N&vo mesto, 11. đeoembrvt 19&&
on* o os
iv.
ta tattjatatjli Okrajni odbori szol Cmorncl] Ko. C*Tj« ta Novo mesto. — Ishaja mk p*t*k. — Ur*J* nr*dttiJJd odbor. — uredništvo lo uprava i Novo me« to, Cesta aomandJMita Staneta U, — PoitM predal M. — Telefon uredništva hn uprave 117. — Tejcoot račun pri Narodni banki v Novem mestu m.TOil. — Letna oorotetoa Nfl din. poUstna t» dm, eotrtJetu 11« dkt. — Tteka tiskarna »Slo-venskega poročevalca« v LJnblJanJ
Dolenjski lisi
Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto
Bela krajina naj nadaljuje
s politično »gospodarsko razgibanostjo
Kot v ostalih okrajih so priprave za volitve, kakor volitve same, razgibale ljudi tudi v Beli krajini. Na številnih sestankih, zborovanjih in zborih volivcev so se temeljito pogovorili o političnih in gospodarskih vprašanjih doma in po 6vetu. Na marsikaterem vaškem aestanku, kjer se je razpravljalo o gospodarstvu, so ljudje ostali skupaj tudi po 4 do 5 ur in pretresali vprašanja, ki jih najbolj zanimajo. Delovni ljudje v Beli krajini so tokrat še prav posebno pokazali voljo, da dvignejo svoje zaostalo gospodarstvo. Svojim poslancem in političnim aktivistom so dali vrsto dobrih predlogov, ki jih bo treba upoštevati.
V Beli krajini so imeli pred volitvami 28 sindikalnih se-»tankov, 31 zborov volivcev, več množičnih zborovanj v večjih središčih ter nad 150 vaških sestankov. Izjema je bila spet Stara lipa, kjer zbora volivcev ni bilo zaradi premajhne udeležbe. Volitve v zbor proizvajalcev industrijske skupine so bile dobro pripravljene, zato je udeležba tudi bila zelo lepa. Slabše je bilo v kmetijski skupini; volitve v to skupino so ljudje tudi v Beli krajini gledali z ozirom na poslovanje svoje zadruge, zato so bile seveda tudi priprave pomanjkljive (neurejeni spiski volilnih upravičencev, slaba organizacija predvolilnih sestankov, nezadostno pojasnjevanje pomena zbora proizvazalcev itd.). V Adlešičih in Semiču kjer je poslovanje KZ v redu, je bila tudi udeležba pri volitvah polnoštevilna. V Gradacu in na Vinici, pa tudi drugod, so
izvajalcev kmetijske skupine čisto zanemarili, ker se zadrug* ne morejo pohvaliti z dobrim poslovanjem, namreč s takim, da bi člani imeli od njih neposredno korist. Marsikje v Beli krajini so smatrali te volitve za zadružne volitve.
V okrajni zbor proizvajalcev je bilo izvoljenih 30 odbornikov — 14 industrijske in 16 kmetijske skupine. Izmed odbornikov industrijske skupine so 4 delavci, 3 uslužbenci, 5 upravnikov, 1 direktor in 1 privatni obrtnik, v kmetijski skupini pa je 11 malih posestnikov, 2 srednja kmeta, dva kmečka delavca in 1 član KDZ. Socialni sestav okrajnega zbora proizvajalcev torej približno ustreza gospodarskemu sestavu Bele krajine.
Na sestankih in zborih volivcev pa so malone povsod veliko razpravljali o dveh trenutno važnih gospodarskih vprašanjih: o davkih in o dovoljenjih za sečnjo lesa.
Letošnji predpis kmečkega davka je bil nekoliko manjši, kakor lani, vendar gre plačevanje teže od rok. Glavni dohodek belokranjskega kmeta (vino in sadje), iz katerega Črpa gotovinska sredstva za poravnavo svojih obveznosti in druge izdatke, je namreč letos občutno manjši, kakor draga leta. Belokranjski kmet se je navadno v taki stiski zatekal po denar v svoj gozd, letos je pa tc spričo omejitve poseka to veliko težje, če že ne čisto nemogoče, ker je pač treba začeti pravilno gospodariti tudi z gozdom. Kajpak so to spretno izkoristili razni špekulanti in stiskači, ki odlagajo izplačilo
priprave za volitve v zbor pro- davkov, češ: dovolite mi pose-
29. novembra
so obiskali in obdarovali nase borce na položaju
kati les, pa bom plačal. Res so
še posamezniki, ki trdovratno skrivajo denar v nogavicah, na splošno pa je v Beli krajini malo denarja, o čemer priča podružnica Narodne banke, ki izkazuje za letošnjih enajst mesecev znatno večje izdatke, kakor dohodke. Letošnjo odmero davkov, ko so bile popravljene prejšnje številne nepravilnosti, pa belokranjski davčni zavezanci v celoti odobravajo.
Uredbo o negi, varstvu in izkoriščanju gozdov so marsikateri posamezniki razumeli docela napačno. Uredba je namenjena izključno čuvanju in obnovi močna prizadetih go-zdov, pa vendar so se pojavile čisto reakcionarne parole, češ: Kdo bo meni branil sekati v lastnem gozdu? Tako parolo li-hko širi le pipoiui naspro'.nik naprednega gospodarstva ali stoodstotni špekulant. Saj ;e res. da uredba v celoti ni biln dovolj prilagojena življenjskim potrebam posameznikov in posameznih vasi, s tem pa še ni rečeno, da ni bila potrebna, in še kako potrebna! Sprva so ponekod res preveč birokratsko reševali prošnje za sečnjo lesa, oziroma drv za domačo potrebo, sedaj se pa tudi to urejuje. Uredba tudi ne pove dovolj jasno, kaj naj se šteje za strnjen gozd, kaj za košenino in kaj za obrasel pašnik; pomanjkljiva je tuai glede sečnje starih dreves, ki bi jih bilo treba posekati prav zaradi obnove gozda. Toda vse to se bo uredilo v skladu z uredbo, v kolikor se že ni.
Ugodne posledice te uredbe so v Beli krajini očitne že sedaj. Včasih so ljudje, zlasti v času obvezne oddaje lesa, sekali tudi za kurjavo najlepša drevesa, sedaj pa so se lotili
prepotrebnega čiščenja koše-nin, steljnikov in pašnikov, pa tudi gozdov, kjer leži polno odpadkov, uporabnih za kurjavo, ki bi sicer segnili brez haska.
Na predvolilnih sestankih se je pokazalo, da ljudje pravilno razumejo vsak ukrep ljudske oblasti in njene napore za dvig gospodarstva, če jim to kdo dobro pojasni. Zato je treba te stike političnih predstavnikov, članov ljudskih odborov ter ljudskih poslancev z delovnimi ljudmi, ki so se pokazali koristne krepiti in ohraniti tudi vnaprej, kot stalen način političnega dela. Tako sodelovanje in vzajemnost je jamstvo, da bomo vse napore pri razvijanju in dviganju našega gospodarstva premagali.
145.020 din so prispevali Novomeščani v volilni fond
Za kritje stroškov volilne kampanje je Republiški odbor SZDL izdal posebne bloke, katere so organizacije SZDL raz-pečavale med člani in volivci. Lahko trdimo, da so delovni ljudje in kolektivi Novega mesta tudi v prispevkih za volilni sklad izpričali svojo veliko politično zavest: na območ. mestne občine je bilo zbrano za volilni sklad 145.020 din, ali povprečno 23 din na prebivalca!
STROKOVNE §OLE ZA KMETIJSKE PROIZVAJALCE
Kot poroča agencija»Jugopres« se pripravljajo v Beogradu predpisi za otvoritev šal za strokovno izobraževanje kmetijskih proizvajalcev. Pouk v teh šolah bi trajail tri Jota v šmrih zimskih mesecih (od 1. septembra do 1. marca). V ostalem času bi slušatelji delali praktično na terenu.
Občutno znižanje een živil v Beogradu
OMšote Dolenfski muzei!
Beograjska trgovska podjetja so v zadnjem času zniiaila cene kavi, rižu, popru, keksom, rozinam, limonam in drugemu blagu. Kavo prodajajo sedaj od 2.200 do 2.400 din kg po kakovosti, limone po 200 diin kž> rozine, 380 din kg, smokve pa po 150 din kg. Trgovsko podjetje »Crvena zvezda« je znižalo tudi cene popru na 5.000 do 7.000 d'n kg. Prodajna cena rižu, ki je bila do sedaj 334 diin, se sedaj &ibl.je od 200 do 320 din za kg. Trgovsko podjetje »Banjica« je znižalo cone keksom od 340 dim na 270 din za kg, žganju od 320 na 260 din liter, slivovki iz 200 na 160 diin Hiter. To podjetje prodaja tudi toaletno milo 70 din ceneje kiiLogram, kot doslej.
Nekatera podjetja so znižala cene tudi mewi in mesnim izdelkom, tako na prime/ ceno svinjskemu mesu od 200 rva 180 din kg,
S svojo krvjo rešuješ življenje sočloveku
Delegacija iz Novega m«*ta, ki J« obiskala naše borce na jwlO-
žajlh
zen in povezanost našega ljudstva z našo Armijo.
29. novembra zjutraj se je v Novem mestu zbralo 23 zastopnikov novomeških delovnih kolektivov, ki so šli na obisk k naši vojski in ji poklonili darila svojih kolektivov. Naši borci, 'podoficirji in oficirji so bili nadvse presenečeni in veseli, saj niso pričakovali tako bogatih daril z Dolenjske. Delegacijo so prisrčno sprejeli in jo pogostili, ob odhodu pa so izročili pozdrave in zahvalo vsem, ki so se jih spomnili na dan 10. obletnice ustanovitve nove Jugolavije.
Objavljamo v celoti pismo, ki so ga uredništvu našega lista poslali vojaki, obdarovani od delovnih kolektivov Novega mesta:
J'fe nekaj dni pred praznikom eva republike so novomeški delovni kolektivi in ustanove na pobudo Mestnega odbora SZDL začeli zbirati darila, ki so jih namenili za JLA.' Na dan pred 29. novembrom je bilo na Mestnem odboru SZDL že cel kup daril, med njimi 30 komadov žog za nogomet in odbojko, 33 garnitur šaha, 2 mreži za odbojko, garnitura namiznega tenisa. Dalje so kolektivi podarili 20 knjig Vladimira Dedijera »Josip Broz-Tito«, ter 80 raznih drugih knjig. Poleg tega je bilo zbranih tudi mnogo cigaret Skupna vrednost vseh daril, ki so jih zbrali kolektivi Novega mesta je 212.100 dinarjev.
Mestni odbor SZDL Novo mesto se iskreno zahvaljuje naslednjim delovnim kolektivom, ki so tako radevolje in nesebično prispevali darila za branilce naših meja.
Iz Straže: Zaga in Gap.
Iz Novega mesta pa: LIP, »Novoteks«, SGP »Pionir«, železnica-promet, sekcija in kurilnica, ELEKTRO podjetje, Tehnična sekcija za vzdrževanje cest, Okrajni LO, »Dolenjski list«, Industrija obutve, Industrija perila, Trg. podjetje »ROG«, Trg. podjetje »Prehrana, Trg. podjetje »Izbira«, Trg. podjetje »Zeleznina«, Splošna bolnišnica, Gradbeno obnovitvena podjetja GOP, Gradbeno podjetje »Krka«, Tovarna lesnih izdelkov, Mestna kovinarska, Mestno mizarstvo, Okrajna obrtna zbornica, Ljudski odbor mestne občine, Državni zavarovalni zavod, Narodna banka, Gradbeno podjetje »Trudbenik«, »Kremen«, Tovarna »Keramika«, Kmetijska zadruga, Gozdno gospodarstvo, sindikat tožilstva, UDV in KPD.
Vsem naštetim prisrčna hvala tu dragocena darila. Z njimi smo dokazali resnično ljube-
PoloSaj, I. dec. 1953 ZAHVALA
Vsem novomeškim delovnim kolektivom in njihovim zastopnikom, ki so se z lepimi darili in čestitkami spomnili branilcev zapadnih meja naše domovine ob 10. oble-bnici ustanovitve nove socialistične Jugoslavije, se borci, podoficirji in oficirji enot polkovnika Ratka Perica in podpolkovnika Mile Bajiča iskreno zahvaljujemo! Neločljiva povezanost ljudstva s svojo Ljudsko armado je granitni temelj naše svobode, ob katerem si bo polomil zo~ be vsakdo, ki bo segel po naši s krvjo prepojeni zemlji.
Vsem, ki so nam čestitali 29 november in nam poslali tako dragocena darila, lep in iskren borben pozdrav!
Smrt fašizmu —
svobodo narodu!
Borci, podoficirji in oficirji enot polkovnika Ratka Perica in podpolkovnika Mile Bajiča
tako je stalo napisano na številnih lepakih Rdečega križa Slovenije, ki je vabil zdrave ljudi, da dajo nekaj svoje krvi za pomoč tistim, ki tako pomoč najbolj potrebujejo. In res, kaj je bolj plemenitega, kot nuditi pomoč človeku, čigar življenje visi na nitki. Eno najbolj uspešnih sredstev za reševanje človeških življenj, kar jih pozna moderna medicina, je transfuzija (prenos) krvi zdravega človeka na bolnika. Na ta način dnevno rešijo v bolnicah na desetine človeških življenj, ki jim drugače ne bi bilo pomoči. To so razni težki ponesrečenci, matere pri porodih, slabokrvni otroci in drugi.
Po prvem načinu prenosa krvi, ko je šla neposredno iz človeka v človeka, je bilo tovrstno zdravljenje dosti težje. Pozneje so iznašli način za konzerviranje krvi, ki je dobro shranjena počakala 1 več tednov. Po najnovejšem načinu, kakršnega uporabljamo tudi pri nas, pa se odvzeta kri posuši v takoimenovano krvno plazmo, ki jo lahko hranijo dolgo časa in je tudi prenos v bolnika mnogo bolj enostaven. Ta način je omogočil širšo akcijo za zbiranje krvi. Rdeči križ Slovenije se je obrnil na vse zdrave ljudi s prošnjo, naj se prijavijo med krvodajalce in darujejo del svoje krvi za pomoč tistim soljudem, ki so take pomoči najbolj potrebni-Pa ne samo za druge, kri dajo lahko tudi sami za sebe. Nihče ne more jamčiti, da ne bo sam potreboval kri, saj ne ve, kdaj ga lahko doleti nesreča.
V novomeškem okraju so sindikalne podružnice zbirale prijave za prostovoljno oddajo krvi, veliko pa so pri tem napravili tudi odbori RK in zdravstveno osebje ter odbori SZDL V Novo mesto je prispela prvega decembra strokovna ekipa RK za odvzem krvi. 2e prvi dan je dalo kri nad 50 darovalcev, drugi in tretji dan pa še veliko več. No, majo je bilo tudi treme, ko so šli prvi v sobo in dali kri, toda ko so prišli ven veselo nasmejani, je zginil še zadnji nepotrebni strah. Potem je šlo v šalah in smehu hitro naprej. Sicer je bil vsak krvodajalec pred odvzemom temeljito preiskan. Ze zaradi tega temeljitega brezplačnega zdravniškega pregleda je vredno, da ne med krvodajalce prijavi vsakdo, kajti, kdor ni popolnoma zdrav, ga zdravnik k odvzemu krvi ni pustil.
