Posamezna številka 1 K.
Stev. 294.
PoStnina plalana v gotovini.
V LloiilM v sobolo, le 25. decembra 1S20.
Leio XLVHL
»SLOVENEC« velja
po pošti bi tis strani Jngo-
ala»l|e 1b T Ljubljani: sa oelo leto naprej, K 180-— ie pol leta „ .. „ 9 sa 6«tn lete « . . „ 45'— sa en mesec » •. „ 15'—
la ln osema >to celoletno K24IK ea Sobotna Izdaja: ss
2a oelo leto.....K 30-—
ia lnosematvo..... 35 —
l j j ii i Inseratl: ana Knostolpna petltrrsta (M mm široka in 3 mm visoka ali a)4
prostor) sa enkrat ... po K poslana Itd. .. po K »W
Pri vodjem naredila popaat
Sa (manjši oglas 5 0/9 mm Kft,
Isbaja vsak dan izvsemšl po* nedeljek in dan po pramlk% ob 5. nrl sjatraj.
W Uredalštvo Jo t Kopitarjevi allol »lev. 8/11L UokopIsI ae oe vračajo; netranklrana pisma te ne sprelemajo. Uredn. telet štv. 50, oprava, štv. 328.		Političen list za slovenski narod	■	Oprava Je t Kopitarjevi al. 8. — Sadna poitne hran. ljubljansko št. 650 za r.aroonlno ln št 349 sa oglase, avstr. in deške 24.797, ogr. 23.511, bosn.-Uero. 758».
Na božični večer 24. dec.
_ Minulo je skoro dva tisoč let, odkar se je na vzhodu vžgala luč krščanstva in začela po preteku pol stoletja pronikati ves izobraženi svet. Krščanstvo je vznik-nilo v dobi, ko je rimska kultura bila na-zunaj na višku, na znotraj pa se je že začela razkrajati. Latifundizem in z njim zvezano suženjstvo je izpodjedalo življenjske korenine svetovnega imperija Avgusta, filozofija in literatura pa sta kazali znake popolne resignacije, svetobolja in skepticizma, kar se je v praktičnem življenju odražalo v vse večne vrednote za-ničujočem uživanju minljivih blaginj. Ku-mejska Sibila je napovedovala konec vsemu.
Sredi tega apokaliptičnega razpoloženja so se rodili predznaki lepše bodočnosti, novega socialnega reda in nadnaravno utemeljene etike, svetovnega im-
f>erija miru, bratstva vseh narodov. Bil je e še potreben ustanovitelj novega sveta, mogočna osebnost, rodil se je Odrešenik in z njim nova družba, Cerkev, telo, ki ima nadaljevati Njegovo delo, utelcševati Njegovo misel, pobožanstviti svet, posvečujoč v Njem vsakega poedinca, ki pride na svet. Ni prišel mogočni vladar sveta, kakor ga je pričakovalo judovstvo niti filozof, kakor ga je želel Rim, nego najpopolnejša etična osebnost, Bogočlovek, po-četnik višjega duhovnega življenja, razumljiv vsem, ki so dobre volje, filozofu in pri-prostemu človeku, patriciju in proletarcu, bogatinu in sužnju.
Zmaga krščanstva je bila bistveno gotova in dovršena z vstajenjem. »Smrti ni več!« — ta triumfalni klic je oznanjal popolno zmago duševnosti nad telesnostjo, popolne združitve človeka z božanstvom v reprezentantu celega človeštva, poraz temnih sil, ki se upirajo oduhotvorjenju celega stvarstva.
Toda ta zmaga, virtualno dovršena že takrat, se udejstvuje v zgodovini samo po-sredstvom neprestanega boja, napora vseh sil, trpljenja, in samopožrtvovanja. Tisti, ki je prinesel mir, je obenem prinesel meč na zemljo. (Merežkovskij.) Njegova Cerkev ni ustvarila askeze, kakršna se je rodila na istem orientu, — svetu tuje, ekskluzivne, esoterične, marveč je z mogočno roko posegla iz svetišča notranje nabožnosti v javno živlienje, začela preurejati socialne temelje družbe, se lotila ostvarjenja nadna-rodnega imperija individualnega in družabnega Dobra. Ta misel je večkrat bila blizu uresničenja, se je zopet zatemnje-vala, ali borba za in proti ni ponehala in
ne preneha, dokler bodo žive sile krščanstva. Zakaj v tem je ravno njegova neizčrpna in nepremagljiva sila, da stoji visoko nad vsakim omejevanjem, nad plemenskimi razlikami in razrednimi nasprotstvi, da je univerzalno, katoliško.
Če bi krščanstvo bilo ona zgolj čuv-stvena religija blaženega miru, kar bi ono moralo biti po zamislu njegovih nasprotnikov, bi zamrlo v obrednosti, »blagoče-stitosti« in pasivni zamaknjenosti grškega vzhoda, Toda božično oznanjenje krščanstva je oznanjenje notranjega miru po-kristjanjene duše, ne pa zunanjega miru s proiivnimi silami, needpora proti moralnemu in socialnemu zlu. V krščanstvu slavijo najboljše duševne moči vzhoda in zapada svojo sintezo — miselna globina orienta s tvorilno energijo okcidenta. Zato se ta Cerkev vsega človeštva ne more oslabiti, zato je noben razkol ni razkrojil; njen razvoj se vrši organično, tako da se vsaka njena reforma vrsi v njej sami in služi njenemu napredku v iz veka vnaprej določeni smeri. Padel je rimski imperij, prenehal je germanski, zrušil se je »tretji Rim«, zasnovan od ruskega genija — Rim apostola Petra pa stoji neomajan, bolj kot kdaj gotov in sposoben prenoviti človeštvo. Zrušil se je gospodarski red, utemeljen na antičnem suženjstvu, razpadel je fevdalizem, podira se kapitalizem — Cerkev pa, ki je že na svojih ranih koncilih formulirala prepoved denarnega oderu-štva in jemanja obresti, oznanja svoj več-nostari in večnonovi evangelij solidarnosti vseh stanov, zasnovani na brezkončni etični vrednosti individua — nauk, ki bo preživel tudi sodobni materialistični, duhovni svobodi sovražni in nasilni socializem, plod pretiranega individualizma liberalne dobe.
Znanstvo, s pomočjo katerega so po-čenši z novim vekom menili izpodkopali tla krščanstvu, se danes zaveda popolne nemigočnosti na podlagi svojih zgolj racionalnih metod razrešiti svetovno uganko. Ne samo to! — moderno znanstvo se čisto nanovo orientira in začenja celo iz temelja preoccnjevati pridobitve, ki so se do zdaj smatrale za popolnoma brezsporne. Tako je Cerkev prenesla in preživela vse znanstvene domneve, s katerimi so tekom zadnjih dvesto let s tako samozavestjo na-skakovaii njene postojanke.
V* zgodovini vladajo še nepojasnjeni zakoni periodičnosti, Takozvana boljševi-ška nevarnost je kot gibanje iz vzhoda pojav nekega po preteku gotove dobe stalno ponavljajočega se procesa. Zapad se je
prenavljal s pomočjo vzhoda, vzhod sc je pokulturjeval iz zapada. Ta proces vzajemnega oplojevanja z religioznimi idejam! na eni in s praktično delavnostjo na drugi strani se je javljal v zgodovini v obliki hudih bojev, dokler se ni izkristaliziral, iz-čistil in uravnovesil. Iz istega vzhoda, iz katerega nam kaotična, boreča se s protislovnostmi, otroško-plemenila in priprosta ter obenem kruta in k anarhiji nagnjena ruska duša prinaša misel »božjega kraljestva na zemlji«, ki naj se oživotvarja na čisto materialistični podlagi, s pomočjo brezobzirne diktature enega samega razreda, ki naj človeško kulturo vrže nazaj za cela stoletja do nekega prvobitnega stanja »čisto naravne morale«, iz istega vzhoda se nam oznanja od indskega misleca, počaščenega z Noblovim darilom, v mnogo čistejši obliki modrost notranjega oplemenitenja, duševne antimaterialistič-ne kulture, dobrote in ljubezni, ki se enaka ostro obrača proti razrušiteijnemu ruskemu boljševizmu kakor proti brezsrčnemu kapitalističnemu gospodarstvu zapada. Na drugi sirani pa vzhod nujno potrebuje organizatorične sile, treznega pogleda, čuvstva mere in harmonije, ki jc ustvarilo tolike neminljive dobrino v Evropi. Kje je tista sila, ki more to dvoje primiriti, zložiti in človeštvo obvarovati katastrofe?
Zgodovina je stroga in n^jpravičnejša učiteljica. Kadarkoli se je vršil tak orjaški boj med človeštvom, kadarkoli je nastopila taka brezupna k:'za, kadarkoli se jc borilo novo s starim in ni bilo videti izhoda, se je pokazal blagodejni vpliv krščanstva, moč Cerkve, ki se razvija na tihem in se uveljavi tem silneje, čimbolj skromno in skrito je preje delovala v svetiščih izbranih src. Epohe začasnega ponižanja Cerkve so obenem epohe nako-pičevanja njenih notranjih sil, predvest-nice njenega bodočega sijaja, prehodni stadiji prerojenja in priprave. V vsaki dobi pokaže Cerkev novo stran svojega življenja, odkriva nove vire, ukazuje na nove vidike, pri tem pa ohranja nedotaknjeno bogorazodeto resnico, razodevajoč jo vedno bolj in globlje pred človeštvom. Tako se bo v ^vitu njenih idej tudi sedanji miselni in življenjski preobrat človeštva uravnal v smer, plodonosno in blagodejno za občo kulturo — saj marsikateri in morebiti najgloblji motivi teja gromadr~ga gibanja mas so kljub vsem zablodam pristno krščanski.
Kdor obrača svoj pogled nazaj na preteklost, se seveda zelo težko znajde v sedanjem viharnem momentu človeške
zgodovine, Žal mu je tolikih dragocenih naprav in oblik prošlega, ki se zdaj tako brutalno razdirajo. Tudi položaj Cerkve se mu pod tem vidikom zdi omajan. Neopravičeno! Danes deluje Cerkev v drugih okoliščinah, s času primernejšimi metodami, z manjšim leskom. Zato pa to delovanje ni manj intenzivno kakor v prejšnjih dobah — da! — z ozirom na naraščanje protivnih struj v enem oziru morebiti intenzivnejše kakor le kdaj in čudovito enotno. Uspehi Cerkve se ne dajo aritmetično meriti, niti po številu članov, ki ji pripadajo po matrikah niti po številu članov političnih strank in prosvetnih društev, ki sodelujejo pri uresničenju njenih ciljev na zemlji, zakaj ona deluje nevidno tudi v sredi kulturnih gibanj in tokov, ki krožijo navidez izven mej njenega vidnega organizma. Vsako dobro in veliko delo in stremljenje je zasidrano v njej, v kulturi, ki jo je ona pred dva tisoč leti prinesla celemu človeštvu, izvira iz principa neskončne vrednosti človeške osebnosti, njene duhovne svobode in solidarnosti, ki mora spajati družbo v nedeljivo enoto. Ni organizacije, ni sistema, ni socialnega reda, ki bi mogel Cerkev zame-niti. Leninova internacionala je ravnotak izpačeni posnemek socialne misli Cerkve kakor je bil ideal humaritetc prosvetlje-nega liberalizma. Vsi plemeniti duhovi, ki se ne morejo zadovoljiti s temi potvorami, ki v tej ali drugi obliki vrše nasilje nad svobodo poseme~nika in tako njega kakor celo družbo podrejujejo zakonom slepega mehanizma tvarne prirode, najdejo svojo pot nazaj k Damasku. O tem nam priča ravno naša doba, ki je tako bogata teh pojavov kakor malokacera preje. Naša doba je tudi tista, v kateri se je s tako silo pojavilo stremljenje po zjedinjenju krščanskih cerkva, ki bo v bodočnosti privedlo do spoznanja, da je to zjedinjenje mogoče le na osnovi katoličanstva, na osnovi tiste Cerkve, ki sama ni nikoli odpadla, nikoli se oddaljila od svojega prvobitnega temelja, poražajoč svet s svojim notranjim edinstvom in neizprosno doslednostjo.
Naval protikrščanskih sil nas ne more motiti. Na čudovit način se na svetu zlo nahaja v službi dobrega. (Ivan Karamasov.) Vse življenje tukaj se vrši posredstvom njunega medsebojnega boja. Od Betlehe-ma vodi pot k Vstajenju črez Golgato. Tega se zavejmo danes, ko praznujemo radostno rojstvo Gospoda, vladarja vesoljstva.
LISTEK.
Za upesftavo kronske edfitftostš.
Pariz, 15. dec. 1920.
Krščanski svet izven katoliške Cerkve čim dalje tem bolj čuti svojo osamljenost, svojo osirotelost. Najboljši duhovi, ki še niso odmrli pravemu krščanstvu, so začeli iskati poti, kako bi razne krščanske vere našle medsebojno zvezo, kako bi se upo-stavila prvotna krščanska edinost. Iz tega prizadevanja, ki ima svoje torišče v prvi vrsti v Severni Ameriki, se je rodil mednarodni kongres krščanskih cerkva, 1 i se je vršil meseca avgusta letos v Ženevi.
Kakor znano, so na ta kongres prišli osebno vabit trije ameriški protestantski škofi tudi katoliško cerkev, to je papeža Benedikta XV., ki naj bi poslal na kongres svoje zastopnike. Papež je gospode nad vse ljubeznivo sprejel, jih povabil, naj ostanejo dalje časa v Rimu kot njegovi gostje, sodelovanje katoliške cerkve na kongresu je pa odklonil. Povsem umevno: Edinost so porušili listi, ki so se ločili od središča; resnica je ostala v središču, v katoliški cerkvi. Edinost v resnici se more upostaviti samo na ta način, da se tisti, ki so se ločili od središča resnice, vrnejo k njemu.
To spoznanje polagoma fudi prodira v krščanskih duhovih izv*n katoliške Cerkve. Tako sla v prvi polovici dotekajoče-ga 'eh prosila dva odlična protcslantovska može, ki irosila škofovsko čast. za sorejem
v rimsko Cerkev. Na splošno pa izven-katoliški krščanski svet za to spoznanje še ni dozorel, zato tudi neposredni uspehi ženevskega kongresa niso bili preveliki.
Kongres je bolehal na notranjih nasprotjih. Govoril je o krščanskih načelih, p', se pri tem skrbno čuval, da bi povedal, v čen le-ta po njegovem mnenju obstojajo. Nedavno je izšlo dva zvezka obsegajoče tiskano poročilo odbora o kongresu in pripravah nanj, ki uvodoma poudarja neobhodno potrebo, da se krščanska edinost vpostavi. Kakor dokazujejo natančni statistični podatki, živi 69'3 % ameriških otrok, ki so vpisani kot protestanti, brez vsakega verskega ali nraviiega pouka. Vrhtega se mnogovrstnost v proteslan-tizmu, ki so jo doslej hvalili kot njegovo prednost, vedno bolj izkazuje kot cdbijal-no sredstvo; saj je le preočito, da se s protestantskih prižnic propovedujejo samo J zasebna mnenja, ne pa cerkveni nauk. Oo-. tod zijajoča praznota po cerkvah in obupni poizkusi, da bi z vsakovrstnimi privlačnimi sredstvi — kakor s kinematografični-mi predstavami, reklamnimi plakati in političnimi diskusijami privabili množice zopet v cerkev. In uspeh? Še zadnje maloštevilne, v rcrnici pobožne in po verskem udejstvovanju hlepeče duše so na ta način pregnali iz cerkve.
Tako protestanti spoznavajo svojo veliko duhovno bedo. Do spoznanja < dine rešilne poti se pa še niso povzpeli — ali vsaj ne do poguma, da stopijo nanjo. Tako je kongres po!ož'l zunanie uspehe svojega dela v tc-le sklepe: Vse krščanske cerkve se medsebojno odrečejo proselitizmu, vse
krščanske cerkve, ki vzdržujejo mi ijone v nekrščanskih deželah, naj delajo v prijateljskem sporazumu; ustanovi se krščanska zaveza; vsi člani cerkvenih udruženj se združijo v svrho, da se vpostavijo in zmagajo načela krščanstva; organizira se skupen odpor proti vsakemu notranjemu in zunanjemu sistemu, ki nasprotuje krščanskim načelom; v medsebojno bližnjih si cerkvah se osnujejo skupine, ki bodo gojile medsebojne zveze in odnošaje v svrho ustanovitve velikega krščanskega udruženja; zadnja svrha združitve jc zedi-njenje cerkva v veri in redu.
Da se gibanje za zedinjenje ohrani v teku, so sklenili ustanoviti centralno komisijo za zedinjenje cerkvd. Vsaka izmed sodelujočih cerkva osnuje svojo posebno komisijo, ki bo sodelovala z osrednjo komisijo. Kot glasilo udruženja ustanove 1r-ten časopis. Da se pospeši skupno delo, se bodo vršili nadaljnji kongresi in določil čas za vsekrščanski kongres. — Vsi ti sklepi kažejo, kako skibno so se izogibali glavnemu vprašanju: edinos+i v veri, v resnici; samo kot najvišji cilj si ga upajo impnovati, dočim se tičejo vsi ostali sklepi o1 edb, ki naj bi pospeševale zunanje zb.ižanje.
Vendar pa ta kongres ni ostal brez gloi/ljih notranjih učinkov, ki danes seveda se niso splošno vidni, ker se vrše v skii ih globinah človeške ve?'i. Vendar pa more mo kot uspeh teh učinkov že danes zabel "žiti propoved, ki jo jc imel nedavno pa«tcfr Boening v Nevarku o svojih vtisih na te,m kongresu. Pastor Boenipg je v tem govorju razglabljal o vzrokih dvopojava. v
katoličanstvu edinost, v protestantizmu razcep. Kot edino rešilno sredstvo za naš čas imenuje veliko, vse kristjane obsega-jočo, torej katoliško Cerkev. »To je dan zedinjenja cerkva. Danes je to mogoče, česar šc pred dvajsetimi leti naši optimisti niso smatrali za mogoče. Mi se moramo učiti — in če smo že vedeli, si moramo iz-nova reči, da je bila katoliška Cerkev, ki nam je dala sv. Ambrozija, sv. Avguština, sv, Frančiška Asiškega in sv. Ignacija Lo-jolanskega. Poderimo tedaj naše predsodke, odrccimo se svojim ozkosrčnim po-miselkom. Kaj delamo danes? Priredili smo rimskemu'kardinalu Mercierju velike časti. Presbiterianci iz Princetona, kon-gregacionalisti iz Yale, episkopali iz Har-varda, baptisti iz Brovvna, metodisti iz Syrakuz — vsi so vkljub tesnosrčnemu stališču nekaterih listov, ki ne vidiio nreko lastne sekte, tekmovlai med seboj, da po-časte kardinala. Čc se pa nasprotno ozremo po naših lastnih cerkvah, nas mora prevzeti prav obup. Velike zgradbe, ki imajo vendar tudi svojo zgodovino, stoje popolnoma prazne. Poštenje, spoštovanje, pridnost brzo izginjajo in mi se moremo od mladostnožive katoliške Cerkve le učiti... Velika tajnost katoliške Cerkve obstoja v tem, da ni svojega nauka nikdar izpreme-n:!a, na svojem uspehu nikdar dvomila. Ta Cerkev ni nikdar izgubila svoje moči, njeno duhovščino je smatralo ljudstvo vedno kot družino duhovnih očetov. Nikdar ni katoliška Cerkev izgubila duha žrtve in vedno jc kazala družbi pot nravnega napredka!« — Tako pastor Boening,
Stran 2,
»SLOVENEC*. &ne V6. decembra 1980.
Br«v. 294.
pismo su Oorlce.
To Ic žc drugi Božič, ki ga obhajamo pod tujim jarmom, to je žc drugič, ko pošiljamo z mešanimi čustvi v srcu voščila ostalim bratom, ki so v svobodi. Naše primorsko ljudstvo jc upalo do zadnjega trenutka, da se ne bo zgodilo to, kar se jc zgodilo, namreč zadnje dejanje tisočerih krivic, da bo dobilo mednarodno hudodelstvo uradno potrdilo in podpis. Naše ljudstvo danes gotovo več ne ve, komu naj veruje, v Wilsona, v človekoljubna načela, v vse lepe besede o »samoodločevanju«?
Ne, naš narod ne veruje nikomur več, razen sam v sebe in prav ima. Težko je letos pošiljali bratom božična in novoletna voščila, ker vemo, da jih nismo poslali zadnjič s podobnim čustvom kot danes, dasi tudi vemo, da ta težka preizkušnja ne bo trajala večno, že radi tega ne, ker narod veruje sam v sebe, v svojo kulturno silo in v svojo odporno moč, tembolj, ko je prišel pod tujo državo tolikšen in tako zrel del našega naroda, da ne bo mogla nobena še tako nazadnjaška in krivična vlada preko njega, ampak bo treba računati ž njim kot močnim faktorjem, ki ima v posesti zanje najvažnejšo stran državne meje. Brez pustolovščin, s trdim in vztrajnim delom, za katerega ne bo vedela javnost, se bomo vzdržali na teh tleh. Od svobodnih bratov pričakujemo samo bratstva ln dvojne podpore, moralne in dejanske, v kolikor je ta mogoča v danih razmerah. Manj krika, manj demonstracij, manj prerekanja in več članov onih društev, katerih naloga je skrbeti za naš jug, pa bo delo rodilo blagoslov. Tudi delo svobodnega naroda za neosvobojene brate ne sme imeti preveč značaja javnosti, tudi tu — in skoraj še bolj — je treba tihega in smotrenega dela.
Kakšne so zdaj razmere pri nas? La-
Šal bi, če bi trdil, da so rožnate. Res je, a italijanski narod po svojem značaju ni tak kot nemški, recimo na Koroškem, res je tudi, da nam ravno neresnost italijanskega značaja, pomanjkanje energije, popustljivost, nezainteresiranost gotovih krogov mnogo koristi, toda res je po drugi strani tudi, da ta narod s svojo taktiko ne vzbuja v narodu tistega odpora, kot nemški in jc radi tega še bolj nevaren, kakor se je izrazil neki gospod, »slači kožo z vso prijaznostjo«.
Za Gorico je dobro to, da so goriški okoličani zelo zavedni in se mestni Italijani ne bi mogli sprijazniti z mislijo, da bi se to ljudstvo naenkrat spomnilo, in da ne bi prihajalo k njim kupovat. To bi bila spričo mnogih prodajalcev njih smrt. Če Stopiš v prodajalno, govore s teboj slovenski in ti radi postrežejo. Ob ponedeljkih in semanjih dneh slišiš v Gorici toliko slovenščine, da bi mislil, da si v čisto slovenskem mestu, če bi te ne motili samolaški napisi, drdrajoči avtomobili in vojaštvo, ki ga je še precej v mestu. Pač je v mestu tudi že par slovenskih napisov, ki jih pa radi poplakatirajo z napisi: »Reka ali smrt«.
To je seveda delo junaških fašistov, bivših avstrijakantov, ki danes perejo svojo vest z zločinskimi dejanji. Mislim, da je to edini narod, ki dela s takimi sredstvi. Vrgli so bombo v koncertno dvorano, vrgli so jo v tiskarno, zadnjič so jo vrgli med republikance. Potem pa so se prali v velikanskih plakatih, ki so jih nalepili po mestu, da so oni obdolženi vsakega zločinskega dejanja, ki se zgodi. Pri republikancih so slabo naleteli. Ti neizprosni sovražniki monarhistov in šovinistov, ki ti-
V
'J
/
skajo svoje glasilo »La Liberla« v slovenski tiskarni, so jim dokazali črno na belem, da so bombnih napadov na ljudstvo krivi fašisti in da so posebno v zadnjem napadu na republikance, pri katerem je bilo 30 ljudi ranjenih (par jih je pozneje umrlo), bili zapleteni sinovi vodilnih mož goriške varnostne oblasti. Te razmere odkriva list z vso energijo in zahteva odstop očetov, da bodo lahko kaznovani sinovi. Neverjetno! — V Gorici je menda samo 30 fašistov. Med ljudstvom ne vživajo simpatij. Nasprotno — v privatnih družbah, na vlakih in povsod slišiš tudi med Italijani vzklike ogorčenja proti njim.
Isto je z D'Annunzijem. Tudi proti njemu vlada v javnosti ogorčenje in neredko naletiš na zelo hude besede proti njemu. Seveda je mogoče, da vlada v vladnih, vojaških in fašistovskih krogih skrita simpatija za njegovo početje; o tem je naše ljudstvo celo živo prepričano. Preprosto ljudstvo, ki se ne meni za politiko, seveda ne goji simpatij, ker se boji novih nemirov, nove vojne, katere je sito do grla in čez, saj jo je poizkusilo najbridkeje v begunstvu in zdaj v razdrtih domovih in na od granat razorani zemlji. Ono hoče miru in dela ter mirnega življenja z ljudmi druge narodnosti, s katerimi so od nekdaj živeli v primerni slogi, v kolikor jih ni zdivjala propaganda šovinizma.
Gospodarske razmere v Italiji niso ravno ugodne in če človek gleda malce naprej, ga s strahom obdaja misel, kaj bo. Vsa italijanska revščina se jasno kaže v svoji pravi luči. Izseljenci iz Italije se kar rinejo v naše kraje. Danes še gre, ko je vse razdrto in je mnogo dela in dobrega zaslužka. Toda pozneje? Naši ljudje vse preveč naglo izkoriščajo gozdove, vrednost denarja pa pada, draginja se veča. Razen par predmetov so cene danes tu iste in celo neugodnejše kot v Jugoslaviji. Najskromnejša porcija stane tu v mestu več, kot mnogo boljša porcija v Ljubljani. Draga sta meso in mast. Kruh ima le politično in ne gospodarsko ceno, zato doplača država pol milijarde in še več na mesec, samo da si ne nakoplje revolucije na glavo. Zato ji pa preti drugo zlo: neizogibni gospodarski polom. Država nima več kredita. Kaj naj vrne? Industrije nima, poljedelska država tudi ni.
Kulturno življenje Slovencev v Gorici je v danih razmerah še dokaj živahno. Kaj se pravi, kulturno se gibali v Gorici, ve vsak, če pomisli, da padaio v koncertne dvorane bombe. S kakim čustvom naj gredo Slovenci na podobne prireditve? In vendar gredo in bodo šli. Vsako nedeljo sta v Gorici po dve slovenski maši (petje in pridiga). Časopisi izhajajo redno, vsak četrtek »Goriška Straža«, ki je za ondotne razmere precej razširjena, veliko naročnikov ima tudi »Mladika«, ki se bo pre-osnovala po novem letu v leposlovni-dru-žinski list in bo izhajala v lepši opremi. Narodna tiskarna je izdala tudi za to leto Koledar in mu pridejala knjigo »Božje solze«. Knjiga in Koledar sta lepa, silno zanimiva, vsak goriški Slovenec jo ima v svoji hiši; to podjetje bo skušalo nadomestiti Mohorjevo družbo. Tega Koledarja je šlo med ljudstvo nad 20.000 izvodov. To število priča marsikaj.
Kako bo v bodoče? Tega ne moremo vedeti. Upamo, da se razmere končno uredijo in da bodo izginili vsi oni šovinistični elementi, ki grenijo odnošaje med Slovenci in Italijani, ki živimo v mestu in ki sami na sebi niso taki, da bi ne bilo mogoče živeti ž njimi v slogi. Seveda morajo oblasti pokazati svojo dobro voljo in pripravljenost, da bodo postopale pravično in enako z vsemi. To je v njih interesu, v in-
teresu države, če hočejo; čc ne, se tudi naše ljudstvo ne bo uklonilo, ampak bo pričakovalo in delalo, če nc drugače, v — katakombah. Vsak goriški Slovenec pa še veruje v odrešenje in sipatra sedanje stanje za provizorično,	F. B.
Dr. Martin Malnerič:
Grkom in Rimljanom je bila občina
—	domovina; saj 6o bile njih države — občinske države, njih ustave občinske ustave.
Ali ni postala tudi Slovencem Izven naše države domovina — slovenska občina? Že samo iz tega razloga je razviden veliki pomen občine za Slovence.
Mnogokrat, ko so razpadle države, je našla državljanska svoboda svoje zatočišče v občini.
Slovanom je bila vedno občina — živ-ljenski živec svobode; da spomnim samo slovenske »stare pravde«, hrvatskega »zakona vinodolskega,« statutov občin Kast-va, Veprinca i. d., teh znamenitih spomenikov hrvatskega in slovanskega občinskega prava, poljedelskih zakonov iza* verske dinastije, govorečih o poljedelski občini ali »miru«, ki je prišel na staropla-ninski polotok s Slovani, o ruskem »miru«, ki ga je socialni mistik in komunist Tolstoj postavil za temelj svoji socialni reformi. Morda ni tudi Radičeva ideologija,
—	kateri tudi ni tuj humanizem slovan- j skega kmeta, — tako daleč od teh idej?
. Občina mora tudi danes ostati — jedro prave svobode. Vrednost in življenjska sila družabnega razvoja more počivati le na svobodnem življenju občine (Stein).
Svobodna uprava, samouprava mora ali počivati na občini, — ali pa je sploh ni.
Občina ima svoj lastni notranji življenjski princip, svoj namen, je pravna oseba javnega prava v polnem pomenu besede, ne pa državna ustanova, ni pododdelek državne oblasti v svrho lažje uprave, kot n. pr, polk ali bataljon v vojski; ne, občina je ljudstvo samo. Kdor bi trdil nasprotno, bi poniževal občino in narod, kajti občina je »domovina svobodnega naroda«, »poroštvo ustave«, »mikro-kozmos« (svet, država v malem) svobodne države.
Svoboda občine pa obstoji v organski udeležbi državljanov pri upravi potom glasovalne in volivne pravice, je svobodna uprava ravno najsplošnejših kulturnih in gospodarskih zadev pod nadzorstvom države.
So pa ljudje in so stranke, ki hočejo podržaviti narod, podfžaviti cclo — občino. Oni, ki delajo na uvedbo »enotirnega upravnega sistema« ali pa pri tem delu pomagajo, pomagajo posredno tudi k iz-podkopavanju n. pr. odvetniške svobode, kajti državni uradnik ne more biti obenem advokat, a svobodni odvetnik ne redno obenem državni uradnik, torej tudi ne župan — demokratske bodočnosti (»enotirnega sistema«). Tako so stvari v zvezi druga z drugo,
Občina jc šola domoljubja (sodelovanja, a ne hlapčevske ponižnosti), svobodo-Ijubja, pravičnosti, smisla za zakon in ustavo; to šolo naj bi še poživelo v vsaki Žbčini društvo, n. pr. »bratstvo — stare pravde«, (zborujoče vsako leto po stari slovanski navadi na dan sv. Petra in sv. Martina), ki naj bi člane ne samo poučevalo o temeljnih pravicah in dolžnostih državljana ter o ustavi in o komunalni politiki, ampak jih (zlasti odraslo mladino) tudi navajalo h konkretnemu
socialnemu delu v duhu krščanstva in odklanjalo malikc abstraktnega »demokratskega« nacionalizma (oacionalizcm je bil šc vedno spojen z absolutizmom), odklanjalo platonsko-gržko-bizantiiuko mednarodno mržnjo in herojstva okrutnega in verolomnega makiavelizma.
f¥ tlorisi m KnroShD/
Pod tem naslovom je priobčila uradna »Klagenfurter Zeitung« v štev. 283 dne 12. dec. 1920 članek, ki ga radi obširnosti ne moremo priobčiti v ccloti, ampak po-dajemo le glavne misli. Članek jc jako zanimiv, ker nam natančno opisuje v vseh detajlih sijajno izvedeno organizacijo Nem cev za plebiscit, o kateri se nam do zadnjih dni pred glasovanjem — in našim cblastvom v coni A prejkotne tudi ne — niti sanjalo m.
»Borenje za ljudsko glasovanje« imenuje člankar v uvodu to delo — in piše nadaljujoč: Malo vesti je prišlo do danes o tem borenju v javnost. Tiho in brez pozornosti je teklo delo štirinajst mesecev, tako da je taval tudi nasprotnik do zadnjega ane v temi s svojimi protiukrepi in ni dobil ravno v času svojega nasilnega gospodarstva nikakega oprijemališča, a takrat pa, ko je nastopil s kaznimi, je ve činoma nastopil z očividno krivico in s tem zopet le pospeševal našo 6tvar.
V zgodnji jeseni 1919 je nastala za Ko-losko stvar v coni A kriza. Popolna za-tvoritev demarkacijske črte, popolno uki-njenje prometa z ostalo Koroško, zapelji-vo-prijazen nastop jugoslovanskih obla-stev (s početka), mogočno započeta jugoslovanska propaganda s sijajnimi tabori in bogate pošiljatve živil itd., vse to je dalo domovini zvestemu prebivalstvu povod, da je jelo obupovati. V danih razmerah je bilo mogoče organizirati odpor v coni A lc od zunaj. — Od početka septembra (1919) je delovalo v Št. Vidu na Gl. (sedež kor. dež. vlade!) deželno agitacijsko vodstvo, kojega odseki so bili ustanovljeni v Beljaku, Vrbi, Celovcu (za jug in vzhod), Mostiču, Št. Andreju v L. Neizrečeno težko je bilo za odseke dobiti prve zveze v coni A. Prva dospela poročila od tam, pri va razdelitev od deželnega agitacijskega vodstva in kasneje od Karntner Heimat4 diensta izdajane »Karntner Landsmann-> schaft« je bil takrat že dogodek. Po tehj) prvih posrečenih poskusih se je mreža zaupnikov kmalu izpopolnila. Početkom oktobra 1919 je šla prva brošura, takozvana zelena knjižica »Karntens SchicksalstuaA de« (Usodna ura Koroške) v cono A, kj«ij> se je na široko razširila in imela popoln uspeh. V coni A se je vzbudil nov duh, ki ga ni moglo zadušiti poostreno nasprotno zaprtje ločilne črte niti nadzorovanje vseh krajev po celi armadi tajnih policajev. Koncem oktobra 1919 so stopili voditelji odsekov v stik z vsemi občinami v coni A. Približno štetje po teh občinskih zaupnikih je pokazalo — kar je nenavadno čudno — že pred letom, da je 59 odstotkov prebivalstva cone A zvesto domovini. Agi-tacijski boj je bil koncem oktobra 1919 že v polnem teku. Tvorile so se tri skupine: domovini zvesti na eni —, Jugoslovani na drugi strani, med obema pa »omahljivci« — (»Wackler«). — Za te je bil boj. Ta se je vodil od Korošcev s tajnim pridobivanjem od ust do ust in z letaki, od Jugoslovanov z mogočnimi govori na taborih, veselicah in igrah, z bogatimi naklonitvami denarja in blaga in z bičem. RazŠirje-valci letakov so se preganjali kot divjačina iz kraja v kraj.---Nato opisuje
člankar, kod s" v^uila skrivna pota .s pre-
ds
i.etas praznujema žc ta trek Božič, Kar uživama svoboda namest putic. Nahter sc pr tem prou dobr pučutja in se tku lepu redeja, de jh je kar vesele za pugledat, kedr se valcja pu Blatn vas, čm rečt: pu Iblan. No, men sa puticc že ud nekdej lubš kokr use ta drug, zatu sc pa tud iz naša ta nova svoboda, ke nam ja iz Belg/ada pušilaja brez carine, trošarine in ležarine kar cele vagone, na morm sprjaznt. Moj želode na prenese te svobode, pa je vn. Sccr trdja liberalci, de se uma te svobode sčasama prvadl, ket se je ribnškega Matevža osu prvadu ublanc, ke mu je zelene Suegle nateknon nad gobec. —
Zadnč sva pršla iz iblanskem gespu-dam žepanam skp — tu je blu še pred zad-nem vulitvam na gumalastika, ke se ge-spude žepane še sajnal ni, de ga u burja pu Belgrade sm pa ke premetavala. — Ket stara znanca sva se prec vrgla na pulitka in beseda jc tku nanesla, de sm ga prašu, kua on misl ud naše zdejšne svobode. Če nemu kej dobr stri in kuku se kej negau želode pučut pr uživajn te svobode. Men — sm reku — se je kar uprla in zatu hujšam in se krčem, kokr žiu srebru, kedr je mraz.
»Ti s ena šalobarda, Janez! A misleš, de je svoboda kej za pujest? Svoboda je svoboda in nč druzga, zatu te sama svoboda na u pit konc držala, tu jc treba mt tud kej za prgriznt zraven, pol je pa dobr.« Me je puduču gespud žepan,
»Aha, zdej pa že zastopem. Zatu se sam tist dobr pučutja pr te svobod, l<e maja pred saba zmeri pouhna'skleda. Zatu b blu pa men velik lubš, če b nam iz Belgrada pušilal raj kej za prgriznt, svobode pa sam tulk, kulkr ja rabma za ta ,erva putreba.«	<•
»Janez, ti čudn guvariš! A l{ veš prouzaprou kašna je svoboda?« /
»Na vem, če vem; al kokr iz, nhnh besed vn pusnamem, more bt svoboda bi taka, kokr prauja, dc je strah.«
»No, no, Janez. Kua ja pa lomeš? Kuku pa prideš du tega, de svobip '•> ke slrahe pjcmcriaS? Jez tc na zastopam.«
»Za kua ne? Uni prauja, dc je svoboda svoboda in druzga nč. Ldje pa tud prauja, de strah je strah, ke je u sred votu, ukul kraja ga pa nč ni. Tori s morta bt svoboda in pa strah čist pudobna. Svobode na morš videt, ja na morš pušlatat, ugriznt pa še ran; strah pa tud ni nč drga-čen. Dc je svoboda res taka ket str-h, jc tud tu dukaz, ke se ja naš ldje l' bujeja ket strahu. Spvede, gespudi ukul libcral-neh listu, ke nam ta svoboda usak dan naprej me$eja in ke lohka iz no verižja, sa gutou drgačnga mnejna. Hhna svoboda, ke ja dtibeja iz Belgrada, mende ružla al pa s^5 šmi ket pupir, in take svobode se nubedn na bran, tud jest b se ja ne. Če se ;'pa more člouk zaduvulit iz taka svoboda, ke ja dubivama mi iz Belgrada, ke je u sred votla, ukul kraja je pa nč ni, no, za taka svoboda sc pa usak lepu zahval.«
»Janez, ti s slab patrijot. A na veš, dc sa Srbi naš brati? Kua uš pol zabaultl!«
»O vem, vem! Jest čez Srbe nč na rečem. Buh jh žiu! Reveži sa Srbi, kokr sma mi, ke Šrbem se mende iz Belgrada ravn taka svoboda punuja, ket nam.«
»Iz taba je težku za guvort, kc s na daš nč dupuvedat. Sej jest sm bitt tičaseh tud tak; kar soja sm tiŠu naprej in naprej, pa če je tud ukul mene usc pokal. Sej sc mende šc spuminaš, kuku sm še pred kratkem rentaču nad ta mladem liberalcem zavlc izvozne, ke sa sc zajne puteg-val. Tku sm jh krču, de sa kar cvelll No,
ke sm pa vidu, de preke ta mladem gespu-dem nč na upravem in de je u navarnast clu moj županstvu, sm pa udjejnu. Kdu se u pa tud izpustaulu tak navarnast. Ke ne, ceu žeulejne sm delu za dumuvina —« »Čja rečt: za liberalce —« »Nekar m u beseda na pusegi! In se trudu za narud —«
»Za » Sluvensk Narud«, čja rečt.« »Za tiskan narud in za stiskan narud. Zdej na starast pa de b use 6kp prepustu mladičem in šou u penzjon. Tu na gre. Zatu sm začeu iz voukovem tult in zdej m gre dobr. Še u Belgrad me uja murde pu-slal za Sluvcnce glihat, tulk m zaupaja.«
»Tu je lepu ud nh. Če uma pa Slu-venci mel kej ud tega, je pa drug upra-šajne. Upuzurit jh morm pa, de je u Belgrade večkrat huda burja, ke je že mars-kerga udpihala nazaj dam. Nej merkaja, de tud nh na u in de na u namest nh šou kašn drug ke za Sluvcnce glihat.«
»Pst, Janez! Tu je pa privatna reč. Kuku sma se rmenil med saba, tu na gre nubenmu nč mar.«
»Prou, prou; sej jest na um nubenmu puvedu. Če uja pa res pršli u Belgrad, nej pa puveja tistm gespudem demokratam, kc tku pu uČetusk skrbeja za nas, dc nej nam začneja mal bi pučas dubrote delit, kc drgač nas u ud teh dubrot prehitr konc.«
j
hodi v cono A, opisuje, požrtvovalnost združeno z življenjsko nevarnostjo oseb, ki so vzdrževale zveze, in navaja en zgled, da jc samo ena taka oseba naredila pot iz Celovca do Miklavčevega in Železne Kaple 34 krat v kilometrih mnogo nad 2000. Ko je bil dotičnik naposled vsled narastle Krke vjet in je presedel trimesečni zaper v Mariboru, — je znova
Eričel z delovanjem. Denarne in zaporne azni so bile že nadvse številne. In vendar je bila organizacija vsak dan močnejša. Če je bil kak zaupnik ali posredovalec prijet od Jugoslovanov, takoj je stopil na njegovo mesto z enakim pogumom in enako požrtvovalnostjo drugi od Karntner-Heimatdiensta, — tako se je zvalo od srede marca (1920) dosedanje deželno agi-tacijsko vodstvo.
