Spedizione in abbonamentn postale
Poštnina plačana v gotovini
Štev. 21.	V	Ljubljani,	v	torek,	27. januarja 1942-XX.	Leto	VII.
tsklfočoa pooblaščen*« ca oglaševanje Italijanskega in tujega | Uredoittto in iptata< Kopitarjeva K Ljubljana | Coneeaslonarta eacluaiva pat la pubbliettd 91 proventenza italian« Izvora: Uniona Pubbliate itallana at A. Milana	|	ttedazione	Amminutrazione	Kopitarjeva K Lobiana §	ed	oz	ter	a	Uniona	Pabbliat*	Uaiiana	tl	A.	Milana
Velik plen pri dotedanjih zmagah
v Cirenajki
Ofenziva med silnimi peščenimi viharji, ki onemogočajo letalske nastope
Uradno vojno poročilo sit. 603. pravi:	i
Včeraj so motorizirani oddelki osnih sil, ki I nastopajo vzhodno od A g e d a b i j e, med bitko z velikimi oddelki angleških oklepnih sil prizadeli sovražniku zelo hude izgube: 38 topov m % oklepnih avtomobilov ter tankov, med njimi nekaj najnovejše ameriške vrste, 13 letal, veliko avtomatskega orožja, znatne količine streliva in vojnih potrebščin je bilo uničenih ali zajetih na ta zmagoslavni dan. Nasprotnikov poraz, katerega obseg stalno narašča, je našim oddelkom prizadel izjemno majhne izgube. Sovražnikove izgube od 21.—25 t. m. znašajo 118 topov, 239 tankov in oklepnih vozil, 28 letal, nad 1000 ujetnikov ter veliko vojnih potrebščin ter avtomatskega orožja.
Hudi peščeni viharji so ovirali italijansko in nemško letalstvo, ki je prejšnje dni v bitkah sodelovalo s suhozemskimi silami, da jim ni moglo pomagati. Sestreljen je bil en »Hurricane«. Tri naša letala se niso vrnila. Brez ozira na silovite in stalne sovražnikove napade je prispel v Libijo drug velik konvoj.
Ena izmed mnogih ladij, ki so bile v konvoju, je bila zadeta in se je potopila. Vozila je čete, ki so bile v celoti rešene na neki rušilec, ki je spremljali konvoj in so tudi dospele na cilj.
Noben drug parnik in nobena druga ladja iz spremstva ni bila niti malo poškodovana.
Ena naša podmornica se ni vrnila v oporišče.
Cilji na Malti so bili obmetavanj z bombami vseh kalibrov, ki so povzročile velike požare in znatno razdejanje.
Berlin, 27. jan. s. Uradno poročajo:
V Severni Afriki nemško - italijanski oddelki preganjajo pobitega nasprotnika in so mu v hudih bojih prizadejali nadaljne velike izgube v ljudeh in orožju. Samo včeraj je bilo uničenih ali zaplenjenih 96 tankov, 38 topov in številno drugo vojno blago.
V Sredozemskem območju so nemška bojna letala severno od Tobruka napadla skupino angleških ladij in so zadela neko lažjo križarko.
Pri nekem dnevnem napadu nemških bojnih letal na letališču Halfar na otoku Malti so bombe zadele letalske lope in razpostavljena letala. V letalskih bojih so nemški lovci sestrelili osem angleških lovskih letal, sami pa niso imeli nikakib izgub.
Nova laponska izkrcanja in napredovanja
Tudi proti Avstralcem nimajo Japonci nobenih sovražnih namenov Težavni boji na Filipinih in na Malaji
Tokio. 27. jan. s. Japonsko vrhovno poveljstvo, sporoča, da so se japonske pomorske in kopenske sile srečno izkrcale v kraju Balik Pa-pangu na vzhodni obali otoka Borneo. Japonske čete napadajo nasprotnika ob obali
Tokio, 27. jan. s. Nsfstopanje japonskih oddelkov na Filipinih, zlasti tistih, ki se bore na polotoku Batangu, je posebno težavno zaradi premakljivih sipin, s katerimi je posuta pokrajina, kjer potekajo boji z Amerikanci. Premikajoči se pesek preprečuje sleherno uporabo motoriziranih oddelkov. Boj se zaradi tega spreminja v posamične pretepe in spopade, v katerih pa ima japonska spretnost še več prilike, da se izkazuje še- bolj kakor v mehaniziranem vojskovanju.
Tokio. 27. jan. s Z ozirom na izkrcanje japonskih čet na holandskem Borneu, na otokih
Popolno sedanje in bodoče gospodarsko in denarno sodelovanje med Nemčijo in Italijo
Berlin, 27. jan. s. V čast guvernerja italijanske narodne banke dr Vicenza Azzolinija. ki se sedaj nahaja v Berlinu, je priredil predsednik nemške državne banke, minister Walter Funk v nekem velikem berlinskem hotelu sprejem, ki so se ga udeležile visoke osebnosti političnega in gospodarskega življenja v Nemčiji, zastopniki nemških obo-
Nadaljevanje bojev na ruski fronti
Nov poskus za sovjetsko izkrcanje za hrbtom Nemcev na Krimu odbit
Hitlerjev glavni stan, 27. januarja: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na vzhodu se boji nadaljujejo.
Berlin, 26. jan. a. V noči na 23. januar je bil popolnoma odbit ponoven poizkus sovjetskega izkrcanja za hrbtom nemških čet, ki oblegajo Seva-stopol Obalna obramba je učinkovito streljala na sovjetske ladje, ki so se morale umakniti.
Berlin, 27. jan. s. V severnem odseku vzhodne fronte je nemško letalstvo v teku včerajšnjega dne obnovilo učinkovite napade na železniške zveze v boljševiškem zaledju. Zadelo je v polno in uničilo šest železniških konvojev ter poškodovalo na več krajih železniško proga
Berlin, 26. jan. s. Sovjetskemu letalstvu zadajejo nemške sile še vedno hude izgube na vzhodni fronti. Včerajšnji dan je bit posebno hud za rdeče letalstvo. Po vesteh iz verodostojnega vira je sovražnik izgubil skupno 34 letal Od teh jih je bilo 24 sestreljenih v letalskih dvobojih, štiri pa je zbilo protiletalsko topništvo Druga letala so bila uničena na tleh. V tem dnevu so Nemci izgubili samo štiri letala.
Berlin, 26. jan. s. Severovzhodno od Kurska so nemške čete odbile nove sovjetske napade kljub hudemu mrazu v zadnjih dneh. Toplomeri so kazati
Slovesnosti na čast generalu Francu v Barceloni
Barcelona, 27. jan. s. Včeraj zjutraj je semkaj prispel državni vodja z ženo in spremstvom. Na vsej poti od Madrida pa do Barcelone ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo V vseh mestih, ki jih je prepotoval, so bili postavljeni slavoloki, okna okrašeno z zastavami, na zidovih pa nalepljeni napisi, poveličujoč Španijo, Franca in falango.
Potem ko se je za kratek čas ustavil v Igualadi, Je vodja predvčerajšnjim zvečer obiskal monserrat-ski samostan, kjer so ga sprejeli opat, vsi katalonski škofje, predstavniki verskih redov, civilne in vojaške oblasti in velika množica ljudi, ki mu je vzklikala.
Po 6lužbi božji v baziliki in po obisku samostana je vodja odgovoril na pozdrav, s katerim ga Je opat sprejel. Poudaril je zmagoslavno rodoljubno izročilo španskih samostanov in izjavil, da narodne križarske vojske še ni konec z osvoboditvijo Španije od rdečih tolp, marveč da mora privesti do edinosti in discipline naroda, ki naj bo v službi Boga in domovine.
Španski vodja je noč prebjil v samostanu, zjutraj pa je nadaljeval pot v Barcelono.
Napovedi o ojačenju japonskih vojnih nastopov zoper Kitajsko
Nanking, 27. jan. s. General Shunroku Hata, vrhovni poveljnik jafionskih čet, ki se vojskujejo na Kitajskem, je povedal, da mislijo Japonci z obnovljeno silo nadaljevati ofenzivo zoper Čang-kajškovo Kitajsko, in sicer v skladu z vojaškimi operacijami na jugu. Azijska celina ostaja žarišče sedanjega spora v vzhodni Aziji in zaradi tega je treba ojačiti tudi japonsko fronto na azijski celini.
Krivci ameriškega poraza na Havajskih otokih
Buenos Aires, 27. jan. s. Sodnik Roberts, predsednik ameriškega preiskovalnega odbora je glede poraza na Havajskih otokih objavil svoje ugotovitve. Njegova listina ugotavlja odgovornost in obtožuje vrhovnega poveljnika mornarice admirala Kiromela ter poveljnika na Havajskih otokih generala Shorta, da ata zapustila svoja mesta.
Listina poudarja poleg tega, da so odgovorni uradniki vojnega m mornariškega ministrstva bili obveščeni o japonskem napadu že deset dni poprej, a da je krajevno poveljstvo sodilo, da je tak napad nemogoč.
do 41 stopinj pod ničlo. Nemške napadalne čete so po sovjetskih napadih prešle v protinapad in posrečilo se jim je polastiti se nekaj krajev.
Brzojavka milanskih industrijcev Mussoliniju
Bim, 27. jan. s. Duce je prejel iz Milama tole brzojavko:
Italijanski im nemški industrije! ter trgovci, zbrani v italijansko-nemški trgovski zbornici, se na dan vsakoletne tradicionalne proslave in ob dvajsetletnici ustanovitve v častni navzočnosti Eks. Thaoma di Revela in Schwerima von Krossigka spominjajo tovarišev, ki se borijo na vseh bojiščih in slovesno obljubljajo, da se bodo bojevali z neomajno vero v zmago Osi. Obračajo pogled e trdnim zaupanjem v svoje voditelje ter priznavajo en sam ukaz: zmagati.
Predsednik italiijansko-memške trgovske zbornice: Otto Antever.
Finska se bo borila do končne zmage, ker je nujno potrebno, da se Finska bije ob strani držav Osi ter tako pomaga pri končni odstranitvi komunistične nevarnosti, sta govorila predsednik finske republike in parla-menda ob zaključku zasedanja v zbornci.
V bližini New Fonndlanda je bila potopljena 500-lonska portugalska trgovska ladja »Catarina« - z vsem tovorom polenovk.
Japonska je dobro preskrbljena z živili, izjavlja japonski kmetijski minister. Vlada je poskrbela, da so pripravili in spravili velike zaloge živeža, ki ga pridelujejo na Japonskem. Določili so tudi 300 milij. jenov za ureditev skladišč, iz katerih bo živež na razpolago le v skrajni potrebi,
23. januarja sta prispela v Madrid argentinska poslanika iz Italije in Nemčije. Imela sta daljši razgovor z argentinskim poslanikom pri španski vladi. Poslana je bila nujna brzojavka argentinski vladi, naj ne pretrga diplomatski stikov z državami Osi — jioroča japonski list »Jomiurk.
Včeraj so vse nar.-soc. organizacije v Nemčiji slovesno praznovale 230. obletnico rojstva pruskega kralja Friderika Velikega.
Finančni odbor japonske zbornice je včeraj soglasno in brez razprave sprejel predlog vlade, da se za vojsko odobri 18 milijard Izrednih kreditov.
Nemške podmorniee so pred obalami Združenih držav v enem samem tednu piotopile več ameriških ladij, kakor pa jih zmore izdelati Severna Amerika v dveh mesecih, trdi »Vol-kischer Beobachter«. List omenja tudi delovanje nemških podmornic v istem prostoru v zadnjem letu prejšnje svetovne vojne In pravi, da so tedaj potopile 102 ameriški ladji, ne da bi pri tem imele kaj izgub.
Sestanek med ravnateljem nemške in italijanske narodne banke v Berlinu je dokaz, da so se izjalovili vsi napori in pričakovanja, da se bo finančni položaj obeh držav Osi omajal, pravijo berlinski politiCni krogi. Pravijo tudi, da ima ta sestanek namen utrditi temelje evropskega celinskega avtarkičnega gospodarstva po končani vojni.