Kako viamajo kri? Kaj pre-
prosto in brez vsakih bolečin. Ko ti temeljito pregledajo kri, krvno skupino ter odstotek barvila v krvi, te pregleda še zdravnik glede bolezni, krvnega pritiska in podobno. Potem še na rentgenski pregled pljuč in srca. Ce je vse v redu, ti bolniška sestra obleče belo haljo, natane na glavo belo čepico, na usta priveze masko in še na noge obuje bele platnene škornje. Sele potem greš v sobo kjer odvzemajo kri. Nič ne veš, kdaj ti nežna roka bolničarke odpre žilo na roki in začne dragocena tekočina odtekati v pripravljeno posodo, ne da bi čutil kako bolečino. Kako prijetna zavest te prevzame ko se spomniš, da si s tem svojim dejanjem rešil življenje morda materi več otrok, morda družinskemu hranilcu, ki se je ponesrečil pri delu, ali morda svojemu najbližjemu. Ob taki zavesti se smehljaš, ko odlagaš bolniško opremo. To toliko bolj, ker sam nisi pri tem pravzaprav ničesar Izgubil, kajti tvoja zdrava kri bo izgubo v kratkem v pospešenem procesu nadomestila. Za nameček pa se ti Rdeči križ najvljudneje pismeno zahvali, kuverti z zahvalo pa priloži še nakazilo za izdatno malico.
Tako je šlo v Novem mestu, tako gre po drugih zbirnih centrih po vsej naši domovini. Veliko je prostovoljnih krvodajalcev, moralo pa bi jih biti Še veliko več. Vsak pomislek je odveč, zavest, da si s tem dejanjem pomagal naši socialistični družbi v borbi prati najbolj neizprosnemu sovražniku človeštva, odtehta vse. Da, tudi v prijavi za prostovoljno oddajo krvi se kaže našo socialistična in hkrati člo-večanska zavest. P.
Republiški poslanci
NASH* OKRAJEV '   za RepuhllSkl zbor OKRAJ NOVO MESTO: Franc Krese-Coban, Ada Krivic, Alolz Muren, Franc Pirkovlč, Niko Sillh, Viktor Zupančič.
OKRAJ ČRNOMELJ: Tone Suštaršic, Martin ZugelJ.
OKRAJ KOČEVJE: Ivan   Maček,   Matija Maležlč, Janez Plrnat.
Za republiški zbor proizvajalcev
(Industrijska skupina): Stane  Smid  (za  Novo mesto), Milan Šimenc (za Črnomelj), Karel Grm (za Kočevje).
Kmetijska skupina: Ing. Vilma Pirkovlč (za okraj Novo mesto), Feliks Razdrih (za okraja Črnomelj ln Kočevje).
govejemu mesu od 170 na 160 diin. Cena slanini se je znižala za 30 do 40 din pri kilogramu. Računajo, da bodo le ta mesec znižali cene čokdladli. bonbonom, ilikerjem, keksom in raznim suhim mesnim izdelkom. Tudi ljubljansko podjetje »Mesnina« je znižalo cene svežemu mesu.
Pagfled v oddelek NOB
Sedaj je čas
za splošno izobraževalno delo
V svobodni, po čim večjem napredku in razvoju stremeči domovini, imamo v zimskem času iz leta v leto več raznih izobraževalnih tečajev, tako po vaseh, kot po mestih. Mladi, pa tudi stari obiskujejo take tečaje, da si pridobijo ali pa izpopolnijo znanje iz tega ali onega predmeta ali stroke, ki jih najbolj zanima in je povezana z njihovim vsakdanjim življenjem. Vsakdanja praksa namreč terja od slehernega poznavanje problematike in strokovno obvladanje dela, kakor terja razgibano življenje od vsakega tudi splošno izobrazbo, če noče obtičati nekje v mračnem zakotju. Lahko trdimo, da je pri nas na Dolenjskem po vojni obiskovalo razne tečaje na desettisoče ljudi vseh starosti in poklicev. Posebno veliko vsakovrstnih tečajev je bilo lansko zimo.
Priprave za letošnje izobraževalne tečaje so v polnem teku. Ponekod, kot na primer v Šentjerneju, se je tečaj že pričel. V Žužemberku se je prijavilo 30 ljudi. Poleg tečajev so dobra oblika ljudskega izobraževanja
NOV RUDNIK BOKSITA V BOSNI
V Boču pni Banja Luki so 1. decembra letos svečano odprli nov rudnik boksita, od koder so že zvečer pripeljali prv;ih deset kamionov tc rude. Novi rudnik j« že skleni] pogodbe o izvozu te rude v inozemstvo. Iz boksitove rude pridobivajo aluminij, ki je danes zelo iskana kovina.
NAFTA TUDI V OKOLICI ZAGREBA
Na območju vasi Glavničice pri Zagrebu so odkrili dva bogata sloja nafte v globini 1135 In 1196 metrov. Debelina slojev je 40 m in sta drug poleg drugega. Strokovnjaki menijo, da so to zelo bogati sloji nafte, ki so kompletni in čisti. V teku so priprave za čimprejšnje izkoriščanje teh novih nahajališč nafte.
SPET ZAPLENJENA ITALIJANSKA RIBIŠKA LADJA
Italijanska »bala Jadranskega morja je revna na ribah, pa še kolikor jih je, jih italijanski ribiči kaj hitro polove, ker je menda ljudi, ki žive od ribolova več kot rib. V vodah našega dela Jadranskega morja pa je veliko več rib, zato italijanski ribičn kaj radi skrivaj smuknejo na lovljenje rib v naše vode, čeprav nimajo zato dovoljenja. NaŠi patrolni čolni so v zadnjih dveh letih zajeli že več desetin takih ribiških ladij z italijanskimi ribiči vred. Pred kratkim so spet zalotili 22 italijan. ribiških ladij, ki so lovile ribe v bližini našega otoka Palagruža. Deset od teh so zaplenili, ostalim pa se je posrečilo pobegniti. Po navadi se ujeti italijanski ribizi izgovarjajo na veliko bedo, v kateri žive in zaradi katere so prisiljeni, da tako-rekoč kradejo ribe v naših vodah.
predavanja Ljudske univerze. Doslej so tako dobro pripravljena predavanja uspela v Suhi krajini in v Dolenjskih Toplicah, kjer bodo s predavanji nadaljevali še v večjem obsegu. V Ratju je predavanje iz kmetijstva poslušalo nad 80 kmetovalcev; vsi si takih predavanj še želijo. V Beli krajini so pri organiziranju izobraževalnih tečajev najbolj aktivne zadružnice. Lani je v Beli krajini obiskovalo razne tečaje nad 5% vsega prebivalstva, letos pa hočejo organizirati tečaje še na širši osnovi. Tudi v kočevskem okraju so imeli lansko zimo izredno veliko dobro pripravljenih in obiskovanih izobraževalnih tečajev. Na lani pridobljenih izkušnjah bodo letošnjo zimo nadaljevali s tečaji v vseh, zlasti podeželskih krajih.
Pri dosedanjih tečajih in pripravah za letošnje pa opažamo neko pomanjkljivost, ti tečaji so namreč preveč enostranski. Statistični pregled kaže, da so udeleženci tečajev pretežno samo ženske, dočim je moških udeležencev zelo malo. V številu tečajev zavzemajo prvo mesto kuharski, veliko manj je tečajev za ročna dela in domačo obrt, najmanj pa je bilo do-sedaj tečajev iz splošnega kmetijstva. Res je, tečaji se organizirajo pač za tisto panogo, za katero je največ zanimanja, in naše ženske, zlasti pa dekleta, kažejo največ zanimanja za kuharsko umetnost. Popolnoma pravilno je, da hoče biti vsaka ženska sposobna gospodinja, ki bo znala svoji družini in gostom pripraviti okusno in tečno hrano, prav tako pa naša žena potrebuje tudi druge izobrazbe. Zena, kot enakopraven član naše družbe, se mora seznaniti tudi z drugimi problemi gospodinjstva in gospodarstva. Lepa, sladka torta je prav gotovo ponos vsake gospodinje, a prav tako mora gospodinja poznati napredno kmetovanje, umno živinorejo, sadjarstvo in vinogradništvo. Priprava jedil je na koncu konca le uporaba dobrin na ta ali oni način, osnova so pa vendarle dobrine, ki jih je treba pridelati ali proizvesti. Zato je treba pouk na tečajih usmeriti v spoznavanje načina za večja proizvodnjo dobrin in njihovo pravilno uporabo.
Kar velja za ženske, velja seveda prav v enaki meri tudi za moške. Se bolj. Kot povedano zgoraj, so bili dosedaj moški na tečajih v veliki manjšini, ali z drugimi besedami, tečajev za moške udeležence je bilo dosedaj zelo malo, to pa zato, ker ni bilo prijav. Zato bi morali pri organiziranju letošnjih izobraževalnih tečajih posvečati vso pažnjo tečajem za izobrazbo moške kmečke mladine Drži, da je med moško mladine mnogo manj zanimanja za izobrazbo kot med žensko, tods zato moramo poskrbeti, da pripravimo ustrezne in zanimive
Izobraževalne tečaje za moške, poskrbeti pa tudi, da bo udeležba na njih polnoštevilna. Enkrat dokončno je treba prelomiti z znanim nazadnjaškim načelom, ki se ga ponekod na deželi krčevito drže, češ, kakor je delal in gospodaril moj oče, ded in praded, tako bom tudi jaz in zato ne potrebujem nobene šole. Doslej smo res mnogo premalo poskrbeli za izobrazbo bodočih kmečkih gospodarjev in ljudi, ki so zaposleni v kmetijstvu. Dočim v obrtništvu zahtevamo obvezno triletno učno dobo in triletno pomočniško dobo, se pri kmečkem gospodarju, ki upravlja najbolj komplicirano proizvodnjo na določenem koščku zemlje, zadovoljimo s tem, da se zna za silo podpisati, ali pa ša to ne. S tem oči vidnim podcenjevanjem kmečke proizvodnje moramo prenehati, ker je prav to neznanje osnovni vzrok nizkega hektarskega donosa, kot posledica neintenzivnega obdelovanja zemlje.
V času, ko naš Zvezni Gospodarski svet izdeluje podroben načrt za investicije desetine milijard dinarjev za dvig kmečke proizvodnje, je prav, da izobrazbi neposredno v kmetijstvu zaposlenih ljudi posvetimo vso skrb. Le z znanjem o-borožen človek bo lahko obvladal tehniko, ki se iz dneva v dan bolj uveljavlja tudi v kmetijstvu, le človek, ki ima potrebno strokovno izobrazbo bo lahko s pomočjo agrotehničnih ukrepov in pripomočkov dosegel večjo proizvodnjo v kmetijstvu, živinoreji, sadjarstvu in vinogradništvu, to je, ustvaril bo več dobrin.
Dobro pripravljeni izobraževalni tečaji iz kmetijstva in podobnih panog v zimskih mesecih, ko je največ časa, lahko k splošni izobrazbi kmečkega človeka veliko pripomorejo. Pripraviti take tečaje je predvsem naloga splošnih kmetijskih zadrug ob pomoči prosvetnih delavcev in sodelovanju strokovnjakov. Naloga vseh množičnih organizacij, zlasti pa Socialistične zveze delovnega ljudstva pa je, da bodo tečaji in predavanja polno obiskani. Napačno bi bilo predpisovati oblike takih izobraževalnih tečajev za večji okoliš ali celo okraj. Skoraj vsaka vas ima drugačne gospodarske probleme in krajevnim potrebam je treba prilagoditi tudi tečaje. Vse organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva naj smatrajo pripravo in izvedbo zimskih izobraževalnih tečajev kot svojo glavno nalofo v tem zimskem času.
Vreme
za čas od ll. do 17. decembra
Proti koncu t ekočejia tedna Izboljšanje, v prvih dneh naslednjega tedna zopet padavine in ohladitev. Sneg do nižin. Sredi tedna izboljšanje.
Stran 1
DOLENJSKI CIST
Stev. a
Za uspešnejše delo potrebuje okrajno sodišče v Kočevju več strokovnega kadra
Na dvodnevni seji 1. in 2. decembra letos, kater so se udeležili tudi ljudski poslanci kočevskega okraja Matija Maležič, Janez Pintar, Feliks Razdrih in Karel Grm, je okrajni ljudski odbor Kočevje razpravljal o delu okrajnega sodišča, o evidenci splošnega ljudskega premoženja, o družbenem načrtu za leto 1954 in drugih problemih okraja.
Odborniki so z velikim zanimanjem poslušali poročilo o delu okrajnega sodišča. Delo sodišča se je po priključitvi vedikcloške in dobropoljske občine znatno povečalo. Velike težave pa ima zaradi pomanjkanja strokovnega kadra in' pretesnih prostorov, kjer sedaj posluje. Zlasti je potrebna primerna sodna raz-pravna dvorana, saj imajo sedaj trije sodnikj na razpolago samo eno dvorano. Pohvalno Je, da si kolektiv uslužbencev na sodišču prizadeva dvigniti strokovnost svojih članov s prirejanjem študijskih sestan-
2Strojeti|e zajčjih kož
Marsikje stori med letom konec domači zajec — kunec, ki da okusno meso. Njihovo kožo pa si bo spretna gospod nja sama ustrojila za otroške plašćke alt ovratnike ter preproge.
Ko zajca odremo, kožo prepa-ramo po trebuhu, odrežemo tačke in glavo, notranjo stran krzna pa potrosimo z mešanico, ki jo naredimo lz dveh žlic galuna v prahu, pšenlćnlmi otrobi ln nekoliko soli. Kožo damo med dve deski ln obtežimo. Cez dva dni deski obrnemo tako, da je zunanja stran (z dlakami) zgoraj. Tako obteženo pustirn0 na miru tri tedne. Mehka, lepo ustrojena kunčja kožica je s tem gotova.
Popravek
V zadnji števili Dolenjskega lista je bil poziv Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu, da se prijavijo vsi tisti državljani, ki so bili kdajkoli zaposleni v inozemstvu. Uslužbenec zavoda bo sprejemal prijave tudi na tere.iu.
Za občine Trebnje, Dobrnlč, Velika Loka in Veliki Gaber bo sprejemal 16. decembra od 8 ure dalje v pisarni občinskega ljudskega odbora v Trebnjem, ne v pisarni Zavoda za soc. zavar. v Novem mestu, kot je bilo pomotoma objavljeno.
kov, ki jih imajo kar dvakrat tedensko. Poleg tega prirejajo še delovne sestanke. Več skrbi pa bo treba posvetiti usposabljanju sodnikov-porot-nikov.
Iz poročila je razvidno, da kazniva dejanja na škodo splošnega ljudskega premoženja polagoma upadajo, medtem ko se opaža porast kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime. Te vrste pravd zavzemajo skoraj tretjino vseh pravd na sodišču. V porastu so tudi kazniva dejanja, male tatvine ter zoper življenje in telo. slednja največkrat kot posledica pijančevanja. To jesen je sodišče obravnavalo in sodilo tudi več primerov prekomernega kopičenja živil. Med drugimi sta bila taka grešnika neki urar in njegova žena iz Kočevja. Pri uslužbencu okrajne pošte Jožetu Marinclu so našli nakopičeno večjo količino masti, 142 kilogramov sladkorja, 12 kg mila, 85 kg medu, 100 kg moke in drugo. Temu so delali družbo na sodišču še nekateri kmetje iz okolice Ortneka, katerim je omogočil nakup večjih količin živil poslovodja KZ Jože Bencina, ki je bil tudi obsojen Prav tako sta bila za enak prekršek obsojena še poslovodji Ivan Zbačnik lz Velikih lašč ln Peter Butala iz Ko-privnika.
