—   338    —
Ozir po svetu.
Sedanji stan armad po Europi.
Ravno 00 prišle neke bukve nemškega oficirja na dan, v kterih po naj novejših in verjetnih zvedbah popisuje stan armad, ki jih imajo naj imenitniše vlade dan današnji na suhem in na morji. Sedanji čas, ko se vojskini klobčič zmiraj bolj zapletajo, marsikdo rad kaj tacega bere.
1. Rusovska ima v vsem skup (pešcov, konji -kov, topničarjev itd.) 1 milion 15.400 vojakov, 2250 topov, 54 linejnih bark, 43 fregat, ladk 34, brodovja v vsem skupej 18G z 9000 topovi. — Turška ima v vsem skupej 457.680 vojakov s 360 topovi, linejnih bark 10, fregat 7, ladk 60, brodovja v vsem skup 77 s 3000 topovi. — 3. Angležka ima 230.200 vojakov s 120 topovi, linejnih bark 94, fregat 92, ladk 135, brodovja v vsem skup 371 s 151.234 topovi. — 4. Francoska ima 566 000 vojakov s 1182 topovi, 60 linejnih bark, 73 fregat, ladk 273, brodovja v vsem skup 411 z 11.773 topovi (brez topov na 121 paro-brodih). — 5. Austrijanska ima 593.000 vojakov s 1140 topovi, linejoe barke nobene, fregat 6, ladk 98, brodovja skupej 104 s 781 topovi. — 6. Pruska ima vojakov 580.800 s 932 topovi, linejne barke nobene, fregato 1, ladk 51, brodovja v vsem skup 52 s 192 topovi. — 7. Vse druge nemške zavezne dežele imajo okoli 224.600 vojakov s 500 topovi, pa nič brodovja. — 8. Švedska in Norveška imate 167 500 vojakov z 200 topovi, 12 linejnih bark, 10 fregat, ladk 70, brodovja v vsem skupej 92 z neznanim številom topov. — 9. Danska ima okoli 69.000 vojakov s 144 topovi, 5 linejnih bark, 9 fregat, 21 ladk, brodovja v vsem skup 35 s 1017 topovi. — 10. Belgija ima 62.000 vojakov s 152 topovi, linejne barke in fregate nob ene, ladk 5 s 42 topovi. — 11. Nizozemska ima 57.700 vojakov s 120 topovi, 5 linejnih bark, 15 fregat, ladk 49, v vsem skup 69 bark z 2174 topovi. — 12. Sardinka ima vojakov 47.600 z 80 topovi, linejno barko 1, fregat 4, ladk 24, brodovja skup 29 s 405 topovi.
Turški prerok Mahomed.
Slavni Francoz Lamartin, ki je več časa stanoval na Turškem in marljivo nabiral doneske za zgodovino turške dežele, je dal povestnico tega ljudstva od začetka do današnjega doe na svetlo.
Posebno kratkočasno je, kar je po izvirnih pismih zvedil od Mah o med a, ki je turško vero osnoval, in od žene njegove Kadidje. Vsi, ki so Lamartinov zgo-dopis brali, enoglasno terdijo, da nobeden pred njim ni tako po domače sostavil in tako resnično bravcem pred oči postavil življenja Mahomedovega, ki je znal Tarči-nom natvesti, da je naslednik patriarha Abrahama. Vse drugo, kar se je kvasilo od Mihomeda, da je bil komis v neki špecarijski štacuni, ki je na kant prišla itd. — piše Lamartin — je zgodovinska laž. Mahomed, mož krepkega života  je   bil   sin  iz ene naj bolj spoštovana
hiše v Meki. Ko se je soznanil z neko mlado udovo, ki je imela veliko kupčijo, ga je ta za špediterja v hišo vzela. Kmali se je z bistro svojo glavo povzdignil za vodja fdisponenta) te kupčije io je podpisaval vse pisma namesti gospodarice. Z vsem tem se je prikupil ndovi tako, da ga je za moža vzela, in kmali je bil pervak arapske kupcijske zbornice, — na zadnje pa je slovel po vsi prednji in zadnji Azii celo za preroka in je osnoval Turkom vero, ki je se dan današnji podlaga turškega cesarstva. Lahko se sme reči, da tako deleč kakor Mahomed je še ni nobeden kupec prinesel! Žena njegova mu je v vsem pomočnica bila v kupčijstvu In preroštvu , in silo poterpežljiva ženska je mogla biti, ker tudi takrat ni mermrala, ko se Mahomed ni več tako proti nji obnašal kakor bi bil imel.
—   339   —