Vzlic hudemu jugoslovanskemu sovraštvu — pravi člankar — ni moglo časopisje v Ljubljani prikrivati občudovanja Nemcev. »Žrtve jugoslovanske policije so ostale nasproti vsem pozivom k izdaji in vkljub vsem visokim zapornim kaznim neme in trdne.« — Dalje omenja odnesene spise v odseku Mostič, ki da so mogli dati le delen vpogled v organizacijo. —
Tudi, ko je dospela glasovalna komisija, se je vršilo delovanje občinskih domovinskih svetov tiho in v trdni zavesti cilja kot popred. Njihovo delovanje je obsegalo ogromno vsoto podrobnega dela. Vsled njihovega delovanja na tihem so ostali občinski domovinski sveti Jugoslovanom nemalokrat prav do ljudskega glasovanja skoro neznani. Zlasti niso pravi, nadvse zaslužni voditelji posameznih odsekov in Karntner-Heimatdiensta do zadnjega nikoli stopili v javnost, ter so mogli tako neovirani in nepoznani od Jugoslovanov celo na dan glasovanja delovati na
najbolj ogroženih točkah. Kako malo je bilo znano celo v Celovcu o resničnem delovanju K.-Heimatdiensta v javnosti tekom njegovega enoletnega obstoja, dokazuje, da je prišla kakih deset dni pred glasovanjem v prostore K.-IIintd. neka v javnosti delujoča osebnost v Celovcu z nasvetom, da naj bi se osnovali v vseh občinah v coni A posebni odbori za agitacijo.
Organizacija K.-Hmtd. je bila tako izdelana, da je prišel v večini ohčin žc na vsakih dr>set glasovalnih upravičencev po en zaupnik, ki je donašal vsakemu glasovalnemu upravičencu propagandni materija!, nadzoroval njegove papirje in posredoval pri zadnjih pojasnilih glede posto-
Eanja pri glasovanju. Jugoslovani so odšli glasovanju s popolnim prepričanjem, da je njihova zmaga brezpogojno gotova.
Brez tega prepričanja bi ne bili nikdar pripustili, da bi bilo prišlo do glasovanja, kar je tudi jugoslovanski zastopnik Jovanovič sam potrdil. Nasprotno pa so organizacije domovinskih svetov glasovalce za Avstrijo vodile v natančni evidenci. Eden izmed zadnjih letakov K.-H. je še pred ljudskim glasovanjem bil v stanu na vesti število 22.000 glasov za Avstrijo. — Itd. —
Res je; kar se tiče crgan:zacije, so bili Nemci daleč pred Slovenci s svojim smotrnim delovanjem brez hrupnih prireditev, brez pijančevanjrkih veselic. Vendar pa je pozabil člankar povedati, da so Nemci pridobili nele »omahljivcev, ampak tudi mnogo naših zavednih ljudi le z brezobzirnim, samo njim lastnim terorjem, z okovanimi palicami, z grožnjami, z odpovedjo stanovanj in najemnin zemljišč od slrani valp-tov nemških veleposestev, in še s sto drugimi manj dopustnimi sredstvi »reelne« agitacije. —	F. K—n.
Biskup dr. finima mahnič.
V stari zavezi srečujemo veličastne postave prorokov, ki stopajo kakor višji poslanci pred narod svoj, da ga učijo resnice, ki je temnela pred njim, ter se žrtvujejo za njegove pravice, za njegov večni in časni spas. Dobivajo, tako čitamo v svetem pismu, povelja od samega Boga: »Idi, kamor te jaz pošljem, in govori, kar ti bom jaz narekoval! Ne boj se jih — mogotcev in velikašev namreč tega sveta —, kajti jaz bom s teboj, da te bom ščitil! Ako se bodo postavili v boj proti tebi, ti ne bodo mogli ničesar učiniti, kajti jaz bom pri tebi, da te bom varoval.«
In pokorni glasovom z neba so ti možje oahajali. Razsvetljeni po božji modrosti so oni gledali nevarnosti, ki so pretile po tujem malikovavstvu njihovemu narodu, in sveto navdušenje jih je vodilo pri poklicu, ki so ga dobili od zgoraj. L e r e s -niči in pravici so živeli, skrajno zvesti Bogu, od katerega so se čutili poslane, in narodu, med katerega so bili poslani, z neizmerno ljubeznijo darujoč istima dvema, Bogu in narodu svoje moči, svoje srce in svoje življenje. To so bili veliki učitelji, voditelji in rešitelji, ki jih je Bog narodu svojemu pošiljal v težkih časih teme in grozeče pogibeli, katere se ljudstvo ni zavedalo, a katero so oni vizionarno gledali ter jo od svojega naroda skušali odvrniti.
Mi smo se nocoj tukaj zbrali, da slavimo spomin moža, ki ga je božja previdnost kot proroka poslala slovenskemu in hrvatskemu narodu v času velike nevarnosti. Ta mož je biskup dr. Anton Mahnič. V resnici kot proroka ga je božja previdnost vzbudila sredi našega ljudstva baš tedaj, ko je v njem že pričela izginjati zavest, kak dragocen zaklad mu je Bog dal s katoliško vero, ko je v njem pričela tem-neti resnica in na njeno mesto stopati laž liberalizma in indiferentizma, ko je torej na tak način posameznikom pričela pretiti radi nevere usodna kazen po smrti, narodu kot takemu pa kazen v obliki velikih nacionalnih nadlog.
Tedaj se je dvignil on ter postal svoie-mu narodu prorok resnice in pravice, pro-rok: Bogu in narodu zvest do smrti, zvest v trpljenju in preganjanju, zvest pred vsemi mogotci tega sveta.
* * *
Proroško je bilo njegovo zvanje! Kakor proroki je dobil svoj poklic od zgoraj, in proroške lastnosti so ga dičile! Imel jc posla dovolj kot duhovnik, kot predstojnik mladine in kot profesor bogoslovja. A neka notranja sila ga je gnala, da nastopi tudi kot učitelj in voditelj celega naroda. »Vemo, zakaj se borimo!« Tako je čestokrat poudarjal. A boriti se je začel, »ker ni hotel nikdo drugi!«3 On se je čutil poklicanega, toliko bolj, ker ga jc postavna cerkvena oblast navzlic temu, da je poznala vsa njegova stanovska bremena, v njegovem novem delu potrdila in sankcionirala. Da, on se je čutil poklicanega! Od tod njegov ogenj in brezmejna požrtvoval-
1 Govor, ki ga jc dr. Jos. Srebrnič imel pr! spominski svečanosti v počeščenje t bi-skupa dr. Antona Mahniča v LjubV^ni v Ljudskem domu dne 22. deccmbra 1920.
' Citati so vzeti vsi iz Mahničevih člankov v «R. K « — Oo. iov.
nost. Boril se je za pravdo božjo. Vse je gledal in motril »z najvišjega principa, ki je Kristus — principiuin, qui et loquor«. »Načela, katera spoznavamo, so večna kakor Bog ... Eožja beseda ostane na veke . Ona nam čisti obzorje, ona nam bistri duha, ob njenem žaru nam vzplamti ogenj čiste navdušenosti, se nam bo včvr-stila, okrepila volja za boj do konca, boj do zmage « Evo, druga proroška lastnost v njegovi osebi. Sam jo izpoveduje! V becedi božji je on, kakor nekdaj proroki, intuitivno kakor v zrcalu gledal resnico ali laž v pojavih javnega življenja, usodo posameznikov in narodov. Zatorej je mogel apodik-tično učiti: »Le načelo, le resnica bo narod rešila, krepila in na veke proslavila,« ter n. pr. leta 1892. naprej povedati: »Avstrijo more rešiti le katoliška odločnost«. Divina-torično si je prav tedaj stavil tudi vprašanje: »Kje naj si išče Avstrija zaveznikov?« ter odgovarjal, ne v Italiji, ne v Nemčiji, ampak »Najprej v svojih lastnih narodih naj si jih išče, katerim naj bi vendar enkrat zadostila v njih naravnih težnjah ter prenehala identificirati avstrijstvo z nemštvom«. Divinatoričen je njegov članek iz leta 1896, o »Božji pravdi v zgodovini«, kjer kliče kakor prorok: »Gorje ti, Evropa! — Javni grehi zaslužijo javno kazen! Grehi so so-cialno-političnega značaja — kazen bo socialno-politična revolucija!«
Vse, vse doživljr.mo, kar jc Mahnič v zrcalu božje besede tedaj gledal naprej! Avstrija ni poznala katoliške odločnosti in pravičnosti. Ni je več! Narode v Evropi pa pretresa socialnopolitična revolucija.... Prorok je svojemu Gospodu do konca vdan in zvest. To je bil tudi biskup Anton Mahnič. Čitajte uvodne besede prve številke njegovega R. K. Prekrasen slavospev Bogu in njegovemu namestniku v Rimu! -Na Rim nas veže spomin, v Rim nam bije srce.« »Pod- rimsko-katoliško zastavo« se hoče on boriti »v bran resnici in pravici«. Tu je on neodoljiv, kakor proroki, ki so varstvo božje roke čutili nad seboj. »Ne straši nas nobena sila. Morejo nas ranifi, morajo ponižati, uničiti nikar!« On izpoveduje: »Za idejo sem pripravljen to uro popustiti vse in jutri gladu umreti, ako ji morem s tetn bolje služiti.« To je zvestoba proroka, zvestoba do skrajnosti. »Z neomajno udanost-jo, z vso ljubeznijo poslušnih otrok se obračamo v skalo katoliške edinosti — v Rim!« ->NcIe nam je rimskega papeža beseda nezmotljiva v veri in nravnosti, ona n?m je sveta tudi v filozofičnih, tudi v političnih, v socialnih in v vseh drugih vpra. .njih, kjerkoli se oglasi. — Da, ttidi v posvetnih zadevah nam je Rim zvezda-vodnica!« Še dalje gre: »Mi spozmvamo pred vscin sve-tom. da čpstimo škofe kot očete, kot vo-diteMe. za k-fere gremo v ogenj, v smrt!« Zvest Bogu in cerkvi, zvest svo?<"r<«i Gospodu do skrrjnostif
• • •
Proroško navdahnen in z lastnostmi proroka je nastopil borbo za božjo pravdo, za resnico in pravico med svojim narodom. Jasno je preciziral svoj program: - Vsakemu hočemo priznati, kar mu tre, a rfr^hov prof' resnici in nr*vi ne odpustimo n'komur.« »An'ikri?tu ie kos 1" T<"-!j'.tis. Ali bomo zmagali kot katoliški radikalcL
ali pa ne bomo zmagali nikoli, amp. '* se v večno sramoto pokorili nasprotnikom!« — Njegov klic je: »Naj le stopijo na levo liberalci, po katerih družbi nas glava in vest boli, a mi stopimo na desno, pod zastavo Onega, čegar načelo je Resnica. Sem nas neodoljivo vleče logika naravnega razuma in logika krščanske vere. Tu je naša prihodnost, naša zmaga, naše vstajenje!«
In posegel je vmes, kakor prorok, brez strahu in brez ozirov na desno i levo; brezobzirno razkrivajoč laž kot laž, zmoto kot zmoto, razkol kot razkol; br^ '^zirno nazivajoč vse po pravem imen .; brezobzirno točeč vsakemu resnico v oolni, ne-kaljeni luči. Sam proti vsem je pričel v s'0-venskem kulturnem svetu borbo tako orjaško, da jo bo zgodovina slovenskega naroda večno občudovala. Sam je bil, <" Mm se je sipal vanj roj srditih nasprotnikov od vseh strani, iz Ljubljane, iz Trsta iz Gorice; vanj so drveli, da jih historično le nekoliko omenjam; »Slovenski Narod«, »Ljubljanski Zvon«, »Popotnik«, »Učiteljski Tovariš«, »Brus«, »Pavliha«, »Rodoljub«, »Slovan«, »Novice«, »Edinost«, »Slovanski Svet«, »Divitto croato«, »Soča«, »Nova Soča« itd. itd. Sam proti tolikim! D?, kakor proroki. Ob njegovi strani pa ni bilo nobenega. »Ne straši nns r.cbena sili!« je klical zmagozavestno: »Vsaka pooustlji-vost, omahljivost ali neodločnost, ko gre za princip, mora nehati,« to je bilo njegovo stališče. Jn vstal je proti prvakom v literaturi, v politiki, v šoli in jim govoril, da ga je vesoljno ljudstvo moglo slišati in razumeti, kaj je pri njih zmota in hinavšči-na in kaj resnica! Silovit je bi! odpor proti njemu. Celo prijatelji so sc mu izneverjali. Sam piše: »Med najboljšimi prijatelji je le malokdo, ki bi imel vsaj eno prijazno besedo zame!« Da, dobil je pismo, kjer mu je njegov nekdanji prijatelj zabrusil besede v obraz: »Studite se mi!«---
Najhujša obrekovanja so padala nanj; najgrše očitke in najbolj proslaške psovke je sikalo liberalno časopisje na njegovo osebo; razkričali so ga za sovražnika slovenskega ljudstva in slovenske narodnosti, rizvpili ga za latinizatoria, germanizator-ja, iialijanofila; denuncirali so ga pri vladi, pri škofu; skušali so ga spraviti iz zavoda, v katerem je deloval. Že 1. 1892 je mo*el konstatirati: *?ač sinemo trditi, da odkar se govori slovenski jezik pod solncem, ni noben Slovenec pretrpel toliko napadov, kolikor smo jih mi v petih letih.« Dvakrat so ga hoteli kamenjati, pravi pravlam in ugotavlja: »Da, tu pa tam bi ne bili varni celo lastnega življenja pred kmetsko pestjo, tolik je gnev, ki se proti nam po vplivanju libera'nega časopisja kuha v srcu ljudstva, kateremu sveto in nesebično služimo.« Zopet pred nami mož, kakor proroki, ld jih je kamenjalo ljudstvo, za čegar blagor so delali in umirali.
A vztrajal je! Njegova vest je bila vedno čista. »Priča nam je Bog, ki vse ve in vidi, da nam gre le za stvar.« »Ne straši nas nobena sila. Morejo nas raniti, morejo ponižati — uničiti nikar.« Neutrudno jc delal naprej, kajti »Katoliška ideja zmaguje svet le g tem, da se čisto in brez primesi katerekoli zmote očitno in odločno pred svetom pojavlja.«
In tisti prvaki, katerim je trgal krinko raz obraz in jih ljudstvu kazal v njih brez-idejnosti, oziroma v njih pretikatoliških načelih? O prvaki! Jaz rvislim, da niso nikjer bolj klavernc vloge igrali kakor tedaj pred Mahničetn. Ker mu niso mogli do živega na znanstvenem polju, kjer jih je prijemal; ker so morali molčati nasproti njegovi log;ki, nasproti njegovi filozofiji in njegovemu znanju; ker niso mogli ničesar iztakniti v njegovem zasebnem življenju, ki je bilo v«dno deviško lepo, nesebično in požrtvovalno, so ga hoteli končati na načine, ki ostanejo večno značilni za nasprotnike katoliške misli. Tožili so ga pri sodniji; tožil ga je dr. Vošnjak, a je moral od tožbe od. topiti, ker bi sicer propadel: tožil ga je dr. Romih, a je po dveletnem boju sijajno pogcrel. Drugi so spuščali pamflete nanj v obliki romanov ter raznih pesniških produktov, prizorov in zabav!jic. Lajali so, grizli, a ne eden se ni skušal resno znanstveno meriti ž njim. Dočim se je duševni nivo njegovih nasprotnikov bolj in bolj dokumentiral v vsi svoji plitvosti, je on vodil zastavo katoliške ideje naprej n* vseh poljih prosvete: na slovstvenem polju, v vrstah dijaške mladme; na poMu šole in vzgoje, socialnega vprašanja, društvenega in političnega življenja, pri brambi cerkve, škofov in papeštva! Niegov gigantski bnj je podoben boju, ki so ga vodili Atanazij in Avguštin proti zmotam in njih zastopnikom, katerih je bilo tu in tam 'egtjon. — Končno je prodiral. Njegov ogenj je metal iskre okrog sebe in iskre so pri-r le vžigati. Duhovi so se pričeli ločiti. Slovensko ljuVvo, do tedaj v megli liberalizma, je pričelo prehajati v dva tabora, od katerih eden je stal pod vodstvom Mahniča kot odličen izpovedovalec Kristusovih načel. Leta 1892. imamo I. slov. kat. shod v Ljubljani, ki je izključno plod Mrhničevega boja. Mahnič mu je vtisnil svoj pečat z besedami: »Poglavitni naloga slov. kat. shoda ie. da Slovencem slovesno
proglasi katoliško načelo kot vedilo za javno življenje.« »Neustrašenost in ne-omahljivost tudi tedaj, če treba umreti za svoje prepričanje, to bodi nam na prvem slov. kat. shodu geslo in vodilo!« Pričela se je doba katoliške renesence. V nji časti »Leonova družba« v Mahniču svojega duševnega, očeta; svojega duševnega očeta vidi v njem tudi »Danica« in katoliško dijaštvo sploh! Katoliški preporod na Slovenskem je izšel od njega. Tako je bil on pri nas prorok v službi božje pravde, vodeč boje za čast Boga in njegove pravice.
Svoje zvanje je v še večji in popolnejši meri vršil naprej kot biskup pri Hr-vatih. Tu je on, nositelj legislativne oblasti, dobil tudi priliko pokazati, kako treba katoliško načelo dejansko v življenju izvajati, kajti poudarjanje samega katoli-čanslva nikakor ne zadostuje šc! Vera brez dela je mrtva. Zato uči askezo svoje sveeenstvo, svoje ljudstvo, hrvatsko dijaštvo, katero je najprej zbral pri oltarju Matere božje na Trsatu. Askeza odmeva še iz zadnjega njegovega pisma v Maribor in iz zadnjih njegovih izjav v »Času«. Prorok katoliškega življenja na celi črti pri Hrvatih! Za ta cilj je osnoval I. 1903. »Hrvatsko Stražo«; istemu cilju podredil »Acta Curiae Veglcnsis«; isti cilj je v mislih imel, ko je skliceval škofijske sinode 1. 1901. in 1. 1911.; za isti smoter je delal, ko je pričel izdajati asketski list »SS. Eucharistia« in »Svečeniško zajednico«, ko je snoval po svojih župnijah »Apostolat molitve«, »Dekliško družbo za pogosto sv. obhajilo«, »Družbo večnega češčenja«, »Apostoat sv. Cirila in Metoda« itd. — Budil je dijaško mladino in ji poklical v življenje »Luč«, Katoliške Hrvate je poslal na hrvatsko-slovenski katoliški shod 1. 1913, v Ljubljano; kat. hrvatski akad. mladini pa je postal »otac« in vse, učitelj in duhovni voditelj!
V resnici velik je dr. Anton MahniS kot prorok v službi svojega Boga! Do smrti mu je zvest, le njega ima pred seboj, prepoln neomejene vdanosti klicu, ki ga je od njega dobil!
...
Pa prav tako veličasten je v službi svojega naroda! Kar je 1. 1891, svetu izjavil, da je prijel za pero »vnet od najčistejšega ognja katoliške in domovinske ljubezni«, to izpričuje kot načistejšo resnico vsak dan njegovega življenja. Njegovo življenje je prelepa apologija za dejstvo, da je najidealnejša domovinska ljubezen v katoliškem srcu doma, a tudi glasna priča za vse, da se noben katoličan ne more ponašati s popolnim značajem v svoji osebi, ako mu srce ne dehti goreče in dejanske ljubezni do naroda svojega. Mahnič je iskal zglede in dokaze ljubezni do doma in naroda pri svojem principu, pri Kristusu, ki je plakal nad usodo izvoljenega ljudstva in pri Pavlu, ki je s ponosom poudarjal, da je Izraelec. Obrekovali so Mahniča že od vsega početka, da nima srca za narodno stvar, za materinščino, toda pozival je svoje nasprotnike, naj skušajo dokazati, kdo za slovenstvo in slo-vanstvo več dela in žrtvuje, oni ali on. On je bil tisti, ki je že 1. 1889. v goriških listih zahteval rabo slovenščine pri goriški sodniji, kar ga je privedlo v konflikt z državnim pravdništvom; on je bil, ki je že mnogo preje v goriškem »Folium periodicum« odločno učil, naj se slovenščina uvede v vse šole, nižje in višje, »radi česar se je zameril na široko in visoko«. Nihče ni tako lepo pisai o narodnosti kakor on leta 1895 in o ljubezni do lastnega naroda, Tam je govoril: »Prostost narodov moramo prav tako spoštovati kakor prostost posameznega človeka.« »Vsak narod ima pravico na podlagi narodnega jezika iz-obrazovati se do najvišje popolnosti!« In s ponosom jc zopet klical nasprotnikom, naj povedo, kdo je več napravil v Gorici za slovenski ljudstvo kot on: pri delu za mladino, kot pisatelj, kot poznavatelj slovanskih jezikov in kateri list je toliko pisal o drugih Slovanih kot »R. K.« — Zavračal jih je in konstatiral; »Mi bomo na-naljevali svojo pot, po kateri hodimo. Zgodovina naj bo sod:la o naJem slovenstvu tn slovanstvu!« Lvo, kako čisto in veliko je moralo biti njegovo delo, da si upa dl-vinatorično apelirati na sodbo zgodovine! Da, zgodovina govori! Prijatelj in sovražnik sla si edina v sodbi zgodovine, da ni moža, ki bi bil več dal in vec trpel za narod svoj, kakor biskup dr. Anton MahničI
Poglejte ga na Krk! Tam ustanavlja ljudstvu posebno tiskarno, ki je prej nikjer ni bilo; mu ustanavlja ^Pučkega prijatelja«, da bi ga učil in kulturno dviga'; mu ustanavlja posojilnice in konsumna društva; mu prireja vzoine socialne in zadružne tečaje; sodeluje pri parobrodskem društvu; uči svoj narod, kako naj zemljo neguj?, da mu bo obilo rodila.
Poglejte ga zopet na Krk! Vlada je
E omagala, da je prišel kot biskup na oto-e, da bi tam glagolico zatrl. Cesarskemu namestniku Rinaldiniju pa je odgovoril: »Ekscelcnca, jaz hočem vprašanje glago-lice temeljito proučiti; toda ako ugotovi, da glatfohca zakonito obrto!i, nc remo, da ie ne bom ukinil, z vso dušo io bom bia-
nil!« Ekscelenca ni več prišel k njemu. Proti vsem nasprotnikom je stal na obrani glagolice, dokler ni zmagal. Sel je še naprej! Za gojitev glagolice je ustanovil »Staroslovensko akademijo«; cela vrsta dragocenih publikacij je njeno delo.
Izvedel je orjaško borbo za hrvatski jezik pri katehetskem pouku hrvatskih otrok v ljudskih šolah; proti namestništvu, proti ministrstvu, proti vsi javnosti je vodil ta boj do 1. 1908 štiri cela leta, dokler ni zmagal on. Brez strahu je za časa svetovne vojske za obrambo jugoslovanske ideje v smislu majniške deklaracije nastopil proti tistim, ki so izrabljali katolicizem za svoje imperialistične namene, ki so sejali neslogo med Hrvate in Srbe, da bi lažje vladali. Započel je kot biskup pri-občevati v najtežjih časih vrsto slovitih člankov v zagrebških »Novinah«, ki so našli odmev po celem svetu. Takoj prvi stavek prvega članka pa se je glasil: »Za svoj politični program sprejemam majniško deklaracijo.«
V obrambo svojega naroda je dne 31. decembra 1918 apeliral na samo pariško konferenco, naj vendar pomaga proti italijanskemu nasilju! V obrambo istega naroda je nastopil proti podadmiralu Cagniju, kar je imelo najusodnejše posledice za njegovo osebo, kajti bil je odveden daleč v Italijo v prognanstvo. Toda še iz pro-gnanstva je pisal septembra meseca 1919 pismo domov, pravi slavospev na Jugoslavijo: »Napočil je veliki dan, a na nebu se je pokazal znak z napisom SHS. Narode moj, v tem znaku boš zmagal! Hrvati, Srbi, Slovenci! Božja volja je, da ostanete na veke nerazdružljivo ujedinjeni.«
Do konca, prav do konca je žrtvoval sebe in vse kar je imel tudi za narod svoj.
Veliki prorok je šel k počitku. In mi, ko zadivljeni zremo na orjaško delo, ki ga je izvršil v službi svojega Gospoda v nebesih in svojega naroda na zemlji? Kaj pa mi? Rekel je nekoč: »Ko pa bomo opešali, se ne bojimo. Za nami stoje mlajše moči, ki gredo neustrašeno za nami v ogenj in smrt za svete ideje!« Prorok tudi tukaj. Številen je rod, ki hoče biti njegov in voditi boje naprej za svete ideje. Tu je tudi naše mesto. In uzornik naš naj vč, da njegov rod, ki je Kristusov rod, živi in hoče delati za Boga in dom, kakor je živel in delal on!
Eno prošnjo pošljimo še k njemu, ki sedaj gotovo že vživa plačilo za zvestobo pri Gospodu v nebesih: Brani, o naš prorok, in čuvaj svoje ljudstvo tostran in onstran mej! Daj pomoči narodu, ki ga sovražne sile ogrožajo v njegovi veri; daj svobode ljudstvu, v katerem si bil rojen in živel in delal najlepša mlada in moška leta!
Njegovemu spominu pa, spominu velikega učitelja in voditelja, ter njegovemu delu kličimo iz srca večno: Slava, slava, slava!
(Govor dr. S r e b r n i č a na spominski svečanosti za t dr. A. Mahničem.)
Verski pojanl p Hmlfi.
Iz Helsingforsa se poroča:
V znanih petrogradskih tvornicah Pu-tllova, kjer je delalo svojčas čez 50.000 delavcev, je danes zaposleno samo okoli 500 delavcev. V tej tvornici, kjer se danes ne nahaja več niti en »buržuj«, so po vseh kotih postavljeni oltarji, oziroma »ikone«, kjer delavci molijo, neizvzemši komunistov. Povsod v Rusii se opaža velika težnja za uteho in odrešitvijo. Inteligence, ki je podpirala pravoslavje, ni; ali je ubita ali pa je zbežala; goreče duhovnike je zadela ista usoda, zato se novi verski pokret vrši izven vodstva cerkve in je najjačji med boljševiškimi delavci, ki so prelili največ bratovske krvi, da zgradijo kraljestvo popolne sreče na zemlji. Kakor se vidi, pa niso srečni in iščejo višjih, nadzemskih idealov v molitvi, v zvezi z Bogom. Stari borec anarhizma, knez Krapotkin, ki ga je sovjetska vlada zdaj tudi že prištela med »kontrarevolucionar-je« in ga pusti nekje v kotu stradati, je glasno rekel, da ne bo Lenim končno zavladal nad ruskimi srci, ampak Kristus.
Tako listi. Znani nadškof Szeptickij j*e v našem listu nedavno (»Slovenec«, dne 15. decembra 1920) izrekel zelo neugodno sodbo o ruski pravoslavni cerkvi v zvezi z boljševizmom, ker ni pokazala nobene odporne sile. V glavnem je to res in je ravno ta pasivnost ruske cerkve poglavitni vzrok, da se je boljševizem sploh mogel med masami razpasti. Bilo bi pa enostransko, če bi se ruski cerkvi sploh odrekala vsaka možnost regeneracije. V sedanjem momentu ruska cerkev brezdvoma dela. Religiozni pokret med rdečim delavstvom se sicer najbrž še vrši samostojno kakor n. pr. vsa brezštevilna sek-tantska gibanja v Rusiji svojčas in tudi sedaj, ni pa pravoslavna cerkev pri tem čisto brez vsake zasluge. V njenem se-formnem gibanju po padcu Romanovih sc sicer pogreša jasnost, smeri so raznovrstne in naravnost medseboj protislovne, ni resničnega središča edinstva, ker je pa-triarhat čisto nekaj drugega kakor rimski pontificat in sc sploh vsa ruska cerkev razvija sedaj prav izrazito v smeri največje
avtonomije, nadvlade laikata in individu-alizma, čisto po tipu protestantstva. Kljub temu je verska zavest globoka in cerkev začenja kazati svojo duhovno moč, dobro voljo in umevanje časa.
Če se komunistični delavci zbirajo okoli svojih ikon po tvornicah, drugi verniki napolnjujejo pravoslavne cerkve, tako da so v Petrogradu in Moskvi, pa sploh po vseh večjih mestih, katedrale neprimerno bolj obiskane kakor kedaj popreje. Tudi dejstvo, da je vlada, ki je zlasti prvo leto tako kruto preganjala cerkev in cele kraje naravnost opustošila, kar se tiče duhovništva, zdaj popolnoma odnehala, govori cele knjige. Treba je dalje občudovati pravoslavne vernike, ki popolnoma sami vzdržujejo cerkev, ker se mora pomisliti, da je pravoslavno bogoslužje povprečno dražje nego katoliško. Te žrtve so tem bolj občudovanja vredne, če se pomisli, kako slabo se danes godi ljudem na Ruskem. Najbolj se odlikuje prebivalstvo mest, v obče bolj izobraženi sloji — na kmetih je veliko hujše, ker je ruski mu-žik od nekdaj podivjan, čeprav je po naravi silno dober. Seveda, rastel je vedno kakor trava na stepi, brez vzgoje in vodstva. Danes nima po premnogih krajih niti duhovnika niti učitelja, ker komunistična skrb za ljudsko izobrazbo je humbug, posebno kar se dežele tiče.
Na grobiščih neštetih ljudskih žrtev, sredi gladu in obupa so se pa tudi komunisti naučili moliti. Komisarji seveda ne, ker le-tcm se godi tem boljše, čim hujše sc drugim.
Čitajoč v časnikih celo vrsto sodniških imenovanj v višjih činovnih razredih, smo bili tudi mi primorski begunci presenečeni, da nismo našli med njimi imena najstarejšega sod. svetnika v Sloveniji, našega rojaka, begunca-sotrpina, ki ga dobro poznamo iz časa njegovega službovanja v Istri in Gorici. —
Zgražali smo se tudi mi nad tem nepričakovanim dejstvom tem bolj, ker se je v natančno poučenih krogih znalo, da je njegovo imenovanje višjim dežel, sod. svetnikom zagotovljeno in se je colo navajal delokrog, ki ga bo v t e m s v o j s t v u imel.
Od ust do ust se je slišalo besede: »Že zopet se je zgodil zločin pri sodnih imenovanjih!« Sledila je ostra obsodba onih, ki so ga zakrivili in ki niso privoščili iz osebnega sovraštva možu, ki je zgubil v Gorici vse premičnine in ki živi sedaj vsled tega s svojo mnogobrojno družino rotorično v skromnih razmerah, niti težko zasluženega gmotnega plačila za njegovo delo, niti naslova za častno mesto, ki je dejanski zavzema, in ko bi bil že iz uradnih ozirov potreben.
Odleglo nam je nekoliko, videč v št. 288 »Slovenca« tozadevno pikro obsodbo nastale korupcije iz merodajnih celjskih pravniških krogov, ki so priznali vrline krivično zapostavljenega sodnika, kar mu bo gotovo v tolažbo.
Pridružujemo se opravičenemu protestu, da se odreka molče uradniku, ki izvršuje vestno in uspešno svojo dolžnost, pravico do napredovanja in si dovoljujemo samo še pripomniti, da je nam lajikom že dejstvo, da se uporablja našega rojaka že dve leti kot senatnega predsednika, kot predsednika vzklicnega senata glede prestopkov, kot predsednika pri težkih porotnih razpravah, ter da ga vidimo skoro vsako nedeljo romati od jetnišnice do jetnišnice (kje je nedeljski počitek?!) in opravljati mučni posel vizitatorja kaznjencev, dovoljno jamstvo, da je mož na svojem mestu, da bi se mu ne bilo smelo odrekati onih pravic, ki so jih deležni njegovi tovariši.
Znano je, da je vzdrževanje reda v mladi državi zahtevalo posebno od kazenskih senatov veliko požrtvovalnega dela. Naš rojak — poln idealov za Jugoslavijo — je skupno s svojimi kolegi to delo z veseljem in z naporom vseh svojih moči opravljal; zaradi tega ga mora pa boleti in motiti pri duševnem delu, videč sc krivično zapostavljenega.
Iz narodnega stališča še pristavljamo, da se s takšnim ravnanjem ne le nalašč uničuje vestnega in v juridičnih vedah na-j predujočega sodnika, ki je že napisjl v strokovnih listih temeljite razprave, marveč da sc obenem uničuje narodno probujenega moža, ki je pred leti kljubujoč neprestanim italijanskim napadom, držal v Buzetu toliko časa zaupano mu narodno važno postojanko, dokler ni na sodniji popolnoma uveljavil slovensko-hrvatsko uradovanje in nadomestil samo italijanske napise z dvojezičnimi.
Zdelo sc il?* m je potrebno, da smo to pristavili, ker stojimo na gotovo pravilnem stališču, da se mora v narodni državi presojati kompetente, posebno pri zasedanju višjih mest, tudi iz vidika narodnega mišUenia in ker se je
tudi proti temu kardinalnemu načelu grešilo ter nasprotno stališče pred nedavnim od višjega funkcionarja v javnosti zagovarjalo.
Končamo s pozivom na pristojna mesta, predvsem predsedništva, naj čim prej potrebno ukrenejo, da se popravi od kogarsibodi napravljena krivica, kajti dolžnost pravičnih in vestnih predstojnikov je, da skrbe ne samo, da uradnik dela, marveč, da je tudi deležen zasluženega plačila, odnosno časti.
M oellal „Sln-usNfisc" ?
Z ozirom na nevo veliko podraženje papirja in vseh drugih potrebščin so se morale z novim letom dvigniti cene vsem časopisom.
Pocenši z novim letom 1921 bo torej znašala naročnina na >Slovenca«: za en mcsec ..... 25 K
za četrt leta.....75 «
za pol leta ..... 150 «
za cclo leto..... 300 «
V Ljubljani v upravi prejeman bo veljal »Slovenec« mesečno 20 K.
Sobotna izdaja bo veljala celoletno 40 K.
Za inozemstvo (Italija, Švica, Nemčija, Francija, Amerika itd.) velja »Sovenec« dnevnik 35 kron na mesec.
Uprava »Slovenca«.
Prosveta.
pr ^Slovenska Matica v Ljubljani«, ki je bila leta 1864. ustanovljena s pomočjo požrtvovalnih domoljubov, da bi pospeševala slovensko znanost in literaturo, se je razvila pred vojno v naš prvi kulturni zavod in je vestno vršila svojo dolžnost. Ob času vojne pa je bilo njeno premoženje konfiscirano in njeno delovanje ustavljeno. Matica J9 sicer dobila po vojni svoje premoženje nazaj, a danes je v primeri z današnjimi cenami njen kapital tako majhen, da ji je nemogoče razviti ono delavnost, ki bi bila potrebna glede na naš sedanji položaj. Zato se obrača Slovenska Matica do vseh prijateljev Jugoslovanov, da se zopet združijo okoli nje in ji omogočijo na-daljne delo. — Matica je vložila ves svoj denar v zemljevid slov. ozemlja, ki se ravnokar tiska. S tem bo ustregla naši davni želji. To delo bo delalo čast Matici in slovenskemu narodu. Zemljevid bo stal 80 kron. Vabimo vse Slovence, naj si ga naroče že sedaj, da se jim pošlje takoj, ko bo gotov. — Matica si jo ustvarila nov program. Izpremenila so bo v veliko narodno založništvo, ki bo izdajalo kar največ za naš narod potrebnih in primernih knjig. Na zadnjem občnem zboru je bil izvoljen nov odbor, v katerem so zastopani naši najboljši kulturni delavci in priznani finančniki ter narodni gospodarji, ki bodo poskrbeli, da dobi Matica za svoje delo krepko podlago. Za nov začetek pa potrebuje sredstev. Zato vabimo vso svoje prijatelje, da pristopijo k Matici. Bil bi žalosten dokaz naše narodne brezbrižnosti, če bi radi slabih gmotnih razmer Matica ne mogla delati. — Ltlna članarina je zvišana na 40 kron, kar zmore danes vsakdo, temu primerno je urejen književni program; za prihodnje leto izide: 1. Spome-n ca, to ie ^ponvn^ka knjižica ki bo obsegala zanimive podatke o ustanovitvi Matice, važne zgodovinske spomine in kulturne dogodke, ki so ž njo v zvezi. V Matici je zakopan kos naše zgodovine. Ker leta 1914. ni mogla slaviti svoje 50 letnice, bo podala s to knjigo kratek pregled svojega razvoja ob času, ko stopamo na nova pota. 2. Zabavno knjižnico, ki bo ob segala izvirno slovensko dele 3. Se eno knjigo, ki bo tudi obsegala domače delo. 4. Knjigo z znanstvenimi spisi. — Glede na današnje tiskarske cene bo nudila torej Matica naravnost velik književni dar. Spomnimo se, da so Slovenci v najtežjih časih podpirali Matico ne glede na to, kaj bodo prejeli od nje in tako so ji omogočili oni razvoj, ki ga je dosegla prod vojno. Zate naj se smalra vsak poklicanega, da sodeluje. Obirajte člane v svojem krogu. Čim več bo članov, tem bolj bo mogla Matica delati. Le ako bodo člani storili svojo dolžnost, bo mog'-i Matica postati to, kar mora biti v razvoju naše slovenske kulture. Poleg rodnih bo Matica izdajala tudi izredne publikacije. Za ta izdanja ima Matica že pripravljene rokopise: prevod velikega romana Dostojevskega »Idiot« in druge. Izdajale se bodo pesniške zbirke (pesmi P. Gol je), mladinske knjige (otroške pesmi ge. Vide Jerajeve) in druge. Poleg tega sc pripravlja preglc: iugo slovanske literature itd. Vse to delo bo pa zmogla Matica le s pomočjo svojih članov. Zalo se spomnite ob novem letu Slov. Matico in pristopite k nji kot član. Redne knj:ge Slov. Matice bodo izšle prihodnje leto. Naj ho leto ,1921. drugo ustanovno leto Slovenske Matice.
prlvan Albreht: Mlada Greda — otroške pesmice, ilustriral M. Gaspari. Založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Oblika 21/23 cm. Cena 40 K, na finejšem papirju 60 IC. — Slovenci nimamo veliko število dobrih izvirnih mladinskih del, posebno ilustriranih nc, zalo moramo biti veseli za vsako novo izdajo te vrsle. »Mlada Greda« od Ivana Albrehta je zbirka otroških pesmic ki «o med množim slabim Gradi-
vom tc vrste res razveseljiv pojav in jih moremo šteti med boljše. Maksim Gaspari je opremil knjigo v narodnem, lahko um-ljivcm tonu z lepimi risbami, ki bodo delale otrokom veselje. Radi tega knjigo rade volje priporočamo.
pr Mark Tvvsin: Mali klatež Tom Sa-
wyer. Izdala »Omiadina«. Cena 26 K. _
Mark Tvvain je znan vsaj po imenu vsakomur; v knjižni obliki je Tom Sawyer prvo njegovo delo v slovenščini. Klasični ameri-kanski humorist je nedosegljiv in nepre-kosljiv v svojem pripovedovanju in ni ga čistejšega užitka kot branje njegovih del. Zato bo Tom Sawyer naši mladini in starini knjiga, nudeča vse dobrote, ki jih bra-vec zahteva od zabavne povesti. Zanimiva fabula, umno interes vzbujajoče pripovedovanje, silna karakterizacija in zdrav humor, ki osvoji vsako nepokvarjeno srce, so tako ravnovesno zvezani med seboj, da bo knjiga kot prvovrstno čtivo našla pot ^ vse naše knjižnice.
pr Srbska početnica. Ta knjiga je pravkar izšla v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Odkar jc razprodana knjižica »Cirilica« in tudi razne izdaje Srbskih bu-kvarjev, sc je pokazala nujna potreba sestavili poseben bukvar ali srbsko počet-nico za Slovence. Knjiga ima služiti samouku, ki se želi priučiti pisani in tiskani cirilici in temeljnim pojmom srbohrvat-skega jezika. Namenjena pa je tudi šolskemu pouku in vabimo vse strokovne učitelje srbohrvaščine, ki žele knjigo v svojih razredih upeljati, da stopijo z založništvom v dogovor. Cena poedinemu izvodu znaša 12 K. Tisk knjige je krasen, rabile so sc zanjo posebej naročene nove črke. Knjigo naj si omisli vsak, ker na slovenskem književnem trgu nimamo nobene bol primerne.
Katoliški vestnik.
c Apostolskemu nunciju v Budimpešti so preskrbeli primerne prostore v bivši palači nadvojvodinje Klotilde. Stroški za nakup so se pokrili iz verskega zaloga. Nun-cijatura ima torej stalno bivališče v lepem delu podonavskega mesta z mikavnim razgledom na Donavo.