Žalostno je tudi dejstvo, da so v porastu kazniva dejanja mladoletnikov. Vzgojne kazni sodišča so neučinkovite, ker pri tem ni pravega sodelovanja skrbstvenih organov. Na predlog sodnika tovariša Poljanca je bilo izvoljenih nekaj porotnikov lz vrst prosvetnih delavcev. V porastu so tudi civilne pravde, kar si je treba tolmačiti z večjim zaupanjem v sodne organe in tudi s kulturno zaostalostjo, saj bi mnogo takih primerov lahko rešili doma brez sodišča
Na podlagi poročila in razprave sta oba zbora OLO ugotovila, da je sodišče navzlic navedenim težkočam u-spešno opravljalo svojo nalogo, čemur je pripomogla tudi dobra povezava z drugimi organi ljudske oblasti. Odborniki so bili mnenja, da je treba v bodoče posvetiti več pozornosti vzgoji porotnikov ter pod-vzerriaPi osti % še mere protli kriminalu, zlasti kadar gre za kriminal v škodo splošnega ljudskega premoženja. Hkrati si je treba prizadevati za kulturni dvig in prosvet-
Savinjski vestnih
o Novem mestu
Savinjski vestnik, glasilo celjskega in ŠoŠtanjskega okraja, je v svoji 45. št. prinesel lep in toplo pisan članek svojega sodelavca A. S., ki se je bil udeležil proslave občinskega praznika in odkritja spomenikov v Novem mestu. Članek nosi značilni naslov: Novo mesto — mesto spomenikov NOV in vzorne urbanistike. Avtor postavlja Celjanom za vzgled prizadevanje mestne občine in mestne Zveze borcev glede ureditve spomeniškega in urbanističnega problema v Novem mestu, nato pa opiše naš spomeniški trg (prinašamo v izvlečku):
»Gledalca preseneča predvsem skupina plastičnih spomenikov, ki izzvenijo v skupno harmonično ubranost kiparjeve in arhitektove zamisli. .Suženjstvo4 (Talec) je upodobljeno v borcu, ki ima na hrbtu zvezani roki in ki je ves potisnjen v zemljo; v glavi in njenem vzponu od zemlje navzgor razbereš titansko, skoraj nezlomljivo voljo, da se reši spon. Ta obraz te spominja na klasično upodobitev Dolinarjevega .Matije Gubca'. Vsa nabreklost telesnega mišičevja daje slutiti, kako strašanski boj bije borec — simbolni predstavnik ljudstva, da ne podleže nečloveški fašistični zveri. Če je v tej skulpturi še nejasna končna odločitev boja potepta-nega človeškega dostojanstva, je v sohi .Svobode*, ki jo ie kipar ponazoril z borcem, ki je do pasu gol in na prvi pogled čudovit akt atleta. Mladi borec je v poletu naprej in navzgor, čeprav z obema nogama stoji na podlagi. Imprejsija umetnine je tako živa, da sugerira gledalcu v podzavesti misel, ta hip se bo pognal od talne ploskve ter zajadral nekam v daljne višine. Njegova prožna stoja in roki, dvig-njeni v višino kot letalska krila, vse to usmerja notranji motor, ki eksplozivno bruhne bistvo človeka v sproščen objem svobode. Njegov mladosten obraz je ožarjen od notranje energije in čudovite volje do življenjske radosti, a tudi ?Tev, ki jih terja svoboda. Kipu .Svobode1 ob desni pa je arhitekt odmeril plemenit, enostaven prostor »- arkado štirih polkrožnih odprtin na stebrih. V dveh od ' teh / je poors^e heroia SianeTa K''»'min a in Boris-n Kidriča. Na ■ Aidni steni v celotni i/men so vklesana imena talcev in herojev, ki jih je dalo imenovano mesto
z okoljem. Nemara tihega gledalca pretrese ta stena, ki je vsa posuta z imeni, kar najbolj. Tu se bodo spominjali svojcev sorodniki in znanci, a tudi sleherni obiskovalec teh krajev se bo zamislil v nedavno preteklost, ki se nam sicer iz leta v leto že odmika v zgodovino, ki pa bo Živa le v toliko, v kolikor je živa v naših srcih.
Z enim samim pogledom je komaj možno zajeti vso skupino te plastične družine, ki je tako bogata po vsebini, a nič manj tudi odlično rešena naloga kiparja. Vsa dela je ustvaril kipar Sa-vinšek, urbanistično okolje pa arhitekt prof. M. Mušič, katerega pozna celjska javnost vsaj po idejnih načrtih za poslopje Stare grofije (Mestni muzej, Študijska knjižnica). Vse okolje te simfonije skulptur NOB je urbanistično rešeno edinstveno, v enkratni plemeniti enostavnosti. Nikjer ne srečaš bahatih remi-niscenc iz velemestne arhitektonske ropotarnice. Vse dimenzije so prikrojene stvarnim razmeram mestnih vedut in cestišču. Kip ,Svobode' je postavljen skoraj v »prometni vozel«, le nekaj korakov je oddaljen od njega in s podstavkom na klinasti zarezi rrapeznega zelenila dvignjene terase. Tako je sredi življenja, ki polje dnevno v tem predelu mesta. Na desni od .Svobode' je opisana arkada s čudovito obnovljeno vtaro hišo, ki bo sprejeta vsak čas vase novo kulturno ustanovo — Študijsko knjižnico Novega mesta. Malo spredaj so ,Gorenja ali ljubljanska vrata*, arhitektonski spomenik še izza srednicga veka. V nadstropju tega poslopja ie_ še danes pristna dolenjska gostilna, nezaslišano preprosta, a na moč domača. Nič se ne bom čudi!, ko bo tudi ta lokal obnovljen v starosverni intimnosti, da se bodo rudi tukaj radi shajali še tako prominentni turisti iz domovine in ostalega sveta. Saj ti ■sogled iz teh prostih oken tako lepo zaiema ves del opisanih spomenikov in dnevni vrvež na ulici. Naj še omenim, da je posebnost vhoda v imenovano gostilno gotski štlasri kamenit portal, ves •krušen pod bremenom »roletij. Kipar Savinšek, avtor celotne kma.ftfc?   zasnove,   je   s kioo*i
.Svobrtd«
'iviral
v  na iv
ilu
mer! plastiko NO Tematike. Ogled "e plastike ie vreden potovanja v Novo mesto!«
ljevanje ljudi v mestu in na podeželju. Skrbstvenim organom pa je bilo naročeno, da se morajo v bodoče bolj prizadevati za pravilno vzgojo in oskrbo ogrožene mladine. To Je obenem tudi naloga vodstev podjetij in uslstnov te* sindikalnih podružnic, ki bi morali čutiti več neposredne odgovornosti za politični in kulturni dvig tistih svojih članov, ki so podvrženi kaznivim nagnjenjem, kot je bil 1o konkreten primer pr okrajnem gradbenem podjetju »Zidar« v Kočevju, o katerem je bilo govora med razpravo.
Okrajni ljudski odbor je naročil tožilstvu in ostalim preiskovalnim organom, da se v okviru zakonskih predpisov še bolj poglobe v raziskovanje ter pregon vseh takih dejanj ki so nasprotna socialistični družbi, prav tako pa tudi vse poizkuse ostankov razrednega sovražnika, ki jih Je treba v vsakem primeru preganjati ln odstranjevati. Odborniki eo poudarili, naj se taki primeri, kot Je bil primer poštnega uslužbenca Jožeta Marincelj, ki Je bil obtožen navzlic veliki zalogi nakopičenih živil samo za 7 kg sladkorja in 40 kg moke, pri tem pa še neupoštevanje njegovega odkritega nasprotstva današnji družbeni stvarnosti, ne bi več pojavili.
(O drugih aktualnih problemih, ki so jih obravnavali na seji OLO Kočevje, bomo poročali v prihodnji Številki).
Članom in poverjenikom Prešernove družbe
Pričeli smo z razpošiljanjem letošnje zbirke knjig Prešernove družbe. Razpošiljanje bomo predvidoma zaključili do 12. decembra.
Člani prejmejo knjige tam, kjer so knjige plačali: torej samo pri svojem poverjeniku ali v knjigarni, če so se vplsa'lj v članstvo tam. Zaradi premajhnega zanimanja za boljšo vezavo, knjig ne bomo vezali.
Poverjeniki! Razdelite knjige, čim jih prejmete!
Člani, ki do 20. decembra ne bi prejeli knjig, naj se zanimajo zanje pri svojih poverjenikih; sporne primere pa javljajte nam.
Tisti, ki se zele vpisati v članstvo ln prejeti letošnjo zbirko knjig, lahko to store pri poverjeniku, ki ima v ta namen nekaj zbirk več, ali v knjigarni nI j pa direktno pri nas, V tem slučaju moralo plačati 25 dinarjev za odpremo.
Vse člane vabimo, đa se ob prejemu letoSnje »brilke vpišejo v članstvo za prihodnje leto. Ob vpisu lahko vsak član plača samo prvi obrok članarine, t j. 60 dinarjev, nato pa najdalj v 3 mesecih Se ostale tri obroke po 60 dinarjev.
Pokažite letošnje knjdge ter knjižni program za leto 1955 oniim, ki le niso člani in jih pridobite, da se vpišejo v članstvo Prešernove družbe.
Novj poverjeniki naj javljajo svoje na»!ove, da jim pošljemo potrebne tiskovine in pooblastilo. Prešernova družibn
Ulica Toneta Tomšiča 9 Ljubljana
O nezgodnem zavarovanju
Šolske mladine
Komaj so se zopet odprla v novem šolskem letu šolska vrata, že so zastopniki Državnega zavarovalnega zavoda pričeli z akcijo, da zavarujejo čim več šolske mladine. Zastopniki so se potrudili po svojih močeh prikazati koristi in ugodnosti nezgodnega zavarovanja, tako šolskim upravam, kakor šolski mladini sami. Omeniti je potrebno, da so nekateri naši organi naleteli na nerazumevanje pri prosvetnih delavcih in pri starših. Se vedno je zakoreninjena med ljudstvom misel, da je današnji za zavarovalni zavod nekak naslednik bivših izkoriščevalnih - kapitalističnih zavarovalnic, katerih glavni namen ni bil pomagati ljudstvu v nesreči, marveč koristiti sebi in svojemu žepu. Glavni cilj današnjega zavarovalnega zavoda pa je pomagati ljudem ob nezgodah ter povrniti nastalo škodo. Velja pa načelo: »Vsi za enega, eden za vse-«
Državni zavarovalni zavod goji med drugimi vrstami zavarovanja tudi zavarovanje šolske mladine. Nekaj šolskih uprav je pravilno razumelo smisel in namen nezgodnega zavarovanja šolske mladine. Te šolske uprave so si zadale nalogo, da izpeljejo akcijo zavarovanja stoodstotno. So pa tudi šolske uprave, katerim ni dosti mar, če so njih učenci zavarovani ali ne. Pohvaliti je treba šolskega upravitelja na osnovni šoli v Malem Slatni-ku; ta je sam prinesel na poslovalnico inkasiran denar ter izjavil, da si je zastavil nalo-
DOLENJSKI VINOGRADI
so v izredno kritičnem stanju
Na področju novomeškega okraja nam statistika izkazuje 2.700 ha vinogradov, in sicer 1.470 ha cepljenih, 1.230 ha pa »aimorodnic. Dejansko stanje bi nam seveda lahko pokazala ureditev katastra in izvedba rajonizacije. Nesporno je, da predstavlja vinogradništvo na Dolenjskem izredno valno kmetijsko panogo, posebno z ozi-rom na finančni efekt pri ostva-ritvi narodnega dohodka. Podnebni in talni pogoji vinski trti ustrezajo in v marsičem Dolenjska ne zaostaja za drugimi znanimi vinorodnimi predeli Slovenije. Tudi v programu perspektivnoga razvoja kmetijstva v novomeškem okraju zavzema vinogradniška panoga važno mesto.
Osnovna načela 10-letnega gospodarskega programa razvoja našega kmetijstva predvidevajo smotrno izkoriščanje vseh pobojev, ki jih za racionalno proizvodnjo nudi po eni strani zemlja sama, po drugi strani pa usposobljenost in naseljenost prebivalstva. Pričakujemo, da bo z ozirom na ogromen prispevek Dolenjske v času narodnoosvobodilne borbe, v okvLru izvajanja programa ter obljubljene pomoči kmetijstvu, temu predelu Slovenije posvečena vsa dolžna pozornost, da zamujeno nadoknadi ter razvije vse svoje prirodne možnosti.
Če se ozremo v preteklost, vidimo, da v tem delu Slovenije prirodne možnosti v dobi starega anarhičnega gospodarstva niso bile izkoriščene. Pred nami ie , da v pospešenem tempu našega družbe-no-gospodarskega razvoja zaostalost in pasivnost Dolenjske čimprej odpravimo. V prikaz stanja na Dolenjskem naj povemo, da kmetijstvo v sedanjem obsegu in pri sedanjih proizvodnih načinih, prebivalstva ne more preživljati, ker nam podatki povedo, da pridejo na 1 ha obdelovalne zemlje 3 osebe. Ni prav nič čudnega, da imamo prav na Dolenjskem toliko izseljencev v inozemstvu, predvsem v Ameriki, kamor so ljudje erumoma hodili iskat kruha. Samo s pospeševanjem kmetijske proizvodnje ter iizkoriščanjem prirodnih bogastev preko industrije bomo lahko rešili problem obstoja našega človeka.
Dejstvo je, da je Jugoslavija med štiridesetimi vinogradniškimi državami na svetu med zadnjimi v pogledu hektarskega pridelka, med prvimi pa v pogledu višine proizvodnih stroškov, čeprav ima izredno ugodne pogoje za uspevanje vinske trte, kar nam dokazujeio dosežena priznanja na mednarodnih vinskih razstavah. V dolenjskih vinogradih povsod manjka sistematične nege ter načrtnega kulti v i ran ja.
Ko govorimo o vinski proizvodnji, ne smemo pozabiti, da predstavlja predelava grozdja in negovanje v:na prav tako važen posel, kakor pridelovanje grozdja. Novomeški okraj nima poleg preprostih vinskih hramov in zidanic niti ene večje moderno opremljene vinske kleti. Zato je predvidena 50-vagonska proizvodna vinska klet, ki bo v prihodnjem letu zgrajena pod Trško goro, nujno potrebna. Z dokončnim trsnim izborom za Slovenijo, ki odreja Dolenjsko za proizvodnjo cvička, za katerega so dani vsi pogoji in je zanj dovolj povpraševanj«, dalje s stopanjem v veljavo predvidenega zakona o vinu ter z načrtno obnovo zagotovljeno i finančno pomočjo države, se odpira tudi naši vinogradniški panogi lepša bodpčnost.
Vprašanje obnove nažih vinogradov je iz dneva v dan vse bolj nujno in pereče. Dolenjski vinogradi so večinoma zato dotrajali, ker so bili prvikrat obnovljeni po invaziji trsne uši. Ker naši vinogradniki takrat niso imeli izkušenj v pogledu primernih podlag, zaradi pomanjkanja materiala, so sa-ladili in cepili to, kar so dobii, ni Čudno, da imamo v naših vinogradih cel mozaik najrazličnejših sort, kar se nujno odraža v kakovosti vina. Tudi visok odstotek samo-»odnic, statistika jih izkazuje 45 odstotkov v novomeškem okraju, ima veČ razlogov. Razumljivo je, da bomo vprašanje samorodnic rešili samo z načrtno obnovo. Zavedati se moramo, da je vinska trta dolgorodna kultura, ki zahteva izredno visoke investicije, zato ni vseeno, kako bomo vinograde obnovili ter kakšne sorte in podlage bomo jemali v posameznih primerih. Prvi pogoj za obnovo je proizvodnja ustrezajo-Čega trsnega materiala. Zato smo letos na novo zasadili 2 ha matičnjaka z materialom uvoženim iz Francije. Prihodnje leto bomo zasadili še 1 ha matičnjaka pod Triko goro, kjer organiziramo trsni-čarski obrat, ki bo poleg trsnice pri Kmetijski šoli na Grmu lahko proizvedel ves potrebni trsni material za obnovo onih vinogradniških površin, ki jih bo na področju novomeškega okraja ra-'onizacija vinogradov odredila. V letošnjem letu pripravljamo 10 ha vinogradniških površin, in sicer v Trški gori, Ruperčvrhu, na Sta-lem gradu za matične vinograde, kjer bomo proizvajali izbrane cepiče tistih sort, ki so po trs nem izboru predvidene za Dolenjsko. Ti matični vinogradi bodo obenem vzorni nasadi, ki bodo služili kot primer, kako naj v bodočnosti obnavljamo, da bomo v naših vinogradih dosegli čem večje hektarske pridelke, proizvodne stroške pa z uvedbo mehanizacije in vprežne obdelave zmanjšali. Omenjeno površino bomo prihodnjo pomlad zasadili po sistemu teras z materialom, ki ga je letos vzgojila Kmetijska Šola na Grmu ter z uvoženim.