Japonsko časopisje močno poudarja pomen vojne napovedi Siama Združenim državam in Veliki Britaniji. Listi menijo, da je s tem siamski narod dokazal, da popolnoma upravičeno zavzema odlično mesto v zboru azijskih narodov.
Posebno hrvaško gospodarsko odposlanstvo ie
odpotovalo včeraj v Rim, da bo sodelovalo na zasedanju italijansko-hrvaškega gospodarskega odbora. Hrvaško zastopstvo vs*di finančni minister dT. Košak.
roženih sil in italijanskega veleposlaništva, kakor tudi japonski bančniki. Ko je prisrčno pozdravil italijanskega gosta, je minister Funk podčrtal potrebo po skupnih direktivah in načrtih med Nemčijo in Italijo, da bi se tako čimbolj okrepilo vojno gospodarstvo in vojne finance. Dejstvo, da vlada med obema državama ideološka in politična skupnost, je najboljše jamstvo za aktivno in tesno sodelovanje na polju finančne in denarne politike.
Lira in marka sta že več let zelo trdni. Denar Osnih držav je obdržal svojo polno vrednost na-• zlic velikim težavam financiranja vojne. Trgovski promet med obema državama je zadnja leta vedno naraščal. Obisk predsednika italijanske narodne banke predstavlja zato novo dobo v razvoju gospodarskih in finančnih odnošajev med obema državama ter v izgradnji novega reda za denarstvo v Evropi.
Guverner Azzolini se je zahvalil za lepi sprejem in je izjavil svoje zadoščenje nad popolno istovetnostjo, ki se je pokazala med pogovori v Berlinu. Ko je prešel na naloge, ki jih hočeta izpolniti Osni državi na osnovi gospodarske in finančne evropske avtarkije, je nato guverner Azzolini govoril o socialnih pogledih, s katerimi ne bo nikdar več v nasprotju gospodarska in finančna politika fašistične Italije in narodnosocialistične Nemčije.
Portugalske čete poslane na zasedeni otok Timor
Lizbona, 24. jan. s. Uradno sporočilo portugalskega zunanjega ministrstva pravi:
Po raznih jx>svetovanjih je portugalska vlada zapiovedala vojnim silam, ki so bile že pripravljene v pristanišču Lorcnzo Marquez, naj odpotujejo na otok Timor, da prevzamejo obrambo otoka s portugalske strani. Parnik »Joao Belo« bo spremljala vojna ladja.
Ta spomenica bi pomenila, da bodo avstralske čete, ki so zdaj na Timorju, to portugalsko posest izpraznile, ko bodo tja dopotovali novi portugalski oddelki.
Argentina ne bo prekinila diplomatskih odnošajev z državami trojne zveze
Buenos Afres, 26. jan. as. Podpredsednik republike, Castillo, je izjavil dopisniku lista »Noticias graficas«, da lahko izrazi svoje veliko zadoščenje nad uspehom na konferenci v Riu de Janeiru in je dodal, da je Argentina izjavila že v začetku in da potrjuje tudi za bodoče, da ne bo šla v vojno, niti da ne bo prekinila diplomatskih odnošajev z državami trojne zveze, čeprav je pripravljena za utrditev solidarnosti ameriške celine.
Indija zahteva popolno neodvisnost
Rim, 26. jan. AS. Pri neki demonstraciji, ki je bila včeraj ob priložnosti proslave dneva neodvisnosti, je indijska liga izdala poziv, naj angleška vlada takoj prizna popolno neodvisnost Indije. Poziv zahteva od vlade, naj takoj začne z indijskim narodnim kongresom pogajanja #» ustanovitev začasne vlade. K temu predlogu je izjavil Harry Polliit, da bo Anglija po zmagi v sedanji vojni morala spremeniti svojo indijsko politiko. Na Jajron-skem je že ustanovljen odbor za osvoboditev Indije. V Bangkoku se že sestavlja indijska armada, v katere vrste se stekajo vsak dan novi dezerterji, ki prihajajo iz Indije, da bi se borili proti Angliji.
Debata v angleškem parlamentu
Rim, 26 jan. AS. V obeh zbornicah angleškega parlamenta bodo debatirali o vodenju vojne. Debata v spodnji zbornici, ki bo trajala cele tri dni, bo ena najvažnejših od sestave sedanje vlade sera. Debato bo pričel Churchill s svojim govorom. Churchill se še ni odločil o nasvetu konservativne stranke, da naj vlada zbornic! ne stavi vprašanja zaupnice, da bi dala tako večjo svobodo debati in tozadevnemu glasovanju.
Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
Nove Britanije in Nove Irske, izjavljajo v japonskih ‘krogih, da Japonska nima nobenih sovražnih čustev ali namenov do Avstralije in avstralskega prebivalstva. Njeno sovraštvo se obrača samo proti vladam in oblastnikom, ki so odstopili oporišča Združenim državam in znova potrjujejo svojo voljo, da hočejo motiti varnost japonske države.
Rim, 27. jan. s. Agencija Reuter poroča, da so japonske čete na Malaji zasedle mesto Batu Pahat ob zahodni obali Malajskega polotoka.
Tokio. 27. jan. s. Po zasedbi krajev Pluang in Ajermitan, ki ležita 90 km od Singapurja, japonske čete naglo napredujejo v državo Johore. Domnevajo, da se angleške sile, ki štejejo kakih 20.000 mož, umikajo proti jugu Malajskega polotoka.
V japonskih vojaških krogih trdijo, da Je 90 odstotkov površine Malajskega polotoka zdaj v japonskih rokah. Prva japonska črta gre zdaj od kraja Batu Pahat na zahodni obali polotoka čez Ajermitan, Kliseng, Rengor do pristanišča Mer-sing na vzhodni obali. Japonske prednje straže so ob vzhodni obali že naletele na angleške postojanke ob novi cesti, ki drži iz Mersinga do Johore Bahruja. Kotatingi, poslednja postaja na tej cesti, je spremenjena v trdnjavo, ki jo branijo indijsko-malajski oddelki.
Tokio, 28. jan. s. Agencija Domel pravi v svojem običajnem dnevnem pregledu položaja, da so v angleško Birmo v zadnjih 24 urah prišla znatna ojačenja kitajske vojske iz Čungkinga ter oddelki angleških strokovnjakov. Birmansko domačo vojsko naglo urijo za obrambo. Civilno prebivalstvo se iz ogroženih pokrajin v množicah seli. Veliko mesto Mulmein je skoraj čisto zapuščeno.
Vesti 27. januarja
Siloviti požar je skoraj docela uničil špansko železniško jmstajo na križišču Torralva pri Soriji. Koko je ogenj izbruhnil ne vedo. Zima na Danskem je tudi letos izredno huda. Miraz je dosegel 26 stopinj. V Kopenhagnu ie včeraj moralo 300 ljudi iskati, pomoči v bolnišnicah zaradi ozeblin in zmrznjenj. Pet ljudi je izgubilo življenje. Oblasti so spravile po koncu vse rešilne vozove in avtobuse, da pomagajo voziti na varno zmrzujoče ljudi iz raznih koncev sveta.
Bivši avstralski ministrski predsednik Fadden je imel govor o položaju Avstralije tec je dejal, da je Avstralija zdaj v slabem j>olo-žaju. Če ne bodo takoj izdani odločni ukrepi, bo morala drago plačati svojo zaslepljenost.
Nad milijon mož šteje sedaj vojska države Siam. Okrog 150.000 mož že sodeluje v bojih proti Britaniji ob strani Jajjoncev, pišejo japonski listi.
Varstvo japonskih koristi v Združenih državah in v Kanadi je prevzela Španija. Švica je prevzela varstvo nad japonskimi koristmi v Veliki Britaniji, Avstraliji, Novi Zelandiji, Holandski Indiji, Keniji, Tanganjki, Zanzibarju, le v Južni Afriki je to vlogo prevzela švedska.
Pri maršala Čangknjšku je protestirala francoska vlada proti bombnemu napadu, katerega so dvakrat izvedla letala neznane narodnosti na razne kraje v Francoski In-dokini, zlasti pa na japonsko oporišče Hano. Protestno besedilo meni, da letala niso mogla priti od nikoder drugod kakor iz Kitajske, ki je edini nejtosredni mejaš Francoske Indokine.
Od 160.000 zasebnih, avtomobilov na Švedskem jih
140.000	ne more voziti zaradi pomanjkanja tekočega goriva.
V nemškem zunanjem ministrstvu pravijo, da še ne morejo dati službene razlage glede vseameriške konference v Riu de Janeiru, ker še niso jasni podatki o vsebini sklepov. Pač pa pripominjajo, naj bodo sprejeti kakršni koli sklepi, ne bodo mogli prav nič vplivati na nadaljni vojaški in politični razvoj in tudi ne na zmago držav osi. Posebni Rooseveltov odposlanec William Bulitt, bivši ameriški poslanik v Parizu, je odpotoval iz Teherana v Moskvo.
Izšel je znameniti roman o judovstvu, njegovemu denarju in skrivnostih
ZLATO VEČNEGA JUDA
Knjigo dobite po vseh kn igarnah in trafikah, kakor tudi pri vseh naših zastopnikih. Roman obsega 264 strani nadvse napete vsebine Vsaka knjiga „Sloven-čeve knjižniice“ stane le S lir. Vezana v platno pa 11 in 20 lir
Opozarjamo vse naročnike ..Slovenčeve knjižnice* da sprejemamo tudi broširane (zbite) knjige v vezavo. Za vezavo je doplačati 6 lir
Naročila spreiema
Uprava ..Slovenčeve hnjjžnice4*. Hapltorjiva 6 Ljubljana
Pravi človek na pravo mesto!
Dalo Poklicne posvetovalnice Visokega komisariata v zadnjih štirih letih
Ljubljana, 27. januarja.
Prizori, ki bi bili Se pred desetimi, da, celo pred petimi leti v ljubljanskih obrtniSkih, industrijskih in drugih delavnicah nemogoči, morda celo smešni, se dogajajo dandanes redno in resno jih sprejemajo tako delovodje, mojstri, pomočniki in vajenci: namreč: da kdo pride z izkaznico Poklicne posvetovalnice in posredovalnice za delo in pokaže spričevalo, ki si ga je pridobil tam, da je sposoben za tako in tako delo. Komaj nekaj let je tega, kar »o delodajalci fce povpraševali mladega fanta, ki je želel stopiti v delo, samo, kako je močan, če je dobrega vedenja in dobrih staršev in kakšne šole ima. Nihče pa ga ni vprašal, če je za tako obrt ali delo tudi sposoben in če ga tako delo veseli. »Se bo že naučil in privadili« je bilo soglasno mnenje mojstrov in staršev, ako se je fant upiral učiti se recimo za peka, ko bi bil rajši urar.
Te in take napake pri določanju in izbiri poklica mladega človeka — in to se pravi, vse njegove bodočnosti — sedaj že nekaj let z uspehom odstranjuje Poklicna posvetovalnica tn posredovalnica, ki jo je svoj čas ustanovila banovina, sedaj pa je dodeljena Visokemu komisariatu ter tudi v novih razmerah uspešno nadaljuje svojo nalogo. Čeprav je šole v prvih letih svojega obstoja, vendar že dosedaj beleži nad vse častno bilanco svojega dela in moremo reči, da je v blagor mladih ljudi storila že veliko koristnega, še večji pa je njen pomen že v tem, da s svojim obstojem vpliva na starcj&e, to je starše, mojstre in delovodje ter seveda delodajalce, naj bodo previdni pri določanju poklica mladini.
Tako so se dogajali in se še dogajajo, samo y zadnjem času bolj redko, primeri, da, recimo, v kaki občini ni nobenega zidarja, mlad fant pa ima veselje vsaj za zidarja, njegov sen pa je seveda, postati stavbenik. Ko je fant zrel za uk, ga dajo čevljarju. Domovina pridobi enega slabega čevljarja več, izgubi pa morda bodočega dobrega zidarja ali celo stavbenika. V tem je v prvi vrsti treba razumeti pomen poklicne posvetovalnice, kakor jo imamo sedaj že peto leto v Ljubljani.