c Skrb za poljske vojake. Poveljujoči general v Varšavi je razglasil vojaštvu naslednji ukaz;	sc utrdi verski in pa-triotični duh v vrstah naše armade, ukazujem, naj vsi poveljniki po garnizijah in drugih vojaških formacijah gledajo na to, da se bodo vojaki ob nedeljah in praznikih udeležili službe božje ... Prav tako ukazujem, naj se pazi, da bodo vojaki po vseh oddelkih opravljali jutranjo in večerno molitev. Z ozirom na to, da morajo vojaki ob nedeljah in praznikih zadostiti svoji verski dolžnosti, prepovedujem do 12. ure vsak izhod.«
c Danski kralj pri papežu. O priliki, ko se bo mudil danski kralj v Rimu, bo obiskal tudi papeža. Ravnal se bo po običajnih predpisih: vožnja od poslaništva in ne iz Kvirinala, tudi ne z vozom italijanskega kralja.
c Ljudski dom v Milanu. Ko so meščani v Milanu nadškofu kardinalu Ferrariju o priliki nekega škofovskega jubileja hoteli podariti neko vezilo, se je branil rekoč: »Nič zama; mesto tega oskrbite katoliški ljudski dom.« Zbirka, ki se je s tem sprožila, se je namnožila na 1 in pol milijona lir. S to vsoto so kupili v ulici »Via S. Sofia« cel kompleks hiš z vrtovi, ki jih bodo priredili za katol. ljudski dom — z ljudskimi kuhinjami, šolami, čitalnicami, z zavetišči za dijake, s spalnicami in glediščem za društva, ki sc bodo zbirala v Ljudskem domu. Katoliško gibanje bo imelo tu res udobno centralo.
Pridobitev dri&všlanstva kraifevine Srbov, črirvafov in
Glasom uredbe o pridobitvi in izgubi državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovcncev z opcijo in prošnjo — objavljene v št. 147 Uradnega lisla — postanejo polnopravni državljani kraljevine C.bov, Hrvatov in Slovencev tisti nekdanii avstrijski državljani, ki so imeli dne 1. januarja 1910 domovinsko pravico na onem i ozemlju avstrijske polovice nekdanje av-' stro-ogrske monarhije, katero je pripadlo 1 kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in j ki so ohranili to pravico do dne, ko je sto-! pila v veljavo caintgermainska pogodba z Avstrijo, t. j. do 16. julija 1920.
Tisti, ki so pridobili domovinsko pravico izza. dne 1. januarja 1910 na onem ozemlju avstrijske polovice bivše avstro-ogrske monarhije, katero je pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, samo s pritrdilom naše države. Če tega pritrdila ne zahtevajo ali če sc jim odreče, pridobe državljanstvo one države, kateri je pripadlo ozemlje, kjer so imeli domovinsko pravico, preden so pridobili to pravico na ozemlju, kjer jo imajo sedaj.
Tozadevne prošnje se morajo vložiti do 15, julija 1921 pri onem upravnem oblastvu prve sto^nie, v kateretfa r°d-ročju ima prosilec domovinsko pravico. —
Za one, ki imajo domovinsko pravico na ozemlju, zasedenem po Italiji, teče ta enoletni rok šele od trenolka, ko se reši vprašanje naše državne meje proti Italiji in ko Italija izprazni dotične naše krajine.
Oni, ki ne vlože prošnje do vštetega 15. julija 1921, se ne bodo smatrali za naše državljane.
Vsak prosilec mora svoji prošnji priložiti:
1.	izpričevelo o domovinstvu,
2.	krstni ali rojstni list, poročni list (prvi zase, za svojo ženo in za one svoje otroke, ki niso dovršili 18. leta),
3.	izpričevalo o moralno-političnem vedenju.
V prošnji mora biti navedeno, kam je bil pristojen, preden je pridobil današnjo domovinsko pravico.
Mestni magistrat opozarja na ostale predpise o pridobitvi državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Uradnem listu št. 147 ter opozarja zlasti one, ki so stari nad 18 let ter so srbskega, hrvatskega ali slovenskega plemena in jezika in imaio domovinsko pravico v eni izmed onih dežel, nekdaj zastopanih v državnem zboru, katere niso prešle v sestavo kral!evine Srbov. Hrvatov in Slovencev, da postanejo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev le, ako izjavijo v šestih mesecih, da žele to postati. Ta šestmesečni rok teče od dne 16. julija 1920, torej velja do 16. januarja 1921. Do tedaj morajo vložiti izjavo o opciji za naše državljanstvo pri uorav-nem oblastvu, prve stopnje — torej v Ljubljani pri mestnem magistratu —, v katerega področju imajo stalno bivališče. — Mestni magistrat ljubljanski, dne 22. decembra 1920.
Politične no¥lce.
-J- Quod licct Jovi... Čisto naravno fe, da se v dobi oblikovanja naše države pojavljajo struje z različnimi ustavnimi programi, centralističnimi, avtonomistič-nimi, federalističnimi, monarhističnimi in republikanskimi. Značilno je pa dejstvo, da je vse demokratsko časopisje molčalo, ko so se ravno v demokratskih vrstah pojavljale republikanske struje, n. pr. ko je demokrat Jaša Prodanovič osnoval v Srbiji republikansko stranko. Samo ko so se pojavili v časopisju SLS republikanski glasovi, tedaj pa je zašumelo v demokratskem časopisnem gozdu po celi državi, kakor da bi se rušil ves svet. Kaj pa bodo demokrati dejali sedaj, ko je v demokratski »Epohi« izšel iz peresa belgrajskega univerzitetnega profesorja dr. Branislava Petronijeviča republikanski uvodnik? Vse bo tiho, vse mirno. Pelronijevič izvaja: O jedinstvu države se more v konstituanti razpravljati, vsak poizkus odcepljenja jc pa smatrati za pobuno. Srbijanci morajo pa biti napram Hrvatom in Slovencem tolerantni glede oblike vladavine. Hrvatje in Slovenci bodo vedno smatrali, da je jugoslovanska monarhija s srbsko dinastijo na čelu znak hegemonije (nadvlade) srbskega plemena. V republiki te v monarhiji neizbežne hegemonije srbskega plemena ne bode, predsednik republike more postati tudi Hrvat in Slovenec; v republiki bo vsako pleme lažje sprejelo zajedno državo kot celino in jo smatralo za svojo. Na ta način se bo duhovno jedin-stvo treh plemen lažje izvedlo. Glede upravne oblike je sicer v načelu proti federalizmu, z ozirom na današnje razmere je pa vendar mnenja, da je treba upoštevati zahteve Slovencev in Hrvatov za avtonomijo v federalističnem smislu, to pa velja samo za Slovence in Hrvate v ožji Hrvatski. Tudi izvajanja prof. Petronije-»iča dokazujejo, da Srbijanci ne poznajo našega programa in mečejo federalnem in avtonomijo v cn lonec. Demokratje pa bodo sedaj gotove molčali, ker »quod licet Jovi, non licet bovi«, po domače sebi prisvajajo vso svobodo mišljenja, drugi so pa grešniki,
-j- Razsul demokratske stranke v Bosni. »Hrvat« poroča, da je demokratska stianka v Bosni v popolnem razsulu. Komaj je prodrla z dvema kandidatoma, protoni Kecmanovičem in Ljubo Davidovi-dem. So in bodo stranke, ki so doživele pri volitvah poraz, a to ne seže v njihovo življenjsko moč. Pri demokratih je narobe. Bosanski demokratje so prepričani, da se nikdar ne bodo več dvignili in so na tem, da likvidirajo stranko. Najboljši njihovi ljudje izstopajo iz stranke, kakor Stjepan Kukvič, ki je spoštovan kot značaj in ga je demokratska politika razočarala; tudi muslimanski demokrati zapuščajo stranko, kakor Šarič, in njemu hoče slediti Kurkovič. Vzrok tega razpada je, ker je delovanje demokratov v ostrem nasprotju z demokratskimi načeli.
-f O jugoslovanskih komunistih sodi znani Herman \Vendel v »Arbeiter Zeitung« 21. t. m., da so imeli največ uspeha pri volitvah v onih krajih, kjer je prebivalstvo najmenj izobraženo, tiči še v pa-triarha'mh razmerah in je brez vsake politične vednosti, V M-tkedcrniji so pač dobili veliko glasov od strani bolgarofijov,
v Črni gori pa od sovražnikov karagjor-gjevske dinastije. Dežele z visoko politično kulturo in razvito industrijo so volile v glavnem proti komunistom. Iz tega izvaja Wendel, da bo obstanek te stranke pač kratkotrajen, ker se svojemu uspehu nimajo zahvaliti politični treznosti in izobrazbi, marveč prehodnim čuvstvom zaslepljenih mas v najbolj zaostalih delih države.
-f- Bolgarija ln Jugoslavija. Iz Prage
se poroča: Kakor doznava »Čas« iz okolice bolgarskega ministrskega predsednika, je prišel Stambolijski v Prago, da pi'osi predsednika republike Masaryka za posredovanje med bolgarsko in jugoslovansko vlado, ker želi Stambulijski federacijo (državno zvezo) z Jugoslavijo. »Čas« javlja, da je stopilo vprašanje sprejema Bolgarije v malo entento v novo stanje radi izida volitev na Grškem. Jugoslavija je imela v Venizelosu svojega zaveznika, Konstanti-nova Grška pa znači preokret teh odno-šajev.
Dnm@ novice.
—	Srečne in vesele božične praznike želi vsem čitateljem, sotrudni-kom, inserentom in drugim prijateljem Slovenca« uredništvo in upravništvo »Slovcnc?.«.
—	Osebne vesM. V politični službi so imenovani za okrajne komisarje na dosedanjih službenih mestih: vladni koncipist Friderik Viher pri okr. glavarstvu v Slov. Gradcu in provizorni vladni koncipist Fr Maršič pri okr. glavarstvu v Kočevju, Fr. Voušek pri okr. glavarstvu v Celju in Iv, Forčesin pri okr. glavarstvu v Ptuju. Ab-solvirani pravnik Viktor Mašič je sprejet za konceptnega praktikanta pri poverje-ništvu za uk in bogočastje. V pisarniški službi so imenovani za kancliste ad per-sonam na sedanjih službenih mestih pisarniški oficijanti: Albert Kropej pri okr. glavarstvu v Mariboru, Hinko Zaje pri okr. glavarstvu v Konjicah in Franc Kocjan pri okr. glavarstvu v Celju, potem pisarniški pomočnik pri civilnem komisarijatu za Prekmurje, Božidar Budim v Murski Soboti. V justični službi so imenovani avskul-tanti dr. Fran Tavželj, Karel Novak in Rudolf Ročnik za sodnike brez stalnega službenega mesta za okrožje viš. dež. sodišča ljubljanskega, pravna praktikanta Karel Ivane in dr. Peter Jereb pa za av-skultanta. Andrej Lorenzutti, orožniški stražmojster v pok. in pogodbeni uradnik pri drž. uradu zoper navijanje cen, veriž-nike in tihotapce jc spreiet v definitivno državno službo ter imenovan za policijskega kanclista pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani. Upravitelj pri invalidskem oddelku poverjeništva za socialno skrbstvo, Ivan Sedlar, jc imenovan za upravnega nadzornika.
—	Nov ilustrovani list. Začetkom leta 1921 bo v Ljubljani začel izhajati nov ilustrovani list »Plamen«. Urednik in izdajatelj lista, ki bo izhajal dvakrat na mesec, bo g. Jos. Prunk. V vabilu na naroč-bo in sodelovanje poudarja izdajatelj, da ima »Plamen« nalogo, »izpolniti vrzel, ki jo Slovenci bridko občutimo na polju ilu-strovanega časopisja. Ilustrovani list pogreša inteligent in preprost človek, kajti clobra slika, ki je mnogo bolj zgovorna kakor sama beseda, spopolnuje nazorno, kar skuša pojasniti beseda. In če kdaj, potrebujemo ravno v tem trenutku, ko stojimo Slovenci in sploh Jugoslovani takorekoč na pragu svojega novega svobodnega življenja, pozitivnih in stvarnih pojasnil o našem položaju. Potrebujemo vsestranske razbistritve naših zamotanih razmer. Potrebujemo bodrila, da se smotreno, zavedno in vestno poprimemo dela, da dosežemo one cilje, po katerih hrepenimo.« — Dalje našteva g. izdajatelj podrobno razne naloge, ki si jih je stavil, »Plamen« bo izhajal za zdaj dvakrat na mesec, vsak drugi in četrti petek vsakega meseca na najmanj 12 velikih straneh (format 38X29 cm). S svojega nevtralnega stališča, za katero jamči izdajatelj, bo prinašal bele-tristične spise in pa razne strokovne članke v gori očrtani smeri, katerih namen bo, vplivali pojasnjevalno in bodrilno. V to svrho bo dajal prostora v tem smislu raznim naziranjem, v kolikor se bodo uveljavljala stvarno in pozitivno. To svoje prosvetno delovanje bo podpiral z mnogoštevilnimi slikami in ilustracijami. Vsebina in slike bodo rajraznovrstnejše in čimveč bo mogoče pupilarne, tako da bo list »Plamen« poskušal zadoščati vsem obzorjem in vsem slojem. Ker se bo vsled velikih stroškov za tisk in papir tiskalo le neobhodno potrebno število izvodov, vabimo vljudno vse one, ki žele imeti list »Plamen« ali ga dobiti na vpogled, da ga takoj naroče ali sporoče svoje naslove. — Posamezna številka bo stala 1 in pol dinarja (6 kron). Naročnina za celo leto 35 dinarjev (140 kron), za pol leta 18 dinarjev
2 kron), za četrt leta 9 dinarjev (36 K), inserali po tarifu in dogovoru. — Upravništvo in inseratni oddelek začasno: Ljubljena, Kongresni trg štev, 19 (v knjigarni »Nove Založbe«), — Oseba nam j« poroštvo, da bo novi list res nevtralen. .,
—	Kaj čuti koroška Slovenka o Bo- I i žiču. Prejeli smo sledeče pismo v objavo:
Draga gospal Najprej Vas prav lepo pozdravim, poljubim in objamem v duhu, ker Vas v resnici ne morem. Sestre vse sklenjene smo bile — ena duša in srce! Pa ste nas zapustile v nemški sužnoc", da nas teptajo, suvajo, preganjajo, v Srbijo nas hočejo odgnati, nas kamenjajo in poslušati moramo take grozovite besede, da se ne da popisati. Kam bomo ubogi Slovenci šli, ker so nam vsem odpovedali stanovanje? Moramo naprej, a kam hočemo iti? Dosti nas je še tu, kateri so pred plebiscitom bili zavedni, so zdaj še tudi. Naše trpljenje v Avstriji je nepopisijivo. Zdaj morajo še naši duhovni naprej. Večjidel so fare razpisane. Zdaj nam še to tolažbo vzamejo! Oh, dragi bratje in sestre, pridite nazaj in osvobodite nas. Sicer moram od žalosti umreti. Kako zdihujemo za Vami, Vi ste v Jugoslaviji in mi... nesrečni smo tu! V šoli so bili otroci šele dvakrat: prvič so jih tehtali in merili, drugič jih pa je učitelj učil, kaj so »Čuši«, »Srbi« in »Slavi«. To je vse. Zdaj pa ni pouka, sploh nobenega reda ni. Nemci se boje, da pridete kmalu nazaj, a mi bi se veselili. Moje srce bi poskočilo od veselja, ker gori od ljubezni do Jugoslavije. Še enkrat Vas prosim. delajte, kar se delati da in osvobodite nas, Nemčurji se že sami med seboj tepejo.
—	Kaj se godi v Ziljski dolini. Star prijatelj iz Žile nam piše; Živi mrliči smo. Pokopala nas je Avstrija. V stari Avstriji smo še živeli, ker smo imeli vsaj slovenske duhovnike, izvrstne rodoljube, ki so vodili izobraževalna, pevska in druga društva. Tudi cerkvene bratovščine so cvetele in vzgajale v nas značaje. Sedaj vse spi. V naši župniji imamo čisto nemško šolo. Prej se je učila vsaj slovenska abeceda. Že skoro dve leti imamo namesto slovenskega župnika nekega nemškega patra iz Bavarske, ki nc razume ne besedice slovenski. V popolnoma slovenski župniji imamo torej čisto nemške pridige, Nemčurji, ki so zahtevali nemškega duhovnika, stoje zunaj cerkve, tisti pa ki so v cerkvi, ne razumejo čisto nič. Ljudje se spovedujejo slovenski, pater jih ne razume, absolucija in spoved je končana. Kaj bo z našo mladino, ki ne sliši ne v šoli ne v cerkvi slovenske besede? Pač sta pater in učitelj renegat ustanovila nemško pevsko društvo v Bistrici na Žili, Ali nismo živi pokopani? Koliko zbadanja moramo slišati in koliko da trpimo, ko vidimo to umiranje, vam nc morem popisati. Zima bo dolga in velika, veliko nas bo šlo še to zimo k večnemu počitku, ki smo delali, upali in upali. Pa nam tudi ni več za življenje. Raje danes kakor jutri. Ko bi imeli vsaj kako tolažbo! Prej smo imeli vsaj naš ljubi »Mir«, s katerim smo ge razgovarjali, sedaj je tudi ta odšel. Bodite srečni vsaj vi, preljubi bratje v nedosegljivi nam Jugoslaviji. Zdrave in vesele božične praznike vam iz srca vošči.,,
—	Skrčenje osebnega prometa na državnih železnicah, Vsled stavke rudarjev se ustavijo pričenši s 25. decembrom t. 1. na državnih železnicah sledeči vlaki: Na progi Ljubljana—Karlovac vlak 1017 z odhodom iz Ljubljane ob 12. uri 32 min. in prihodom v Karlovac ob 18. uri 18 min., tar vlak št, 1014 z odhodom iz Kariovca ob 8. uri 6 min. in prihodom v Ljubljano ob 13. uri 58 min. Na progi Grosuplje—Kočevje priključna vlaka šte. 4514 z odhodom iz Grosuplja ob 13. uri 40 min. in prihodom v Kočevje ob 15. uri 36 min. ter vlak 4513 z odhodom iz Kočevja ob 11. uri 8 min. in prihodom v Grosuplje ob 13. uri. Na progi Trebnje—Št. Janž na Dolenjskem vlak št. 4633 z odhodom iz Št. Janža ob 13. uri 22 min. prihodom v Trebnje ob 14. uri 22 min., ter vlak 4634 z odhodom iz Trebnja ob 14. uri 55 min. in prihodom v Št. Janž cb 15. uri 52 min. Na progi Ljubljana—Jesenice vlak št. 1714 b z odhodom iz Ljubljane ob 13. uri 30 min. in prihodom na Jescnicc ob 15. uri 36 min,, ter na progi Planica—Ljubljana vlak št. 1713 z odhodom iz Planice ob 7. uri 8 min. in prihodom v Ljubljano ob 10. uri 28 min. Na progi Kranj—Tržič priključna vlaka št. 2556 z odhodom iz Tržiča ob 8. uri 40 min. in prihodom v Kranj ob 9. uri 21 min., ter vlak št. 2555 b z odhodom iz Kranja ob 14. uri 40 min. in prihodom v Tržič ob 15. uri 35 min. Na progi Slovenji Gradec—Dravograd vlak št. 1822 z odhodom iz Slovenjega Gradca ob 5. uri 30 min. in prihodom v Dravograd ob 5. uri 57 min., ter vlak št. 1817 b z odhodom iz Dravograda ob 19. uri 37 min. in prihodom v Slovenji Gradec ob 20. uri 5 min., ter na progi Velenje—Slovenji Gradec vlak št. 1852 z odhodom iz Velenja ob 6. uri 30 min. in prihodom v Slovenji Gradec ob 8. uri 3 min. Na progi Bistrica Boh. Jez.— Jesenice vlak št. 12 z odhodom iz Bistre« ob 6. uri 52 min. in prihodom na Jesenice ob 7. uri 57 min, V svrho dosege priključka na vlak St. 1711, ki odhaja iz Jesenic ob 5. uri 7 min. in prihaja v Ljubljano ob 7. uri 10 min., bode vozil na progi PUnic« —Jcsenicc za čas te prometne omejitve
, cinevno redno vlak št. 1775 z odhodom iz Planice ob 3. uri 46 min. in prihodom M
Jesenice ob 4. uri 45 min., ter na progi Bistrica Boh, Jez.—Jesenice vlak št. 74 z odhodom iz Bistrice ob 3. uri 50 min. in
Srihodom na Jesenice ob 4. uri 55 min. 'adalje se ukine pričenši ponedeljek dne 27. decembra t. 1 na progi Ljubljana—Zagreb vlak št. 1011 z odhodom iz Ljubljane ob 22. uri 36 min. ter prihodom v Zagreb ob 5. uri 55 min., ter vlak št. 1010 z odhodom iz Zagreba ob 22. uri 10 min. in prihodom v Ljubljano ob 6. uri 10. min.
— Kaj bo z drobižem? Po informacijah finančne delegacije v Ljubljani so vesti, ki so iz neugotovljivih virov širijo med občinstvom, da izgube eno-, dve- in desetkronske novča-nice plačilno vrednost z 31. decembrom t. 1., neistinite. — Ko dobi finančna uprava dovolj kovanega drobiža na razpolago, česar je v najkrajšem roku pričakovati, se bodo to nov-čanice vzelo iz prometa. O roku, ki bo tako odmerjen, da bo vsakdo svoje novčanice zamenjal za novi drobiž, se bo občinstvo uradno in po duevnikih pravočasno obvestilo. Do tedaj pa veljajo o prometu s tem zakonitim plačilnim sredstvom med zasebniki, med strankami in državnimi blagajnami dosedanji predpisi. Državne blagajne so obvezane, de tudi te novčanice prejemajo v neomejeni količini kot plačilo. Izvzete od te obveznosti sc blagajne poštnih iu brzojavni li uradov, ki morajo sprejemali eno- in dvekronske bankovce pri enem pologu samo v iznosu do ,10 kron. — Predsedstvo delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 23. de cembra 1920. — Delegat: dr. Šavnik s. r.
—	Kovani drobiž. Po deželi se širijo vesti, da železni 20 vinarski novci niso več veljavni. To ni resnica. Finančno ministrstvo doslej še ni izdalo nobene naredbe, ki bi razveljavila omenjeni drobiž. Dokler ne bo taka naredba, lahko vsakdo brez skrbi sprejema železne 20 vinarske novce.
—	Kolkovanje — brez kolekov. V »Slovencu« nam je finančna uprava sporočila, da nima kolkov in naj se računi itd. nosijo k davkarijam, da se plača pristojbina v gotovini. Ali meni demokratična gospoda, da imamo trgovci res toliko časa na razpolago, da bomo nosili vsak račun sproti v oddaljeno davkarijo!? Ne, tega pa vendar ne morete od nas v driavi slol.od-nc Jugoslavije zahtevati!
—	Olajšave zapor imetja, inozeineev t Avstriji. Avstrijsko zastopstvo v Ljubljani naznanja, da je avstrijski urad za finance že svoječasno z X. izvršilno naredbo od 18. sept. 1920, drž. zak. list št. 440, določil, da se z izvršilnimi naredbami radi prijave in nadzor-
' stva gotovih imetij ter varstva premoženjsko oddaje odrejene zapore po možnosti omeje. Z izvršilno naredbo so se priznalo preko obveznosti, naloženih avstrijski republiki potom st, germainske mirovne pogodbe, vsem inozem-cem, torej tudi državljanom bivših zaveznih nevtralnih držav, ugodnosti glede izročitve gotovih imetij, ki so se morale v zmislu te mirovne pogodbe priznati državljanom aliira-nih in asociiranih držav. Z XII. naredbo od 17. nov. 1920, zvezn. zak. lista št. 15, se bodo obstoječo naredbe glede zapor splošno omejile na eno mero. ki je brezpogojno potrebna za varstvo premoženjske oddaje, za izvedbo zasege zlatnikov in inozemskih vrednostnih papirjev ter za ureditev pravnih razmer glede razdelitve dolgov bivše avstrijske državo v zmislu st. germainske mirovno pogodbe. Pri tem se bo predvsem tudi odredilo, da so napram inozemceni, ki ne pridejo v poštev pri tuzemski (avstrijski) premoženjski oddaji, razveljavijo vsa morebitna v svrho zavarovanja kake bodočo premoženj, oddajo odrejena zavarovanja, ter da se omogoči iuozemcem, ki niso podvrženi oddaji inozemskih vrednostnih papirjev ter zlatnikov, prosto razpolaganje s temi efekti. Zapore glede inozemskih vrednostnih papirjev in zlatnikov, katerih izročitev se ni zahtevala, glede nekovane in neobdelane plemenite kovine, nevdelanih biserov, zlata in srebra ali kinča, inozemskih državnih in bančnih novčanic, menic, čekov in nakazil na inozemstvo, so bodo razveljavile, izvršene razprodaje kinča povrnile. Avstrijsko zastopstvo opozarja pri lem predvsem, da ue spadajo v Avstriji hranjena imetja in vrednostni papirji po zakonu o bivši premoženjski oddaji k premoženju, vezanemu na Avstrijo, tako da v splošnem inozemci, ki no bivajo od 30. junija 191o ali (pri trgovcih) od 30. junija 1917 v Avstriji ter tamkaj ne izvršujejo nobeno obrti, ne bodo pritegnjeni k avstrijski premoženjski oddaji radi imetij in vrednostnih papirjev, ki jih imajo naloženo pri avstrijskih denarnih zavodih.
—	Poverjeništvo za kmetijstva v Ljubljani je razpisalo tri mesta kulturnih tehnikov v X., oziroma IX. činovnem razredu državnih uradnikov in službo tehničnega risarja. Ln tehnik in en risar sta potrebna pri krajnem komisarju za agrarske operacije v Mariooru dva tehnika pa pri poverjeništvu za kni;:iij-stvo. Prošnje se vlagajo do 31. januarja 1921.
—	Umora osumljen. Iz Maribora poročajo: Inž. Pitamic, ki jo bil osumljen unio:a koutoristinje Vacačeve, je bil izpuščen na svobodo, ker je posebna komisija dognala na licu mesta, da ga pri njeni tragični smrti nc zadeva nobena krivda.
—	170.000 K poneveril in z denarjen
v Avstrije pobegni! je računovodja delavnic južne železnicc v Mariboru Štravs. V Maribora j« pustil leno i« otroka. ,
LSubllanske novice.
lj Ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar se je vrnil iz Belgrada, kjer se je mudil kot poslanec, in je zopet prevzel županske posle. Ko bo zopet sklicana seja konstiluaule, se bo g. župan vrnil v Belgrad.
lj Začasno vpokojen je mlekarski in živinorejski nadzornik g. Rado Legvart.
lj Iz tobačno tovarne. Oficijal Pavel Gr-čar je imenovan za kontrolorja, praktlkanti Stanko Velkavrh, Anton Petrovčič, Srečko Vizjak in Josip Bricelj pa za asistente.
lj Naraščajniki in gojenke šenipeterskega Orla prirede na praznik sv. Štefana popoldan ob 3. uri v Ljudskem domu lastno akademijo. Oopzarjamo vse naše prijatelje, naj pripeljejo k tej akademiji svoje otroke. Spored raznovrsten. Poleg telovadnih, pevskih in rajalnih točk tudi kratka igra.
lj Šentjakobska prosveta. V nedeljo dne 26. t. m. ob 6. uri zvečer bo skioptično predavanje o sv. deželi. Vabimol
lj Krščansko žensko društvo vabi vse svoje članicc in prijateljice društva na družabni sestanek v nedeljo, 26. dec., sv. Štefana večer ob 8. uri v srebrni dvorani hotela »Union«.
lj V stolnici je na božični dan pridiga ob 4. popoldne: »Enakost, svoboda, bratstvo v Kristusu«. Na praznik sv. Štefana ob pol štirih popoldne: »Krivi preroki v papirnatih oblekah«.
lj V Trnovem poje cerkveni zbor ob polnočnici Kimovčevo staroslovensko mašo. Spremlja trnovski dijaški orkester, ki igra pred polnočnico Hubovo »Sveto noč«. — Na sveti dan ob 9. pojo Sattnerjevo »Missa serafica«.
lj Mohorjeve knjige so došle. lj V Rokodelskem domu bo predaval v ponedeljek, 27. t. m., dr. Kodre o obrtnem redu. K predavanju vabimo vse člane naših organizacij, ki se zanimajo za obrtna vprašanja. Predavanje se prične ob 8. uri zvečer.
lj Na sv. Štefana dan vabi Kršč. žensko društvo na svoj družabni večer v srebrno dvorano Uniona, posebno še člane in prijatelje družabnega kluba. — Odbor.
lj Osrednja zveza javnih nameščencev in vpokojenccv vabi na izredno nujno sejo, ki se vrši v torek, dne 28. decembra ob 20 uri v običajnem lokalu. Dnevni red: Obstanek našega strokovnega glasila. Polnoštevilna udeležba potrebna. — Predsedstvo.
Nagajanje vojaškim stražam. Zadnje čase so pogosto dogaja, da nadlegujejo različni razgrajači vojaške straže, Ivi so postavljene pred vojaškimi in državnimi poslopji. Policijsko ravnateljstvo razglaša, da je prepovedano straže nagovarjali in jih ovirati pri izvrševanju službe ter da se bode proti kršiteljem te odredbe postopalo v zmislu kazenskega zakonika.
lj Uspeli ljubljanske policije. V Škofji Loki so bile izvedene večje tatvine. Ljubljanska policija je pa dognala, da sla kradla Ljubljančan Franc Štiglic in Andrej Hostnik iz Puštala. Ukradla sta trgovcu Deisingerju zaboj vžigalic, vreden 4800 kron. Orožniki v Sk. Loki so navedena tatova aretirali.
•i .?.<: a.
Najnouejša poročila«
ODPOSLANIŠTVO KRKA IN RABA PRI VLADI.
LDU Belgrad, 23. dec. (ZNU) Odposlanci prebivalstva z otoka Krka in Raba, dr. Dinko Trinajstič, p. Miloševič, provinclal frančiškanskega reda, ler g. Balokar, predsednik občine Rab, so v imenu prebivalstva otoka Raba in Krka izročili naši vladi in narodnemu predstavništvu spomenico, v kateri poročajo o ne-čuvenih nasiljih D Annunzijevih arditov na teh otokih.
VPRAŠANJE DRŽAVNE LASTNINE.
LDU Belgrad, 23. dec. (ZNU) Vse premičnine iu nepremičnine, ki so bile last prejšnje avstro-ogrske monarhije na ozemlju sedanje naše države, se morajo smatrati kot državna lastnina, s katero ima pravico razpolagati vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
JUGOSLOVANSKI POSLANIK V BUKAREŠTI.
LDU Belgrad, 23. dec. (ZNU) Za našega poslanika v Bukarešti je imenovan Boško j Colak-Antič, ki je zadnji dve leti bil jugoslovanski poslanik v Stockholmu.
DRŽAVNI MUZEJ V BELGRADU.
LDU Belgrad, 23 .dec. (ZNU) Prosvetno ministrstvo je zahtevalo od belgrajske občine, da mu odstopi 5000 m* prostora za parcelo, na kateri bi se zgradil državni muzej. Ministrstvo zahteva parcelo brezplačno.
NAMERAVAN NAPAD NA ČEŠKEGA MINISTRA.
LDU Praga, 24. dec. (DKU) >Večer« je \ snoči javil o atentatu, ki je nameravan na politično osebiost velikega pomena. > Tribuna« poroča danes, da gre za naklep proti zunanjemu ministru dr. Benešu. V zvezi s tem je bil danes aretiran znani raziskovalec Fric, ki je znan vsled svoje proptgande proti zunanjemu ministru.
AVSTRJSKI PREDSEDNIK O ODNOŠAJIH
AVSTRIJE DO ČEŠKOSLOVAŠKE.
LDU Dunaj, 23. dec. (DKU) »Videnski Dennik«: priobčuje izjavo zveznega predsednika dr. Mavrja napram dunajskemu poročevalcu lista. Dr. Mayr je označil mnenje nekaterih čeških listov, da sedanja vlada zasleduje monarhistične tendence, ki bi mogle vplivati na odnošaje Avstrije do Češkoslovaške, kot popolnoma neutemeljene. Vsak poznavatelj avstrijskih razmer ve, da stoje inerodajne avstrijske stranke ua stališču demokratske re- ! publike. Naloga sedanje vlade je, ohraniti i Avstriji svobodo in jo utrdili v demokratski J republiki. V tem oziru Češkoslovaška lahko i podpira Avstrijo temveč, ker bo Avstrija iz- j polnila vse v pogodbah sprejete obveznosti.
HARDINGOV DRŽAVNI TAJNIK.
LDU Pariz, 24. dec. (DKU) Poročila iz ! NVashingtona javljajo, da bo Harding ponudil mesto državnega tajnika Hughesu, ki je pred štirimi leti kandidiral za predsednišlvo Zedi-njenih držav kot kandidat republikanske i stranice.
ANGLEŠKA POLITIKA V MALI AZIJI.
LDU London, 23. dec. (DKU) Na današnji soji spodnje zbornico je izjavil ministrski predsednik Lloyd George na koncu svojega govora, da je neobhodno potrebno, da se vzpostavi mir v Mali Aziji ter da je pripravljen pričeti pogajanja glede turškega vprašanja. Naprosil pa je zbornico, naj zaradi malenkostnih neugodnosti položaja ob obali pri Erzerumu iu zaradi grških volitev, rijih izid obžaluje, ne izpremeni orientske politike.
EN MILIJON DELAVCEV BREZ DELA.
LDU Pariz, 24. dec. (DKU) >Echo de Pa-ris< javlja iz Londona, da se ceni število delavcev, ki so vsled gospodarske krize nezaposleni, približno na en milijon oseb.
TEODOR HELM UMRL.
LDU Dunaj, 24. dec. (DKU) Nestor dunajskih glasbenih pisateljev, dr. Teodor Helm je danes v svojem 78. letu umrl.
FRANCOSKO-ANGLEŠKI DOGOVOR RADI PALESTINE.
LDU Pariz, 23. dec. (Havas) Ministrski predsednik Leygues in angleški poslanik lord Hardinge sta podpisala francosko-angleški dogovor, ki v prvi vrsti določa meje Sirije in Palestine.
KITAJSKA IN DAUNJI VZHOD.
LDU Moskva, 23. dec. (Wolff) Kitajski minister za zunanje posle je izjavil poslaniku republike Daljnjega vzhoda, Jurilvu, da je kitajska vlada sklenila z republiko Daljnjega vzhoda pričeti pogajanja glede vzpostavitve trgovskih odnošajev.
NIZOZEMSKO VOJAŠTVO V VILNI.
LDU Haag, 23. dec. (DKU) Druga zbor-, niča je z 38 proti 2-1 glasovom sklenila dne 4. januarja pričeli razpravo o zakonskem na-črlu gledo predloga zveze narodov, naj Nizozemska odpošlje 100.000 vojakov v Vilno.
BORZA.
LDU Dunaj, 23. dec. (ČTU) Devize. Zagreb 406—410, Berlin 844—850, Budimpešta 109—111, Bukarešta 730—740, London 2140—2160, Milan-Trst 207750 do 2097.50, Pariz 3590—3630, Praga 719 do 725, Sofija 680—690, Varšava-Krakov 95 do 97, Curih 9175—9225, Newyork 601.50 do 605.50, Amsterdam 188.50—189.50. Valute. Franc, franki 3590—3630, švicarski franki 9150—9200, češkoslovaške krone 719—725, mažarske krone 111—113, rum. leji 750—760, bolgarski levi 675—685, ital. lire 2075—2095, nemške marke 844 do 850, poljske marke 99—101, angleški funti 2130—2150, carski rublji 322—328, dolarji 597—601.
LDU Praga, 23. dec. (ČTU) Devize. Belgrad 226, Berlin 119.75, Bukarešta 103.25, Sofija 96.50, Curih 1338.50, Milan 301, Pariz 518.50, London 309, Dunaj 14.12, Zagreb 55.50, Varšava 14.50, Budimpešta 16.50. Valute. Novi jugoslov. dinarji 217, nemške marke 119.75, rumunski leji 96.50, bolgarski levi 92.25, švic. franki 1334.50, ital. ire 298, francoski franki 515.50, angleški funti 307, ameriški dolarji 87.25, avstrijske žigosane krone 14.12, poljske marke 13.50.
Turistika in sporf.
Bled. Novozgrajeno sankališče h Osojnice skozi Zako je že vporabljivo. — Poroča se nam tudi, da bo jezero — če nastopi mraz — v nekaj dneh zamrznilo, kei ima jezero že debro skorjo.
Smučarske in sankaške tekme v Bohinju. Zimskosportno življenje in vrvenje obeta letos povsod številno udeležbo. Tudi Bohinj, kjer sc bodo izvojevale najrazličnejše zimskosportne interne in prvenstvene tekme, se pripravlja s polno paro, da se dokaže ne samo Slovencem, nego celi Jugoslaviji, da se ga upravičeno nazivlje »Jugoslovanski Davos«. — Program zim-skosportnih tekem ni še fiksen, gotovo je samo to, da sc bodo vršile letošnjo sezono v Bohinju sankaške in smučarske tekme na skakalnici in na turah. — Favoritom, kr reflektirajo na ugodna placiranja v nosa« meznih panogah, priporočamo že danes, da se pravočasno seznanijo s tehničnimi skrivnostmi bohinjskega sankališča, bohinjske smuške skakalnice in z navidezno nedolžnim terenom bohinjskih smuških tur. — Komur je ležeče na tem, da se placira pri teh tekmah kolikor mogoče ugodno, za tega ne zadošča, da pride samo na dan tekme v Bohinj, temveč priporočamo, da se tekom vsaj enotedenskega bivanja seznani s posebnostim! bohinjskega terena.
Oskrba v Bohinju in na Bledu. Za športnike, turiste i. dr. goste jc glede prehrane dobro poskrbljeno po hotelih in gostilnah; ker pa je pričakovati za praznike in krog novega leta več gostov, naj si blagovolijo interesenti vže naprej zasigurati stan in naj se tozadevno obrnejo pismenim ali brzojavnim potom na: Zimskospcrtni odsek. Bohinjska Bistrica (hotel Markež) in na: Zimskosportni odsek Bled 2. Vila Ribič.
Iz Bohinja poročajo 22. decembra 1.1.: Dohod na sankališče za sani že odprt, pripravljalna dela na sankališču se nadaljujejo, tako da bo o Božiču sankališče »Belve-dere« popolnoma v redu in pripravljeno. Umetno nadelani okopi (nasipi) ob ovinkih sankališča segajo na 250 do 3 metre. —-Sneg osrenjen — je sesedel na 96 cm, toplina zjutraj —1° C — barometer 731 — se dviga. Saninec dober — smuka manj ugodna.
Bohinj. Pripravljalna dela na bohinjskem sankališču »Belvedere« so do.^otov-ljena. — Obeta se velika športna živahnost ob otvoritvi dne 25. in 26. decembra,_
— Želodčne in črevesne bolezni: Profesor Leube v Berlinu, družabnik državnega zdravstvenega zbora, potrjuje, da je »Franz« Josef«-grenčica dosegla, celo pri občutljivem črevesu odvajanje brez bolečin.
Ne morote spati? Niti delali? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza-tlutd! C dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 kron. Državna trošarina posebej.
Tipllc na počasni prebavi? Zaprtju? Ta zlo £<? odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza-kropljicami. 6 Skailjic 13 kron. — Želodec okrupčujofa švedska tinktura 1 steklenica 20 kron. Omot in poštnina nosebej, a najceneje. E u k c-11 V. F p. 11 e r . Stubica don ja, EI s a t r g št. 134, Hrvatska.	D.
Parni stroji
45 PS, 12 PS in 8 PS se prodajo takoj, bencinmotor 25 PS, automotor na 2 cy-Itndra z gonilnikom in hladilnikom, vse v Ljubljani. .Hmelin, Zrinjskega cesta 6.
Pozor oaekoFoeiŠj^Znt^K
služboval več let pri Stembriku v Gradcu. Priporoča svojo novo patent, ustnike (Munclstiick) iz katerih počena opeka ne pade s strelie in opeka tudi ne poka. — Naslov: Anton Kramer. Ljubljana, Stari trg 2.	5119
Ji;JW.Jfjj išče „Akademski d.im" za svoje nijliinU poslopje na Miklošičevi cesti. Prosto stanovanje. Nantop po dogo voru. Prošnje ua upravništvo Slovenca pod »Akademski dom 5122" do 15. januarja 1921.	5122
I j skupno ali posamič poceni: parna iokotnoblla 25 P.S, parni' stroj s kotlom 20 P S, stružnica, skobelni stroj, vrtalni stroj ua Štiri vreteiia (spindel), vse v najboljšem stonju, takoj porabno. Vpraša se: Hloj. Olifčič, Ljubljana, Stari trg 2.
2iifonra krepka iz dobre krščanske UtbUtU hiše bi se šla rada učit kolarstva, sedlarstva ali kaj primernega, kjer bi imela tudi hrano in stanovanje. Naslov pove uprava lista pod st. 5098.
Pr,°epVc vila v Ljoffljfliii
Cinskimi prav.cami na Jesenicah. Več pri hišniku Vodovodna cesta 281. ali pri iastniku Lavrin:c, Jesenice 145. Gorenjsko.
TPflJHlDr 'et star' mešanega blaga, 11 IjUiOu želi kot starejša moč vstopiti v solidni trgovini. Prevzame ludi podruž-nieo^na svoj račun. Pisma se prosijo na upravništvo lista pod št. 5114.
KllučsvniCorski pomočnik i&s.
vežban prosi za takojšnji nastop. Večletna spričevala o mojem poklicu. Za solidnost j8mčiin. Pisma pod šifro »&ertved, Toplice«, Novomesto.	5113
V strojno io eieKiroleliflično sir m
spadajoča dela (proračune, načrte itd.) izvrSuje Ing. Petro\vicz, Ljubljana, Celovška cesta 66.	4890
5llh0 MkD kupim večjo množino v kJulib Ul UdAb količini pot kg naprej. — Naslov pove uprava lista pod št. 5089.
7illin krivd in naJfiueJ^° marmelado AI111U nUiU nudi po najnižji ceni d. d. Triglav v Šmarci prt KamuiKu. Istotam se kupijo tozadevne Hurovine.
WS«3ra
m
mu