Končno ne smemo in ne moremo iti mimo katastrofe, ki je zadela dolenjske vinograde v letošnji pomladi. Spomladanska pozeba^ki je povzročila škode več ali manj v vseh vinorodnih predelih Slovenije, je uničila v novomeškem okraju preko 80°/o pridelka v vinogradih, kar znaša skoraj 3C0 milijonov dinarjev. V nekaterih vinorodnih okoliših, kot n. pr. Trška gora, Tolsti vrh, Trebelno, Veliki Gaber itd., letos niso imeli trgatve. Zanimivo je, da so popolnoma uničeni po mrazu sicer izraziti vinogradniški položaji, dočim se je v nižjih legah le tu pa tam trta, posebno samorodnica, ohranila, torej ravno obratno, kot smo bili dosed3J navajeni, da nam je mraz uničeval vinograde v nižjih legah. Postaja za obnovo vinogradništva in sadjarstva na Grmu je sicer takoj po mrazu izdala navodila, kako ravnati, da rešimo vsaj nekaj pridelka, vendar so se ta navodila na terenu malo upoštevala, tam pa, kjer so trto po navodilih obrezali, se je sicer pojavil še kar zadovoljiv nastavek na mladicah, ki so nanovo pognale iz bazalnih očesc, vendar so se pred cvetjem ti grozdiči v veliki večini posušili, čemur so bili vzrok vremenske prilike, peronospora najbolj verjetno pa nova bolezen v naših vinogradih — Foma. Peronospora je imela letos izredno
dobre pogoje za svoj razvoj. Izbruhi in okužbe po peronospori so se vrstili drug za drugim. Naš dolenjski vinogradnik je zaradi pozebe gladko obupal, tar lahko •tečemo, da so bele vrane med njimi, ki so skušali trs obvarovati pred peronosporo s potrebnim jednim škropljenjem. Enkrat do dvakrat so Še tu pa tam poškropili, potem pa pustili vinograd svoji usodi, da o rednem obdelovanju sploh ne govorimo. Ko gledamo po naših vinskih goricah gole trse, brez listja, se nam stiska srce, ker vemo, da tudi v prihodnjem letu ne moremo pričakovati zadovoljive letine, ker trs Jetos ni mogel do-zoreti ter si pripraviti potrebne hrane za prihodnje leto.
Kjerkoli so vinogradi že do konca izčrpani, pa naj mislijo na obnovo, trte naj obrežejo »na smrt«, posejejo lucerno, ter zemljo pred ponovnim rigolanjem vsaj uri leta pustijo počivati.
Inž. Lojze Hrček
Mleko v kockah
Francoski iznajditelj Virmoux je pa iznašel n ovo metodo za konzerviranje mleka. S posebnim postopkom mleko zamrzne, nato pa se lahko odpremlja v večjih ali manjših kockah, dobro zavitih v neprodušni papir, ki ga čuva pred bacili in pokvarjenjem. Pravijo, da mleko navzlic zamrz-losti ne izgubi svežega okusa. Dovolj je tako ledeno kocko mleka dati v posodo in zavreti, oziroma segreti, pa je mleko pripravljeno. Kocke so različne velikosti.
go, da bo na njegovi Šoli zavarovanih sto odstotkov šolske mladine. Sole, ki so do danes dosegle 100%, so sledeče: nižja gimnazija Podzemelj, osnovna šola Sela Sumbcrk, nižja gimnazija Mirna, nižja gimnazija Šentjernej, osnovna šola Jel-ševec, osnovna šola Cadreže, kmetijska šola Mala Loka, trg. šola Novo mesto, kmetijska šola Grm, osnovna šola Podgrad, osnovna šola Tribuče, osnovna šola Vavta vas, osnovna šola Toplice—Smarjeta, osnovna šola Bojanci, osnovna šola Gaber, osnovna šola Laze—Stari trg, osnovna šola in gimnazija Stopiče, osnovna šola Drča in nižja gimnazija Mirna peč.
So pa spet šole, ki dajejo skoraj porazno sliko zavarovanih učencev.
Pouk na šolah traja komaj dobre tri mesece, naša poslovalnica pa je že izplačala škod od začetka šolskega leta 1953-1954 do danes 111.285 dinarjev, premije do sedaj zavarovanih učencev pa znašajo do danes din 158.400.—, kar pomeni, da je v tem času porabljene premije okrog 70% za odškodnine. V šolskem letu 1952-53 pa so znašale odškodnine v odnosu do premij celo 151%.
Naj navedem le par primerov, ko smo izplačali v tem šolskem letu odškodnine radi trajne invalidnosti.
Učencu III, razreda osnovne šole v Sentrupertu Bartolju Aleksandru je zbil vol levo oko. priznana mu je 33,3% invalidnost z odškodnino 33.330 dinarjev.
Zupančič Drago, dijak I. razreda gimnazije v Novem mestu se je ponesrečil pri plezanju na drevo- Dokončna stopnja trajne invalidnosti še ni ugotovljena, izplačana mu je akontacija v znesku 10.000 dinarjev.
Učenec IV. razreda osnovne Martin, se je ponesrečil z vžigalnikom od mine ter pri tem izgubil členke prstov na levi roki. Priznana mu je trajna invalidnost v višini 12%, ter izplačana odškodnina 12.000 dinarjev.
Učenka V. razreda osnovne šole Smarjet. toplice Prešeren Marija se je ponesrečila pri delu s slamoreznico in ima pokvarjene prste na desni roki. Priznana invalidnost znaša 10 odstotkov ter odškodnina 10 tisoč dinarjev.
Učenec III. razreda osnovne Šole Stopiče, se je ponesrečil t najdeno ročno bombo ter ia-dobil poškodbe na levi roki in nogi ter na glavi. Naš zavod mu je izplačal 10.000 dinarjev na Ime 10% invalidnosti.
Iz gorjnjih primerov je razvidno kakšne ugodnosti nudi Državni zavarovalni zavod zavarovanim učencem za vplačano premijo din 20 za šolsko leto. Pravilno bi bilo, da bi starši šolskih otrok, kakor tudi o-trok predšolske mladine razumeli korist nezgodnega zavarovanja. Resnica je, da so pogoji v tem šolskem letu malo slabši od pogojev v preteklem šol. letu, to pa smo za učence in dijake, katerih starši so socialno zavarovani ter ti učenci nimajo pravice do povračila stroškov zdravljenja. Stroške zdravljenja povrne tem učencem Zavod za socialno zavaro-i vanje.
Upoštevajte  cestne predpise in uredbo o varstvu cest
Uradni list Ljudske republike Slovenije z dne 26. novembra št. 41 prinaša med drugim Uredbo o varstvu cest. Navajamo nekaj najvažnejših členov te uredbe, ki bi jih moral poznati vsak koristnik cest.
Člen 4. navedene uredbe določa, da sme tovor na cesti znašati po obsegu največ 2.5 m v širino, 3.5 m v višino in največ 22 m v dolžino. Zelo važen je člen 5, ki določa, da morajo imeti vprežna vozila predpisano širino platišč, in sicer: pri vozilih na Štiri kolesa z nosilnostjo do 1000 kg 46 mm, do 1500 kg 60 mm, do 2000 kg 80 mm, do 3500 kg 110 mm, do 5000 kg 160 mm. Vprežna vozila na štiri kolesa s tovorom vred ne smejo biti težja od 12 ton. Pristojni cestni upravni organ sme izjemoma za določene dele javnih cest dovoliti uporabo koles z ožjimi platišči. Vprežna vozila z nosilnostjo nad 5000 kg morajo biti opremljena s pnevmatičnimi polnilnimi gumami.
Ob javnih cestah I. in XI, reda se ne smejo postavljati ograje bliže kot tri metre, telegrafski in podobni drogovi in elekrovodi nizke napetosti ne bliže kot 10 metrov, stanovanjske zgradbe, vodi visoke napetosti in podobno ne bliže kot 20 metrov, industrijske in podobne zgradbe pa ne bliže kot 50 metrov od cestne meje Ob drugih Javnih cestah Je ta razdalja manjša. Veje obcestnega drevja ne smejo segali niže kot 4.5 m nad vozišfcm Prepovedano je skladati les opeko in drugi material bliže kot 3 metre od cestne m«je.
V razdalji 4 m od meje cestnega zemljišča se ne sme orati v smeri proti cestišču, marveč samo vzporedno z javno cesto, zemljišče v širini 1 meter od cestne meje se sploh ne sme orati, lahko pa se ročno obdeluje. Gnojišča in gnojne jame smejo biti v cestnem varstvenem pasu napravljene samo za poslopji.
Uredba vsebuje še več določil o uporabi javnih cest, varstvu in vzdrževanju ter tudi kazni za prekrške, ki so določene od 5.000 do 10.000 din za posameznika in 50.000 do 100.000 din za odjetja. Ka^ni so določene za posamezne prekrške.
Za plačilo d!n 20 letne premije so učenci zavarovani za sledeče zavarovalne vsote:
do din 100.000 za trajno invalidnost,
do din 10.000 za nezgodo smrti in
do din 2.000 za povračilo stroškov zdravljenja za učence, katerih starši niso socialno zavarovani.
Za predšolske otroke pa Je možno skleniti nezgodno zava-tovanje z letno premijo din 50 ali 100. Pri celoletni premiji din 100 so zavarovalne vsote naslednje:
do din 120.000 za trajno invalidnost,
do din 12.000 za nezgodo smrti in
do din 6.000 za povračilo stroškov zdravljenja.
Stari slovenski pregovor pravi: Po toči zvoniti je prepozno, a naš pregovor je: Zavaruj se, preden te doleti nesreča.
Bb
DROBNE VESTI
ZNIŽANJE CEN NADALJNJIM KOLONIALNIM PROIZVODOM Kot so časopisi že poročali, se bodo z znižanjem uvoznih količnikov znižale cene pri nas kavi, rižu, čaju in popru. Napovedujejo znižanje cen še nadaljnjim kolonialnim proizvodom, ki jih uvažamo, in sicer: pomaranče na 200 din kg, limone 180 din, suho grozdje 300 din kg, banane 350 din kg, dateljni 300 din kg, cimet 3000 din kg, vanilija 20.000 din in žbice 3.500 din kg. Znižane bodo cene tudi za drugo kolonialno blago. Trgovska podjetja so že začela zniževati cene za te predmete ln je pričakovati, da se bodo nove cen« uveljavile v kratkem.
JAPONSKA NAM BO DOBAVILA OPREMO ZA TOVARNO VISKOZE Po pogodbi, ki je bila pred
dnevi podpisana v Beogradu, nam bo Japonska dobavila stroje in opremo za novo tovarno viskoze, ki jo že gradimo v Loznici. Vsi stroji in naprave bodo izdelani po načrtih ameriške tvrdke »Oskar Kohorn«. Rok za dobavo strojev in naprav je 18 mesecev, tako da bo nova tovarna začela obratovati novembra 1955.
Nova tovarna viskoze v Loznici bo uporabljala kot surovino les domače bukve, oz. bukovo celulozo. Končni proizvodi te tovarne bodo umetna vlakna bombažnega in volnenega tipa, umetna svila, celofani in specialno vlakno za proizvodnjo avtomobilskih plaščev.
TUDI ALBANIJA PREDLAGA OBNOVITEV DIPLOMATSKIH ODNOSAJEV
Od leta 1950 dalje nismo imelii s sosedno Albanijo diplomatskih odnošajev, kateri so bila takrat prekinjeni po krivdi Albanije. Pred dnevi pa je radijska postaja v Tirani poročala, da je albanska vlada predlagala naši vtadii, da bi spet obnovili diplomatske odnosa je. Ista radijska postaja je tudi sporočila, da je albanska vlada sprejela predlog italijanske vlade za obnovitev pomonskih zvez med Albanijo in Italijo.
NAPOVEDUJEJO HUDO ZIMO IN MNOGO SNEGA
Letošnja izredno topla in suha jesen nii imela povoljnega učinka na razrast ozimnega žita. Ponekod je to preveč odraslo, drugod pa ni vzklilo vsled pomanjkanja vlage v zemulja. Strokovnjaki napovedujejo, da bo lepega vremena kmalu konec (če ga med tem že ni) in da bomo imelii letos hudo zimo z obilico snega.
IZ DONAVE DVIGAJO POTOPLJENE LADJE Med vojno je bilo na našem sektorju Donave potopljeno precejšnje število Jadi j m vlačilcev. Po osvoboditvi so dvignili iz rečnega dna pri Šaren gradu Ln Vukovaru več objektov, sedaj pa dvigajo ladje in vlačilce pri Bučkovcu ia Dalji.
Gnojenje zemlje pred 2.090 let:
čeprav mnogi domnevajo, da je gnojenje zemlje pridobitev novejše dobe nam zgodovina neovrglii, vo dokazuje, da je Človeštvo že pred 200 leti zemljo gnojilo.
Takrat se Je človeštvo v nekaterih pokrajinah že tako nLZtnOO* kot jo je zemlja samorodno dajala. Tako nam že Homer v svoji Odiseji poroča, kako Odsejev oče gnoji svoje polje s hlevskim gnojem. V stani Grčiji, pred 2500 leti, je kralj Avgiias dal po Herkuiu o-Čistiti svoj o gro m mi hlev gnoja, ki se je v njem nakupičil. Tudi stan Rimljani so uporabljali hlevski gnoj za svoje njive ter postavljali olra.rje Sterkutusu, ki jc ugotovil njegovo tičinkovi'itost za zvišanje poljskih pridelkov. Viseče vrtove kraljice Semiiramis iz Mezopotamije so že pred 3250 leti gnojili s kompossom. Kertažaroi v Afriki So se že pred 2500 leti posluževali golobjih odpadkov za gnojenje vr
tov. Rimski zgodovinopisec Kolu-mtla je v svojih spisih hvalil učlir nek živalskega gnoja iin je že tedaj ugotovil, da je izmed raznih vrst gnoja svinjski najslabši.
Hkrati je človek tudi spoznal vrednost nekaterih vrst zemlje kot dobro gnojilo. Najbogatejše pnitdclke so prinesile poplave rek Evfrata in Tigrisa v Mezopotamiji in Nila v Egiptu. Reko Nil so častili kot boga rodovitnosti, ki s svojimi poplavam« prinaša deželi bogate pridelke. Egipčani so tudi ostanke žetve, strnišČa uporabljali kot primerno snov za napravo h um oz nega gnoja v zemlji.
Iz navedenega sVdi, da je človeštvo že pred 2000 tajil uporabljal naslednje gnojilo: rečno blato, hlevski tinnj, kompost in podo" rano žirno stmiSČe. Posluževali so se pa indi apnenca, laporja, mavca, kakor je razvidno iz poročili grških in rimskih pisateljev.
