. J^tre" v posteljo. l»il nemalo presenečen. ko ga je y»a>ji -mrč-k J zbudil iz pokojnega spanja. SESTRICO JE USTRELIL. A" va.-i Bi-kupiji pri SilK*ni-ku je 10 letni G juro Mitrovie nehote u-mrti >vojo 4 letno se-»frieo ^rarijo. Ko j«- o*i o<".-llija z«lonla. je mali G ju r brskal po poilstrešju, kjer je n;i-šel očetovo pu-ko. Prine-el jo jo v kuhinjo in jo za s»!0 nameril proti sestrici. Naenkrat »-o je puška sprožila i:: mala Marija j obležala na me-tu mrtva. . KNJIGA KOT BOZlCNI DAR ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI KRIŽARJI I. in II. zvezek, broš. . . . $3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50 QUO VADIŠ !. in II. zvezek, broš. . . . $3.— Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— naroČite pri: Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York ft