Crao deteljo
plačujemo po najvišji ceni. — Sever & komp., Ljubljana, VVolfova 12.
Modna trgovina
K Sinkovic nas!.
LJCJBLjFINfi, MESTNI TR<3; priporoča
Zfl BOŽIČ
svojo novo došlo zalogo modnega blaga.	Cene nizke!
IIj6j| z obsežnim vrtom v Rožni dolini je j U.jU naprodaj. Obstoieča je iz 4 kuhinj, ■ 4 sob, 2 kabinetov, 2 shramb, '1 drvarnic,! pralne kuhinje in svin|akom. Natančneje se poizve pri g. Kollwitz, Ljubljana, Holzapflova ulica štev. 7.
Voflovoane cevi
oddaia mnogo pod dnevno ceno uvozna tvrdka J. Bazboršek, Šmartno pri Litiji.
nnttonfl llok O izucenašiviba, želi vsto-ruolbliu Ubil b piti kot trgovska vajenka v trgovino r. meša itn blagom. Ponudbe
aa upravništvo .Slovenca" pod št. 5112. ———— >——■——— ■ ■ <
Sprejme se krepko, zdravo, pošteno dekle
kotežele učenko rrijt odeaec
v trgovino t mešanim blagom. Ponudbe sa upravo .Slovenca* o ju .Pofiianoei 2\
Og'ase za
„NEUE FREIE PRESSE"
prevzemajo vsi anončni zavodi in generalno zastopstvo za Jugoslavijo Biocknerjev anonvni zavod, Zagreb, Jurjevska ul. 31. Telefon 21—65.
Koešpža
(voznika), treznega, zanesljivega in oženjenega, sprejme »dolinska to* varna v Ljubljani. Stanovanje je v tovarni.	513U
Arhitekt In mestni stavbenik
VILJEM TREO
Ljubljana, Gosposvetska c. 10
Telefon interurb. št. 103. Ustanovljeno I. 1850 se priporoča za zgraabe vseo vrst ter icvršuie načrte in proračune.
Knser!ra;te v Slovencu!
Pravs tržaške bičevnifee
(kopriva) vse visokosti kakor tudi biče prvovrstne kakovosti vse debelosti ima v zalogi
IVAN N. ADAMIČ, LJUBLJANA
Na debelo! Telefon 'lil. Na debelo!
Lopa
se dobijo pri FRANC CERAR, razpo.
šiljanje sadja v Mobu pošta Domžale.
Tovarna	Barva vsakovrstno blago.
Kemično čisti obleke. Svetlolika ovratnike, za-
Ljiiaiia, Poljani nasip 4. Podružnica: Š3lenDurgova ul. 4. petnice m srajce.
PODRUŽNICE: MflRIBOE	NOVO MESTO	KOČEVJE
Gosposka ul. 38.	Glavni trg.
štov. 39.
Otpremni ured državnih željeznica SHS
EMIL EICHHORN
Zagreb, Osljek, Brod, Bos. Brod. — Špedicije, vsake vrsti usklaštenja, ocarinjenja, preselenja, vlastitim pokučtvenirn kolima itd. Ulemeljeno 1879.	Brzojavi; E chhorn.
Vsakovrstno klobuke od 160 K naprej imu v veliki zatoni in tudi lepo velour-klobuke
FRANC CERAR, tovarnar v Stobu
pošla Domžale. Tovarna je 7 nnnut od postaje Domžale oddaljena. Cene primerno nizko, oostrežba točna '
Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov, igel, modnih stvari, vez>:.-nin, finih žiic, rine c za čevlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin in ■ orodja itd. Za obilen obisk se priporoča tvrdka jas. Fsfelinc, L]u*:>l,ana, Sv. Petra nasip št. 7. SV najnižje cene na drobno in no debeli "M
Stev. 204.
^SLOVEMEt*. Ane 55. d*eemkr« IBSfc
Stran J.
V trgovini
0. ©ernatotrič
Ljubljana, Mestni trg 5.
je nojvečja zaloga molkih in Ženskih oblek po najnižjih conah.
Urejena tvornica strojev in orodja.
V. Mnrsano TIMEX Zagreb
Poslovnica in prodaja za Jugoslavijo tvrdko G. ROTH A. G., W en III.
Stroji in opreme se takoj dobe.
1	parna pekarna.
2	napravi za prešanje olja 1 tvornica špirita 4 hI
I naprava za proizvajanje kisika 1 polno-jurmeuik (\Vaizeuvollgatter) 1 parni stroj 35 Hi1
1	parni kotel (Rohrenkessel) 26 m^
2	kotla z valovitimi cevmi (Well-robrkessel) 83 m"
2 enoplamen. Kornoval-kotla 80 IIP 1 lokomobila 80 HP 1 stopnjevalo! kompresor z 2 cilindroma kakor tudi veliko skladišče strojev za obdelovanje lesa, kovin ter orodja. Vse se lahko dobavi takoj iz skladlsča Zagreb.
TS ZABBEB
KORUZO
prima za mletje prodam ceno vet vagonov.
HLODE
CHROMOL D. D.
™I<» ZAGREB
I. Chromol-barve, Ia barve iz lanenega olja.
iL Chromol-izdelkl proti rji.
III.	Cbromol za Jermena
na pogon in kožo.
IV.	Specljalnl proizvodi za gradbene svrhe.
Staarit za napravo cementa ln ometa, da ne propuSča vodo, izoltrna masa za sušenje vlažnih zidov. Laki za krov, Carbolineum itd. itd. —
. Zahtevajte špecijalne ponudbe 1 -— Preprodajalci dobe popust. — __ Iščejo se zastopniki.--
Klobuke m slamnike
vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno tovorna klobukov in slamnikov
Franc Cerar v Stobu
poiti in želazniika postala Domžale pri Ljubljani.
V	popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V	Ljubljani prevzema vsa naročilu in moderniziranje tvrdka Kovačevi« i TrSan v Prešernovi ulici St. 5, kjer se sprejema v sredo in soboto.
LEP
na novo renovirani, zglednjo kokor nove i. s. ona št. 2, druga št. 8, dvo-krilna, se cono prodajo. Naslov so izve pri An. zav. Drago Ucselmk, LJubljana, Cankarjevo nabrežje 5.
V Ebenu št. 19, pošta Kočevska Reka, se proda takoj enonadsiropua vila, pripravna za gostilno in obrt, ima 5 šob, 2 kuhinji, nekaj pohištva, hlev, sadni vrt, senjak, 2 senožeti, 2 njivi, 1 gozdič, dobro kapnlco. Vprašati pri lastniku I. Grabner-Ju, Celovec, Bahn-hoistiasse 47 ali pri okr. gozdarju £d. Diete v Ebenu, pošta Kocevska-Reka pri katerem naj se kupci pred ogledom oglase. — Posredovalci izključeni.
on-Line
Na drobno!
Na debelo!
Ljubljana, Prešernova nlica 54, nasproti glavne pošte telefon interurb 548.
Velika zaloga špecerijskega in koloni-jalnega blaga, likerjev, namiznih iu dozertnih vin.
New York-Buenos~Ayros-Rio di Janeiro Santos-Mnntevi«!eo,
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za j>olnike z Slovenije odino le pri:
Jj ujitJuiHHi
Kolodvorska ulica 26.
Stavbeno podjetje
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. G se priporoča. t844
ENTHL
češujeve, orenove, lipove in dru-
8o kupim. JOŽfiF PUANKAR, lolenjska cesta štev. 5.
(ustanovljeno 1883) Zagreb, Vaška ni. 12. Telefon 106. Brzojovl: Frnctus.
"SPECERUSKO
t BLflQO t
in krasne karbidne namizne in ru-
dokopne svetilke po tovarniški ceni v glavni zalogi IVO ilNDBASCHiTZ, Maribor
Vodnikov trg št. 4.
Moderna trgovina
na debelo je naprodaj!
V popolnem obratu, najmoderneje urejena v lastni krušni hiši, na najlepšem mestu, v velikem mestu Jugoslavije. Dopisi naj se pošljejo pod šifro »Moderna engros-hlSa« na Blocknerjev anončni zavod Zagreb, Jurjevska ulica 31.
Pozor si. občinstvo I
Oglejte si razstavo fino izdelanih v Izložbi g. J. Gričarja v Ljubljani, Šelenburgova ulica se nahajajocih čevljev. Delo iz najfinejšega usnja na roko po dunajskih vzorcih.
M. PETERNEL,
čevljarski mojster,
Celovška cesta štev. 89. v salonu zuaue gostilne VODNIK.
WL
pripoi m*jev
O
Rt
Mubljiitna — Hari&or
! p Dunajska cesta 20 ■ Podr. Jurčičeva ul. 9
priporoča pnevmatiko, avto-kolesa ter vsake vrste gumijevih predmetov, izolirane žice za električno napeljavo, golo, bakreno žico, elektrotehnični materija! po najnižjih cenah.
TeSeton št. 476.
Caoutchouo & Gutta 1'ercha Compagnie, Hannover. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
i D. D., ZAGREB, TRG I.f BROJ 9.
Telefon,- 7—38.	Drzojavl: Contlpneu, Zagreb.
Dobavlja: Gumijeve obroče vseh dimenzij za auto-raobtle, tovorno vozove, kolesa itd. — Gumijevo tehnične, kirilrgične in športne prodtneto. — Nepremočljivo gumijevo blago in gumijeva obleka.
prvovrstne
3*faff šivalne stroje
za Šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele, igle olje, itd. za vsakovrstne šivalne stroje priporoča
IGN. VOK, Ljubljana, Sodna nlica št. 7.
mmwMuvn!
Damski modni salon
Teodor Kune