Bfcev. 49
DOLENJSKI EI3T
Stran I
IZ nAS IH KkAJ£V
Vrhpolje pri Šentjerneju
Na pobudo našega zdravnika dr. Julčeta Sajeta je bil pri Kosu na Gor. Vrhpolju lepo obi-ekarj Bestanek, čigar osrednja točka je bila ustanovitev pomožnega otroškega vrtca, kamor bi dali starši svoje otroke v poletnih mesecih, da bi lahko mliv no opravljali svoja dela na polju. Teh otrok je kar 53. V po-itev pridejo otroci lz Dol. in Gor. Vrhpolja, Mihovega ln mv:irda Ae iz Cearovega 1°8* (Klre). Dr. Saje je razložil staršem svoj načrt in pomen te ustanove, ki so od šentjernej-skega vrtca oddaljeni več kot 4 kilometre. Sklenili so, da bodo naprosili prosvetno oblast za preureditev Boštjanove hiše, sami pa bodo prispevali z materialom, delom ln vožnjami. Prosili bodo tudi, naj bi jim preskr-b«l dobro vzgojiteljico, kateri naj bi pomagalo, po nasvetu tovariša Sajeta, kako domače dekle. Ravnatelj Marlnč J?a je po-
zval starše, naj pošljejo svoje fante v kmetijsko gospodarsko šolo. Govoril je tudi o čiščenju sadnega drevja že sedaj, dokler vreme dopušča.
Gor. Maharovec
30. novembra smo pokopali 13-letnega dijaka III. r. gimnazije Cvetka Metelka' iz Gor, Maharovca, ki se je ob padcu iz gospodarskega poslopja na spodaj stoječi voz smrtno ponesre-
čil: poškodoval se je na čelu, tudi bolnica mu nd mogla več pomagati. Z njim smo odnesli tudi 5 let starega bratca Lojzeta, ki je umrl Isti dao. Od 17 otrok je ostalo kolarju Janezu še 11. Lepo so počastili spomin umrlega tovariša njegovi sošolci: pred prlčetkom pouka so Imeli v učilnici kratko spominsko svečanost ln pred praznim stolom Cvetkota je ležal na mizici venec z napisom »Cvetkotu v spomin«. Tisti dan je bilo v učilnici III. razreda neobičajno tiho...
Dobravica pri Šentjerneju
Preteklo nedeljo se je vil od Radovanovlh na Dobrave! veličasten žalni Bprevod. K poslednjemu počitku so nesli tovariša poročnika Franceta Majdiča, ki se je ob Izvrševanju službe smrtno ponesrečil. Veliko StevL lo vojaštva z oficirji ter ogro-mma množica ljudstva z za*top-
ŽUŽEMBERK
SploSna kmetijska zadruga Bi na vse načine prizadeva, d* bi čim več kmečke mladi-de pritegnila v zimsko kmetijsko šolo. Navzlic prizadevanju pa se je do sedaj prijavilo le 30 mladincev in mladink. Tako majhno zanimanje za izobrazbo je naravnost sramotno za Žužemberk, posebno pa še za tiste starSe, ki nočejo omogočiti mladini, da pride do prepotrebrve izobrazbe prav v kmetijstvu. Ce se je na primer v Ambrusu prijavilo za kmetijsko šolo nad 60 fantov in deklet, bi se jih moralo v Žužemberku najmanj še enkrat toliko. Prav zaradi naše lastne nezainteresiranosti capljamo za vsemi, pri tem pa še jadiku-jemo o težkem življenju. Razvoj kmetijstva gre z orjaškimi koraki naprej in 5e se ne bomo pridružili temu razvoju, bomo ostali zadaj in to po lastni krivdi. Se je čas, da se prijavite za šolo. Za vse udeležence bo kmetijska zadruga preskrbela šolske potrebščine brezplačno.
Most čez Krko pri Smlhelu, ki je bil že v zelo slabem stanju pospešeno popravljajo.
Patio*niki in gospodinje niso zadovoljni, ker so cene mesu, tudi takemu slabe kvalitete, previsoke, postrežba pa pomanjkliva. Cestokrat ne dobe tistega, kar žele, pač pa neprijazen odgovor. Ce bi se poslovodja držal odkupnih cen živine in ne bi preplu-čeval prašiče po 145 din kg žive teže, ne bi bilo meso po 220 din, slanina pa celo po 240 din kg. Gospodinjski svet pri občinskem ljudskem odboru bi moral posvečati več pozornosti   občinski mesnici.
Prejšnji ponedeljek je pri nas gostovalo Mestno lutkovno gledališče iz Ljubljane z igrico »Težave Peteršilčkove mame*, ki je vzradostila naše malčke in tudi odrasle.
MATA OGLASI
PRODAM stavbeno parcelo 30x50 ob cesti Novo mesto—Ločna. — Ponudbe upravi lista.
PRODAM vinograd, 25 arov Jn zidanico v Trski gori. Naslov v upravi.
PRODAM vinski sod 1724 litrov, močan, rabljen, 10 din liter, ter železna vrata 112x192 cm — ml-nizirana, močno ključavnico za klet — za 6.000 din. Sušnik — Ljubljana, Zaloška 21.
PRODAM majhno posestvo s hišo (2,80 ha, vinograd, gozd, njivice) prt železniški postaji Otavec. — Brunskole Ana, Božanc 14, p. Črnomelj.
ZAMENJAM Šivalni stroj »Singer« — pogrezljiv, malo rabljen, za dobrega konja, starega do S let. StangelJ Ivan, Gotna vas 2 pri Novem mestu.
Ze več let smo imeli pri nas zaščitno sestro, ki je bila zelo potrebna ter je tudi svojo naporno službo opravljala vestno In požrtvovalno na vsem področju Suhe krajine. Iz neznanih vzrokov je bila zaščitna sestra pred kratkim prestavljena v Trebnje, kakor da ne bi bila pri nas nujno potrebna.
Cas bi bil, da bi prenehali z zapostavljanjem Suhe krajine tudi v tem pogledu, kajti sedaj smo pri nas brez zaščitne sestre in brez babice. Res je ime Žužemberk zadnje v abecedi, pa zato ni potrebno, da bi bil tudi sicer v vsakem oziru na zadnjem mestu. Mislim ,da lahko upravJčenjo zahtevamo, da se na izpraznjeno mesto takoj nastavi zaščitna sestra.
KRONIKA NESREČ
KRONOVO: 2-lctnega Jožeta Turka je starejši bratec usekal s sekiro v prat desne roke.
GOTNA VAS: čevljar Ivan Dre-nik se Je med delom pobil na levo nogo.
GORNJE MRASEVO: pri premikanju hlodov Je zmečkalo prst leve roke posestnlkovemu Blnu Ivanu Bradaču.
STARI TRG PRI TREBNJEM: Krojač Stanko Miklič si j« med nakladanjem drv zmečkal prst desne roke.
ŠENTJERNEJ: Prt padcu doma si je zlomila levo roko upokojenka Marija Klačnik.
CRMOSNJICE PRI STOPICAH: Delavec Ivan Glmpelj je v Kan-dijl padel s kolesa in Bi zlomil levo nogo.
ŽUŽEMBERK: Gospodinja Alojzija Smrke si je pri padcu čez škarpo zlomila desno nogo.
MARTIN J A VAS: Posestnlkovemu sinu Mirkotu Ovnu Je stroj za čiščenje žita poškodoval prste desne roke.
DOL. KRIZ pri Zbk. Posestnikov sin Stanko Hren je padel s skednja in se pobil na hrbtenico.
GOR. VRHPOLJE. Prt padcu z beke (vrbe) Je dobil poškodbe na spodnjem delu telesa Jože Matos.
NOVA GORA PRI DOL. TOPLICAH. Pri pripravljanju mine se je v roki razpočil vžigalnik delavcu Jožetu Kučku in mu raz-mesaril levo roko.
bleci VRH PRI TREBELNEM: Posestnikova hčerka Ana Grabnar si Je pri padcu na peči zlomila desno roko.
GABRJE: Pri delu na žičlcl Je dobil poškodbe na obrazu delavec Anton Boltes.
DR GANJA SELA: Zidar Alojzij Zupančič je med delom na cesti prišel pod avto, ki mu je poškodoval levo roko.
nikl vseh organizacij fcn šolska mladina ga je spremilo na zadnji poti. Godba lz Senovega je Igrala žalostlnke, gimnazijski pevski zfoor je zapel dve pesmi, ob odprtem grobu pa se je poslovil od umrlega njegov tovariš. Po šentjernejskem polju pa so odmevale salve kot zadnji pozdrav borcu - oficirju JLA.
Šentjernej
29. novembra je bil slovesen sprejem učencev v pionirsko organizacijo. Na odru doma ljudske prosvete bo storili zaobljubo, na koncu pa jim je čestitala načelnica odreda »Brata Pirkovlč« Medle Vera, dijakinja IV. razreda gimnazije. Lepo slovesnost so zaključili s pionirsko himno.
Igralska družina SKUD Brata Pirkovlč pripravlja igro Draga Ruth. Upamo, da bomo o izvedbi kmalu poročali, saj je bila na našem odru precej dolgo časa suša.
Po dolgih pripravah m ovirah, katerim je bil glavni vzrok pomanjkanje telovadnice in nezantmanje nekaterih, Je začel tudi v Šentjerneju Partizan gibati. Vključili so «e tudi mladilinci tn mladiinike gimmazije ln številni pionirji. Prostor za telovadnico je dala na razpolago tukajšnja tovarna Telekomunikacije.
V Zimsko kmetijsko gospodarsko šolo »ta se vpisaila med drugimi tudi dva fanta, ki sta odslužila vojaški rok.
PORAVNANA NAROČNINA — POGOJ ZA SODELOVANJE V NOVOLETNEM NAGRADNEM ŽREBANJU!
OBVESTILO
ljudski odbor mestne občine
Novo mesto Stev. 2380'l-53
Novo mesto, dne 19. XI. 1953. Na podlagi 121. člena Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Ur. list Lit s št. 19-90'52) 7. člena zakona o imenih naselij ln označbi trgov, ulic in hiš (Ur. list LRS 6t. 10-6448) je Ljudski odbor mestne občine Novo mesto dne 17« novembra 1953 sprejel
sklep
o preimenovanju Trga sv. Katarine v Novem mestu v TRG BORISA KIDRIČA ln Ljubljanske ceste v CESTO KOMANDANTA STANETA.
1
V trajno počastitev spomina narodnih herojev Borisa Kidriča ln Franca Rozmana-Staneta se dosedanji preurejeni trg sv. Katarine preimenuje v Trg Borisa Kidriča ln Ljubljanska cesta do vključno hiš. Št. 28 v Cesto komandanta Staneta.
2
Ta sklep se objavi na razglasnih deskah Ljudskega odbora mestne občine in v Dolenjskem listu.
Ta sklep začne veljati z dnem, ko je bil sprejet na seji Ljudskega odbora mestne občine.
Predsednik LOMO: Ivanetlč Alojz 1. r.
ŽENSKO KOLO
ZASTONJ 1
i
KJE?... j To bo prvi dobitek
novoletnega nagradnega žrebanja j
»DOLENJSKEGA LISTA«
Vrhu tega bo še polno drugih lepih dobitkov, na «
primer 3 metre kamgarna za moško obleko ali žen- «
ski kostim,   1 par nizkih čevljev,  servis za sadje, :
50kg najboljše bele moke, 2 trajni ondulaciji itd.... J
V nagradnem  žrebanju bo sodeloval VSAK  NAS •
REDNI  NAROČNIK,  ki dobiva »Dolenjski list« po *
pošti na svoj domači naslov, ki ima v redu porav- •
nano vso letošnjo naročnino V ZNESKU 475 DIN, •
in ko bo do 31. JANUARJA 1954 poravnal CELO- .
LETNO (480 din) ali vsaj polletno naročnino (240 din). •
Pohitite z vplačili, da boste soudeleženi pri
žrebanju! \
i
V v
IZPRED SODIŠČA
Naši lovci so bili odlikovani
Lovska zveza LR Slovenije je na »voji seji pred Dnevom republike odlikovala vrsto članov lovskih družin in članov okrajnih lovskih zvez z najvišjim lovskim znakom ZA ZASLUGE. S področja novomeške okrajne lovske zveze so bili odlikovani: Adolf Grom, Slavko Bele, dr. Tone Furlan, Jože Hrovat, Tone Somrak, Karol Lenardič, Stane /dre, Peter Henigman, Martin Gačnik, Stanko Pleskovič in Alojz Povse.
Našim lovcem, ki so bili odlikovani za zasluge za razvoj lovstva, čestita tudi Dolenjski list, želeč jim hrati lovski blagorl
Občni »bor SKUD »Dušan Jereb« v Novem mestu
Osrednje novomeško kulturno prosvetno društvo SKUD »Dušan Jereb« je 3. novembra na svojem občnem zboru polagalo obračun enoletnega dela. To delo sicer ni bilo tako uspešno, vsaj ne po obsegu, kakor druga leta (raznovrstne notranje in vnanje težave), vendar bo Skudovci tudi v minuli sezoni uspešno opravljali svoje poslanstvo, o čemer pričajo kvalitetno tako uspeli predstavi dramatske družine kot so bili Celjski grofje in Inšpektor na obisku, vzorni koncerti orkestralne sekcije ln razni nastopi pevskega zbora.
Občni zbor Je vnovič izpričal razgibano in plodno delo, ki ga je SKUD »Dušana Jereba« opravil v Novem mestu na kulturno prosvetnem področju v osmih letih svojega obstoja, pod predsedovanjem tovarišev Avgusta Jazbin-ška in Jožeta Zamljena. Prav tako je vnovič odprl »stare rane«: problem prostorov, kuHsame, denarja in podobno. Delo v pogojih, kot jih ima SKUD, je veliko težje, kot se morda zdi komu, ki nima vpogleda »za kulise«. Toda Skudovci so vztrajni, upamo pa, da bodo po nekaki trenutni stagnaciji (zlasti gledališčnlki) z novo vnemo poprljell za delo.
Izvoljen je bil nov odbor, društvo pa se Je, ustrezno svojemu sestavu in delu, preimenovalo v Kulturno društvo »Dušan Jereb«. O programu za novo sezono bomo poročali prihodnjič.
»Coprnice« so krive nesreč in zla v Radu I j ah
Če bi zapisali pripovedko, ki bi imela kaj verjetnosti vsaj v ljudski domišljiji, bi morali začeti takole: »Bilo je pred 350 ali več leti, ko so v tej in tej vasi coprnice zavdajale živini, se vozile ponoči na metli in počenjale druge vragolije ter bile strah in trepet mirnih vernikov ...« Ker pa hočemo zapisati nekaj besed o podobnem dogodku, ki te je dogodil v dvajsetem stoletju, v dobi socialistične preobrazbe gospodarstva in ljudi, ko je od ležiganje zadnje coprnice poteklo nekaj sto let, moramo /.a čet i drugače.
Od adventa do velike noči mladi gospodinji na Številki 18 v Raduljah pri Smarjeti (kje pa drugje), kokoši niso prida nosile jajc. (Ne vemo, komu jih nosijo v tem Času). Imela je tudi droge težave v gospodarstvu, katerim skupaj z možem nista znala najti pravega vzroka, dokler mlada ni nekoč zasumila: Veš, tale in tale je »coprnica«, tam na številki 55 ima svojo domačijo. Ta je kriva vsega, saj Še v cerkev ne gre, ker jo je sram.« To njeno domnevo je potrdilo Je naključje, da je nekega jutra našla krog svoje domačije raztreseno koruzo. Nihče od domačih jo ni raztresel, zato je sum spet takoj padel na sosedo »coprnico«, ki je hotela s koruzo zavdati kokošim, da bi še manj nosile jajca. 2 velikim trudom in s svetim strahom v očeh je gospodinja pobrala koruzo Ln t jo vrgla v peč. Steni je bila baje njena čarodejna moč uničena, kajti po prepričanju vaščanov te vasi, samo ogenj lahko »nevtralizira« zločestni coprniški naklep. (Ob neki ^priliki so v isti vasi žanjice našle na scrnižču jajce in gospodar je takoj prinesel kup dračja ter ga zažgal na jajcu, in glejte ter strmite, prav takrat je baje prišel mimo tisti coprnik, ki je, seveda iz zločinskih naklepov nastavil tam jajce, ker ga baje zažiganje njegovega coprni-Skega objekta hudo boli. Tudi to se je dogodilo v Raduljah letos.)
