N ©vice we domaci d ih i rajev 70 letuica lavantinskega stolnega kanonika. T0 letnico je obhajal 20. marca g. Rudolf Janežič, lavantinski stolni kanonik. Rodil se je leta 1870. pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. V Mariboru je končal gimnazijo ter bogoslovje in je bil posvečen v mašnika leta 1894. Kot kaplan in katehet je deloval v Št. Ilju v Slov. goricah in v Celju, od koder je bil poklican na težavno mesto duhovnega voditelja ali spirituala na mariborsko bogoslovje. V tej odgovornosti polni službi je vztrajal od dne 19. maja 1901 do 1. decembra 1915, ko je bil imenovan za bogoslovnega ravnatelja. Leta 1926. se je po tolikoletnem bivanju v bogoslovnici preselil za stalno v stolni kapitelj na Slomškovem trgu. Za vztrajno in od Boga blagoslovljeno delo vzgojitelja duhovniškega naraščaja ga je imenoval škof za duhovnega svetovalca leta 1905. in deset let pozneje za konzistorialnega svetnika ter stolnega kanonika. G. jubilant je zgled gorečega, skromnega ter ponižnega duhovnika, ki je zasledoval pri vsem svojem delovanju in nastopanju le božjo čast in duševno dobrobit bogoslovcev. G. kanonik je dočakal 70 letnico duševno in telesno povsem čil in ga naj Bog ohrani do nadaljnih jubilejev zdravega ter zadovoljnega! ¦^*^*^-^^» Smrtna nesreča starega brezposelnega pomočnika. V Mariboru na Trgu kralja Petra je podrl težak tovorni avtomobil 70 letnega brezposelnega tapetniškega pomočnika Antona Laknerja, kateri se je preživljal z beračenjem. Stari revež je bil naglušen in ga je zadelo vozilo z odbijačem, na tleh ležečemu je še os prvega kolesa prizadejala smrtno poškodbo na glavi. Povodenj Pesnice. Od Sv. Marjete niže Ptuja poročajo: Dolgo je ležal to zimo sneg, a je moral nenadno izginiti. Prejšnji torek in sredo, 12. in 13. marca, je pihal močan jug in sijalo je sonce, pa se je sneg popolnoma stopil. To je potem povzročilo veliko povodenj Pesnice, ki je naslednje dopoldne močno narasla in v naši župniji poplavila dele vasi Mezgovci, Moškanjci, Gorišnici in Formin. Voda je cela dva dni lila čez državno cesto med Gorišnici in Zamušani ter cesto močno razkopala. Skoraj dva dni je bila cesta zaprta in zastražena. En tovorni avto, ki je vozil moko iz Čakovca v Ptuj in je na lastno odgovornost hotel naprej, je obtičal v vodi na razdrapani cesti in v blatu. Tovor so morali v celoti preložiti na drug avto, kl je bil pozvan na pomoč, da je onega izvlekel iz blata in vode. Tudi lukarjl, kl so se čez Ormož po- noči vračali domov z varaždinskega sejma, so malo štrbunkali po vodi čez Pesnico, ki jih je zatekla, da so se mogli vrniti domov. Hude poškodbe radi razleta možnarja. 18 letnemu kolarskemu pomočniku Alojzu Ambrožu v Jarenini se je razletel možnar. Eksplozija mu je odtrgala dva prsta in ga še hudo ranila na glavi. Poškodovanega so oddali v mariborsko bolryšnico. Snežena strela. Dne , 14. marca okrog pol štirih zjutraj je v Halozah močno snežilo, vmes pa bliskalo in grmelo kakor za stavo. Celo treščilo je med sneženo vihro v lično kapelico v Skorošnjaku v župniji Sv. Andraž v Halozah ter jo močno poškodovalo. Vžgati je ni moglo, ker je vsa iz kamna, oziroma betona. Kapelico