Ljubljana, Beethovnova ulica 19,
pritličje, desno.
so priporoča p. n. damam za izdelovanje damskih kostumov, plaščev, bluz in francoskih toalot ter za vsa v to stroko spadajoča delo.
Gradbeno podjetje
ing. Biikič tu drag
Ljubljana, Kesljeva c. 9.
se priporoča za vsa v to stroko &pada,ača dela.
Kunstek
Ljubljana, Kopitarjeva ulica St. 4.
priporoča svojo veliko zalogo
VV»
za strope izdeluje in prodaja na dobelo in drobno m3 po K 4-80, pri večjib naročilih znaten popust. Ant, Steiner. Ljubljana, Jeranova ulica, 13. (Trnovo)
KOLONUflLNO jjjp, ■——————— «
llajcenejta dobava na tiebeio
.FRUCUJS'
d.d.za promet zem.proizvodov, koionijalnlm in drugim blagom preje
obastveno povtrjeni stavbni inženec
Ljubljana,
HUčerjeva ulica St. 7.
Specijelno Ktavbeno podjetje zrn betonske, železobctouste in vodne zgradbe.
Izraba vodnih sil.
ti s
na drobno in debelo.
iiaauaaisii^acisniiiiiieaagaciigiiiiiiiaiiaizaaiiiittbaggiiiika!
H
* ........................... '""'10! Hm a iknji
izdeluje
strešno opeko:
zarezno in ogljato,
plošče za tlakovanje
0	dvorišč, delavnic, hodnikov, kuhinj, kopalnih sob, hlevov i. t. d. vseh barv 2 in vzorcev (izdelane pod pritiskom 300 atm., torej neobrabljlve)
1	izdelke iz umeieega
1	kamenja in marmorja:
2	železobetonske stopnice klepanc in brušene, postamente, balustrade, orna-
a mente za fasade, vrtne ograje, bangerje, nagrobne spomenike in okvire,
n	korita, žlebove, cevi za konale (6—100 cm premera) i. t. d.
u
2	Prodaja cementa.
M	"
® Naročila za bodočo gradbeno sezono priporočava že sedaj!
m
snaa^aieiasiiaaaaisanitisjaetiaiiaigiibt-stieaiiiiariaaaaagabiii
il
TVORNICfl KEKSOV, PREPECENCEV, OBLflTOV iN VEFELJNOV
i f*C ^ D R (J Q priporoma svoje , ROGflSKfl SLATINA fine izdelke.
^IDOl.
vsakovrstnih izdelanih oblek, jahalnih hlač, površnikov, ranglanov L t. d. si oglejte zalogo
^CilS KAJMBj/f
We£ia n&roglla po Rsers.
E
LJUBLJANA. Emonska cesta št. 8. — Brzojavi: DERENDA. — Telefon interurb št 313
BRNO — PROSTEJOV (Cehoslovaška)
ter bosto prepričani, da je vsestransko v kakovosti in izdelavi prva v Jugoslaviji ter nima,
nikake konkurence v svojih solidnih nizkih cenah.
Kupite srečke Državne loterije!
Izmed 100.000 srečk jih bo v petih razredih polovica izžrebanih! Vsaka druga srečka zadene!
Največji doMfek v najbolj srečnem slučaju Je
Cela srečka stane 192 kron, polovica sre*ke 96 kron, četrtina 48 kron, osmina 24 kron.
Ne zamudile prilike!
Žrebanje v prvem razredu se vrši že dne
3. januarja In 4. Jan. 1921.
Srečke prodaj a in razpošilja po pošti, če se vpošljo znesek za naročene srečke in poStnina:
Zadružna Gospodarska banka d. d.
v Ljubljani, Dunajska cesla štev. 38, I. nadslr.
Kompletne električne naprave v mestih in pokrajinah. Projektiranje naprav kakor izdelovanje tozadevnih načrtov. Velika zaloga vsakovrstnega iehničnerja in elektrotehničnega blaga. Moderna delavnica, popravila vseh strojev.
Tvrdka m IITIJ
Mm cesta 4, LIubKana. Telefon Ml
Ponu ibe in oo asnila brezo<ačno.
«oss»anaafmM iBGaKarasEHBnrmBM ai OTsumsTjmnjBoairTST JJT MHBH