Pod vplivom trdnega prepričanja (!) je v coprnije verujoča ter od njih »oškodovana« gospodinja iz številke 18, zabrusila v obraz gospodinji na številki 55, da je »copraica«, ker ji povsod dela škodo. To svoje prepričanje je izrazila že poprej tudi pred svojo
taščo in H še potarnala, češ da nima sreče pri hiši, ker ima vse zacoprano od te coprnice, ki niti k maši ne gre, ker jo je »ram.
Dozdevna »coprnica«, v resnici Marija Pelko iz številke 55, je Šla tožit Marijo Pelko iz številke 18. V coprniški spor sta bila potegnjena še moža obeh, oba aktivista iz NOB. CoprniŠko zadevo so najprej razpravljali na občinskem ljudskem odboru v Smarjcri, potem pa še dvakrat na sodišču. Ker je bil v zadevo pritegnjen tudi advokat in zaslišanih veČ prič, je coprnija požrla nekaj tisočakov. Marija Pelko iz št. 18 je bila obsojena na 200 din pogojne kazni, mož pa na 500 din pogojne kazni, ker je klevetal moža Marije Pelko s številke 55, oba skupaj pa morata plačati vse stroške in še 200 din povprečnine. Ne vemo, če bosta sedaj Marija Pelko in njen mož iz številke 18 tudi smatrala, da ju je ta kazen zadela po krivdi kakšne coprnije?
Kdaj bodo ti srednjeveški mračnjaški nazori v Raduljah in okolici izgubili plodna tla? Kdaj bodo ljudje nehali verjeti v take najbolj bedast« stvari, ki povzročajo med njimi smrtno sovrajtvo in so huda ovira za napredek, obenem pa kažejo neverjetno zaostalost prebivalcev teh vasi
Na 5 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let, je bila obsojena Jožefa Zoran iz Soteske, ker je popravljala številk« na srečkah državne loterije in t tako srečko izvabila od trafikanta Tramteta v Novem mesta 5.000 din, pri drugem poizkusu pa se je ujela.
#
Franc Pavlic iz Gorenje vasi pri Smarjeti je posekal v gozdu Franca Barboriča, predsednika obč. LO Smarjeta 29 mladih smrek. Za to dejanje je bil obsojen na 3 mesece zapora in 2000 din globe, pogojno za dobo treh let. Plačati mora tudi stroške postopka in 200 din povprečnine.
2 LETI IN 6 MESECEV STROGEGA ZAPORA ZA SUROV NAPAD O surovem napadu 28. junija popoldne na cesti Semič— Crešnjevec na učiteljico Ivanko Palman smo kratko že poročali. Kriminalni organi so napadalca kmalu Izsledili in za svoje divjaško dejanje se je  pred  kratkim zagovarjal
pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu. Napadalec je 23-letni Alojz Kopitar, rojen v Pesjem pri Velenju, po poklicu mizarski pomočnik v Tovarni učil v Črnomlju.
Omenjenega dne popoldne je Kopitar sedel kraj ceste Sernlč—Črešnjevec na samotnem kraju in belil palico. Sam pri sebi je sklenil, da se bo polastil prve ženske, ki bo prišla mimo. Ko se je nič hudega sluteča Palmanova pripeljala na kolesu, je skočil pred njo, jo potegnil s kolesa in zahteval, da gre z njim v gozd. Z vso silo se mu je uprla in po daljšem ruvanju se ji je posrečilo, da se mu je iztrgala in zbežala. Kopitar Je planil za njo in jo večkrat udaril s palico po glavi in hrbtu ter jI prizadejal hude poškodbe. 2e prej med ruvanjem jo je bil s pestmi po obrazu in glavi. Vsa krvava in omotična mu je končno le ušla, kolo, torbico in jopico pa pustila na cesti. Napadalec je nato vzel s kolesa njeno torbico z denarjem in jopico ter odšeL
Za to nečloveško dejanje ln še tatvino, ki jo je Kopitar zagrešil v škodo svojega sostanovalca v stanovanjski stavbi Tovarne učil v Črnomlju, ko mu je ukradel manjfio vsoto denarja, je senat okrožnega sodišča v Novem mestu prisodil Kopitarju 2 leti in 6 mesecev strogega zapora.
MLADA M A SCE V ALKA
Starejša mladoletnica M. Z. iz občine Raka pri Krškem je ukradla svoji sosedi v »dveh obrokih« 8.000 din. Ker je soseda za to tatvino osumila prav njo in to tudi prijavila organom LM, ki so osumljenko pozvali na zaslišanje, Je mlada izprijenka zasnovala nevarno maščevanje. Po večerji je doma vzela vžigalice in sosedi zažgala hlev. Hlev, ki je bil s slamo krit, je pogorel do tal in soseda ima zaradi tega okrog 450.000 din škode.
Za to maščevalno dejanje Je senat okrožnega sodišča v Novem mestu prisodil mladi nevarni gresnici 1 leto in 14 dni zapora.
-0zdm ^TELESNA ^VZGOJA
»TEK REPUBLIKE«
Pri »Teku republike«, ki Je vsako leto na Dan Republike — 29. novembra v LJubljani, se vedno zberejo številni atleti. Tudi letošnjega teka so se udeležili atleti Dolenjske, iz Črnomlja, Kočevja in Novega mesta. Najštevilnejši so bili Crnomaljčant, ki bo dosegli tudi nekaj dobrih mest. Bivši Crnomaljčan Brine, ki sedaj tam študira in naBtopa tudi za Ljubljano. Je bil P™i med mladinci v teku na 1200 m. Pri mladincih v teku na 700 m je bil Sl-monič drugi, pri mladinkah pa Brodarič v teku na 400 m tretja, oba iz Črnomlja. Od Novomešća-nov lahko pohvalimo Skedelj»vo, ki Jt v teku na 700 m pri članicah dosegla drugo mesto.
S to prireditvijo so tudi atleti Dolenjske zaključili bvoJo letošnjo sezono.
»PARTIZAN« IZ ČRNOMLJA — NOVI ČLAN SLOVENSKE ROKOMETNE LIGE
V letošnjih počitnicah Je mladinec Likavec uspešno končal 3-te-Uenskl rokometni trenerski tečaj V Mariboru, ki ga j« vodil nemški trener drž. reprezentance profesor Kempa. Danes, po treh mesecih vadbe, ima Črnomelj že solidno ekipo, ki bo »PO^f^ nastopila v republiški ligi- Mlademu trenerju Likavcu želimo še mnogo uspehov v tej, za Belo krajino povsem novi panogi športa.
Atletska ekipa bo tudi tekmovala v prihodnji sezoni v Slovenski ligi, ojačena z Burnem. Plutom, Mušičem, S^0"^, iS Kapšem, ki se hodo vrnil od »Odreda« takoj, ko bo dokončano Igrišče s tekališčem.
NOVOMEŠKI  ŠPORTNIKI V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE
NOGOMET — ODBOJKA NAMIZNI TENIS Nogometna tekma med Garnizt-jo JLA in Partizanom se Je končala z zmago prvih 3.1 (zaj. igrači Partizana preživljajo krizo, iz
katere se Jim bo mogoče reSltl le s popolno reorganizacijo in z vzpostavitvijo močnega strokovnega in organizacijskega vodstva.
Novomeški ligaši z odbojkarsko ekipo Oarnizije niso imeli kaj opraviti. Zmagali so s 3:1 (18:16, 15:2, 14:16, 15:1). v prvem nizu je Garnlzija že vodila s 6:0, vendar je Partizan počasi, a zanesljivo krčil razliko, prešel v vodstvo in pičli, zinagil. Zato pa v drug :m nizu na3piotnlku ni dat, da bi sh uf-'dil Nizal je :očke do 13:0, nato pa zaključil s 16:2. Nekoliko več od igre je imela Garnlzija v tretjem nizu, v katerem Je tudi beležila 16:14. Četrti niz Je v celoti pripadel Partizanu, ki je dovolil nasprotniku samo eno točko. Ligaši so nastopili v običajni postavi, manjkal je samo Pučko .Prikazali so lepo in koristno igro. zlasti pa se je izkazal Dolenc, ki je letos v izredni formi. Nekaterim igralcem pa se ipozna, da ne trenirajo redno. Za Garnizijo je igralo šest prav dobrih posameznikov, ki pa niso predstavljali vlgrane celote. Kaže, da Je Partizan končno našel v njih dobrega partnerja, ki bi mu mogel na treningih mnogo pripomoči do čim boljše forme za spomladanski del prvenstva oz. za kvalifikacijsko tekmovanje za enotno prvo ligo.
V namiznem tenisu Je »Pionir« slavil tesno, a zasluženo zmago nad Partizanom 2:1. Garnizija ni
postavila svoje napovedane ekipe. I/.gleda. da bo »Pionir« sčasoma postani v konkurenco prav dobro ekipo.
POKALNI TURNIR V LJUBLJANI
Preteklo soboto in nedeljo Je bil v Ljubljani pokalni turnir v odbojki, katerega se Je noleir najboljših ekip iz Maribora ln Ljubljane   udeležila   tudi vrsta
članic novomeškega Partizana. V
ostri konkurenci in težkih zaporednih tekmah se Novomeščanke niso mogle uveljaviti in so obsedele na zadnjem mestu. Ob malo večji pazljivosti bi lahko beležile vsaj dve zmagi, kar bi končni vrstni red bistveno izpremeni-lo. Pokal Je osvojila odlična ekipa mariborskega Železničarja, ki Je prepričljivo premagala vse nasprotnike, j
Ailobsfca »kipa v Črnomlju
ČLANOM PREŠERNOVE DRU2BE
Obveščamo vse naročnike Prešernove družbe, da bodo knjige prispele v najkrajšem času.
Člani ustanov ln kolektivov na področju Novega mesta bodo knjige prejeli v svojih ustanovah in kolek-' tivih. Posameznikom v Novem mestu bom po možnosti dostavil knjige na dom. Ce kdo knjig slučajno ne bi dobil, naj se oglasi pri poverjeniku v popoldanskih urah.
Člani Iz Žabje vasi dobe knjige pri tov. Radi Francu, iz Gotne vasi pri getlna Slavki, iz Prečne v pisarni Opekarne In pri tov. DovJakovi, iz Straže na LIP pri Sprlngerjevi in pri GAP, iz Dolenjskih Toplic pri_tov. Virantovi, iz Mirne pri tov. Zakrajšku Jožetu, iz: Birc-ne vasi pri Sušteršiču Antonu, iz Trebnja in Velike Loke pri tov. Mengallju — inkasantu radia. Posamezniki iz Irce vasi, Broda, Srebrnič, Potoka in Jurke vasi naj dvignejo knjige osebno. Člani iz Brusnic na pošt Brusnice. Člani iz Bršljina in Cegelnice dvignejo pri tov. Bratožcvi, železniška hiša. Vsak član — naročnik mora pri prevzemu knjig pokazati potrdilo o plačani naročnini — vpisni listek.
Kobše Ivan, Irca vas 25, Drska.
Za 5 din škode - 1015 din stroškov
Ze večkrat smo pisali v našem listu o pravdaštvu na vasi, kot hudi rak-rani, ki razjeda slogo, mirno sožitje in tudi domove našega podeželja. Za prazen nič iz same škodoželjnosti nastaja sovraštvo iz tega pa pravde, ki se vlečejo kot kurja čreva in zrejo živce, denar in posestva. Niso vsi ljudje udarjeni na pravdaštvo, toda so pa posamezniki v vaseh, ki rovari jo proti sosedom in mirnemu sožitju, ki jim je vsaka najmanjša »krivica« zadosten povod za pravdo. Čeprav je takih pravd pri nas veliko in smo jih, da se tako izrazimo, že vajeni, nas vendar močno preseneča pravda, ki jo je začel večji posestnik Peter 2u-nič, vas Žuniči štev. 8 proti svojemu sosedu Petru 2uniču, malemu posestniku iz iste vasi štev. 20. Kdo je Peter Zunič iz številke 8, in kako oblast si prilašča v vasi, Je razvidno že iz članka »Belokranjski gozdovi potrebujejo negovalce, ne pa uničevalce,« ki je bil objavljen v Dolenjskem listu v številki 47. Da bodo naši bralci spoznali, kako daleč gre ta človek v sovraštvu do svojega soseda, objavljamo prepis advokatskega opomina v tej pravdi.
Dr. Tusolin Rasto advokat Črnomelj
Črnomelj, dne 17. XI. 1953. Tov.
ZuniČ Peter, posestnik Zuniči št. 20. Ker ste prekosili Zunič Petru iz Zuničev št. 8 travo v njegov del parcele je zaprosil za ocenitev škode potom občine. To škodo sta občinska cenilca KatiČ Pavle in Zunič Jože ocenila na din 5.—. Cenilcema je moral plačati din 400.— v občinskem uradu pa je moral plačati takso v znesku din 500, skupaj torej znaša škoda din 905.—.
Po naročilu Zunič Petra št. 8 Vas vabimo, da ta znesek din 905.— ter stroške moje pisarne din 115.— plačate v moji pisarni, oziroma nakažete na moj naslov v roku 8 dni najkasneje do 25. novembra t. 1. ker bi sicer moral vložiti tožbo. S. F. — S. N.
Tako torej, pet din je bila ocenjena škoda, niti kilogram sena ni bilo, vendar dovolj, da je Zunič začel pravdo, oziroma povzročil stroške svojemu sosedu, ali kot je sam izjavil, »da mu naškoduje.« Prizadeti Zunič Peter iz Številke 20 trdi, da
Je hotel on takoj plačati škodo, toda sosed ga je zavrnil, da se ne gre toliko za plačilo škode, pač pa zato, da mu napravi stroške in to je tudi uspel, kot je razvidno iz terjatve.
Značilno pri tej zadevi je to, da se je tožitelj, to je Peter Zunič iz št. 8 poslužil zakonitih predpisov, ko pa je na primer sekal državni gozd in se okoriščal z ljudsko imovino, pa ni poznal nobenih zakonitih predpisov, ampak je šel vsem tem lepo za hrbet On in njemu podobni pač tako pojmujejo in izkoriščajo našo demokracijo v posmeh vsem pridobitvam NOB in ljudske revolucije, za katere niso prispevali ničesar, razen, da so se odlikovali v gradnji skrivališč, v katerih so prečepeli najtežjo in najbolj odločilno zgodovino naših narodov.
Vprašamo se, kdaj bo konec talcih načrtnih zdražb in dragega sovraštva ter povzročanja materialne škode sosedu, ali sovaščanu od strani ljudi, ki mislijo, da je to njihov poklic? Ali se res ne bi dala »škoda«, ocenjena na pet din poravnati brez drugih stroškov, brez advokata in brez
(Nadaljevanje na 4. strani)
Stran 4
DOLENJSKI   BIS 3)
Stev. 49
Vinko Blatnik.
INVALID
Sence so že ob štirih tipale lz ragovske hoste in se razlivale po cestah.
Lije. Oblaki se pogrezajo vse niže nad strehe. Drobne goste kaplje udarjajo na ulična okna. Na ce3ti ni človeka.