Ideja poklicne posvetovalnice kot uradne, javne ustanove, tudi v širokem svetu ni dosti starejša. Sele okoli 1. 1608 so so v svetu spomnili nekateri naprednejši vzgojitelji, da bi bilo treba doraščajočo mladino, ki želi v poklice, preizkusiti, za kaj je sposobna in česa je zmožna ter ji potem svetovati ali odsvetovati, kam naj se obrne. Sicer je človeštvo to vedno delalo, toda do našega stoletja nikakor ne organizirano: le kak dober prijatelj, vzgojitelj, duhovnik, mojster ali podobno, je svetoval očetu: »Za to daj fanta ali dekle v ukl«
Ideja prave uradne poklicne posvetovalnice sega pri nas nekako v 1. 1911., ko je bila ustanovljena Državna obrtna šola. L. 1920. jo je nameravala ustanoviti Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, pa ni prišlo iz raznih razlogov do uresničitve. L. 1981. je bil na zasedanju banskega sveta sprejet predlog, naj se taka posvetovalnica kot banovinska ustanova 'čim prej osnuje. Tudi društvo »Sola in domc je začelo gibanje za ustanovitev take poklicne posvetovalnice, pa je vse nekam zaspalo.
Sele čez nekaj let je bivši ban dr. Marko Natlačen poveril dr. Vladu Schmidtu, ki se je po filozofskih študijah in po študiju psihotehnike in _ proučevanju poklicnega svetovanja v tujini vrnil v Ljubljano, naj tako posvetovalnico osnuje. Naredim o osnovanju Poklicne posvetovalnice in posredovalnice pa je bila podpisana dne 15. februarja 1938. Torej bo ta ustanova v kratkem slavila štiriletnico svojega dejanskega obstoja.
V teh štirih letih je poklicna posvetovalnica sijajno dokazala potrebo svojega obstoja. Od skromnih začetkov se je število preizkušenih mladih ljudi dvignilo na več sto — vi. 1940. na 410 — ki so skoraj vsi pokazali v svojem poklicu, da jim je Poklicna posvetovalnica prav svetovala in pravo delo določila, nalašč zanje. V 90 % primerov so se vsi mladi ljudje obnesli. Redno je bilo (»prej, da so morali mojstri odpustiti na primer 30 in še več odstotkov vajencev, ker niso'prestali preizkusne dobe in so se za izbrani poklic izkazali nesposobne. Ta odstotek se je sedaj pri mladih ljudeh, ki prihajajo iz preizkušnje v Poklicni posvetovalnici, znižal na malenkost.
Pa ne samo preizkušnja v psihotehničnem, medicinskem in fizičnem pogledu ni odločilna pri določanju bodočega poklica mladega človeka. Poklicna posvetovalnica svetuje tudi, kam naj se mladi človek obrne, da pozneje res najde zaposlitev. Je že tako, da bi vsi mladi kandidati za obrtne poklice bili najrajši mehaniki ali pa bi bili izučeni kakšne kovinske obrti. Do 90 % takih zelja je običajno pri vajencih. Študentje, ki se tudi v velikem številu zatekajo na Poklicno posvetovalnico, pa bi bili radi seveda vsi pravniki, mediclnci ali inženirji. Ako' bi šlo po željah te mladine, ki računa le po trenutni konjunkturi in po gospodarski osamosvojitvi, bi imeli v bodočnosti nekatere poklice prenapolnjene, drugod pa
bi manjkalo moči, še bolj, kakor za moške poklice, velja to za ženske, zlasti, ker Je ženskih poklicev manj. Zato je svetovalnica tudi zato tukaj, da mladini nekatere poklice odsvetuje in res prav svetuje in usmerja izbiro.
Obstoj Poklicne posvetovalnice je sedaj po štirih letih dela tudi nadalje zagotovljen. Svoje prostore ima v poslopju Državne poliklinike na Mirju. Visoki komisariat ceni njeno delo in želeti je, da bi se to delo še bolj razširilo ter da bi prav vsa slovenska mladina šla skozi njeno preizkuševalnim, tako, da bo izpolnjeno za naše bodoče rodove geslo: »Pravi človek na pravo mesto!«
V treh vrstah...
V kratkem bodo po raznih gorenjskih kra-
Iih odprli nove otroške vrtce. Pred dnevi so >ili odprti otroški vrtci v Ihanu, Radomljah, Domžulah in Komendi.
Rača ne bo več poplavljala, ker jo bodo zdaj regulirali. Odpravili bodo nekatere od-višne ovinke, strugo pa na nekaterih krajih poglobili.
Pred dnevi je bil*v Martuljku velik uvodni učni tečaj za mlade učitelje. Tečaja se je udeležilo 156 oseb. Učitelji so prišli celo z Dunaja, iz Solnograda in od drugod. Po nekaj dneh so učitelji odšli spet na svoja službena mesta.
Motniška občina je zdaj dobila tudi svojo majhno elektrarno, ki daje tok šolam in uradom. Ljudska šola in otroški vrtec sta dobila nove zdravstvene naprave. Spomladi bosta oba zavoda dobila tudi proste zračne kopeli.
V Artičah se je prijavilo v tečaj nemščine 1820 ljudi. V celem artiškem okraju je zdaj kar 36 takih tečajev.
Braslovška rajfajznovka bo v kratkem začela poslovati. V svoje območje bo prevzela tudi obe braslovški hranilnici in obe posojilnici.
V Slovenjem Gradcu bodo v kratkem ustanovili ambulanco Rdečega križa’ in si nameravajo kupiti poseben reševalni avtomobil.
Mariborska podružnica Union hrvatske banke je bila ukinjena. Njene posle bo prevzela mariborska podružnica Kreditanstalt Bank-verein.
V likvidacijo Je prišla »Kovina«, ki je imela svoje tovarniške in uradne prostore na Teznem.
Bilanca in računski zaključek mestne občine novomeške sta bila pri zadnji seji soglasno sprejeta.
Tele ponesrečence so prepeljali v bolnišnico: Desnico si je zlomila, ko je padla na cesti, kuharica Kajbiseva. — Levico si je zlomila zasebnica Mezetova. — Dentist Novak iz Ribnice je padel in si zlomil nogo. — V hlevu je padla delavka Perkova iz Zagradca in si zlomila desnico.
Kandijska bolnišnica v Novem mestu je
preteklo leto sprejela pod svojo streho 22t0 bolnikov, 117 pa jih je ostalo še iz prejšnjega leta. Umrlo je 56 bolnikov.
Strogost postave bo zadela vsakogar, ki skuša kot nasnovatelj nemirov zadrževati naravni potek združitve in ojačenja dežele. Tako je govoril okrožni vodja dr. Hradetzky nedavno v Radovljici.
Na Jesenicah je bilo nedavno prvo zborovanje narodno socialistične stranke. Govornik je na koncu pozval Gorenjce, naj sodelujejo pri delu za veliko Nemčijo.
Na smrt obsojeni morilec Ham^ršak je bil
23. t. m. ustreljen. Prav tako je bil usmrčen tudi 30 letni Mihael Seifrid, ki je bil povzročitelj večih požarov in se je tudi sicer pokazal kot velik ljudski škodljivec.
Mrakovo gledališče
Frančiškanska dvorana.
Torek, 27. t. m. »Elektra« Začetek ob 18. Konec ob 20.
Četrtek, 29. t. m. »Elektra«. Popoldanska predstava ob 15.30.
Danes ob 18. (6.) prv« repriza velike antične tragedije »Elektra«. Ta veličastna Sofokles-Hofmannsthalova umetnina je pretekli teden pred polno dvorano žela velik uspeh. Uprizoritev »felektre« je brez dvoma največji gledališki dogodek sezone. Glavne vloge igrajo: Ra j-nerjeva, Planlnova in Mrak, ki je delo tudi zrežiral. Scensko glasbo je pripravil Pogačar. Občinstvo prosimo, da zasede prostore točno ob 18. Blagajna posluje dane« od 15. do predstave.
Novice iz Države
Naročajte Slovenski dom!
Velika »Rimska enciklopedija« se pripravlja. Zavod za rimske študije, ki je bil v Rimu ustanovljen pred šestnajstimi leti, je objavil svoj program, v katemre je rečeno, da bo začela izhajati monumentalna »Rimska enciklopedija«, v kateri bodo opisane vse veje rimskega kulturnega ustvarjanja prav od začetkov Rima pa do današnjih časov. Zavod je gradivo za enciklopedijo pripravljal vsa leta. Zbirka bo imela okrog 100 zvezkov, ki se bodo delili na razne razrede in odseke. Razredi 6e bodo ravnali po časovnih obdobjih zgodovine in sicer po antiki, srednjem veku, prerodu in sedanjosti, odseki pa bodo sledeči: pravni, književni, filološki, narodopisni, starinoslovski, topografski, oddelek fizikalnih znanosti .biološki oddelek itd. Obdelana bodo vsa vprašanja z vseh področij in bo vse delo opremljeno tudi s številnimi slikami. Razprave bodo obravnavale do vseh podrobnosti vpliv rimske kulture v- vseh časih in dobah. Napisali jih bodo najodličnejši znanstveniki in učenjaki. Enciklopedijo bo izdajatelj poskušal izdati v takšni opremi, da bo predstavljala trajno vrednost, vendar pa po takšnih cenah, da bo dostopna vsakemu Italijanu, ki si bo zahotel to monumentalno delo. Naročnik ne bo vezan na celotno zbirko, pač pa si bo lahko izbral le določen oddelek ali odsek, za katerega se pač zanima.
Salezijanci pripravljajo ustanovitev novih otroških zavetišč. Vrhovno vodstvo salezijanskih otroških zavetišč in domov je razposlalo na vse svoje prijatelje v Italiji vabilo, naj bi se spomnili pomoči in skrbstva potrebnih otrok in prispevali v sklad za postavitev in odprtje novih zavetišč, za vsak salezijanski inšpektorat po eno. 2. aprila praznuje namreč salezijanski red stoletnico rojstva gojenca v zavodu don Bosca, Dominika Savia, za katerega proglasitev svetnikom se je proces že začel in je papeška komisija že potrdila uvodna dokazila za svetost tega mladeniča.
Novo umetno pridobljeno tkivo. Agencija »Agit« poroča, da se je posrečilo iznajti nove vrste tkiva, ki se imenuje »cotonia«. Novo tkivo se pridobiva pri kemični obdelavi lanenih stebelc. Če se to tkivo splete z drugimi tkivi, naredi tkanino zelo odporno proti vodi. Zavoljo tega bo novo tkivo posebno pripravno za izdelovanje delavskih oblek. Na Danskem so začeli prvi uporabljati to tkivo in imajo tovarne že takšen obrat, da bo prvo leto pridobile najmanj 250 do 300.000 kg nove tkanine.
Pridelek burskih orehov. V Južni Italiji in na Siciliji se prebivalstvo mnogo bavi z gojenjem burskih orehov, fižolu podobnih strokov, ki 6e dajo uporabljati zlasti pri izdelovanju sladkarij. Ti orehi imajo tudi pri nas mnogo prijateljev, zlasti so v navadi takšni, ki so osoljeni in potem pečeni. Predlansko leto so v Italiji pridelali vsega skupaj
22.000	stotov teh orehov, od česar so doma porabili skoraj 90 odst. Ostanek gre na izvoz.
Velika planinska postojanka v Brentskih Dolomitih. Na spomlad bodo začeli graditi v Brentskih Dolomitih novo veliko planinsko postojanko, ki bo nosila ime po alpincu Gralferju. Nova planinska koča bo imela prostora za 150 ljudi, opremljena pa bo z vsem potrebnim udobjem in oskrbljena s centralno kurjavo. V celoti bo imela koča razen velike dvorane prostornine za 50 kub. metrov.