=3E

—31=

sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Liuhilana, Maribor, Metkovač, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, ZajreD,
Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-
in inozemstvu.

3E

£
f*
slikah, perorisih, risbah, rokopisih in fotografijah za eno in večbarvni tisk. :—: Klišeje dobavlja za vsak tisk od preproste do najfinejše vrste.
Raster za časopise, revije in reprodukcije umetniških slik, eno- ali večbarvnih.
EDINO pofflelie le vrste v Sloveniji!
aparat/, plošče, papirji, kemikalijo, največja izbera in vedno svežo blag') — Ateije Komik. Slovenska ulica 15, Maribor.
harmoniji, violino in vse glasbene potrebščine. S.rune na debelo ln drobno
Hlfonz Srsznik,
bivši učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg št. 15. Ljubljana.
L.*
99
lovenca
<4
vnikar


mestni tesarski mojster LJUBLJENK, Linhartova ulica št. 25.
Telefon St. «15.
Poštno-čekovnl račun 11.428.
prevzema po dinh, kakor tudi lastnih na rtih zcjr dbo mostov, jezov, hi«, vil ter razne gospodaiske >n industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in ccrkveni ostre ja, balkone, vrtne uticc, verande ter razna
druga vrt ia arhitektonična dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže, vrata,
okna i. t. d.
Za razne industrijske stavbe oiozprjam zlasti na moje na-tentlrane nosilce za večje proste razpetine od 12—50 m. Parna žaga in strojne delamice.
H. Sutiner
Ljubljana 3,
Mestni trg 23.
g Največja zaloga ur, zlatnine in sre-
5*
brnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
y Lgubljani, Marijin trg 8, Wolfova ulica 1.
Poštni Cckovni^ra?un^5t^l 1.323. p0^ružl|ica V IllVSki Soboti. ^oKvln^^dltLjubljana
Sprejema
hranilne vloge in vloge na tekoči račnn ter jih obrestuje po
BBBBHBB9HBa9S9SHH|
0
čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice.
Inkaso faktur in trgovske informacije.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inonemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih.
S JL J9.C9JL ^meriRa.
I	Angleška parobrodna družba
Cunard-Line
Zastopstvo za Jugoslavijo: Jugoslavenska banka d. d. v Zagrebu. — Odprava potnikov I. II. in III. razreda preko TRSTA in CHERBOURG-a v NEW-YORK. Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko — ter obratno za Jugoslovijo.
Natančna pojasnila daje: Ccnard Line, Zagreb, Vrhovčeva ulica št. 15.
mmsBE&BB&i
r. z. z o. z.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno
pod državnim nadzorstvom.
Glavno zastopstvo za pisalni stroj
EEWOOD
in za razmnoževalni aparat
HFH'
ima tvrdka:
The Rex Co., Ljubljana, Gradišče št. 10.
Mofierno urejeno popravilnlca za vse p saroišKe polresnice.
Ljubljanska
Stritarjeva uiica št. 2.
Podružnice v Splitu, Celovcu, TrsSu, Sarajevu, Gorici, Sq!|u, Mariboru in Borovljah ter ekspozitura v Ptuju.
DeSniSka glavnica z rezervnimi sahiadi okrog
95,000.000 htm.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA
V LJUBLJANI
Sprejema
proti ugod»
nemu obrestovani«.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje
¥sak©OT!trs@ kredit®.
mm zan
D. D.
Jll.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
PasEtfaščesrf prodajalec srs£% Držaoae Razredne Loferl'e.
lzp.ačuje svoji Mleatan vsak znesel* urez odnovefli #

wrtsw
i
Božična prllopo.
M§Sovenec", St. 294, dne 25. decembra 1920
SUvln Sardenko:
Deseti brat in sveti večer.
Pridi v šumo svetonočno.
Nocoj sem sklenil, da k jaslim zlatim spet se vrnem v hišo domačo in z otroki so otrok pobritim.
Nocoj sem sklenil, da vsem odpustim: vsa nasilja, vsa razžaljenja divjih viher in sovražnih zim.
Nocoj sem sklenil, da vse pozabim: vse dolgove, krivde, krivice; krivce vse na sveti pir povabim.
Nocoj sem sklenil, da vse razdelim: zadnji belič božjim sirotam, da poslušam Benediktov Rim.
Nocoj sem sklenil, da vse verjamem:
O skrivnosti občudovane,
vse z dciinsko dušo vas objamem!
Nocoj sem sklenil: Ogenj bom! In sem, Vse okove, lance, verige v same krone jih preliti čem.
Nocoj sem sklenil: Ob jaslih zlatih' moram biti gost svetonočni, akoprav pri zadnjih pridem vratih.
C. Golar:
Božična pot
»Zdaj sem ti pa Že zavezala culico, in tudi kos kruha je v njej. Kadar pokladeš ovcam, pa lehko greš,« je dejala kmetica Jera. »O praznikih ni takšnega dela, in si lehko doma oba dni. Bova že z očetom sama vse opravila. Saj znaš pot?«
»0, kako bi ne znala,« se je zavzela Micika. »Domov najde vsak človek, pa naj-sibo še tako daleč. Že v sanjah sem bila tam, pa bi ne našla.«
Nato je šla Micika poklast ovcam in je segla v roko očetu Jerneju.
»I, pa bi ne šla zdaj na noč od nas, saj ne znaš pota.«
»O, znam, znam,« se je prestrašila Micika. »Že toliko časa nisem bila doma in zdaj mi je dolgčas po očku in po malem Tončku.«
»No, pa pojdi! Boš že koga našla, da pojdeta skupaj,« je pristavil dobri mož.
»Seveda naj gre, pa koj, ker se že mrači,« je zagodrnjala mati Jera, skopa ženska. »Saj ni treba, da bi pri nas jedla potico zastonj. Doma jo pa oča čaka,« je dejala naskrivaj možu.
»No, pa srečno hodi,« se je obrnila k Miciki, ki je že stopila čez prag.
»Z bogom, z bogom,« je veselo vzkliknila in odšla po ozki gazi med drevjem. Bela megla je legala na zemljo, in sneg je bil mehak in se je vdiral in drobil pod nogami, da je spodrsovalo, in je bila počasna pot.
Micika pa ni mislila na to. Veselo in gorko ji je bilo pri srcu, saj je šla domov, k očetu in bratcu, da se ž njima porazve-seli na sveti večer in postavi jaslicc in jih razsvetli s svečkami in pozlačenimi orehi. In ves večer bodo govorili o materi, ki je lani umrla in se bodo spominjali tistega svetega večera, ko so bili še vsi skupaj in še ni bilo treba njej trdo delati in služiti pri kmetu Jerneju.
Gaz se je vlekla sredi sadnega drevja navzdol po strmem obronku, in kadar je Miciki spodrsnilo in je znak padla v sneg, se je veselo zasmejala. Le rdečo cu'ico je trdno stiskala v pest in kadar se je zako-talila po snegu, je skrbno prijela za rogelj, da se ne bi izmuznila jabolka in krhlji, ki jih je imela polno ruto.
Zakaj Micika je služila v gorah pri kmetu, ki je imel mnogo jabolk in hrušk in orehov, v dolini pa je imel njen oče komaj nekaj drobnic in tepk,
»Kako bode vesel mali Tonček,« si je mislila deklica. »Kar ploskal bode in vriskal od samega veselja.«
Micika se je zopet hitro drsala navzdol po snegu, vsa zavita v belo meglo, ki je od vseh strani strmela vanjo. Naredil se je bil žc večer :n nekje je zazvonilo Ave Marijo; zato se jc Micika prekrižala in je začela moliti
C. Golar;

Pastirci
Nocoj so ponoči nebesa odprta,
in zvezde na zemljo dežujejo — in z rajskih poljan in z nebeškega vrta k nam angelske trume potujejo.
Tja v Betlehem, v hlevček neso jih peroti,
kjer čudo veliko godi sc nocoj — pastirci jim z jerbasi gredo naproti, to mlademu kralju dar nesejo svoj.
Rožičev nakupil sosedov je Blažek, in jagnjc na rarnc Vrban jc zadel, in jabolk rdečih nabral je Matjažek, da bode jih Jezušček mali vesel.
Zares to bo miza nocoj sc šibUa, to sladka nocoj bo pojedina — pastirček slovenski, ker nama jc sila, šc midva mahniva veselo jo tja!