Lije. Enakomerno brez prestanka .Pod nizkimi oboki mestnega rotovža sloni Pol« de. Caka. Z dežnika še vedno teče. Obljubila je — ne omenila je, da bo prišla. Gosta jesenska megla sega pod sukajo in sili vse do kože.
Na Rotovžu udari štirikrat tei še petkrat Polde zasliši med šelestom dežja drobne, tihe korake. Pavla...
Iščeta, kam bi sedla. Gostilniške sobe so polne, zakajene. Le v sprednji sedi en sam človek, še mlad, toda iz-Set, sušičen. V kotu slone berglje.
»Dober večer!«
»Moker!« Brezizrazno strmi predse. Nato srka ostanek fcgania tn motri Pavlo.
Polde čuti, kako Pavlina roka pod njegovo vzdrhteva.
»Pijan je. Kako me prebada S pogledi. Poj diva! Groza me je pred tem človekom.«
Zdrzne se in suho zakašlja. Nato reče:
»PrLsedita! Prostor Je.« Tiho ju gleda.
Polde jI pomaga Tz plašča. Sedeta. Natr> pokliče Pepco, natakarico in naroči. Liker In dvakrat dva decl. V prednji sobi hrcščl harmonika. V radnji nekdo kriči, da ne bo plačal. Nima. V srednji so brez besed.
Polde potisne dva decfl pred Invalida, liker pred Pavlo.
»Pijmo! Pozabimo rra vse, kar nas boli!«
Invalid vstaja.
»Boris!« fn iztegne roko.
»Polde!« Polde mu jo stisne !n še reče:
»Pavla!* P^vla mu poda roko In pobledi.
Pijejo.
Z dvorišča hoče ob priprtih vrntih hlad. Poslušajo, kako tof.ko udaria curek vode s strešnega žleba na trdi beton.
»Jaz ne bom pozabil,« iznenada pribije Boris.
»Človeku bi ne smela uga-fiati vera v življenje in tudi X vinom bi si ne smel topiti spominov, čeprav ve, da je z vsakim jutrom manj dni, ki jih bo še živel.«
»Pojdlva. Polde. Dfrn mi škodi. Nič kaj dobro mi ni.« Pavla bledi.
»Koliko mesecev bi rekla, Pavla, da še bom?«
ZA 5 DIN ŠKODE — 1015 DIN STROŠKOV
(Nadaljevanje s 3. strani)
sodišča? Doklej bodo take stvari dopuščale naše množične organizacije in končno tudi okrajni, oziroma občinski ljudski odbor, ki bi bil dolžan z vsemi sredstvi zatirati take pojave, te najbolj grde ovire socialističnih odnosov na vasi? Končno mislimo, da tudi pravno zastopstvo v takem konkretnem primeru, ko je očiten izvir pravde čista osebna škodoželjnost, ni čisto v skladu z napori družbe, da take pojave zmanjša in odpravi. To toliko bolj prav v tem primeru, ko se je baje Peter Zunič iz številke 8 hvalil po vasi, češ, da ima v Črnomlju »dobrega strica«, ki mu pomaga v takih zadevah- Prav vsi bi si morali prizadevati, da bi odvračali posameznike od takih, v današnji družbi vse obsodbe Vrednih »podvigov«.
Pavla in Polde strmita brez besed v Borisov sušični izjedeni obraz.
»Niste še na koncu«, meni tiho Polde. »Kako neki poznate Pavlo?« Radoveden je in vznemirjen1.
»Podobna ji je, sestri Ivanki. Da... Pred leti, ko mi še niso štrli zdravja in vzeli naj-
Nasa crtica
lepših let. Mislite morda, da se večerna zarja samo za vaju pogreza za roške hribe in rastejo potem sence, dolge, tanke, da so samo vajine te sence. Tudi jaz sem živel vajina leta in iskal skrite večerne sence, ko ji je v jeseni, kakršna je letos, mraz zarde-val lica in že zgodaj zvečer ščipal v prste. Bila so moja leta, a potem so mi vzeli leta, ki so prišla, najlepša leta, Ivanka pa je vzela zdravega čioveka, postala mati štirih otrok in' me doslej kakih šti-ridesetkrat srečala, toda ni me poznala.«
Boris lovi sapo, skoraj šepeta:
»Pred mano je morda le Še ena sama pomlad. Kako rad bi, da bi jih bilo več, štiri, pet... Z Ivanko sva lomila mačice, komaj razcvele, rumene ... ko bi bile vsaj tri. Pravila mi je, da je ni do tiste pomladi še nihče objel in tiste mačice so ji padale iz naročja irr tudi jaz se je nisem upal... Dve pomladi bi rad še živel...«
Polde posluša brez diha. Pavli raste v očeh groza pred nečem strašnim, ki nerodno tiplje med štiri zakajene stene. Boris suho kašlja ln strastno pribija:
»Srečna sta. Nihče vama morda ne bo kradel let, kakor jih bolezen krade meni. Nikdar več ne bodo prestopili
mejo, da bi nam po koščkih trgali zemljo in življenja.«
Borisu gore oči v vročičnem ognju. Upadel obraz mu rahlo zardeva.
»Štiri mesece sem za železnimi križi premišljeval, kaj sem zagrešil, da mi jemljejo mladost. Štiri vlažne stene, pograd — štiri deske po dolgem, dve počez, podgane. Po-
j tem so me odgnali na R?b v pekel. Včasih se je preklalo
[nebo in lilo je. Plohe so nas prale in viharji so trgali šotore. Spominjam se poplave, vpitja otrok in ženskega joka. Ležal sem brez moči. Stresal me je mraz in kuhala vročina. Noga mi je gnila. Potem so mi nogo odrezali. Začelo me je bosti v pljučih. Vse odtlej me bode in bodlo me bo, dokler me ne bo vzelo.«
Boris se upira na mizo. Globoko diha.
»Morda pa ne bosta srečna. Slepimo se. Pravimo si pravljice o rožah, pomladih, ljubezni, medtem pa segajo po naši zemlji in naših ljudeh. Radi bi spet naše Primorje in radi bi, da bi bil Rab še bolj na gosto posejan z grobovi, kakor je. Premalo jim je gomil. Moje ni še vmes in tudi Tvojo, Polde, bi radi. Zal jim je, da niso štrli več življenj ln požgali več domačij. Pregaziti hočejo našo zemljo, poteptati naša polja in mi naj bi jih čakali križem rok. Čakala bi te morda ista usoda, Polde, kakršna je doletela mene. Cez osem let naj bi visel na berglah in Pavla naj bi bila poročena, ■imela štiri otroke in te Štiridesetkrat srečala, ne da bi te poznala. Kaj bi ti potem še pomenile pomladi in rože, pesem in smeh, ljubezen in sreča! Ljudem se le smiliš, ne vidijo te, ali pa gredo po prstih mimo, da bi jih ne videl. Celo v žep seže tu pa tam kdo, da bi ti
a pionirje
Dragi pionirji! V tej številki smo dali za vas križanko. Medvedek ni prav nič hud; kar korajžno se ga lotite. Trem izžrebancem za pravilne rešitve bo naš »Medvedek« prinesel  tri lepe  knjige: O
/anru, ki je po suhem jadral, Vodnikove ugank« ln vesele prigode mucka paglavčka Mure k. Rešitve nam pošljite do 18. decembra; rešitvi morate priložiti kupon.
NAGRADNA KRIŽANKA »MEDVEDEK«
Vodoravno: 1. žival, ki jo predstavlja naša križanka, 6. zapoved, 7. ima škarje pa ni krojač, 10. kratka besedica, ki veže več besed v stavku, 12. fižolov bratranec, 14. nekaj, kar mlade ljudi mika in jih očara, 16. kratka ya našo republiko, 17. kralj Matjaž si jo je izvolil za ženo — ime, 19. kratica, kadar hočemo nekoga označiti za starejšega, 20. kako poje ovca.
Navpično: 1. kako križi krava, kadar je lačna, 2. druga beseda za skupino športnih igralcev, 3. na-
sprotno od noči, 4. triindvajseta in štiriindvajseta črka abecede, 9. debela in velika palica, 11. industrijska rastlina, iz katere delajo prejo za platno, 13. kako so si v sorodu sinovi ene matere, 14. nezaželjena besedica, ki dela marsikomu zapreke, 15. kratica za najbolj Človekoljubno organizacijo, 18. kako govori tisti, ki ne govori resnice.
KUPON ZA NAGRAD NO KRIŽANKO
stisnil kaj v roke, morda zaradi vesti, ki grize, češ: tako mlad, istih let sva, pa je že ves na koncu Motri te ves otožen in raznežen, pa ne ve, da bo treba po isti poti, če bodo Lahi še kdaj gazili našo zemljo in nas kakor čredo splašenih ovc seganjali v svoja taborišča. Ne razneženost — odločnost, ne ljubezen — sovraštvo me prepaja ob spominih, ki se dramijo in rastejo nocoj pred mano. Polde, če v meni ne bo moči, javi se, ko bo čas, mlad si, silen, zbij vsakega v prah, kdor bi segal po naši zemlji in hotel raz-tepsti družine in razdružiti srečne mlade ljudi, kot sta vidva. Tolcl, dokler še nI prepozno!«
Boris bledi, vstaja, sope, nato pa se v hipu zruši na stol in zdrsi na tla.
»Vode!« Polde mu odpenja srajco in ga hoče dvigniti na stol. Preko široke dlani rnu polzi kri, ki se vliva Borisu iz ust
Na vratih se gnetejo ljudje. Harmonika nič več ne hrešči Nekdo teče po rešilni avto.
Vsi vprek govorijo. Nato so tiho. Pred gostilno zaškripljejo zavore. Potem ga odneso in pazijo na obleke, da ne bi bile krvava
*
Sel je z njo vse do postaje. V dež so se vmešale debele snežinke. Stopila sta v senco golih kostanjev Obema je tesno pri srcu. Z dežnika nenehno curlja.
»Pavla!«
»Objemi me!«
Sem od Gorjancev piha. Oster veter razpleta njene dolge kostanjeve lase. Polde čuti, kako na gosto ji bije srce.
»Nihče nama n» bo jemal ne let, ne ljubezni!« »Polde!«
S kostanjev plavajo na zemljo zadnji listi.
M
Kmalu bodo ledene noči in zgodnji, težki sneg. V snegu bodo razsejane vse od Var-darja do Soče drobne sledi, sledi bergelj. Na pomlad bo vse manj teh drobnih sledi, vse manj bergel bo drobilo komaj razcveio pop j o ln mlado pomladno rastje.
Takrat bodo le rož« in sonce ln prvo aelenje na Borisovem grobu.
NA DIVJE PRAŠIČ
Moji lovski »podvigi«, če jih tako lahko imenujem, segajo nazaj v mlada leta, ko sem kot majhen fantič nosil lovski stolček našemu lekarnarju, mu pomagal držati puško in tudi streljati, ker sam vseh teh opravkov zaradi prevelikega trebuha rui zmogel. Spominjam se že lova ob Muri, ko je padlo 120 zajcev in 32 fazanov in sem v prevelikem lovskem navdušenju tekel za ranjenim zajcem, pa se kar na lepem znašel v ledenomrzli reki, ki pa vendar ni mogla pregnati mojega lovskega navdušenja. Kmalu sem postal ribič, vendar s tem moje lovsko navdušenje ni bilo potolaženo. Lov v gozdu s puško, to je nekaj, lov na divje prašiče pa sploh! Zato me je močno vleklo v zeleno bratovščino.
Pred dvema letoma sem prvič dobil vabilo, da se udeležim lova na divje prašiče, poprej pa sem se še naučil »rokovanja« s puško. Ta prvi lov je bil zelo poučen, ker sem pri Šel domov ve« pre-mražen in moker, a vendar s kilo mrjaščevine v nahrbtniku. Podobno je bilo tudi pri naslednjih lovih. Peto vabilo na lov to jesen me je vsega navdušilo. Celo noč pred lovom nisem spal od prijetnega razburjenja in komaj sem čakal, da se je naredil dan. Toda smola. Naročenega avtomobila ni bilo. Navdušenje se zaradi tega pri večini ni poleglo. Dobili smo voz in med pripovedovanjem najbolj neverjetnih lovskih zgodbic in rac nadaljevali pot v lovišče, i udi zamuda, s katero smo prispeli _ v lovišče, in dež, ki je vztrajno pršil iz gostih oblakov, nam ni pregnal volje do lova. Med občudovanjem prelepe jesenske narave in Čudovitih barv v gozdu smo malo zašli, vendar smo bili ob 10. uri že vsak na svojem stojišču.
Sledovi ščetinarjev so bili svesti. To mi je vlivalo upanje, da morda danes pridem do strela, morda celo do plena ... Ko sem se malo okrepčal s ta »kratkim« in pokadil cigareto, sem se skrbno pripravil z mavzerko v roki na morebitno srečanje. Po daljšem odmoru prvič zaslišim klic gonja-čev. Kar nenadoma pa nekak šum in _ tekanje zavali po mokrem listju. Tesno sem se prilepil k deblu drevesa. So že tu! Trije črnuharji   mahajo   naravnost k
Krati Peter išče službo
Peter Karadfcordžev*, ubež-
ni kralj, je v slabi koži. Prijeti bo moral reano delati. Brezskrbno življenje so je nehalo. Z ženo Aleksandro sta doslej živela na veliki nogi, »stanu primerno«. Zapadni svet se pač še vedno navdušuje za detronizirane veličine. Vendar pa le do gotove meje. Peter je to slabost Izrabil do skrajnosti, končno pa je moral zaradi neporavnanih dolgov pobegniti iz Pariza. Prijatelji so mu v Londonu našli založnika za njegove »Spomine«. Honorar pa je komaj zadoščal, da se je Peter odpeljal v Madrid, njegova žena z otrokom pa v Benetke k tašči,
Menda Jima je to deljeno
življenje prišlo kar prav, saj se je že nekaj časa šušljajo, da med mladima zakoncema nI vse ko treba. Petru je draga žena predraga, Aleksandri pa je njen mož premuhast tn prezapravljiv. Tožba za ločitev vsekakor teče. Aleksandra pa si je pred kratkim prerezala levo zapestje. Razume se, da so jo pravočasno rešili. Ali je bil to obup zaradi ločitve ali strah pred »prenizko« mesečno odpravnino — saj je zahtevala samo po pol milijonn dinarjev! — kdo ve? Peter pa medtem stika po svetu za službo. V Madridu je ni dobil. Kaj naj počno z nekdanjim kraljem? Kaj pa zna? Ali naj mu ukažejo: »Veličanstvo, sto-
pite, stopite tja ln pobrišite prah!«? Prijatelj Caudillo Franco mu iz političnih razlogov tudi rte more pomaRHti.