bodo obnovili, ker se kakor biser lesketa daleč naokrog vrh najlepših naših goric. Poplave v Slov. krajini. Iz Renkovcev poročajo: Ko so nastopili toplejši dnevi, se je začel sneg naglo taliti in je z gornjega dela Prekmurja prihajajoči potok Lendava naglo narasel. Ker je še voda na večih krajih bila zamrznjena, struga ni mogla zmagovati vse vode, zato je ista prestopila bregove in tudi na večih krajih razdrla nasipe. Posledica je bila ta, da je del naše vasi, Turnišča in Nedelice bil pod vodo, kl je napravila ogromno škodo. — Tudi iz Lendave prihajajoči ljudje so pripovedovali, da so se Ledava, Kobiljanskl potok itd. v spodnjem toku razlili preko svojih strug in napravili mnogo škode zlasti v Lendavi, Treh mlinih in.Benici. Skoraj bi prišlo do ponovne velike želczniške nesreče radi plaza. Med postajama Kamnanje in Bubnjarci bi se bila 21. marca zjutraj zgodila skoraj slična železniška nesreča kakor ona med Ozljem ter Zaluko. Tik pred prihodom osebnega vlaka, ki je vozil proti Ljubljani, se je sprožil s strmega brega plaz in zasul progo na nevarnem ovinku. Lokomotiva se je bila že globoko zarila v plaz kljub zaviranju, a k sreči nl iztirila in se tudi nl prevrnila. Radi sunka roed kamenje so se potrgali na stroju le nekateri zunanji deli. O nesreči so takoj obvestili postajo Črnomelj na Dolenjskem, od koder so poslali pomožni stroj ter delavce, ki so progo očistili, da je mogel vlak vožnjo nadaljevati. Nesreča je povzročila med potniki precej strahu, ker je popadala radi sunka prtljaga na tla in je popo kalo nekaj šip. Dasiravno so nekateri potnlki poskakali iz vlaka, ni bil nihče poškodovan. Strašna smrt v plamenih. V zidanici v goricah pri Krškem je prebivala 36 letna brezposelna šivilja Milka Perkovič. Zaradi nepre- vidnosti je zanetila ogenj, v katerem ja umrla strašne smrti. Spored birmovanja v dekaniji Murska Sobota. V torek, 14. maja, pri sv. Mariji na Tišini; v sredo, 15. maja, pri sv. Nikolaju v Murski Soboti; v četrtek, 16. maja, pri sv. Martinu v Martjancih; v petek, 17. maja, prl sv. Sebastijanu v Pečarovcih; v soboto, dno 18. maja, pri sv. Trojici v Gornjih Petrovcih} v nedeljo, 19. maja, pri sv. Mariji v Markovcih; v ponedeljek, 20. maja, pri sv. Nikolaju v Velikih Dolencih; v nedeljo, 26. maja, prl sv. Mariji v Gornji Lendavi; v ponedeljek, 27. maja, pri sv. Kozmi in Damijanu v Kuzmi; v torek, 28. maja, pri sv. Juriju v Prekmurju; v sredo, 29. maja, pri sv. Helenl v Pertoči; v četrtek, 30. maja, pri sv. Jožefu na Cankovi. Skupna starost mariborskih apostolov prl obredu umivanja nog na veliki četrtek v stolni cerkvi v Mariboru je znašala letos 904 leta. Junakom slava! Odbor za postavitev spomenika padlim junakom v Gornji Radgoni s« je že parkrat obrnil na javnost s prošnjo, da nas pri tem socialno-kulturnem delu podpre a prostovoljnimi prispevki. Stroški spomenlka, ki je umetniško delo arhitekta g. Simona Kregarja iz Ljubljane, znašajo 150.000 din in so v veliki meri še nepokriti. Res je, da so se nekateri že cddolžili spominu padlih junakov, a. še več jih je, ki tega še niso storili in te, ki to morejo, tem potom ponovno prav lepo prosimo, da podprejo našo akcijo z darom kakršnim pač morejo; naši padli junaki so ee žrtvovali za nas vse in mi vsi se jim hočemo v tem sporainu oddo!