Pridobitve pri nadomeščanju nekaterih kovin. V znanih tovnrnnh FIAT v Torinu se je posrečilo nadomestiti razne kovine, ki se uporabljajo pri izdelovanju železa, odnosno pri izdelovanju posebnih vrst jekla, z novimi mešanicami, ki so vse domačega izvora. Prav tako so z aluminijem skoraj v ccloti nadomestili uporabo medi in litega železa. Aluminij uspešno uporabljajo pri izdelovanju avtomobilskih vozil, posebno pa v elektrotehniki.
Italiia na tretjem mestu med evropskimi potrošniki vina. Italiia ima zelo razvito vinogradništvo in povrh pa tudi organizacijo, ki skrbi za dobro kakovost, stalnost in primerno ceno vseh vin. Povprečno porabi vsak Italijan letno po 75 litrov vina, medtem ko sa v Franciji porabijo na vsako glavo letno po 176.4 1, v Španiji pa 76.1 1. Nekaj manj kakor Italija porabi vina letno Švica, kjer odpade na vsako človeško grlo 41.9 1. Tej sledi Madžarska z 28.7 1, Belgija s 3.4 1, še mnogo manj pa porabijo vina v Angliji, Danski in Holandski. Prvenstvo v pitju piva imajo Belgijci, kjer odpade na vsakega prebivalca letno povprečno po 120 1, sledi potem Danska s povprečjem 53,5 1. potem Nemčija z 42 1 in Francija s 33 litri. V Italiji pa pijejo zelo malo te pijače, kajti povprečno pride na vsakega Italijana le po poldrug liter piva.
Skrb za povečanje pridelovanja krompirja. Krompir je dnnes eno najvažnejših živil, posebno v Nemčiji. Tudi italijansko kmetijstvo je posvetilo pridelovanju krompirja veliko skrb, letos pa bo temu vprašanju posvečena še večja pozornost. Sploh se je zadnja leta stalno večala površina zemlje, posejane s krompirjem. Za letos si je kmetijsko ministrstvo zagotovilo uvoz velikih količin semenskega krompirja iz Nemčije in Holandije. Zavoljo tega pričakujejo, da bo setev krompirja obsežnejša, pa tudi pridelek mnogo večji, ker bo kmetijsko ministrstvo
ukrenilo vse potrebno, da se bo dvignila tudi ta veja v narodni prehrani.
Driavnu podpora za zpraditev in popravilo vodovodov na Siciliii. Na Siciliji deluje posebna družba, ki ima od vlade naročeno, da skrbi za vzdrževanje in popravljanje že obstoječih vodovodov, kakor tudi za gradnjo novih. Pri teh delih skrbi družba za načrtno ureditev tega vprašanja, da se zagotovi zdrava pitna voda za vse kraje in obenem urede tudi vodne naprave za pridobivanje električne energije. Desetletni načrt, ki ga je družba že izdelala, predvideva veliko število novih vodovodov, popravila starih in njih izpopolnitev ali razširitev. Vlada bo podprla ta dela z dotacijo pol milijarde lir v obrokih po 50 milijonov letno. Razen tega pa bodo morale razne občine in zainteresirana gospodarska podjetja prispevati 300 milijonov lir.
Jud goljufal revna starca. Sodišče v Torinu je ruzpruvljalo pred dnev; o tožbi proti judu Silviju Ottolenghiju in njegovi ženi lereziji, ki sta ogoljufala 70 let 6tarega Agnellija San-tija in njegovo ženo za okrog 50.000 lir. Jud je bil v Torinu zelo poznan, ker je imel dobro vpeljano trgovino. Ko je izvedel, da imata San-tija okrog 50.000 lir prihrankov, sta z ženo takoj našla način in začela uboga starca obdelovati, da bi jima posodila ves svoj denar. Starca sta jima nasedla in posodila denar proti pogodbi in ustnemu zagotovilu, da bosta vse dobila z obrestmi vred dobro poplačano. Toda že nekaj mesecev nato je jud napovedal konkurz svojega podjetja. Upniki so_ dobili po dolgih raz-
§ ravan povrnjenih komaj 25% svojih terjatev, očim starca sploh nista bila v njegovem seznamu. Zaradi tega sta ga naznanila sodišču, ki je Juda Otolenfjhija (s pravim imenom Mojzesa Samsona) z njegovo ženo vred obsodilo na dve leti težke ječe in na plačilo kazni 2000 lir.
Slaboumnez streljal na pogreb. V Comu je bil pogreb, h katoremu 6ta prišla župnik Geria in kaplan Fantoni blagoslovit truplo. Komaj sta svoj obred izvršila, pa so iz neposredne bližine padli trije streli. Župnik je pudel zadet, kaplan pa je bil le lažje ranjen. Karabinjerji so hitro izsledili zločinca v osebi brezposelnega krojača Petra Pellegirinija, ki je nekoliko slaboumen. Dva strela na župnika sta bila smrtna, kajti zadela sta ga v hrbtenico in pljuča. Župnik je kmalu potem umiri.
Povečanje izdelave raznih plinov. Močan napredek je zadnje čase zaznamovala italijanska industrija, ki izdeluje razne pline, kakor kisik, vodik, acetilen, argon, helij in neoni Glavno mesto v statistikah zavzema kisik, ki se v največji meri uporablja pri obdelovanju kovin kakor tudi pri drugih mehaniških delih. Tega plina so pridobili okrog 40 milijonov kubičnih metrov. Acetilena so lani izdelali okrog 200 tisoč kub. metrov, kajti ta plin »uporabljajo le še industrije, dočim je elektrika skoraj povsod izpodrinila acetilenko.
Nesreča pri nabiranju starega streliva. _ V Brestovizzi v pokrajini Gorizia so imeli Guido Noventa, Santo Dedina in Santo di Maglia nalogo pobirati strelivo, ki je ostalo tam še od prejšnje svetovne vojne. Pri delu pa se jim je dogodila težka nesreča. Našli so nekaj večjah nabojev, ki je eden od njih nenadoma eksplodiral in vse tri pobiralce težko ranil. Dedina je umrl,'ostala dva pa eta v takšnem stanju, da z njunim okrevanjem najbrže ne bo di&1
Stoletnik umrl. V bolnišnici v Pinerolu je umrl Ivan Morelli, mož, ki je letos 2. januarja dopolnil 100 let starosti. V življenju je moral zmerom dosti delati in se truditi. Mož je imel dober spomin in je v svoji pozni starosti pomnil_ še vse dogodke, katere je bil doživel. Mož se je spominjal 7 papežev, 4 kraljev in številnih znamenitih mož, kakor so bili Cavour, Garibaldi in Lamar-mora. Do svojih zadnjih dni je delal in odklanjal podpore ali vabila, da bi se pustil vzdrževati na občinske stroške.
Piemontska princezinja v Goriziji. Princeziinja Piemontska, ki je poprej obiskala že bolnišnice in druge ustanove italijanskega rdečega križa v Trie-ste, je prišla na obisk tudi v Gorizijo. V mestu so jo sprejeli in pozdravili prefekt, zvezni tajnik, župan, vojaški poveljnik in drugi odličniki. Princezinja si je ogledala vse bolnišnice,, zlasti se je pomudila v tistih, kjer leže vojni ranjenci. Dalje je pregledala ustanove ženskega faija in otroške zavode. Zvečer se je udeležila tudi dela predstave v Verdijevem gledališču, ki je bila prirejena od vojaškega Dopolavora v zabavo ranjencem in invalidom.
Uvedba kart A tobak v Nemčiji
Berlin, 27. Jan. s. Po uredbi, objavljeni v uradnem listu, so uvedli po vsem nemškem državnem ozemlju karte za nakup tobaka. Karte bodo dobili moški, ki so izpolnili 18 let starosti, in ženske od 25. leta naprej. S karto bodo dnevno lahko kupovali določeno količino tobaka; ženske bodo dobivale za polovico manjšo količino ko moški. Vojaki bodo dobili posebne karte.
^Earl Derr Bigger«
UMA
AHBLA
44
)
»Vsak čas ste mi dobrodošli,« je izmikajoče rekel igralec in mu ponudil roko. »Skoda, da vas moreni pustiti takole stati, toda Iprnlec, saj veste ...«
C ha n mu je resno stisnil	roko,	igralec pa je odhitel	na oder.
Ko je zapuščal gledališče in stopal v svoj avtomobil, je bil videti izraz na njegovem obrazu brezupen. Z vso gotovostjo je slutil v ozadju za igralčevo vljudnostjo in zgovornostjo važno skrivnost, luko važno skrivnost, ki bi utegnila prinesti rešitev vse zamotano uganke. Toda od Fyfeja jo ne bo nikoli izvlekel. Prej morda iz Smitha V duhu si je nekaj zabeležil.
Vozil je po Kraljevi cesti, nato zavil proti Waikikiju. Pred mestno knjižnico, ki je stala nekaj odmaknjena za visokimi drevesi, mu je šinila v glavo nova misel. Ne bi bilo napak, če bi prebral vsa poročila, ki so jih takrat časopisi v Los Angelesu objavili o umoru Dennyja	Maya.	Morebiti bi	našel na	jjorume-
nelih lietih kakšen namig,	ki bi	ga povedel	na pravo	sled za
morilcem Shelah Fane.
Po naglem sklepu je skočil iz vozila, stopil v poslopje in se obrnil na mlado dekle, ki je imelo službo v čitalnici.
»Ali bi mogel takoj dobiti časopise iz Los Angelesa in sicer od junija pred tremi leti?« jo poizvedoval
»Gotovo, gotovo, mr. Chun,« mu je odgovorila. »Prosim, izpolnite ta listič.«
Napisal je potrebne podatke in videl, kuko je njegov listič odromal k mladi asisteutinji v nadaljni postopek, bila je že sko-rnj na pol poti proti knjižnim policam, ko so je nenadoma obrnila in ee vrnila.
»Oprostite,« je rekla, »toda domislila sem se, da smo prav-kaT izposodili tisti zvezek »Los Angeles Timesa«.
»Izposodili?« je zastrmel Chan.
»Da. Ravno pred ,pol ure ga je zahteval neki gospod.«
»Ali mi morete tistega gospoda opisati?«
Mlado dekle je pogledalo po čitalnici navzgor. »Saj je še tukaj. Tam pod zadnjim oknom.«
Chan je stopil nekaj korakov naprej in previdno pogledal za vogal knjižne police. Tam je sedel IIuntley van llom, globoko sklonjen čez debel, velik zvezek v sivih platnicah. Filmski igralec se ni ozrl. Kazalo jc, da ga je branje popolnoma prevzelo. Clion je gospodični ob mizi sporočil, du se za knjigo ne zanima več in lahkih korakov zapustil poslopje.
štirinajsto poglavji*
Okno v utici
Chan je spet stopil v svoje vozilo in odpeljal z vso brzino proti Waikikiju. Hvaležno se je spominjal uslug, ki mu jih jo storil njegov dvosedežnik. Kolikokrat je z njim zasledoval sledove, o kateirih je ponavadi rekel, da so »ga vodili čez neprehodne kamenite zidove«. Že je bil na tem, da začne iskati nove sledi, ko je končno prišel dogodek, ki mu je skoraj omogočil približati se cilju.
Med vožnjo skozi žarno jutro je pretehtal vse, kar je vedel o Huntleyu van Hornu. V mislili si je ustvaril predstavo o tem, kako filmski igralec drvi čez travnik — prav tisti trenutek, ko je 6rna kamela smrti pokleknila pred vrata Shelah Fane. Nihče ni bil pri njem in nihče ga ni videl. Kako lahko mu je bilo stopiti v uto, prisiliti igralko Shelah za vedno k molku in potem mirno in tiho, kakor da se ni nič pripetilo, pojaviti se pri obeh Ballonjili na obrežju.
Kakšen človek je to prav za prav? Charlje si je sedaj zaželel, . do bi vsaj enkrat mogel prelistati filmske matjaziie, ki so jih njegovi otroci tako pogosto prinašali domov. Huutley ni bil ml-lobni in elegantni mladeniški tip lepotca. Bil je zaprt vase in piker in je znal premišljeno živeti sam zase, ne da bj se brigal za sodbe drugih in verno pripravljen, da zviška in z odbijajo-
čim pogledom odkloni vsakogar, ki bi se hotel vmešavati v nje-I gove zasebne stvari. Res, izplača se tudi o njem nekaj več raz-I mišljati. Kdo ve, kaj se utegne iz tega še izcimiti?