»Da bi bila le kmalu v dolini, potem bo pot lažja,« je mislila nato. »Zdaj me je pa skoro strah. Da ni sveti večer, gotovo bi me že kaj strašilo. Ali bi prišel divji mož ali pa torklja.«
Gaz se je zavila v globok jarek in je bila na obeh straneh obdana od visokih in strmih gričev, vseh poraščenih od gostih grmov in dreves. Časih se je Micika čisto prestrašila: zagledala je čudnega možica z veliko kučmo in črnimi očmi. Ni upala mimo in je dolgo čakala na mestu in ni vedela, ali bi šla naprej ali nazaj. Zato je pobožno zapela:
»Pastirci vi, kaj se godi, al ste kaj slišali, En božji glas je prišel v vas, da Bogek se rodi,«
In ko je odpela, se je mahoma tisti strašni možic izpremenil v leskov grm, in Micika je šla mimo. Ali zdaj je zašla, nekam, kjer ni bilo poti. Samo sneg povsod naokoli, :n vanj se je vdirala do pasu. Vroča je bila pot in težka, in Micika je začela misliti na Bctlehemskc pastirce, ali so tudi imeli tako težko pet, ko so šli ponoči obiskat malega Jezuščka.
»Samo da nekam pridem,« si jc navsezadnje mislila, »Skoraj gotovo sem zašla, in mogoče nocoj še domov ne pridem. E, vseeno, mogoče pa gre ta pot v cerkev ali pa celo v Betlehem. Saj to bi bilo še najlepše. To bi jutri vedela doma povedati! Ali bi Tonček gledal, to bi se oče čudili!
In v resnici! Začelo se je svetiti, megla je izginjala, in zvezde so prišle na nebo, Tudi po snegu so sc začele utrinjati zvezdice in nešteto lučic je zagorelo v daljavi,
»Ah, zdaj pa skoro vem, cla nc greni proti domu. In mi tudi nič ni! Rajša bom zavila v Bellehemski hlevček, kar tukajle na levo. Saj tamle jc vse polno zvezd in luči. To so gotovo zbrani pastirci in angeli, in tudi pojejo že.«
Vse se je bleščalo pred njeaimi očmi, in zdelo se ji je, da leti s silno naglico nekam v neskončno daljavo. Leti, leti, in vendar se ji dozdeva, da niti nog ne pregiba, leti, leti, in tako ji je lahko in sladl-o in toplo, leti, leti, in nič snega ne čuti, vse, kar jo je oviralo, je padlo od nje, in čuti se lahko kot pero, ki plava, plava ped nebom, ali kot bel oblaček, ki pluje nad gozdovi.
In žc so tu pastirci in angelci, in že sliši Micika zlate trobente. Že vidi Betle-hemski hlevec in Marijo in malega Jezusa s krono, bolj žarečo od solnca in Micika pade predenj in ga moli in gleda njegov smehljaj, ki jo vabi v sveta nebesa.
Vizija: Silvin
Ali letos ne prideš? — Kdo me vabi? —, Šuma! — Šuma? —
Pridi! Moja samota je nocoj Gospodov vrt. Blagovest in radost boš našel v njej in pesem hvale in zahvale. Pridi! —
Pridem, seveda pridem, tudi letos pridem.
Kadar si zaželim svete samote, stopim v svetišče; kadar hočem resne samote, grem v sobo in delam; kadar pa za-hrepenim po veseli samoti, prihajam k tebi — šuma!
In nocoj bi bil rad vesel; rad bi bil s svojo radostjo sam.
Šuma! Sprejmi me torej v svoje okrilje! Hvala ti!---
Sam sem in vendar nisem sam, zakaj tisočerno življenje me obdaja.
Bori, bukve, gabri, glogi, jelke, jeseni, dober vam večer, nocoj je sveti večer! V težek hermelin odetih, mislite, da vas ne spoznam?
Stržki, sinice, ntrnadi, tiho sanjajte o sladkih pečicah; presladke morajo biti res, včasi celo v snu odprete oči in kljun.
Vedel sem, da prideš tudi ti, ubežni veter! Ob vsako vejo se zadeneš, pač nisi nikoli trezen, niti na sveti večer ne. Pa tvoje vodenje me ne moti. Imamo tudi med ljudmi taka bitja. Čuj, daljno zvor.jenje! Gori v zvezdah je zazvenelo, kakor zvončki ministrantov, kadar se dvigne Najsvetejša v blagoslov. — Sveta noč prihaja.
Vate dihne, šuma, vate dihne, ti se mi zdiš skrivnostno deviško telo za pre-skrivnostni duh svete noči.
O skrivnostna svetonočna svečenica, šumij Ali nai odidem, ali naj ostanem? — Ostani! Za strežnika mi boš. — Ostal sem.
Nekaj je zablestelo in zazvenelo pred menoj v mehkem snegu.
Suma, kaj je palo v tvoje naročje? — Zvezda se je utrnila z visokega neba. Glej, še trepeče v toplih dihih in sijih nebeškega živlienja. — Ali ugasne? —
Večkrat katera utone in zaspi v moje u naročju; v poletnih nočeh pa se prehude in kakor kresnice letajo po mojem domu. Ali stoj! Nocojšnja zvezda gori z nenavadnim sijem.
Katera izmed mnogih si, pripoveduj! Zvezda sem, ki sem sveiila nad slovensko domovno. Tista zvezda sem, ki me je klical slovenski pevec: »Pridi, jasna zvezda, pridi! .. Naj moj duh te zopet vidi!« Prisvetila sem na nebu. Videli so me, pa me niso vzljubili, čeprav so me prej klicali. Redkokdaj najdeš pri enem in iolem človeku, pa tudi pri enem in kiem rodu spomin in razsodnost v visoki meri. Spomnili so sc sicer svoje žalostne preteklosti. a v neiazsodnosti niso vedeli, kaj bi morali storiti, ln grabežljive roke so segle po leperi plaJču slovenske domovine in so ga raztrgale na troje.
In jaz, njih zažtiiena zvezda sem utonila v bridkosii.
Še enkrat je zatrepetala v belem naročju samotne šume in — umolknila.
»Svečenica! Meni je tesno pri srcu. Odhajam.« In okrenii sem korak. —
Ne smeš! Pravkar se utrinja druga zvezda. Frestrežem jo. Moje roke sežejo široko: je zašepetala šuma.
Sardenko.
Tudi druga zvezda je zatonila v lumi z zamolklim zvokom.
Ti druga, povej svojo povest! — Zvezda sem, ki sem svetila nad slovensko družino. Dolga stoletja sem žarela nad njo. Bili so lepi večeri ljubezni in edinosti, večeri vere in molitve. A sedaj? Vsa družina je pogreznjena v brezup in plač, v prepir in sovraštvo. Državo rešujejo, družino pa zanemarjajo. Pozabili so, da sreča države počiva v srcu srečne družine.., Vztrepetala sem v. tugi in izginila sem z večernega neba,	>
Šuma, mogočna šuma — sem se uža« Ijen zganil in zaprosil — daj mi daleko-sežni glas svojih šjimov in viharjev, da za« kličem v slovenski svet:
Družina, verna slovenska družina, ne pozabi svoje zvezde-vzornice in vodnice!
»Ali misliš, da bo slovenska hiša ve« dela, o kateri zvezdi jim govoriš?« me je prašala šuma,
Pomišljal sem, kaj odgovorim. Ali naenkrat je zaječala tretja zvezda' v naročju šume.
»Uteši mojo pekočo bridkost!« je prosila blagodejno šumo.
Bridkost, odkod? —	v^
Plamenela sem na nebu nad slovensko mladino. Ljubila sem jo, to dražestnO stvar, silno sem jo ljubila; zakaj v svojih' očeh je nosila odsev moje svetlobe in lepote. Mene s&mo je čarala in čaral me je listi nedolžni odsev,.. Ali sedaj ga je zbrisala z oči zgodnja starikava modrost; modrost, ki ne zasluži tega imena, zakaj prava modrost pomlaja, njih modrovanja pa starajo njih mladost. S tihimi pogledi sem jim včasih svetila skoz okno in videla sem, kako blaženo počivajo v svojih domovih. Njih uho ni slišalo nočnih ur, samo njih srcc je v polsnu čulo utripe moje ču-ječnosti nad njimi. Danes pa so njih razve-scljevar.ja pozne noči, preutrujeni plesi in prezgodnja spoznania.
Zvezda mladine je umolknila in se globoko skrila v sneženem jezeru prostrane šume.
Ali se več ne vrne na mladostno modro nebo? —
Vc'ika ljubezen — mi je odvrnila šuma — se težje dvigne, kadar pade; zakaj teža bridkosti jo sili k tlom toliko huje, kolikor večja je bila strast, ki jo je kdaj vnemala ir. držala nad prepadom.
O, šuma, svetonočna svečenica, tvoj strežnik biti nocoj — jc težka služba!
Tedaj pa je spet nekaj zasijalo in za-aebtelo po vsej šumi kakor duh prijetnega kadila.
Prišla jc sveta noč in obstala v šumi z iskajočimi očmi.
Kaj iščeš sveta noč? — Svojih zvezd. Nad slovenskim nebom treh ni več. Videla sem, kam so zatonile, pri tebi morajo biti, šuma. — Pri meni so! —
Vrni jih, nebo jih hoče nazaj. — Šuma jih je nemudoma vrnila. Vse so bile šc žive in tople; in treba je bilo le močnega diha, da bi spet zagorele s prejšnjim plamenom.
Sveta noč je dihnila vanje. Zvezde so zaplemcnele in z gorečimi peroti so splavale proti nebu. Ali bo prav tako? — Nočem — jc dejala sveta noč — da bi moje zvezde obupale nad slovenskim svetom, dokler se očetovsko nebo razprostira nad njim,
R. Peferlla-PstiMŠUa:

Božična uspavanka.
Otrok, poslušaj pridno: V polnočni pozni čas neslišno in nevidno prihaja Božič v vas.
Lc kdor je dobre volje in čistega srca, ga sliši iti čez polje; s kraguljčki žvenketa.
A kedar sc ustavi, obišče kup otrok .,, Lepo mi križ r.apravi: Čcščcn in hvaljen Bog!
Oblečen je v premehko srebrno suknjico, a v sobo pride lehko skoz vsako luknjico.
In zvezdica na glavi v laseh se mu blešči... Lepo mi križ napravi in sladko mi zaspi!
Pa pride Rožič k tebi, srčno objame tc, pogledat, kaj jc v nebi. še sabo vzame tc.

In de krilatcem: »Zdravi,
nesite ga na dem;
lepo naj križ napravi:
jaz sam ž njim spančkal bom! ,,.
Mali Ned.
Božična povest. Spisala Yvette Prost. Iz francoščine prevel F. V. B.
Žalostno decembersko nebo leži nad črnini mestom Newcastleom. Celo jutro je bila megla tako gosta, da se je komaj dalo razlikovati v tej sivi vati mimo hiteče tramvajske luči. Proti poldnevu se je megleni zastor raztrgal in razkril visoka umazana sajasta poslopja, dimnike paro-bredov, ki leže na Tynei in ponosno kraljevo krono katedrale Sv. Nikolaja. Začel je padati droben, mrzel dež in trotoarji so vsi polzki.
Ned se sprehaja po cestah, zatopljen v svoje skrbi. Ljudje hite mimo njega in se pe brigajo zanj, skrivajo svoje nosove v ovratnike rjavih dežnih plaščev in delajo s svojimi velikimi čevlji težke vtise v mehko blato ... In kako mrzlo je to blato za Nedove bose nožice!
Ned je možak sedmih let, ki že pozna vso težo življenja: ve, da so zimski dnevi dolgi, kadar soba ni zakurjena, če človek ni kosil in tudi ne bo večerjal; ve, da so noči strašne, če se mati ni vrnila domov in podgane plešejo svoj peklenski ples v prazni shrambi; žalibog ve tudi, da so še hujše stvari na svetu, kakor postni dnevi in grozne noči; to so večeri, ko pride »mother«' domov vsa divja, njen zeleni šal jo umazan od blata, njeni rumeni lasje so razpleteni na ramah ki cela njena oseba izpuhteva mogočen duh žganja.
Sprehaja se ... Njegov reven obraz, ves pikast in z znaki skrofuloze, ima na sencih in v kotu ustnic koščke obliža, ki mu jih je prilepila usmiljena soseda. Njegovo ubogo telesce je pokrito na goli koži s temnozelenim jopičem, ki široko zeva na obeh komolcih in na rami; hlačke, pritrjene z vrvico, kažejo na vseh koncih njegovo žalostno nagoto; prsti so mu vsi ozebli in le s težavo vlači za seboj levo nogo, ki jo je ranila škrbina ubite steklenice.
Ko se je megla dvignila, je zapustil umazano podstrešno sobo, kjer živi s svojo materjo, v blatni ulici, ki vodi v staro mesto. V pritličju hiše stanuje čevljar-krpač, čegar prodajalna izgleda kakor nedotaknjen spomin iz petnajstega stoletja, ne samo vsled arhitektur, ampak tudi vsled srednjeveških čevljev, ki tam visijo.
Kadar ta čevljar ni popolnoma pijan, se zanima včasih za usodo dečka in ga vpraša s prijazno čmernim glasom:
— Torej, fellow,- kaj mati ni prišla domov?
Toda v veselem božičnem času se 6tari re iztrezni in tako ne ve, da Nedove matere že tri dni ni domov.
Prvi dan je Ned večerjal ostanek mrzle fižolove juhe; drugi dan je stal dolgo kakor hipnotiziran pred izložbo delikatesne trgovine in tu je stopila ven lepa deklica rdečih lic in mu dala veliko kuh-.no repo in nekoliko oškrbano banano: naravnost bogovsko darilo po mnenju dečka!
Toda danes še nič, prav nič! ... Pa kaj za to! Ned ni tako lačen, kakor bi si kdo mislil; vedno manj čuti žgočo bolečino v želodcu; glava mu je lahka in polna le-ih sanj! Saj ve, da je ta večer 24. decem-ra praznik veselja: zakaj se tudi on nc bi veselil tega dne? Ali ni ves svet vesel na ta večer? Guvernanta gre mimo in vleče za seboj otroka, ki je čisto zavit v kožuh; guvernanta diši fino, otrok pa je tako bel in rdeč, da ga gotovo redijo samo s smetano in slaščicami. Dva mornarja stopita iz gostilne, veselo gresta roko v roki in širok smeh jima žari s kozavih lic .,. Potem vidiš še en vesel parček, dijaka z njegovo girl,3 tesno sta objeta, na obleki imata pritrjeno vejico in drug za drugim segata v rožnato papirno vrečico po tako velike bonbone, da je Ned naravnost jezen .., Čuti, da plava v zraku neizmerna miloba in polno sreče za vse zemeljske trpine: Božič, vesel Božič!
Sirena avtomobila vzbudi njegovo zanimanje. Oj, krasni voz s svetlimi stekli! In v njem, na rujavih blazinah med cvetjem nebeška prikazen! Ali je princesa, ali vila, ta krasna svelolasa miss1 v snežno-beli obleki?
Ravno na oglu ulice se pretepa par bledih cestnih otrok okoli prodajalca pomaranč, ki jim daruje gnilo sadje. Bela miss jih je zapazila: hitro spusti dol okno avtomobila in začne metati med nje polnih rok — s svojimi finimi rokami v rokavicah — velike čokoladne krogle, zavite v srebrn papir.
Neda je kar pogrelo. Skočil je naprej v sredo dečkov, ki so se ruvali na tleh, Posrečilo se mu je zagrabiti eno kroglo, a v tem trenutku mu je velikanski žebljani čevelj stisnil prste. Dvignil se je in zatulil od bolečine. Dečki so se s krikom razpršili in slastno požirali bonbone. Ned ogleduje krvaveče prste: noht palca je deloma odtrgan. Elegantna dama, ki gre mimo, ga vidi in se ozlovoljena obrne proč. Ned se pa sramuje te krvi, ki teče in ki je ne more
t b:
1 Mati. ' Dečko. ' Gospodična,
* Mladenko.
ustaviti, ker nima robca... V bližini jc vodnjak. Ledenomrzla voda teče v širokih curkih na razbiti prst; mraz mu zamori bolečino. Ned noče več misliti na to: na božični večer se ne sme jokati! Živelo življenje! .Živelo veselje! Ta večer se hoče Ned veseliti in naslajati!
Veselo koraka k Forsterjevi prodajalni, kjer so v izložbi razstavljeni okusni kosi pečenih rib z napisi, ki značijo ccne. Ah, krasne zlatorumene ribe! Kakšno ve--selje, jih občudovati, jih jesti... v domiš-ljljif
Dolgo je stal Ned tam in tiščal nos na steklo, tako zamišljen, da ni opazil slin, ki so se mu cedile iz ust.., Toda kmalu je opazil, da mu kosi rib povzročajo samo neutešljivo hrepenenje. Tako je pameten, da se celo umika izložbam, kjer so razstavljeni rožnati bonboni, sladkarije in kupi čokolade. Pogled na vse to mu le še podvoji bolečine v ranjenem prstu. Junaško povesi pogled pred slaščičarno, kjer bi tako rad občudoval torte, mlečni kruh in slastne potice!
Lačni deček meni, da sc spodobi praznovati veseli Božič samo z duševnim veseljem. Ali ni v mestu dovolj lepih stvari, da človek pozabi na lačni želodec, če jih gleda? Posebno ena stvar ga zanima, to je veliki most čez reko Tyne, ki se da zavrteti in se odpre, da spusti mimo ladje z visokimi jambori. Tam bo gledal cele ure parobrode, ki hite mimo na širokih valovih med tem ko bobnijo visoko po o-nadstropnem vijaduktu vlaki in tramvaji. Kako zabavne urice je preživel tu v lepih poletnih večerih, ko se je bliščala topla voda kakor zlato in so velike jate galebov letale mimo nad njegovo glavo!... Da, takrat je bilo lepo vreme, sedaj pa je ravno začelo še hujše deževati.
Deček se ustavi in pogleda v zrak. Počuti se zares prav neudobno... Pred njim se dviga visoki črni stolp starega mesta: ali bi nc mogel najti v njem pribežališča? Stopnjice ga vabijo, začne stopati po njih, a ne čita napisa, da je treba prej plačati vstopnino. Ni še dobro zapazil očakovsko brado stražnika in že ga je konec njegovega čevlja vrgel ven na cesto.
Tava dalje in kmalu je ves pokrit z ledom, kakor bi bil kandiran sad. Ta prispodoba pa, ki si jo je na tihem mislil, pa ne zadostuje, da bi se nasmejal...
Naenkrat stoji pred temnimi vrati malega muzeja. Gospodična z očali sedi pri vhodu. Vsa zamišljena čita v debeli knjigi in si izpisuje besede. Deček dvigne k njej proseč in boječ pogled, ona že odpre ustnice, da bi izrekla besede, ki bi ga pregnale, pa je prelena, da bi pokazala svojo avtoriteto. Pomigne malo z rameni in se spet nagne nad svoj papir — in Ned gre mimo.
Muzej ga pa precej razočara: ne more razumeti zanimanja ki bi ga mogli vzbuditi ostanki egipčanskih loncev, ki ne merijo več kot eden ali dva kvadratna centimetra, in stari kotli, od katerih so ostali samo še ročaji, saj še komaj pogleda ru-jave mumije; nazadnje pade na tla, smrt-noutrujen in ves premrl.
Vkljub svojemu optimizmu pride Ned do spoznanja, da je božično veselje precej majhno. Gotovo se dobe dečki, ki so ta večer bolj veseli. Zanje so lepi rdeči bonboni, postavljeni v piramide v izložbah slaščičaren, zanje slaščice, ki se tako sladko topijo na jeziku, zanje kosi pečenih rb, zanje tujdi potice, o katerih se toliko govori. Kako to, da gospod Jezus pozna samo bogate otroke?
In spomni se gospodične z očali, ki jc podobna oni v muzeju, ki nosi veliki klobuk »Svete Vojske«* in privede večkrat v soboto zvečer Nedovo mater, ki jo je našla pijano v kaki umazani ulici v pristanišču. Privede jo prav nežno in jo imenuje »moja sestra«, rekoč:
»Prosite Jezusa, in prišel bo in vas vodil za roko.«
Oj, kako bi bilo potrebno, da bi Jezus naenkrat vstopil v stari črni stolp in ga nežno prijel za roko!...
Pod njegovim vročim čelom hiti njegova domišljija naprej, vedno naprej. Pričara mu divno podobo svetlolase in bele gospodične, ki meče iz svojega krasnega avtomobila čokoladne bonbone dečkom, katere vidi bose letati po cesti.
Ned postaja že čisto zmešan. Prepričan je, da se, če se mu posreči izročiti prošnjo gospodu Jezusu, odpre zanj ta Božič doba brezkončnega veselja. In med tem ko kuje sto neizvedljivih načrtov, zapazi, da je gospodična zapustila svoje mesto, prepričana, da danes zvečer ne bo nobenega obiskovalca več v muzej.
Nedove oči se zaiskre. Zmuzne sc do mize, kjer leži pero pri črnilniku, vzame nepopisan list papirja in v svojem lastnem pravopisu napiše sledeče vrstice:
»Lepo vas prosim, gospod Jezus, hotel bi o priliki božičnega praznika, da mi
zamenjate mamo. Ta, t! ste m! jo jo dali pri mojem rojstvu, pije vse preveč žganje, pretepa me in ne daje mi jesti. Prosim 'e-po, gospod Jezus, dajte mi za mamo lepo belo gospodično, ki ima toliko čokolade za uboge dečke.«
S težavo je Ned prepognil s svojimi malimi, skrivljenimi prsti pismo, ki ga je spisal v ogromnih črkah. Neopaženo hiti čez obrabljene stopnjice: treba jc nesti pismo prav hitro na določeni kraj, v hišo gospoda Jezusa. Ned jo pozna dobro: kadar dvigne oči, vidi njeno ponosno kame-nito krono, ki se dviga v črno nebo.
Ves zatopljen v svoje sanje hiti naprej, ne čuti mraza, ne duha kruha in slaščic, ki dišijo iz prodajalne peka. Naprej koraka s smehom na ustnicah, oči uprte na zvonik katedrale sv. Nikolaja. V njegovi mali glavi vse brni in doni, kakor bi j i-mela Tyne, če se ob času nevihte razburkajo njeni valovi; ta šum je tako glasen, da ne sliši več cestnega ropota. Ima čuden občutek, da visi v zraku, zdi se mu, da se vse vrti okoli njega, da vse izginja izpred njegovih oči — razven pisma za gospoda
Jezusa, ki ga krčevito drži i vso svojo močjo v stisnjenih prstih.
Naenkrat pa odnese vse strašen t-nek ... Ned pade v brezkončni nič .,, Nato odpre malo oči, zaduhal je lekarnarsH duh; vse ga boli, kakor bi bolečine iz zdrobljenega prsta prešle v celo telo. Le .i na beli rjuhi. Tuji obrazi se fJtlanjajo nanj in brez vsakega začudenja spozna lepo L .lo gospodično, oblečeno v snežno belo obliko. Svoj bledi obraz je sklonila nanj in Ned prav dobro sliši njen mili glas:
»Ti ubogi revež! Padel je pod moj avtomobil!,.,«
Nedovo srce zastaja vedno bolj in bolj... Zadovoljen zapre oči, BliŠčeče obzorje se odpre pred njim; krasne pokrajine zapazi, po katerih bo korakal lahek, čislo lahek, in vodila ga bo bela gospodična. Tam padajo zlati komadi pečenih rib in potice in rdeči bonboni v male ročice, ki se iztezajo za njimi...
Ned odhaja... Njegove sanje so se mu izpolnile: gospod Jezus je prišel in ga prijel za roko.