žiti. Darove vedno hvaležno sprejema Odbor za postavitev spomenika padlim junakom v Gornji Radgoni potom Občinske hranilnice v Gornji Radgoni pod ček. štev. 14.142. — Slovesno odkritje spomenika bo združeno z veliko narodno obrnejnp manifestacijo v nedeljo, 2. junija. Vsem darovalcem iskrena hvala! Postavitev tega spomenika ne bo v spomin samo padlim junakom, ampak tudi naši slovenski zavednosti, na kateri sloni moč in priznanje drugih narodov. Zborovanje obmejnih čebelarjev. V Ptuju sq pred kratkim zborovali obmejni čebelarji, kateri so orgtuiizirani v Zvezi čebelarskih podružnic za bivšo mariborsko oblast. Predsedtiik zveze učitelj Ivan Džura iz Radvanja je poročal o delovanju zveze po prenosu sedeža vodstva organizacije iz Celja v Maribor. Pri volitvah je emagala lista z dosedanjim predsednikom. Sledila so razna strokovna predavanja. Banski referent Okorn je predaval o izvozu medu, organizaciji prodaje in izgraditvi močne organizacije, ki bo vodila sama nakup ter prodajo. Okrajni šolski nadzornik Močnik je govoril o potrebi širjenja medonosnih rastlin, katere bodo gojili mariborski Sebelarji na zemljišču v Smetanovi ulici v Mariboru, katerega je dala zvezi v uporabo mestna občina. Zadnji predavatelj je bil g. Lenarčič iz Ptuja. Govoril je o potrebi popravka nedostatkov pri ajdovih pašiščih, kar je zlasti zanimalo domačine in prevaževalce. Po vsakem predavanju se je razvila živahna razprava. Ustanovitev nabavljalne zadruge prl Sv. fomažu pri Ormožu. Zadružništvo pri nas \rkljub razmeram današnjih časov ne bo zamrlo. To ae je pokazalo 12. marca, ko nam je g. revizor Anton Urbanija, odposlanec Zaflruzne zveze v Ljubljani, ustanovil ob obilni udeležbi agilnih mladih In starejših fantov ter mož nabavljalno zadrugo, ki bo donašala korist vsem občanom, ki bo kmeta čuvala pred raznimi prekupčevalci ln mešetarji, da ne bo nasedal cenam, ki jih bodo narekovali oni. Že davno je bilo to potrebno pri nas; da je bila potreba, so pokazali ravno taki, kl so proti ustanovitvi nove nabavljalne zadruge, Sim so za ustanovitev izvedeli, izrekll svoje neupravičene in pikre besede. Toda neustrašqo in odločno izjavljamo, da se hočemo vsi aove zadruge okleniti, saj nam bo prav v današnjih časih, ko draginja ne popušča, ona edino odkrita svetovalka in oznanjevalka cen, da ne bo kmet svojih pridelkov vnovčeval po sramotni ceni. Zahvaljujemo se tem potom g. revizorju Antonu Urbaniji, ki je pri ustanovitvi zadruge naglašal, da ni potreba mu pridigovati in navduševati za zamišljeno stvar, saj je udeležba sama pokazala, da hrepeni naše ljudstvo po taki ustanovi. Zahvaljujemo se vsem, ki so vso stvar izpeljali in se za to novo ustanovo odločili. Kmetje, vi pa držite skupaj, oklenimo se nove zadruge z vso vnemo, da bomo imeli od nje tudi koristi, ki jo pričakujemo in si vsi želimo. Nova cesta proti Podlehniku. Novo cesto proti Podlehniku bodo letos gradili s številnejšimi delavci in smemo upati, da bodo do jeseni vsaj zemeljska dela na zadnjih dveh kilometrih ceste končana. Izrednega kredita za