Tisti hip je bil že na drugi cesti. Dospel je na avenijo Ka-lakana in se približeval velikim hotelom. Navzlic sončnemu dnevu je tukaj rahlo rosilo. Smejal se je kot izkušen domačin tistim tujcem, ki so takoj razpeli svoje dežnike in oblekli dežne plašče, ker so preresno vzeli muhaste navade tukajšnjega vremena. Zavil jc ostro na desno in peljal proti Grand hotelu. Ustalil je naglo svoje vozilo in se ne meneč za lahen mraz, ki ' ga jo spreletel, usmeril proti hotelskemu vhodu.
Vratar, mlad Kitajec s prikupnim smehom, ga je pozdravil v svoji materinščini. Chan je z njim spregovoril nekaj besed. Ne, nikogar ne išče naravnost, edinole bi se rad, seveda z dovoljenjem, ogledal nekoliko naokrog. Stopil je skozi hladno pred-clurje, odgovoril na vljudni pozdrav natakarja in po dolgem hodniku stopil proti veliki dvorani; v nasprotju s svojimi someščani sc v tej učinkoviti dvorani ni počutil neprijetno. Ker je dolgo živel zunaj na celini, sc je čutil poklicanega, do kot star popotnik lahko izreče svojo sodbo o hotelskih stavbah. Tn tako je pozdravil iz vsega srca to obogatitev svoje domovine na čarih.
Prostorna dvorana je bila prazna, le nekaj domačinskih stre-žajev je razdeljevalo cvetlice na posamezne mize. Počasi so na-nknli	rtl*fih cvetov hibiska v tanke bambusove palčice,
ki so bile vtaknjene v skodelice, napolnjene s peskom. Danes zvečer bodo že ovenele. Toda kaj pomeni vse to v primeri z razsipnim bogastvom, ki se je v vseh vrtovih sveta vsak dan znova razcvetalol
Chan je stopil na obrežno teraso. Sreča mu je bila naklonjena. Tisti hip sta samcata sedela na terasi oba 6tara človečka, ki ju je prejšnji večer videl v pogovoru s Tarneverroin. Stopil je k njunima ležalnikoma in ju pogledal. Gospod je odložil svoj jutranji časopis, pa tudi gospa je odmaknila svoje oči od knjige in ga vprašujoče poglodala.
Zaradi česna je imela sitnosti na sodišču
Oproščeni prodajalci oglja — Hudo obsojen mesar
Ljubljana, 27. jan.
Novi kazenski sodnik-poedinec na okrožnem sodišču g. Josip Sporn, ki je prevzel po sodniku dr. Leonu Pompetu zadeve zaradi navijanja cen, je včeraj prvič vodil v dvorani št. 79 razprave zaradi prestopkov prekoračenja maksimalnih cen raznim živilom in življenjskim potrebščinam. Od 0—13 je absolviral kar 16 kazenskih zadev. Glavni predmet razpravam je bilo vprašanje prekoračenja maksimalnih cen domačim jabolkam, ki 80 jih branjevke označevale kot plemenito, prvovrstno sadje, ki naj bi bilo zato izvzeto maksimiranju cen.
Zanimivo je, da imajo trgovci odnosno prodajalci oglja srečo, da se izmotajo, ko so ovadeni zaradi prodaje oglja čez maksimalno ceno. Vsi so oproščeni, ker je cena oglju maksimirana na odprtem prostoru, to je pri kopici, ko se prodaja neizbrano z brasnom vred. Prodajalci pa prodajajo strankam že izbrano, prečiščeno in pakirano oglje, kar povzroča primerne režijske stroške in je treba prodajati boljše oglje, ne pa kake odpadke ali »brašno«. Zaradi oglja so bili včeraj pred sodnika pozvani štirje prodajalci. Sodnik jih je oprostil, ko so navedli vse okolnosti, zakaj so prodajali oglje nad 1 liro kg.
Branjevka Angela je imela velike sitnosti zaradi česna. Česen je dobra stvar, ki je tako odporna, da kljubuje najhujšemu mrazu, da ne zmrzne, ko drugače dobra čebulica takoj pri najmanjšem mrazu pomrzne in zledeni. Branjevka Angelca, ki je žo priletna in nekoliko naglušna, je bila ovadena, da je prodajala na trgu »domači česen« po 6 lir kg, ko je bila takrat domačemu česnu določena najvišja cena 4 lire za kg. Prijavil jo je neki kontrolni organ. Obtoženka se je pred sodnikom in tudi že v preiskavi kratko zagovarjala: »Nisem prodajala domačega česna. Bil je uvožen in zato sem bila upravičena ga prodajati po 6 lir kg, kakor je bila cena določena za uvoženi česen. Kontrolni organ me je pobaral menda, da-li prodajam uvoženi česen. Pa sem mu
Iz Srbije
Koruzo in pšenico sme odslej kupovati > od prodajalcev v Srbiji samo Diris (Direkcija za is-hranu). Tudi mlini ne smejo več kupovati direktno od kmetov.
»Maršal Budioni« si je nadel ime zloglasni komunist in terorist, ki je dolgo Časa strahoval okolico Despotovca. Srbskim dobrovoljcem in četnikom se je končno posrečilo, da so ga prijeli. Skrival se je v neki bližnji vasi.
Zlato t Turčiji. Turški ministrski svet je izdal odločbo, da se morajo označiti s štampiljko vsi predmeti, ki so iz srebra ali zlata.
V Sofiji je še vedno preveč judovskih trgovin, tako so ugotovili posebni organi, ker so našli v mestu še 114 judovskih kolonialnih trgovin in zdaj zahtevajo, da se njih število mora na vsak način zmanjšati.	....................
V Grčiji so zdaj izdali dolg imenik z imeni onih, ki so si za časa prejšnjih režimov na nepravilen način pridobili večje imetje. Lista imen je zelo dolga in na njej se nahaja mnogo visokih političnih uradnikov, ki so včasih imeli odločilno besedo. Premoženje se bo zaplenilo. f' n Silen mraz je pritisnil od 20. januarja v Srbiji. Po nekaterih krajih so zabeležili, da je bil termo-
v, meter tudi čez 20 stopinj pod ničlo.
61»
odgovorila menda: ne, povoženiI Prodajala sem res uvoženi česen. To lahko dokažem tudi po
grosistu.«
Angela je predložila račune. Bila je oproščena, ker je bilo izkazano, da gre za uvožent, ne pa za domači česen.
Hudo je bil kaznovan neki mesar Tone iz ljubljanske okolice, stanujoč na severovzhodni strani mesta. Bil je dvakrat ovaden, da je prvič
6.	sept. prodajal govedino po 9 lir, ko je bila takrat cena 8.10 lir, in drugič, da je 11. oktobra prodajal kravje meso po 8 lir kg, ko je bila cena 6.90—7.70 lir kg za to meso. Mesar je zanikal krivdo in se izgovarjal, da je vedno prodajal najboljše meso in so bile vse stranke 7, njim zadovoljne. Prijavljen je bil od nekega kontrolnega organa. Po kratki razpravi je bil obsojen zaradi navijanja cen mesu na 10 dni zapora, 300 lir denarne kazni ali v nadaljnjih 14 dni zapora ter na plačilo 250 lir povprečnine.
Ker je Marjana na trgu 29. nov. prodajala korenček po višji, kakor od tržnega urada določeni ceni, je bila obsojena zaradi navijanja cen na 7 dni zapora, pogojno na eno leto. Izgovarjala se je, da ni vedela za maksimalne cene korenju in da je dobila korenje njena hčerka od kmeta za plačilo, ker je pomagala pri poljskih delih. Prodajalka Fanika je dobila 7 dni zapora in 100 lir denarno kazni ali še nadaljnjih 5 dni zapora, ker je septembra meseca prodajala v svoji prodajalni jajca po 1.60 komad, ko je bila takrat cena 0.75 lire za komad. Razprave proti navijalcem se vrše sedaj vsak ponedeljek v dvorani št. 79 na okrožnem sodišču.
S Hrvaškega
Športni drobiž
Zadnjo nedeljo je bilo spet precej skakačev na rakovniški skakalnici. Imajo jo vedno bolj radi in pravijo, da imenitno nese.
Tudi na ljubljanskem Mostecu je bilo v nedeljo zelo živahno. Posebno popoldne je bilo veliko skakačev. Bilo jih je približno 25. Sneg je bil še kar dober in šlo je imenitno. V celi pokrajini pa ni bilo nobenih javnih prireditev, niti smučarskih niti skakalnih. Kaže, da bomo letos ostali brez vsakih zimsko športnih prireditev.
Tudi ostali športniki zdaj počivajo. Včasih so imeli nekateri ljubljanski nogometni klubi tudi zimske treninge. Zdai še teh ni. Tako bomo spomladi gledali še slabši nogomet kakor pa smo ga dozdaj.
Kakor smo. zvedeli, bo agilni športni klub Slavija priredil v začetku februarja velik ta-bleteniški turnir, na katerega bo povabil najboljše ljubljanske igralce namiznega tenisa, iurnir bo v prostorih Mladike. Klub upa, da se bo pri tem turnirju še boljše odrezal, kakor pa pri zadnjem turnirju Mladike, ko so Sla-vijasi pokazali, da znajo oiti tudi trd oreh.
Zaradi nepredvidenih razmer je bilo odgo-deno medmestno nogometno srečanje med Berlinom in Monakovom. Tekma bi morala biti odigrana 1. februarja t. I.
7.	aprila bodo odigrali Zagrebčani povratno tekmo z Niirnbergom. Prvo tekmo so. kakor se naši čitatelji gotovo spominjajo, odločili Zagrebčani tesno v svojo korist.
Teden kasneje pa bodo igrali Španci proti Italijanom v Milanu.
TEATRO COMUNALE GIUSEPPE VERDI
riiiiniiiiiiiiiiiiiiiB^iiiiiimiiiiiBUniiniiifltiiiiifl1 hjS I Eg TT E
lll|||||||lllll!|!!|!lllllll!ll||lWII|||ll|lllll!ll|!lWII|||UIII> |	|	|
lll||||||ll!ll!||||||llllll|||iJIIIIIII|||||ll!lll||!||l|IIIIIIIIIll!»
Programma della stagione liriea — Program operne Betone:
FRANCESCA DA RIMINI . di Riccardo Zandonai
15 18-22-27 gennaio (januarja)
RISURREZIGNE - di Franco Alfano LA BOHEMB - di Giacomo Puccini
DAFNI - di Giuseppe Mulfc
17-20-25 gannaio (januarja) 24-29 gannaio (januaria) 1-10-15 febbraio (februarja) 81 gennaio (tanuarja)
3-7 lebbraio (lebruarja)
UN BALLO IN MASCHERA ■ di Giuseppe Verdi
6-8-12 febbrario (februarja) ARTANNA A NASSO - di Riccardo Strauss IL CAPPELLO A TRE PUNTE • di Manuel de Falla
DONATA - di Gaspare Scuderi NORMA - di Vincenzo Bellini
14-17-22 febbraio (februarja) 21-24 febbraio (februarja)
1 maržo (marca)
26-28 febbrario ( ebruaija) 3-8 maržo (marca)
PROGRAMMI PREiSO LA — PROGRAME DOBITE PRI C. I. T. - Tjršera eesta
23. i. m. so predstavniki hrvaške gledališke
umetnosti obiskali grob hrvaškega očeta domovine Ante Starčeviča in nanj položili krasen venec. Na grobu je bil tudi govor, ki ga je imel intendant gledališča prof. Zanko. V govoru je med ostalim tudi omenil, da je bil v tistem času, ko je on živel, on Hrvatom tisto, kar je danes veliki poglavnik Ante Pavelič.