In tako je Peter s precej dolgim nosom zapustil Španijo. Kaže pa, da se bo le prikopal do poštene civilne službe. Namestila ga bo neka angleška tovarna letal. Mož se na letalstvo baje nekaj razume, ukvarjal se je s tem že v zgodnji mladosti, in tako bo »Mr. Peter« potoval po svetu kot zastopnik posebne vrste letal. Končno bo le občutil, po čim Je kruhl —at
PLAČE MESTNIH ZUPANOV
Občinski svet Clevelanda j* sklenil, da poviša plačo županu iz dosedanjih 15.000 na 25.000 dolarjev letno. Povprečne plače županov v velikih mestih so od 10.000 do 40.000 dolarjev. Najvišjo plačo ima župan mesta New York, ki prejema na leto 40.000 dolarjev (okrog 12 milijonov dinarjev). Iz tega pa sledi, da je potegovanje ra mesto župana potegovanje za korito in da lahko pride na tako mesto samo človek, ki ima ž* prej veliko pod palcem.
sozalje
»Slišal sem, da vam je umrla žena. Iskreno sožalje ... Ali čas ozdraui vse rane ...«
»Najlepša hvala, samo te ne... Zena je namreč ozdravela ...«
meni. Še danes ne vem, zakaj sem se premaknil. Pok veje pod mojimi nogami je zaustavil trojico. Kot pes zalaja prvi največji proti meni. V tem pa se je tudi mušica moje puške zaustavila med kot oglje črnimi očmi največjega in prst desne roke se je ukrivil. Rezek pok je presekal ozračje, kolona se je razbila, velik prašič pa je omahnil v mah. Čeprav mi je srce razbijalo kot veliki boben, sem hitro pripravil puško za drugi strel in užgal za bežečimi. Enega je zaneslo, a jo je odkuril. Pogledam na tleh ležečega, ki se je ravno pripravljal, da bo vstal. Nikamor ne pojdeš več, mrcina, sem dejal in mu nameraval poslati še eno kroglo v glavo. Bil sem pa preveč razburjen in sem mu samo zlomil nogo. Sele tretja krogla je do kraja zapečatila ščetinčevo rokomavharstvo.
Streli so se oglašali tudi na drugih stojiščih. Nestrpno sem čakal, da je prišel prvi do mene, mi čestital in obenem zataknil zeleno vejico za klobuk, namočeno v merjaščevi krvi. Mislim, da sem bil takrat vsaj za 10 cm višji, kot sem v resnioi. Plen je bila »poštena« svinja, težka 130 kg. Vtem so prinesli še dva prašiča, težka po 50 kg. Enega je menda kar za špas, kot po navadi, upih-nil starosta  lovcev  tov. Martin
med pospravljanjem malice. bi nosili ves plen je bilo pretezk^, zato smo poslali po voz. Pa glej šmenta, tudi druga skupina je podrla dve svinji. To je bilo veselja in pripovedovanja. Hitro so bili pri roki spretni lovci-mesarji in kuharji, in že so začvrčala jetra. Prašiči so bili kmalu iz kože in meso razsekano. V moj nahrbtnik se je preselila zajetna šunka in glava mojega plena. Po delitvi mesa, katerega so bili deležni vsi lovci in gonjači po prelepem lovskem običaju, ki sem ga tokrat prvič videl, se je začel »zadnji pogon« ob praženih je-treih. Cviček je podnetil veselo razpoloženje, na koncu pa začel spodnašati celo noge. Nastopajoča noč nas je pognala od prijazne logarske koče v Padežu na jesenski dež, ki pa smo ga komaj čutili. Starosta Martin je za slovo še intoniral »Lepo mi poje črni kos...« nakar smo se poslovili* Priznam, popito vino, Šunka ter kosmata glava v nahrbtniku, vse to mi je krepko oviralo hojo. Na srečo smo dobili voz, ki nas je potegnil skoraj do doma.
Bilo je prelepo doživetje, ki ga nikdar ne bom pozabil. Hvaležen sem lovski družini za vabilo in za res lepe ure, prebite v gozdu v njih prijetni družbi.
Kari Schmautti
zasveti
Da vijaki ne zarjave, jih pred uporabo pomočimo v mešanico grafita in loja. Ko jih bomo odvili, ne bo nevarnosti, da bi se polomili *li pa sploh ne dali odviti.
Kožuhe očistimo z vročim belim peskom. Zelo droben bel pesek zagrejemo toliko, da ga Je lahko zajamemo v pest. Tako segretega potresemo po kosmati strani kožuha in rahlo drgnemo z njim po dlakah, čim se umaže, ga zamenjamo. Potem kožuh stepemo in skrtačimo, — ne smemo pa ga česati z glavnikom. Ker je pesek odvzel maščobo in umazanijo, se tako očiščeni kožuhi dosti manj ogulijo.
Vlažne shrambe ali druge prostore osušimo, če postavimo vanje odprte nizke in široke posode negašenega žganega apna ali več posod « soljo. Tako sol kot apno vsrkavata vlago.
Glinasta peč širi včasih slab zrak. Da to preprečimo, jo temeljito umijemo s kisom.
Milo se pri kopanju otrok kaj rado   potopi,   zlasti  še,   ker ga
Otroci radi lorljo. E>a SC maicrjm
ne bo treba sklanjati in ga iskati v banji, naj ga navežejo na leseno ali celuloidno igračko. Igračko samo potegnejo a. vode in že imajo spet milo.
Pri pranju uporabljamo fer-pentin. Ze nekaj kapljic terpentina obeli perilo in mu da^ lep vonj.
Limone so izdatnejše, če jih pred uporabo segrejemo.
Krompirju, ki se rad ratkuha, dodajmo malenkost masti.
Predale, ki se težko odpirajo, namažimo po robovih in ob straneh c mehkim milom, če pa j« les napet zaradi vlage, robove ostrgajmo j steklenim papirjem.
Če so v preproge zašli molji, jih potrosimo zvečer s kuhinjsko soljo, zjutraj pa (krtačimo in iztepemo.
Nahod in katar, ki ni tako močan, da bi morale zaradi njega k zdravniku, preženemo, če dužimo glavico čebule s sladkorjem. Sok, ki ga tako dobimo, jemljemo vsaki dve uri. Preostalega shranimo v raprtem kozarcu.
Nagnjenost k anginam se bo zmanjšala, če vsak dan grgramo ali raztopino vodikovega prekisa, ali žajbeljev Čaj ali pa tudi le mlačno slano vodo. Od »pomladi do jeseni pa si grlo utrjujemo, da f>rgramo hladno vodo.
Ricinovo olje bodo zaprti otroa laže popili, če ga najprej zagrejemo,   potem   pa   jim ga
vlijemo v toplo sladko kavo.
Prebavo urejuje voda suroveg* kislega zelja.
Vlažni čevlji so hud sovražnik našega zdravja. Zato jih nikdar na obujmo, zlasti pa skrbimo, da pošljemo otroke v šolo s čevlji, ki ne prepuščajo vlage. (To dosežemo, če podplate in robove ob podplatih večkrat namažemo s kakšnim gostim oljem: ricinovo, ribje olje, firnež, ali pa z raztopino loja in voska, čevlji morajo biti mokri, da bo usnje lahko vsrkalo maščobo.)
ZA ZABAVO
TRPEŽNO ALI ZDRAVO?
Bučarjev oče iz Vavte vasi rad pove kako »veselo modrost«. Nekoč me je mu lepem pobaral talkole: »Ti, v kafeŠmii krsti bd bil raje pokopan: v pločevinasti ali hrastovi?« Ko sem mu odvrnil, da je to pravzaprav isti šmoren, mi je mozaik dejal: »Naa; jaz, ti povem, bi biil po-kopairi raje v hrastovi. PloČevi-n»sm krsta je »icer bolj trr>fež-
nat hrastova je pa bolj — zdrava«.
•
JUrrček itn Jožefe sta bfla bratca. t'Cer je bil Jiineek starejši, je moral paziti na mlajšega Jaška, kajti Joiek je strašno rad plezal na drevesa. Jurček je Jošku, da bi mu dokaizal to nevarno početje, čestokrat zabijal v glavo, češ padel bo5 z dreves« in se ubil. To besedo si je Jožefk dobro »aparmviJ, toda od pdezamja p*> drevju za gnezdi in sladlkiml sadeži le m odtnehad. Ko se je ob neki poM-li.kl Jurček oddtalj.il od1 njega, Je bil Jožek že na drevesu In,, kot nalašč: veja «e mu je odlomila pa je pad«i v imebJko travQ im, seveda ostal cel in zdirav. Jum-ček, ki j>e sfaSal padec, je P«ni-hitel ves preplašen., na tleh ležeči Jožek pa ga je žalostno vprašal: »Dra#,i bratec, povej ml no, če sem se sedaj res ubil«, *
Bogait skopuh na smrtni posterji narekuj« svojemu notarju oporoko: »In vsakemu uslužbencu, ki Je bil zaposlen pri meni dvajsert 'ali več let zapuščam deset tisoč dolarjev.«
»To je pa zelo velikodtuStao* vzklikne notar.
»Kaj še« odivrme skopuh. »Veste, pri mami ni nib?e delal dlje kot le*o dtaiii, toda y časopisu ee bo l*P» bralo t*
LOJZE ZUPANC: 18
VELIKI DNEVI
Povest__I
iumMfmmmmiimKmmmimmmmmmmmmmmmmmmammmmmm^ mm
»Pohiti, tovarlS Gregor!« je zašepetala, ko mu j« izročila toliko zavojev, da je kurir z njimi napolnil svojo torbico.
Sele zdaj se je zavedela, da je bila današnja borba najbrž trda, hujša kakor vse dosedanje in da bodo tokrat prinesli s seboj več ranjencev kakor kdajkoll prej.
Ah, saj brez obvez borci vendarle nikdar niso bili! Toda danes jim jih je zmanjkalo, da je moral kurir Gregor zapustiti borbo ter pohiteti ponje v Veliko lozo, v skladišče. »Da, če so porabili vse, ki so jih imeli s seboj, potlej ni ranjen samo Ive...« je tiho razmišljala ...
Mileni in Metki se je zdelo, da se čas nikamor ne premakne.
Pozno popoldne, že proti večeru, so se vrnili. In glej, spet. je bil kurir Gregor prvi, ki je prišel pred Votlina
»Ha, zdravo, pa smo spet doma!« jima je zakli-cal v pozdrav.
»Kje so ostali?« sta hkrati zaradovedili.
»Gredo... Vroče je bilo, vroče,« jih je pripravljal na srečanje z ranjenci. »Ampak nakresali smo jih pa le!«
»Oh, gofljaČ, saj sem si kar mislila, da bom spet tebe prvega zagledala,« ga je zavrnila Lokačeva Metka.
»Saj je tudi prav, da si tako mislila,« jo je pohvalil.
Sedel je na posekani štor in pričel škiliti na kotel, iz katerega je dišala kuhana jed.
»Prav je, da si tako mislila o meni,« je ponovil. »Saj veš, da mora biti kurir vselej in povsod prvi. Tovariš Milan me je poslal naprej z naročilom, da brž vlovita kakšnega zajčka in ga vrzita v kotel, da bo krompirjev golaž bolj masten in tečen, hahaha!«
Tiše pa je dodal: »Ce danes ni vsak borec zaslužil dvojne porcije, potem je ni nikoli...«
»Kaj je z Ivetom?« je Milena iznenada vprašala, ker jo je grizla skrb za ranjenega brata. »Je močno ranjen?«
»V nogo jo je izkupil. Ampak pogumen partizan je, da boš vedela. Niti pisnil ni, ko smo mu obvezovali rano. No, kaj nabiraš šobo? Nikar se ne ki-saj, saj kost ni prebita. Zlizal se bo kar v tvoji ambulanti.«
»Kaj pa ostali?« je vprašala Metka.
»Ah, saj boš videla,« je zamahnil z roko, kakor da bi hotel odgnati nadležno vprašanje. »Ti le premešaj tisto svojo godljo! Fantje so lačni, da bi požrli kosmatega medveda.«
»Vse je nared,« ga je užaljeno zavrnila.
Začutil je njeno užaljenost, zato je skušal brž popraviti ujedljiv odgovor s tem, da jo je pričel hvaliti:
»Metka, lepo skrbiš za nas partizane.« Govoril je z mehkim glasom, da bi zatrl v sebi žalost zaradi ranjenih tovarišev. »Veš, včasih se mi zdi, da je samo še moja pokojna mama tako skrbela za moj želodec, kakor skrbiš ti.«
»Odkar so mi fašisti požgali dom, je svobodna Velika loza moj drugi dom, partizani pa ste moji sinovi,« je zajokala.
Milena pa je kakor v slutnji dalje vpraSala: »Kako je z učiteljem?«
»Nič nevarnega, samo malo ga je oprasnilo v roko...«
»Kaj? On tudi?« Je v strahu zakričala.
»Ampak to pa že moram reči, Milena, da se je MIlan boril kakor lev. Če bi ga tL videla! Se Ive je bil zadovoljen z njim! Ko je fašistični gad usekal po Ivetu, je Potočnik prevzel poveljstvo nad četo. Saj boš zvedela, kako imenitno je vodil borbo do konca. Vedel sem, da je bil Milan Potočnik dober učitelj, ampak danes je dokazal, da zna biti tudi dober komandant in učitelj v borbi.«
V bližini so se zaslišali koraki in pokašljevanje vračajočih se partizanov.
Vrnili so se. Bili so izmučeni ln kljub temu, da so na preprostih nosilih, spletenih iz vej, prinesli pred votlino ranjenega komandirja Iveta, kar nasmejani. Veselje nad dobljeno zmago je vsem sijalo z obrazev: borcem, ki so se vrnili zdravi, in ranjencem. V temi so odšli, v mraku so se vrnili.
Preden bo odložili orožje in se razvrstili pred kotle za večerjo, so obstopili nosila, na katerih je ležal ranjeni komandir Ive. Poklical jih je predse, ker jim je želel povedati, da je zadovoljen z njimi. 2elel jih je pohvaliti za junaško vedenje v borbi.
»Tovariši!« je spregovoril z jasnim glasom v tišino rastočega večera. »Danes ste se hrabro borili. Nagnali ste zločince, ki so nas hoteli uničiti in se prebiti do obkoljenih fašističnih posadk. Vedite pa, da Bela krajina še ni svobodna! Naše borbe še ni konec in je ne bo konec, dokler ne bomo zadnjega fašista pregnali z naše zemlje. Za dobro zadržanje v borbi vas pohvalim, tovariši! Naša četa, ki se je borila na desnem boku Cankarjeve brigade, je
storila svojo dolžnost do domovine. Naše tovarištvo, prekaljeno v borbi, naj bo vselej tako čvrsto, kakor je bilo v današnji borbi.«
S pogledom je romal od obraza do obraza svojih zvestih tovarišev, ki so se oznojeni in utrujeni opirali na puške ob pojemajočem ognju pod polnimi kotli. Ponosen je bil nanje, na te zveste tovariše, ki ga niso zapustili v borbi. Mnogi so izgubili domove, svojce, vse, kar so imeli na tem svetu. Le sovraštvo do fašistov in ljubezen do domovine šo nosili v ranjenih srcih. V njegovih očeh je gorel ogenj ponosa zaradi njegove pohvale. Zdaj, ko jih je spet videl zbrane okrog sebe, je skoraj pozabil na rano, ki ga je skelela na nogi. Najrajši bi vstal, zapustil nosila in skočil k njima ter vsakemu posebej stisnil roko. V zavest mu je blisnlla grenka misel, da bo za daljši čas nesposoben za borbo. Spomnil se je na učitelja Potočnika, ki se je danes izkazal za odličnega komandirja Čete.
»Dokler ne okrevam,« je nadaljeval s tišjim glasom, »naj bo vaš komandir tovariš Milan Potočnik. Zaslužil je to čast Danes je dokazal...«
Nič več ni mogel govoriti. Nekakšna slabost ga je pričela napadati. Dvignil je desnico in stisnil roko v pest:
»Smrt fašizmu, tovariši!«
»Svobodo narodu!« so borci v en glas zagrmeli v odgovr.
Zatem sta Milena in Metka razdelili večerjo. Ranjence so prenesli v votlino na slamnjače, tjakaj, kjer je bila urejena Milenina ambulanta. Zdaj je imela Milena spet polne roke dela. Zasilno obvezane ranjence je prevezovala in jim razlcuževala. rane. Ko je prevezovala rano Milanu Potočniku, so ji drhtele roke. Kaj ji je bilo vendar? Saj je prevezovala že težje rane, a svoje delo je vselej Izvrše* vala mirno, preudarno in natančno.