to cesto je letos odobrenega pri banovini 150.000 din, pri gradbenem ministrstvu pa 50.000 din, in to največ po posredovanju krajevne in okrajne JRZ. Požari HlSa je pogorela v Velikih Ravnah v župniji Nova cerkev prl Celju posestniku štefanu šipu. Ogenj je uniCil a poslopjem vred vso hisno opremo, obleko, živila, goapodarsko orodje in krmo. Zgorell sta tudi dve kozi v hlevu pod hišo. Ob izbruhu ognja Šipovih ni bilo doma. Nesreča je zelo občutna, ker znasa aavarovalnina komaj 2000 din. Ogenj je podtaknil po priznanju orožnikom komaj 15 letni sosedov ain, ki je zelo POkvarjen in je kuhal jezo na šipove. Vellk Božar je hudo zadel okrog polnoči Tepanjski vrh pri Slov. Konjicah. Ogenj se je pojavil v gospodarskem poalopju posestnlka Franca Faktorja, kateri je oškodovan za 10 tisoč din. Radi vetra ae je nesreča hitro razmahnila na aosednja poslopja Alojza Videčnika in Antona Sirca. Ob izbruhu požara so prizadeti vsl spali ln so se prebudill šele, ko ao bila vaa poslopja v ognju. Zgorele ao svinje, kokoši, pol]ako orodje, žito, krma in obleka. Posestnik Faktor trpl 30.000 din škode, Sirc Anton 50.000 din, Videčnik pa 10.000 din. Zavarovalnina ni niti polovična. Gre sigurno za požig. Obračun med sosedoma. V Novi Krčevini pri Vurbergu se je zgodil krvav zločin, katerega obsoja celotno t&mošnje prebivalstvo. Posesinika Jožefa GomUžeka je prisel tirjat radi nekih nevrnjenih lat cestar Jakob Rojko. Ob toj priliki sta se aoseda skregala ter spoprijela. Rojko ja zagrabil sekiro in pozneje že motiko ter je Gomilšeka tako obdelal, da je kmalu podlegel pcškodbam. Tele ukradeno v kJavnlci. V mariborski mestnl klavnici je nekdo aunil mesarju Fidlerju 60 kg težko in 600 din vredno tele. Surov napad pri belem duevu. Trije moški so s koli napadli atanovanjsko hišo posestnika Ludovika Debeljaka na Mejah pri Sv. Barbari v Halozah. Razbili so zunanja vrata in vsa okna, do katerih so segli. Njegova žena je znotraj z mo<Snim drogom podprla vrata, da niso mogli v hiao. Vzrok napada je politično maščevanje zaradl volitev. Trnplo nezmanega uuiorjenca najdeno. Za gozdičkom v Klečah pri Ljubljani so odkrill na njivl ob iarnnici za repo in krompir truplo neznanca, kl je bil umorjen v zLmskem čaeu. Truplo je bilo položeno na zemljo ob jamnico in ga je pokrll zločinec s plastjo hlevskeg-a gnoja. LJubljanska policija je v akrivnostnem umorjencu kmaiu dcgnala 25 letnega invalida Antona Hribernika, kateremu je manjkala leva roka, Hribernik je bil ključavničar in ae je izučil pri ključavničarskem mojstru na Horjulu. Ker ae je ranil na roki, je nastopilo zastrupljenje in so mu morali v Ijubljanski bolnišnici roko odrezati nad zapeatjem. Hribernik je prejel lnvalidsko odškodnino V zneeku 19.000 din. Komieija je tudi ugotovila, da je Hribernik umrl radl dveh hudih udarcev na zatilnik. Mati in h& obsojend radi detomora. Petčlanskl senat celjskega okrožnega sodišča je obsodil dne 20. marca mater in Mer radi detomora. 22 letna dninarica Ana Korenova iz Trebč pri Sv. Petru pod Sv. gorami je bila obsojena na eedem let in en tneaec težke ječe, njena 50 letna mati pa na sedem let tn tri mesece jefie. Obsojeni 8ta kazen sprejeli.