Prav tako so hrvaški gledališki umetniki obiskali Poglavnika. V znak zahvale so mu umetniki izročili posebno vdanostno spomenico. Poglavnik se je z vsakim umetnikom posebej rokoval in se z njimi raztovarjal.
Ustaška mladina v Dubrovniku bo na predvečer praznovanja sv. Vlaha imela svečano akademijo. To bo prva tovrstna mladinska prireditev, za katero je že zdaj veliko zanimanje.
S posebnim poglavnikovim ukazom je bil ustaš Vilko Begič imenovan za polkovnika poglav-nikove telesne garde.
Za prvo obletnico nezavisne hrvatske države bo izdan poseben velik album, v katerem bo popisan ves osvobodilni boj za hrvaško samostojnost.
V hrvaškem ministrstvu za narodno zdravje je bila te dni daljša konferenca pristojnih faktorjev, ki naj urede zdravstvene razmere v novi državi tako, da bodo vsi zadovoljni.
Ravnateljstvo hrvaških državnih železnic je izdalo spet odredbo, po kateri bo vzpostavljen spet promet po nekaterih progah, kjer dosedaj ni bil mogoč zaradi snežnih razmer.
Ustaša Glogovška je ugtaško sodišče kaznovalo z letom prisilnega dela in izključitvijo iz ustaških vrst, ker je dobičkarii na kožo države.
V Zagrebu je bila spet odprta cela vreta jezikovnih tečajev za poučevanje nemščine.
V torek je bil sredi Zagreba izvršen drzen vlom v neko trafiko. Vlomilec je odnesel precejšen plžn, saj je zmanjkalo 6amo poštnih znamk in ko-lekov v znesku 20 do 25 tisoč kun. Razen tega je vlomilec odnesel tudi nekaj gotovine in precej ci» garet. Vlomilca še niso izsledili.
Hrvaško ministrstvo za trgovino in industrijo je imelo poseben sestanek s poklicanci, ki naj na čim boljši način urede zbiranje kosti in raznih odpadkov, kii bi se dali še predelati.
Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo poseben odlok, po katerem bodo lahko ostali na ozemlju zagrebške občine vsi, ki eo se v Zagreb zatekli, le da ne bodo smeli zahtevati zase živilske nakaznice in pa nakaznice za obleko.
Tudi na Hrvaškem so imeli te dni hud mraz. TJtko je padlo živo srebro v Lipiku in Karlovcu kar na —30 stopinj, pod Kapelo pa je bil mraz še za dve stopinji večji. Zaradi velikega mraza je Kolpa povsem zamrznila. V Gorskem Kotarju je bil tudi silen mraz, kakršnega druga leta ni bilo in ga domačini le redko pomnijo.
To leto bo peto*, odkar je bilo v Zagrebu ustanovljeno društvo tistih, ki e svojo krvjo rešujejo življenje drugih. Dozdaj so krvodajalci dali že
855.000	kub. cm krvi, kar zriese 855 litrov. V tem času 60 imeli krvodajalci 1.607 transfuzij.
Nacionalna loterija »Tripoli«' I942-XX
Finančno ministrstvo, generalni inšpektorat za loto in loterije, je napovedal nacionalno loterijo Tripoli 1942-XX, katere čisti donos je določen za dobrodelne namene in podpore režima.
Srečke, glusečo se na dOnosilca, so sestavljene iz matice in srečke. Matica ima na desni razen serije in številke prostor za vpis imena, priimka in naslova prodajalca. Te navedbe mora vsebovati matica vsake prodane srečke. Matica mora ostati vezana na bloku srečk.
Cena srečke Je 12 lir. Od te cene ima prodajalec 2 liri za vsako prodano srečko kot odškodnino in povračilo stroškov.
Matice prodanih blokov je treba predložiti * odnosnim zneskom razdeljevalcem blokov najkasneje na dan, v katerem se prodaja zaključi. Isti dan se morajo vrniti tudi vse neprodane srečke.
Ob začetku žrebanja bo finančno ministrstvo objavilo, koliko srečk je bilo prodanih in koliko znašajo dobitki.
Isto ministrstvo bo uradno objavilo izid žrebanja, ki bo nabit pri vseh občinah.
Dobitke na izvlečene srečke, ki jih je treba predložiti tekom 180 dni od uradne objave o izidu žrebanja na vnaprej določen način, bo izplačalo finančno ministrstvo predložiteljem srečk.
Tudi prodajalcem Izvlečenih srečk bodo podeljeni določeni dobitki. Te dobitke bo izplačalo fin. ministrstvo osebam katerih generalije so navedene na prednjem delu matric srečk; če so na prednjem delu iste matrice navedene ge-neralije večih oseb se bo izplačilo izvršilo njim po enakih delih, v kolikor ne bi soglasno zahtevale različne razdelitve.
Prodane in zadete srečke, ki ne bi bile predložene v določenem terminu, ne bodo mo-f?Ie tekmovati pri žrebanju in pri razdelitvi dobitkov.
Ljubljana
Koledar
Danes, torek, 27. januarja: Janez Zl.
Sreda, 28. januarja: Valerijan, škbf.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra cesta 78.
Avtomobilski klub Ljubljansko pokrajine kot pokrajinski sedež RACI-ja obvešča vse lastnike motornih vozil in to onih, ki imajo dovoljenje .za vožnje, da morajo biti statistične ter prometne takse plačane do najkasneje 31. t. m., ker se bo proti zamudnikom postopalo strogo po sankcijah določenih po naredbi Visokega komisariata. Takse se plačujejo redno v tajništvu Avtomobilskega kluba Ljubljanske pokrajine, Ljubljana, Beethovnova 14 od pol 9 do 8 in od 16 do 18.30.
t
»Alpa« čaj se dobi v vsaki trgovini
Kočevski premog, predvsem kosovec in koc-kovec in tudi nekaj orehovca, jc nabavil mestni preskrbovalni urad za oddajo v manjših množinah od 50 kg do največ 500 kg pod maksimalno ceno. Premog je namenjen predvsem manj premožnim slojem ter ga zaenkrat za osebo nikdo ne bo dobil več kot 200 kg, družina pa največ 500 kilogramov, da znižane cene ne bodo mogli zlorabiti preprodajalci. Kdor želi ta premog kupiti, naj pride v mestni preskrbovalni urad v Mestnem domu, II. nadstr., soba št. 8 ter prinese s seboj družinsko knjižico zaradi ugotovitve števila družinskih ČlaHov. Ko bo v tem uradu premog plačal,, bo dobil nakaznico, z njo pa premog na mestni pristavi samo ob ponedeljkih, sredah in petkih.
Vsak mesec presenečenje
nudi naročnikom
edini slovenshi liustr.drullnshi mesečnih
Naročnina za vse leto je 40 lir. Naročila sprejema uprav«, Ljubljana, Kopitarjeva 6
V mestnem kopališču v Prečni ulici je skrajšan čas za sprejemanje kopalcev toliko, da bo popoldne kopališče kopalcem odprto samo od 14. do 18. ure, a po 18. uri ne bo nobenemu novemu kopalcu več dovoljen vstop.
Ljubljansko gledališče
DRAMA:
Torek, 27. jan., ob 17: >Voda«. Red Torek.
Sreda, 28. jan., ob 17: »Lepa pustolovščina«. Red Sreda.
Četrtek, 29. jan., ob 17: »Voda«. Red A.
Peteji, 30. jan., ob 15: »Boter Andraž«. Izven. Dijaška predstava. Zelo znižane cene.
OPERA:
Torek, 27. jan.: zaprto.
Sreda, 28. jan., ob 17: »Madame Buttterfly«. Red B.
Četrtek, 29. jan., .ob 17: »Ples v Operi«. Opereta. Red Četrtek.
Petek, 80. jan., ob 17: »Don Pasquale«. Premiera. Ked Premierski.
Delo domačega pisatelja Joža Vombergarja »Voda« bo drevi ob 17 za red Torek. Voinbergar je znan kot pisatelj komedije »Zlato tele«, drame »Vrnitev« in folklorno igre »Igra življenja«. Veliko popularnost si je pridobil kot pisatelj slušnih iger za radio. Njegova tridejanska komedija »Voda« pokaže kos našega podeželskega življenja z njegovimi značilnostmi v reševanju gospodarskih vprašanj.
»Lepa pustolovščina« je naslov komedije, ki so jo napisali Cailavet, Flera in Rey. V igri je prikazan beg mlade neveste, ki se zadnji hip pred poroko odloči, da bo sledila svoji pravi ljubezni, ne pa družabnim ozirom. Predstava bo jutri, v. sredo. 28. t. m. ob 17 za red Sreda.
Zaradi obolelosti opernih članov: HeybaIove, Ivančičeve, Betetta, Golobove in Polajnarjeve jo bila uprava Narodnega gledališča primorana iz-premeniti napovedani repertoar za tekoči teden in prezasesti večje število partij v raznih operah. Glede na izredno veliko število obolelih članov
?rosi uprava gledališča p. n. abonente, da to upo-fevajo.
ŠKORNJE moške, damske, gojzerce in športne čevlje izdeluje ter sprejema vsakovrstna popravila Mrak, Sv. Petra cesta 30.
Simčič Zorko:
Ideja in pol
»O, Rio, kraj nesrečnega! mena...« Ne, ne! Moram začeti či6to od začetka, sicer me boste napačno razumeli.
Pred štirinajstimi dnevi ie bito, ko sem 6tal pod električno uro. Res bi moglo biti to tudi pred tremi tedni ali pred enim, toda dejstvo je, in to se ne da ovreči, da je bito točno pred dvema tednoma. Stal sem pod uro in čakal. 2e vidim, kaiko marsikdo nabira četo v gube, češ, tako se pričenjajo detektivske zgod-be. In vidiite! Ravno to j«, kar ni! No, sicer pa počakajte 6amo nekaj trenutkov in ei boste čisto na jasnem. Torej stal sem pod uro.. Kaj? A s« vam morebiti zdi čudno, da sem stal? Toda, prosim va6, čemu neki ne bi stal in drugič, kdo pa more do mene zahtevati, da bi sredi belega dne sedel sredi ulice! Ne, ne. To je izključeno in... in... im kaj bi si ljudje mislili o meni? Saj me vendar razumete, da je to čiste nemogoče, posebno pa še, ko je lilo kot iz skala.
Torej kakor že rečeno, 6em »tal pod uro. Obe roki sem tiščal v žep in med preti mečkal zadnjih deset lir. Pogledal sem na uro in 6i zažvižgal «Avatvt de mourir«. Toda, gospoda, ne razumite me napačno, 6aj... pia vendar niste mislili ... ne, ne! Lahko mi verjamete, da sem žvižgal brez kakih hudobnih name; nov. Kar tako, veste, saj nazadnje bi lahko zažvižgal tudi tisto «Quando pio-ve..« in še posebno, ko je res deževalo. In to je vazno za zgodbico in lahko
vprašate gospode na vremenoslovskem oddelku, da je res tistega dne deževalo.
Potem sem stekel proti pošti. Nisem bil še sredi pota, pa mi jo primaha naproti prijatelj ščuka. Čudno, boste dejali, da je prihajal ravno nasproti. Pa ni, veste, tako čudno. Vsakdo hodi rajši dol, kakor pa gor. In Prešernova ulica visi in lahko greste pogledat in mi bode dali prav.
On in njegova obleka sta bila tako precej pomladansko razpoložena. Skočil je brz čez cesto k meni.
»Poslušaj, dečko, imaan idejo...«
»Zanimivo.,«
»Res, čieto r«6! Poslušaj met V teku dogodkov eem prišel do spoznanja, da pesništvo nima bodočnosti...«
»...in?« eem ga prekinil in skočil pod dežnik, s katerim je prijatelj Ščuka delal neverjetne podvige. Rečem vam, to vam je žongler l,n pol... No, mrzlo je postajalo in v čevljih sem že slišal prve melodije. Mokre nogavice so se mi oprijemale nog in prijateljev dežnik je pošiljal deževne kaplje ravno za moi vrat.
»Mrzlo |£>9taja,« sem pripomni 1.
»Res. Pojdiva v Riol Bova vsaj na toplem«
Pomaknila 6va se po pločniku proti pošti.
»Idejo imam. sijajno idejo...«
»In sicer...«
Ščuka se je ustavil, me pogledal 6 predirljivim pogledom, kakor da ee zaveda važnosti tega trenutka.
»Ideja Jn pol! Kako ee da brez denarja živeti...«, je počasi pričeL
Ali me je dvignilo! Toda ni m; zameriti. Prosim vas, koga taka stvar ne bi dvignila?
»Kaj?« 6em vzkliknil ves presenečen. »Ljubček moj, vedno sem pravil, iz tebe bo še kaj... hm, hm ... Toda ... brez denarja živeti?«
Vsega me je ta stvar prevzela in ni bito čudno, ko pa je bila moja denarnica skoraj v popolnem obratnem sorazmerju z vremenom.
»Pssesst!« sem mu dejal. »Vstopiva brž v Rio!«
Kmalu zalem sva sedela za mizico In naročil 6em dva čaja. — Počasi 6va srkala pijačo in Ščuka mi je podjetno razlagal.
»Kadar nimaš nič denarja, stopiš malo po ulioi in ustaviš znanca. ,Sijajno idejo imam!’ mu rečeš. ,0 brezplačnem življenju...I’ Potem mu počasi razlagaš, tako kakor sem jaz tebi in... veš kaj, dragec? Najlepša hvala ti za ta čaj. Bodi brez ekrbi! Vrnem ti gotovo... ob prvi priliki! Res je pesništvo hipno na psu, toda pomni: in poleg tega, ljubček, ne obupa'], če si še tako suh! Poglej mene! Živim brez cvenka kakor ptič... Torej še enkrat najlepša ti hvala!«
Mimo okna je zdrknila 6enca. ščuka je kar planil kvišku.
»Oprosti! Moram dalje. Kolega Ciko je šel ravno mimo Ria. Nekaj važnega mu moram razložiti. Torej oprosti in pozdravljen!« in že je zginil v gneči pred vrati.
Jaz pa 6em sedel v kotu in čakal na plačilnega.
Ni napačno!« sem si dejal, ko 6em
zapuščal Rio. ščuka, to ti je pač dečko in pol. Ha, ha! Taka ideja je danes res nekaj vredna. Pogledal 6em, koliiko denarja mi je še ostalo. Hm, ni dosti pet lir za inesec dni, res da ne. No, ampak taka ideja je vredna, bogme, da več kot pet lir. Spustil sem ostali denar v žep in jo mahal nazaj k pošti tik ob zidu, da me ne bi še bolj premočilo.
E, glej ti njega! Zelenec, moj sošolec, dovolite, da vam ga predstavim, mi jo je mahal ravno v naročje. No, sprejmem ga z odprtimi rokami. Potem 6em ee hitro zresnil, skoncentriral misli in bil sem pripravljen.
»Servus, Zelenko! Bog blagoslovi tebe in tvoj zarod! Poslušaj me, dečko, imam idejo. Kaj pravim idejo! Idejo in j>oll«
»A, beži, beži ti s svojimi idejami!«
No, glej, nesramnost! Raj takega pa res nisem pričakoval... O, ščuka, tvoji temelji se majejo... Toda ne obupujmo!
»Ros imaš idejo...«
»Zanimivo...«
To me zopet zmede. Kakor da je ne bi bil zmožen, ha!
»Adijo! Mudi se mi. Veš z idejami še nihče ni živel...« se poslavlja Zelenko.
»E, vidiš! Jaz imam pa ravno idejo o življenju, o brezplačnem življenju!«
Želcnkov obraz je j>okazal vidno za nimanje. Le korajžo, pa naprej!
»Imam idejo, kako se da brez denarja živeti...»
»Brez denarja?« se začudi. »Kako ei dejal?«
»Da, da, ljubček. Poslušaj me .v. toda dovoli, da stopim pod dežnik... to-
rej ideja in pol... Vidim, da ei začuden, toda še bolj boš, ko te bom tudi praktično o tem prepričal. Ali ee ti ne zdi hladno? Stopiva v Rio!«
»Da, da! Bova vsaj na toplem!« Kmalu sva 6edela za mizico. Sedel 6em tako, da sem kazal ljudem hrbet. Nekje 6em bral, da je tako boljše. Psihološko je namreč dokazano, da ti je na tak i«9f>eh pri vsaki kupčiji ali debati že napol zagotovljen. Kmalu eta 6e na mizici kadila dva čaja in verno eem pričel posnemati svojega učitelja Ščuko. Pričel sem z razlago.
»Vidiš, ljubček! Kadair nimaš nič denarja, stopiš malo po ulici in ustaviš kolego. Sijajno idejo imam, dečko! O brezplačnem življenju. Potem 6e daš kam povabiti na čaj in mu [»časi razlagaš, tako kakor sem jaz tebi, in veš kaj, dragec? Nailepša ti hvala...«
»Odlično, sijajno, kolosalno! Take ideje ei zmožen samo ti, ti genij, ti si...« Zelenec 6e je ves navdušil in skoraj bi me začel poljubljati sredi Ria. Kar čutil 6em, kako 60 mi lica žarela.
Zelenec je vstal, zgrabil za dežnik in, ne da bi ga mogel prekiniti, je nadaljeval:
»Ljubček! če bom živel še tisoč let, vedno ti bom hvaležen. Oprosti mi, ti ei res genij, moram brž,d a poskusim sam, če bo šlo. Adijo! In še enkrat ... ah, ko-1 očalno... genij, saj pravim...« Navdušeno me je še enkrat pogledal, zakrožil z roko po zraku in izginil v gneči med vrati.
| Jaz pa eem sedel v kotu, čakal na j plačilnega in premišljeval o ideji brez-I plačnega življenja...
Stran 4.
n
Andrejčkov 3 o ž e:
Milimi
Žalost in veselje
Risal lote Beranek
■ a—aaa , —
Roman v slikah
Besedilo priredil Mirko Javornik
D
352.
Treiji dan je že napočil, pa vihar se ni nič pojenjal, še zmeraj bolj divji je bil. Valovi so drevili ladjo kakor suho peresce sem in Jja. Kapitan je prilezel h krmarju in mu dejal:
»Danes bo .Lastovica* pokazala, če bo prestala to preskušnjo. A bojim se, da je ne bo. Izročimo se Bogu, samo on nas more rešiti.«
Zdajci se je med mornarji zaslišal žalosten krik: »Bog nam bodi milostljiv! Vodna tromba!«
Aleš, ki je čepel na krmi poleg očeta, je privzdignil oči, ki mu jih je slepila udarjajoča voda. Videl je, kako vsi mornarji bledih obrazov gledajo na tisto stran, kamor so valovi gnali ladjo. Vprašal je krmarja, pa mu je tudi ta potrdil, da je tisto tam res vodna tromba.
354.
Še precej daleč od »Lastovice« je vstajal iz vode silno velik vodni steber, podoben lijaku, in se z vrhom dotikal oblakov na nebu. Ladje ni bilo mogoče več obrnili, zakaj krmilo je bilo zlomljeno. Valovi so jo podili naravnost v grozni vrtinec. Vsi so vedeli, da se bo sesul nadnje in jih pokopal pod sabo, brž ko bo ladja zadela obenj.
Poskusi z drevesi, ki bi dajala gumi
Pomembni uspehi, ki so jih na tem polju dosegli tudi v Italiji in Franciji
Zadnjič 6mo na lem mestu obširno poročati, da so v Nemčiji uvedli izboren nadomestek za naravni kavčuk, tako imenovano »buno*. Po poročilih iz Berlina 60 biti na tem polju doseženi že sijajni uspehi in zato v Nemčiji ni več tolike potrebe, da bi dobavljala naravni kavčuk iz zelo oddaljenih dežela in zato tudi ni več tako odvisna od drugih držav. Kako odporna je ta nemška >buaa«, dokazuje na primer, kakor 6mo rekli že zadnjič, avtomobil, ki ga imajo zdaj v berlinskem muzeju in ki je prevozit ogromne razdalje v zaledju vzhodnega bojišča, ne da bi kaj prida obrabil 6voje zračne cevi iz bune.
V zvezi s tem poročajo zdaj iz Berlina še naslednje. Čeprav je »bitna« dosegla tako sijajen uspeh in jo v Nemčiji v vedno večji meri uporabljajo namesto naravnega gumija, se kljub temu nadaljujejo poskusi s saditvijo novih rastlin, ki bi dajale naravni gumi in bi prenesle tudi podnebje, kakršno vlada v Nemčiji. S tem vprašanjem se bavi poseben zavod, ki je bil ustanovljen pred kratkim in iirra svoj sedež v Berlinu.
Istočasno pa glede na vprašanje oskrbe z gumijem, poudarjajo, da 60 tudi v Italiji že svoj čas delati takšne poskuse 6 tujimi rastlinami, ki bi dajale naravni kavčuk, in da 6e jim je primemo takšno rastlino tudi že posrečilo najti. Imenuje se »quayule«. Prinesli so jo iz Mehike in ugotovili, da uspeva tudi v nekaterih pokrajinah Apeninskega polotoka. Seveda pa gumi, ki ga pridobivajo iz tega drevesa,' ne more biti tako dober kot je tisti, ki 6e iz pravih kavčukovih dreves cedi na primer v deželah jugovzhodne Azije in po tamkajšnjem otočju, katerega je danes tudi zajela vojna vihra.
Tudi v Franciji 6tore vse — piše poročevalec iz Berlina — kako bi čimbolj sodelovali na polju gospodarske neodvisnosti Evrope, torej na polju avtarkije. Na področju Severne Afrike so 100.000 hektarjev zemlje namenili za posaditev takoimeno-vane »euphorbije*. Baje 6e zdi, da bo iz tega drevesa mogoče pridobivati gumi,
K3KU'
»Dežela bogatega riževega polja«
Samo ena skodelica riža pomeni za Japonca »nesrečo«
Riž pomeni za Japionca prav toliko kot na primer za nas Evropejce kruh. Če Japonec nima vsak dan vsaj enkrat ali dvakrat na mizi riža, to prav tako težko prenese, kot Evropejec, če mu manjka kruha. Naša prošnja v oee-nnšu: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh,« l)i se v japonščini tdrej morala glasiti: »Daj nam danes naš vsakdanji riž.«
Ne smemo sc čuditi, če se razprostira
tik za cesarsko palačo v Tokiu širno riževo polje
ib da od časa do časa prihaja na to polje in seje riž, kakor bi opravljal kak svet obred, tudi cesar sam. Zanimivo je tudi, da je najstarejše ime, ki je označevalo Japonsko, bilo Midzuho — no — Kuni«, kar bi se po naše reklo »Dežela bogatega riževega klasja«.
»Riževi prazniki«
V dneh. ko Japonci sejejo, ali žanjejo, prirejajo navadno velike slovesnosti, dostikrat pa tudi še med setvijo. Najslovitejši takšni
prazniki so: »Praznik riževe setve«. (Te slovesnosti so vsako leto 14. junija v nekem svetišču v bližini Oeake, in sicer po najstarejših japonskih običajih), potem »Božja služiva za riževo setev«, 24. junija v svetišču v Iseju, in »Praznik namakanja riževih polj«, 1. julija v svetišču Mononobe v Shiamane.
Ponesrečeni poskusi z drugimi vsakdanjimi jedmi
Spričo pridnosti in podjetnosti japonskega kmeta 63 odstotkov vseh riževih polj rodil dvakrat na leto. Doslej pa so se ponesrečili še vsi poskusi, da bi uvedli med japonskim prebivalstvom kakšno drugo vsakdanjo jed namesto riža Ugotovili so celo. da se je obenem z višjo kulturno stopnjo Japonca povečala tudi njegova vsakdanja poraba riža, zmanjšala pa se je poraha »slabših vrst žita«. Tako so se na primer skrčila obdelana podiročja, na katerih pridelujejo rž, oves ajdo, bob in drugo. Da pa se je uživanje Krompirja tudi na Japonskem tako razširilo, se je treba za to zahvaliti samo evropski kuhinji.
Zelo zanimivi so tudi japonski
I • v ••	•	•
običaji pri jedi
Jedilnih miz Japonci ne poznajo. Pri jedi sede na blazinah kar po tleh, in sicer v krogu ali pa v četverokotu. Jedi jim prinašajo na sijajno blestečih pladnjih ali majhnih; zelo nizkih mizicah, na katerih je prostora komaj za tri ali štiri skodelice in palčice, ki Japoncu nadomestujejo žlipo in vilice. Redke jedi Japonec kar popije ali pa glasno posreba — cmakanje z U6tmi na Japonskem ni tako neolikano, kakor na primer pri nas Evropejcih, ki poznamo drugačen bon-ton. Juha spada k vsaki japonski jedi. Za večerjo so navadno tri ali vsaj dve jedili in sicer Japonci večerjajo navadno ribe in zelenjavo, dočim je perutnina ali kakšno drugo meso zelo redko kdaj pri njih na mizi. Tudi najrevnejši Japonec ne bi bil zadovoljen, če ne bi imel za kosilo poleg najlepšega riža še dve jedi in sicer tako imenovano »Ko-no-Mo«, kaj »dišečega«, kar potem okisajo.
Pri slavnostnih pojedinah — riž nazadnje
Skodelico z rižem drži Japonec pri jedi ves čas v levi roki. Pri pojedinah kje v. kakšni restavraciji, ali pa doma, če so gostje povabljeni, ne postrežejo z rižem takoj, pač pa najprej kakšna druga jedila, ki so po japonskem okusu slabša. Najboljšo jed, riž, Japonci prihranijo za nazadnje, kakor da bi s tem hoteli doseči, da gost odnese čim boljši vtis s pojedine. Kadar pa takšnih svečanih priložnosti ni, pa vseJej začno takoj z rižem in ga poje vsak po dve. tri ali celo štiri skodele, kakor mu pač tkene. V nobenem primeru in ob nobeni priložnosti, čeprav je še tako slovesna, pa Japonec ne poepravj samo ene skodelice riža, ker bi mu to po njegovem t.rdnsm prepričanju prineslo nesrečo. Druga skodela riža, ki jo Japonec použije. da l>i »preprečil nesrečo« ima zato samo simbolični pomen in zadostuje tudi samo nekaj riževih zrn na dnu posode. Glavno je, da je tisto že druga »jiorcija« ...
Zgodovinska postelja, prodana za 38.000 frankov
Iz Pariza poročajo: Zdodovinsko posteljo, o kateri pravijo, da je v njej spala svojčas zadnja ljubimka kralja Ludovika XV., gospa Dubarry, 60 zdaj prodali na javni dražbi za 38.000 frankov. Vsa oprava z gradu Merval, v katerem je bivala rodbina Dubarrv, pa je bila prodana za 1,700.000 frankov.
Zboleli so, ker so se oblačili po evropejsko
Da bi bila med načinom, kako 6e Evropejec oblači, in med razširjanjem bolezni kakšna zveza, se zdi res malo čudno. Pa takšna zveza morda vendar le obstoji, kakor tudi poročilo »Centraleurope«. Domačinov, ki žive po otokih' Tihega oceana se je začela vedno bolj lotevati jetika in influenca, odkar so se začeli oblačiti tako kot belokožci. Edina razlaga temu bi verjetno bila, da je skromna in slikovita obleka, kakršno nosijo domačini na omenjenih otokih, najbolj primerna za tamkajšnje podnebje in tudi najbolj ustreza ljudem, ki so se v tamkajšnjih vremenskih okoliščinah rodili in žive. Po mnenju omenjenega srednjeevropskega poročevalca so po tem takem domačini na tihomorskih otokih začeli bolehati na jetiki in drugih boleznih prav zato, ker so sc hoteli na vsak način oblačiti po evropejsko. Če ne bi bilo tja nikdar nobenega Evropejca, bi bili še vedno zdrav rod, čeprav bi bili še tako razcapani. Evropska obleka res ni za vsakega.
Nemškim delavcem dele vitamin C
L razdeljevanjem vitamina C delavcem so v Nemčiji dosegli, kakor pravi poročilo iz Berlina, izredno zadovoljive uspehe. Zlasti v vojnem času — nadaljuje poročevalec — in še prav posebno v velikih mestih, je omejitev živil in pomanjkanje nekaterih izmed njih, rodila posledico, da ljudje nimajo več tistih snovi, ki so človeškemu organizmu nujno potrebne. To velja v prvi vrsti za tiste, ki morajo zlasti v zimskem času opravljati najtežja dela.
V prejšnji zimi so v Nemčiji prvič organizirali v večjem obsegu akcijo v korist rudarjem, ki jim redno dele gotove količine tablet, v katerih je vitamin C. Organizirala jo je nemška delovna fronta. Rodila je dozdaj že velike uspehe. Rudarji ki so navezani na delo globoko pod zemljo, kjer ni sonca, so postali telesno odpornejši iD dosti bolj zdravi, odkar dobivajo vitamin C; Ker se je zdravljenje z vitaminom C izkazalo za izredno učinkovito, nameravajo zdaj to delo v Nemčiji še bolj izpopolnit: in začeti z razdeljevanjem vitamina C tudi drugim vrstam delavcev.
»SLOV. DOM« v vsako hišo !
Razumela sla drug drugega prav do dna duš", kakor da ju spajajo magnetični valovi. Dolgo sta stala objeta. Govorila sta si z nemo, krčevito silo vsega svojega bitja. Drug drugemu sta se pritoževala, si očitala. Strastno sta želela, da bi se spet našla. Uživala sta trpko, grenko veselje da sta za trenutek združena z voljo in ljubeznijo pri vsem notranjem nesoglasju glede misli iu narav. Vse to sta si povedala brez besede, brez glasu.
Franco se je napotil v cerkev. Ni hotel povabiti Luizc, da bi ga spremljala. Upal je, da bo to storila sama od sebe. Pa ni storila, ker ni vedela, ali bi mu bilo všeč ali ne.
— ★ —
Sedm gu januarja je po desetih dopoldne poklical stric Peter Franca k sebi.
Stric je bil še v postelji. Vstajal je pozno, ker je bilo v sobi mraz in ker iz varčnosti ni hotel, da bi v malem salonu^ prezgodaj zakurilii. Vendar ga mraz ni oviral, da se ne bi dvignil ter bral z gornjim telesom in z obema rokama iznad odeje.
»Dobro jutro,« je rekrl, ko je Franco vstopil.
Iz pozdrava, iz lepega, dobrotno resnega obraza, je Franco spoznal, da mn hoče povedati stric nekaj posebnega.
In res mu je ponudil stol poleg post. ljc ter rekel z najbolj slovesnim glasom:
»Sedi!«
Franco je sedrl.
»Jutri boš torej odpotoval.«
»Da, stric.«
»Dobro.«
Zdelo se je, Jc6 da bi pri besedi »dobro« prišlo stricu srce na jezik, tako mu je ta beseda napela lica, tako polna in zvonka je bila.
»Dozdaj,« je povzel stric, »prav za prav še nisi slišal, ali tvoj načrt odobravam, ali ga omalovažujem. Mogoče sem malo dvomil, da ga boš izpeljal. Zdaj
Franco mu je ponudil obe roki. »Zdaj,« je nadalj-val stric ter jih obdržal v svojih, »ko vidim da si trden v svojem sklepu ti rečem: sklep je dober, potreben je, pojdi, delaj, delo je velika reč. Bog naj ti pomaga, da boš dobro začel in da boš vztrajal, kar je najtežje. Tako.«
Franco mu je hotel poljubiti rok.-, toda stric ju je brž umaknil. »Pusti, pusti!« je rekel in nadaljeval:
»Zdaj poslušaj! Morda sc ne bova več videla.« Franco je ugovarjal. »Da, da,« je odgovarjal starček. Duša mu je izginila iz oči in glasu. »Same lepe stvari, ki jih je treba povedati. Pusti!«
V očeh je spet zasijala resna in mila svetloba, glas je spet dobil slovesen zvok.	|
»Mogoče se ne bova več videla.	Sicer te	pa vprašam, kaj
naj še počnem na svetu? Za vas bi	bilo boljše, če bi	odšel naj
drugi svet. Mogoče tvoji babici ni všeč, da sem vaju sprejel. Mogoč/' bi se potem prej spravila z vama. če se ne vidiva več, te prosim, da takoj po moji smrti storiš kakšne korake, če stvar še ne bo urejena.«	_	j
Franco je vstal ter s solznimi očmi objel	strica.	|
»Oporoke nisem naredil in je tudi ne bom,« je nadaljeval stric. »To malo, kar imam, je Luizino. Ni treba oporoke. Priporočam vam Cijo. Poskrbita, da ne bom pogrešala postelj.- in j koščka kruha. Za pogreb bodo dovolj trije duhovniki, ki mi bodo l od srca zapeli »Requiem«; naš, župnik Introini in upravitelj iz Caravlne. Prav nič ni potreba, da bi jih zaradi sladkarij in be-
lega vina pelo pet ali šest. Kar se moje obleke tiče, jo prepuščam Luizi; bo že vedela, kam naj jo da. Ti vzemi v, spomin mojo uro. Tudi Mariji bi rod kaj pustil v spomin, kaj? Lahko vzameš koš& k moje zlate verižice, če imaš kako svetinjico ali križec, ji ga obesi okoli vratu z mojo verižico. In amen.«
Franco je jokal. Globoko je bil ganjen, ko je videl, da govori stric o smrti tako vedro, kakor o kakcev opravilu, ki ga mora pošteno in častno izvesti; da govori to on, ki se mu je videlo v razgovorih, kako se oklepa življenja, 011, ki je vedno govoril: »O, če bi se mogli ogniti smrti!«
»In zdaj mi pripoveduj,« je rekel, »kakšno delo upaš, da boš našel!«
»Za zdaj mi je pisal T., da v uredništvu nekega lista v Torinu. Mogoče bora dobil pozneje kaj boljšega. Če pa pri listu ne bi mogel živeti in ne bi našel nič drugega, se bom vrnil domov. Zato je potrebno, da ostane stvar vsaj za prvi čas skrita.«
Da bi ostalo skrito, je stric dvomil. »In pisma?« je r~kel.
Za pisma je bilo dogovorjeno, da bo pisal Franco v Lugano na pošto, da bo Ismacl nosil pisma od družine na pošto v Lugano in vzel tam Francova. In kaj bodo rekli znancem? Povedali so jim že, da bo šel Franco osmega v Milan po opravkih in da bo ostal tam mesec dni in mogoče še več.
»Da moramo ljudem nekaj natvesti, ni ravno najlepše,« je n kel stric. »Sicer pa! — Zdaj te bom objel, Franco, ker vem da boš jutri zgodaj odpotoval in težko, da bi bila danes še sama skupaj. Torej, zbogom! še enkrat tj priporočam vse in n- pozabi name. Oh, še nekaj! V Tnrin greš. Kot uradnik sem hotel služiti svoji domovini. Nikdar nisem bil zarotnik, in tudi zdaj nisem, toda domovino sem vedno ljubil. Skratka, pozdravi mi trobojnico. Zbogom!«
Stric je razprostrl roke.
»Tudi ti, stric, boš prišel v Pi.-mont,« mu je rekel Franco, ki je vstal od tega objema ganjen. »Takoj, ko bom mogel zaslužiti toliko kakor bo potrebno za silo, boste vsi prišli.«
7a CJndsko tiskarne * ljubljeni. )o>» Kramarič - Izdajatelj Inž Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« tzhaja »sak delavnik ob 12 Mesečna naročnin* Je 6 Ur, ta InozenuD« 1« Itt - Uf«d*il.t«oi Kopitarjeva ollra » III - l)p»a.»i Kopitarjeva olica ». Ljubljana - lelelon Itev. to 01 do *• M -
Podružnica: Novo mesto.