Rad. Peterlin-PetruSka:
Pot v Betlehem.
Iz Nazareta star tesar
se v Betlehem napoti, kamor je velel rimski car — z ženo pet dni je v poti.
Za njima je Jeruzalem, v nebo kipi iz mraka; a Jožef je prežalosten: jih dolga pot še čaka.
Pa lune ni še nad gore,
le zvezd se roj svetlika; osliček sivi komaj gre, nad kamni se spotika.
In komaj, komaj še sedi
na njim Marija — Deva, trpeti v č ji moči ni, od bo omedleva.
— Marija draga, kaj povem:
potrpi le še malo, ker pride kmalu, dobro vem, studenček, počivalo... —
Tam kraj studenčka hladnega
so malo odpočili, pr-igriznili, kar kdo ima, vodice se napili.
In spet naprej, in spet naprej
brez konca in brez kraja. A kaj je to? Pred njim, glej, iz mraka hiša vstaja.
Potrka Jožef: bom, bom, bom!
— Odprite Boga radi! — »Ni nič, ni nič! Že poln je dom, dvorišče polno zadi!«
Pred druga vrata. — Ej, ljudje,
vstanite in odprite! Trije smo vsega skupaj le, v dvorišče nas pustite!
Jaz sem tesar in vam zato
napravim za uslugo prelepo zibko pisano, al postelj, ali drugo.
Pa naj kriči, naj trka on
pri vratih, vsaki hiši, saj vendar je ves trud zastonj: ga nihče več ne sliši.
Gluh, nem je zanj ves Betlehem.
Spal sam bi rad na cesti, da toplo mesto našel v tem družici le bi zvesti.
A kam sedaj v to mrzlo no6
z Marijo, — Kam pod skalo?,, Naenkrat nekaj onkraj koč je v polji zableščalo.
Pastirčki pasli tam okrog,
pri ognju so se greli in radi vsi odprtih rok so romarje sprejeli.
A ker ni bilo drugega,
peljali so jih v hlevček, postlali sena suhega .., Na je j se sivček — revček!
Zdaj srečna je Marija vsa, ves srečen mojster Jože poklonil se je prav do tla: — Zahvaljen bodi Bože! —
O polnoči pa je nebo
nad hlevčkom zažarelo, zapelo slavo nad zemljo je angelčkov krdelo .. <
Sebični orjak.
i
Pravljica. Spisal Oscar Wilde. Poslovenil Fr. K.j '
Stvo.
e Salvation Army -r dobrodelno dru-
Vsako popoldne po šoli so se šli otroci igrat v orjakov vrt. Bil je to velik, lep vrt z mehko zeleno travo. Tupatam so rastle jepe cvetice kakor zvezde in v vrtu je bilo tudi dvanajst breskev, ki so cvetele vsako pomlad ter vsako jesen prinašale lepe sadove. Ptički so sedeli na vejah in prepevali tako sladko, da so otroci večkrat sredi igre prenehali in poslušali. »Kako srečni smo tu!« so vzklikali vedno.
Nekega dne pride orjak domov. Bil jc na obisku pri svojem prijatelju Rogaču Ljudožrcu in je ostal sedem let pri njem. Ko je sedmo leto preteklo, sta se dogovorila o vsem, kar sta si imela povedati, kajti vsebina pogovora je bila zelo kratka in tako je sklenil, da se vrne nazaj na svoj grad. Ko pride domov, vidi, da sc otroci igrajo v njegovem vrtu.
»Kaj delate tu?« jim mrko reče in otroci zbeže. »To jc moj, moj vrt in jaz ne dovolim, da bi se kdo drugi igral v njem kakor jaz sam.«
Takoj napravi mogočen zid in tablo v svarilo:
»Vsem, ki nimajo v tem vrtu opravka, je uhod strogo prepovedan!«
Bil je to zelo sebičen orjak.
Ubogi otroci zdaj niso imeli prostora, kjer bi se mogli igrati. Poizkušali so na cesti, a cesta je bila kamenita in prašna in tega niso mogli trpeti. Tedaj so po šoli vedno hodili pod visokim zidom in se pogovarjali o lepem vrtu. »Kako srečni smo bili tu notri,« so vedno pravili.
Prišla je pomlad in po vsej pokrajini so vzcvetele drobne rožice in zapeli mali ptički. Le v vrtu sebičnega orjaka je še ostala zima. Ptički niso hoteli v njem p^-li,
ker ni bilo otrok, in cvetice so pozabile vzcveteli. Nekoč je lepa cvetka iztegnila svojo glavico iz trave, a ko je videla svarilno desko, sc ji je tako milo storilo radi otrok, da se je takoj stisnila nazaj v zemljo in spet zaspala. Edina dva, ki sta se rado-vala, sta bila sneg in mrr.z, »Pomlad je pozabila na ta vrt,« sta si dejala, »tedaj bova midva preživela celo leto tu.«"Sneg je pokril s svojim velikim belim plaščem vse trate in mraz je pobarval vsa drevesa s svojim srebrom. Potem sta povabila šc burjo in ta je rada prišla. Zavita je bila v kožuh in rjula je cel dan in rušila dimnike. »Tu jc krasen kraj za nas, povabiti moramo še točo na obisk,« je dejala burja. Toča je prišla. Vsak dan je prasketala tri ure na grajsko streho in razbila skoro vse plošče, potem pa še razsajala po vrtu, kar je le mogla. Oblečena je bila sivo in njen dih je bil kakor led.
»Nc razumem, da pomlad tako kasno prihaja,« je rekel sebični orjak, ki je pri oknu sede opazoval svoj beli vrt. »Upam, da vendar smalu pride drugo vreme.« Toda pomladi ni bilo in tudi poletja ne. Jesen je delila v vseh vrtovih lepe sadove, a v orjakovem vrtu nc. »Ta je preveč sa-mogolten,« je rekla jesen. Tako je vladala tu vedna zima in burja in toča in mraz in sneg so plesali krog dreves.
Nekega jutra je ležal divjak še v postelji, ko je začul krasno godbo. Donelo jc tako lepo, da je mislil, da gredo kraljevi muzikanti mimo. Bila pa jc le drobna sinička, ki jc pela pod njegovim oknom. Tako dolgo že ni cul nobenega ptiča v svojem vrtu, da se mu je to petje zdelo najlepša fjodha na svetu, Tedaj je prenehala toča
tona S.
plesati na.d njegovo glavo, burja je utihnila in dišeč vetrič je zavel skozi -odprto okno. »Zdi se mi, da je vendarle prišla pomlad,« jc rekel orjak, vstal in pogledal skozi okno.
In kaj vidi?
Bilo je nekaj čudnega. Skozi malo odprtino v zidu so se priplazili otroci v vrt in zlezli na veje. Na vsakem drevesu, kar jih je le mogel videti, je sedel otrok. In drevesa so bila tako vesela, da so zopet prišli otroci k njim; takoj so zacvetela in ljubko raztegala svoje reke nad glavami otrok. Ptički so skakljali semintja in radosti žgoleli, in cvetke so pokukale iz trave in se nasmehljale. Vse je bilo veselo, lc v enem kotu se je še tiščala zima. Tam jc stal najmlajši deček. Bil je tako majhen, da ni mogel splezati na drevo. Tekal je okrog drevesa in bridko jokal. Ubogo drevesce je bilo še polno snega in ledu in burja se je še hohotala med vejami. »Splezaj gori, malček!« je klicalo drevo in pripog-nilo veje, kolikor je moglo, a deček je bil premajhen.
Tedaj se jc omečilo orjakovo srce. »Kako samoljuben sem vendar bil,« je dejal sam pri sebi. »Zdaj vem, zakaj pomlad ni hotela k meni priti.. Pomorem malčku na drevo, potem pa poderem zid, in v mojem vrtu se otroci morajo vedno igrati.«
Bil je v resnici zelo potrt radi svoje trezsrčnosti.
Splazil se jc iz sobe, odprl prav na rahlo vrata in stopil na vrt. Toda, ko so ga otroci zagledali, so se tako prestrašili, da so vsi zbežali in v vrtu je zavladala zopet zima. Le mali deček ni zbežal; njegove oči so bile tako polne solz, da ni videl orjaka. Orjak je tiho pristopil k njemu, ga narahlo prijel in posadil na drevo. In naenkrat je drevo začelo cvcsli, ptički so prišli v njegove veje in peli. Malček je iztegnil ročice, jih ovil okoli orjakovega vratu in ga poljubil na ustne. Ko so ostali otroci videli, da orjak ni hud, so se hitro vrnili in z njimi je zopet prišla pomlad. »Vrt je zdaj vaš, otroci,« je dejal orjak, vzel veliko sekiro in razbil zid. Ko so ljudje šli opoldne mimo, so videli orjaka, kako se je igral z otroci. Vrt pa je bil tako lep, da enakega še niso videli.
Cel dan so se igrali otroci. Zvečer pa 80 se poslovili od divjaka.
»A kje imate najmanjšega tovariš?«
je vprašal. »Tistega, kt sem mu pomagal
na drevo?« Orjak ga je imel najrajši, ker ga je bil poljubil.
»Ne vemo,« so rekli otroci; »šel je.«
»Povejte mu, da jutri mora gotovo spet priti,« je dejal orjak. A otroci so odgovorili, da ne vedo, kje stanuje in da ga niso .videli nikoli prej. Tedaj jc bil orjak zelo žalosten.
Ysako popoldne po šoli so prihajali otroci in se igrali z divjakom. A najmanjšega, ki ga je orjak imel tako rad, ni bilo nikoli več. Orjak je vedno hrepenel po svojem malem prijateljčku in mnogokrat govoril z otroki o njem. »Kako rad bi ga videl šc enkratl« je dejal vedno.
Prešla so leta in orjak se je zelo postaral in oslabel. Ni se mogel več igrati z otroki; v svojem velikem stolu je sedel, jih gledal pri oknu in se veselil svojega vrta. »Mnogo cvetic imam, a najlepše cvetice so otroci,« je vzkliknil.
Nekega zimskega jutra je pogledal skozi okno. Zdaj ni več sovraž'l zime, ker je vedel, da pomlad samo spi in da cvetice le počivajo.
Naenkrat si orjak pomane oči in gleda in gieda. Videl je nekaj čudnega. V naj-zadnjem kotu je bilo drevo polno belega cvetja. Veje so bile iz čistega zlata, in srebrni sadovi so viseli na njih, pod njim pa je stal deček, ki ga je tako ljubil.
Ves vesel je hitel orjak po stopnicah na vrt. Čez gredice je tekel k otroku. Toda, ko je prišel skoro do njega, se mu je zmračilo čelo od jeze in jc dejal: »Kdo se je predrznil, da te jc ranil?« Na rokah so se dečku poznali sledovi žebljev in ravno tako tudi na nogah,
»Kdo se je predrznil, da te jc ranil?« je ponovil orjak. »Povej mi, da vzamem svoj veliki meč in ga kaznujem.«
»Oh nc,« je odgovoril deček; »to so rane ljubezni.«
»Kdo si,« je vprašal orjak in strah ga je obšel, da je pokleknil pred malim otrokom.
In otrok se jc nasmejal orjaku in dejal: »Ti si me nekoč pustil, da sem se igral na tvojem vrtu, danes pa pojdi ti z menoj v moj vrt, v paradiž.«
In ko so tistega popoldneva privrveli otroci v vrt, so našli orjaka pod drevesom mrtvega in ves je bil pokrit z belim cvetjem.
Nova založba.

Sveti večer.
Vactav Kosmžk — Tugomer Zlatopoljski,
Na visoki trati pri gozdu stoji lovska Ilisa ter sveti z razsvetljenimi okni daleč doli v krajino. Lahna megla leži kakor dim na snegu ter pomaga plazečemu se somraku zagrinjati mater zemljo s sivim za-grinjalom.
Iz vasi tam doli v kraju zvonijo tiho ia milo večerni zvonovi, a prav blizu vasi pod lovčevo hišo poje neki veselejši, prijaznejši manjši zvonec, kakor bi nagajivo dete Očeta tam gori v nebesih moledovalo, da bi dal ljudem lahko noč in mirne sanje.
Velik mesec se je prikazal daleč tam na obzoa-ju ter je svetil medlo ko zastrta svetilka.
Ko so večerni zvonovi utihnili, so se začul eiz vasi pastirske trobente. Zvoki pastirskih pesmi, ki jih je daljava dušila, so se sladko razlivali po tihi pokrajini, sladko ko pevski pozdrav iz paradiža nedolžne, srečne mladosti, oprijemali so se srca in vabili iz oči solze radostnih čustev.
Stari lovec je stopil iz hiše ter trenutek prisiluškal tem milim zvokom. Naklonil je glavo, potegnil z roko preko oči ter vzdihnil: Kaj se hoče, to dete sc še zmeraj oglaša v srcu: Pojte iz hiše poslušat, kako te trobente lepo pojo.
Vsi so posluškovali, šli iz hiše in poslušali s pritajenim dihom, oziraje se gori v nebo kakor bi pričakovali, da se jim ko nekdaj betlehemskim pastirjem odprejo nebesa in da zaslišijo angelsko petje.
Poslušali so, da je poslednja pastirska pesem tam nekje v daljavi utihnila.
Lovčeva žena se je zgenila ter rekla na pol šepetaje, ko da bi bila v cerkvi: — Brrr, je mrzlo tukaj! Pojdimo spat, jutri bomo morali k zornici zgodaj vstati.
Pokrajina je utihnila popolnoma. Lc tupatam je kdo na čast rojstva Gospodovega ustrelil ali pa je pes zalajal.
Naposled so utihnili tudi ti zvoki, luči v lovčevi hiši ter tam doli po vaseh so ugasnile in ves svet je zasnival.
Samo mesec na nebu je stopal višje in višje in je čim dalje jasneje svetil. Ravno o polnoči je stal nad trato pred lovčevo hišo, Okoli njega jc bil velik kolobar.
V gošči jc nekaj zašumelo in na trati se jc pojavil krasen rogin — jelen. Od vseh
»Na svoii večer baje govora in tožijo živali.«
strani so priskakovale iz gozda srne, zajci; veverice so zapuščale gnezda ter posedale na skrajna drevesa, kjer je mesec najjasneje svetil. Tudi ptiči so priletavali v tro-pah in čudo prečudno! sam lovčev pes je prilezel izpod vrat, sedel bratovsko na loko poleg zajca ter se je zagledal kakor ostale živali gori v mescc,
Tedaj je povzdignil kraij gozdov, oo-nositi jelen, kronano glavo, pogledal kvišku v nebo in izpregovcril:
—	Spasitelj, naš Bo<5, pridi brzo drugič v slavi na oblakih nebeških in reši nas popačene sužnosti, ki smo ji izročeni zavoljo greha človeškega. Glej, glad in mraz mori nas uboge gozdne prebivalce in človek nas brezsrčno preganja s pogubno puško. Usmili se nas, svojih otrok, in vrni nam brezskrbnost, ki smo jo uživali v raju.
—	Da, da, je zakrakal vran, usmili se brzo in vrni nam sladke rajske pesmi!
—	In meni in mojim bratom v hlevu brzo vrni, Gospod, zlato svobodo! je prosil pes. Človek nas sicer živi in varuje mraza, a vkoval nas je v jarem suženjstva in bije nas, da je žalostno povedati! S'išiš, kako konj in krava tam v hlevu tožita.* da na Sveti večer živali med seboj govore. Rada bi prišla semkaj med nas, pa ne moreta utrgati verig, ki jih jc ž njimi človek privezal. Spasitelj, reši šc nas in vrni nam svobodo!
Pridi brzo drugič in otmi nas popačene sužnosti! so proseč klicale vse živali.
Še gozd je žalostno vzdihnil.
Tedaj se je v kolobarju mesečnem prikazal Spasitelj, zastrt v megleno zagrinja-Jo, Mesec mu je bil srce. Povzdignil je roko v blagoslov, ljubeznivo je gledal doli na nedolžne živali in z glavo kimal, da bo njih prošnja kmalu uslišana.
Živali so molče gledale kvišku v Spa-sitelja. Prikazen ter ž njo vred tudi mesec sta se zagrinjala bolj in bolj v megleno zaganjalo, dokler nista docela izginila.
Začel je padati tih, mehek sneg. Živali so se razpršile zopet v gozd in skoraj je spal les in log pa sneg ju je prikrival z mehkim pogrinjalom,
* Tudi v Slovencih je razširjena vera,
Povojne razmere na našem književnem trgu so za nas precej ugodne. Marsikdo je pričakoval po splošnem zaslanku med vojno večjega mrtvila v tem oziru, drugi je zopet mislil, da se bo v svobodi in po strašnih preizkušnjah, ki jih je prestalo človeštvo, dvignila vrednost novih nastalih del do višine, ki je do danes še nismo dosegli, da bomo obogateli na novih spoznanjih in na novi lepoti. Niti eno, niti drugo se ni izpolnilo. V času, ko je bilo ljudstvo najbolj naveličano vojne in jc zopet zahrepenelo po idealih, po lepoti, do pozabi vsakdanjost, jc imela naša knjiga iz stare zaloge še tako ceno, da jo je Icihko kupil vsakdo. In res so pokupili ljudje toliko knjig, da so nekatere zaloge popolnoma pošle in se je bilo bati, da nastane na našem književnem trgu kriza, če je človek pomislil na predvojno dobo, ko jc izšlo razmeroma zelo malo leposlovnih knjig.
Ravno v tem oziru je povojni ča*; drugačen. Danes izide razmeroma zelo mnogo knjig, ki sicer niso vse prvovrstne, toda naš književni trg se veselo polni, cla človek včasi (posebno pred prazniki) komaj zasleduje sproti vse knjige, ki pridejo na svetlo. Zanimivo je dejstvo, da danes zalagajo največ ona založništva, ki so se ustanovila zadnja leta in ne naša stara založništva, ki šc vedno zelo oprezno prihajajo s kako novo leposlovno publikacijo na dan.
Založniške razmere pri nas niso najugodnejše. Knjige so postale precej drage, ljudi, katerim je knjiga neobhodno potrebna, je precej malo. Natis dobre knjige gre v par mesecih komaj v dveh tisočih izvodov. Poleg tega so težkoče glede opreme; danes je postalo že tehnično zelo težko, izdati lepo opremljeno knjigo.
In vendar so založništva, ki dajo svojim prvovrstnim knjigam tudi lepo opremo, da nas ne more biti sram, pokazati knjigo tudi drugim narodom. »Nova založba« je v tem oziru mnogo storila, njen cilj jc, izdajati lepo in dobro knjigo.
Če opazujemo njeno gibanje v preteklem letu, moramo priznati, da je popolnoma kos svoji nalogi. Število izdanih knjig sicer ni veliko, toda če pogledamo njene publikacije, vidimo, da ji te jamčijo pravico do življenja. Mislim, da smo poročali že lansko leto o Finžgarjevi »Verigi«, ki je bila že v par mesecih popolnoma razprodana in o Majcnovi »Kasiji«, temu lepemu prvencu našega mladega pisatelja, ki je imel v drami lep uspeh; ta knjiga se še dobi po 16 kron za broš. izvod.
Tudi Izidorja Cankarja knjiga »S poti«, o kateri se je govorilo in pisalo s priznanjem, jc že pošla popolnoma. Izšla pa jc zbirka pesmi Vojeslava Moleta, v krasni opremi pod naslovom »Tristia ex Siberia«, v katerih je v antičnih lormah opisoval svoje in svojih bratov sibirsko trpljenje in končno svojo vrnitev v domovino. Knjiga je v vsakem oziru zanimiva in jo vsakdo z užitkom čita.
Druga knjiga so Cankarjevi »Obiski«, po svoji opremi ena najlepše in najbogatejše opremljenih knjig, kar jih jc izšlo zadnje čase, po svoji vsebini, pa tudi ena najzanimivejših; pisatelj opisuje svoje obiske pri dvanajstih slov. umetnikih, ki tu sami govore in nam odkrivajo zastor svojega življenja, ustvarjanja in mišljenja. Knjiga stane broš. 48 kron; vez. 60 kron. Tretja knjiga so Ivana Cankarja »Podobe iz sanj«, ki stanejo broš. 30 kron. Knjiga je izšla v podobni opremi kot v prvi izdaji. Žc silno mnogo so povpraševali po ti knjigi, tu jo imajo v drugi izdaji pred seboj'; vsakdo bi si moral nabaviti te »podobe« našega medvojnega trpljenja.
Nova založba ima v zalogi že starejše knjige, kakor dr. Jos. Debevca »Vzore in baje«, ta najprimernejši dar za odraslo mladino in Franceta Levstika »Martin Krpan« s Smrekarjevimi slikami za naSe otroke, ta knjiga stane samo 20 kron; lepo vezana. Tudi Jakličeve »Ljudske povesti«, ki stanejo samo 16 kron, so lepo darilo našemu ljudstvu.

Ljudski oder.
Za spomin Francetu Bevku, ko odhaja na Goriško,
ss-


""* i- '" in. "mm
Hiša nekdanjega Starega strelišča šc danes, ko se imenuje »Ljudski dom«, nima prav nič vabljivega na sebi in če stopiš vanjo, si takoj deležen tistega neprijetnega spoznanja, ki ti ga vržejo v obraz vse take hiše: gospodar ne stanuje tu, zato deževni kap le prepogosto zagospodari. Kadar jc taka hiša prazna, vidiš v nji sledove množico, in kadar iščeš množice, ti je neprijetno, ker si sam med neznanci. Družba v prosvetne domove ne zahaja. Stare hiše iudi nikdar ne pomladiš, če jo še tako po-šminkaš, starost je razkroj v organizmu, pa naj bo pri človeku a'i hiši. Zalo ta stara hiša ne trpi novega ometa in matron-stvo, nje bistvo, zmaguje povsod. In starost nam je odurna, dokler se je ne privadimo, najbolj pa stare hiše. Ima pa ta stara hiša v sebi čuden čar, ki zadene le malo-kalcro stavbo, ima skrivnosti in lepote, ki se razodevajo samo malim in velikim otrokom. Tu je doma ljubka umetnost, s katero se ukvarja Ljudski oder, ki mu je bil zadnji clve sezoni »ravnatelj« France Bevk.
V tej stari, n-sprijazni hiši je lep moderen oder, ki mu tudi vojska ni prizanesla — na njen račun so namreč zmanjševali inventar naklonjeni in nenaklonjeni prijatelji. To je res ljudski oder, tudi dvorana sama priča zanj. Nezračnost in preobilna zrcala, kjer se ustrašiš lastne osebe — vse to tc spominja na stara predmestna gledišča, kjer je bohotno živela najtrivial-nejša travestivna burka in strašna usodna žaloigra. Tudi tu se stori za »ljudsko umetnost« veliko, ponajveč nepriznano, kajti za Ljudski dom mnogo Ljubljane ne vc — najbolj ga pozna še staro mesto, pas okoli Gradu in pa — Šentpeter, Tupatam zaide vanj tudi kr.k gledališki igralec, bog-ve ali vsled osebnih stikov ali instinktivno, celo igrali so tu žc Nučič, Skrbinšek, Borštnikova — in svoje čase tudi Verov-šek. Danes imamo gledišče, ki goji zgolj »višjo« umetnost in ni institut za ljudstvo, svojčas pa je hotel biti Ljudski oder drugo gledišče in to je bilo slabo. Danes Ljudski oder ni tretje gledišče, pa tudi predmestno zabavališče ni, temveč vzgojevališče, ki daje ljudem tisto, česar jim narodno gledišče dati ne more. Tako jc mislil Bevk. Igralcev ni, ker jih nihče ne plačuje, pač pa se shaja tu družba ljudi, ki v večerih po celodnevnem delu krote tisto strast, ki je najlepša, ko si daleč od odra in ki te mine žc ob prvi skušnji, pa le ne moreš pustiti. Tej strasti sc pravi oderski dile-tantizem, ki ga je z vencem nesmrtnosti obdal sam Shakespeare. Tako igrajo tu nedeljo za nedeljo narodno igro, v kolikor jo je, vsiljujejo pa občinstvu tudi stvari, ki sc jih odločno brani kakor otrok zdravil. Kajti umetnost za ljudstvo je huda zadeva. Ničesar liudstvo ne sovraft bolj kot
slačenje in preoblačenje lastnih duševnih podob. Celega me daj, hočem se videti in takšnega kakor hočem jaz! In tako postavljajo tu na oder velikansko starinsko zrcalo, polslepo in njegova gladina je ve-gasta — a glavno je, da je veliko za celo človeško podobo. Kako se to zdi človeku! Gleda, razteza usta in modruje, popravlja se in sc zopet ogleduje, a nasmeha z usten nc zbrišejo resnobne poteze, o kateril ne veš, ali pomenijo ponos ali bahavost. To je 1 j u d s k a igra, vsakdanja romantika zgoščena v trivijalno poezijo. Zato so neskončno grešili tisti, ki so presajali tuje narodne igre k nam in nam prinašali nemških podob, ali pa pisali neresnične narodne igre. Le cele ljudi hočemo — če pa nam pokažeš samo en del, videti hočem smejoč se obraz — in če tujca vidim, mi je ljubši, čc se smeje kot da modruje! To je zahteva te publike. Rad vidim tudi rimsko togo, da sovražim tiste, ki so mučili svetnike in slišim o strahovih, ki se jih bojim, kadar sem sam. In če mi ni všeč, se mu smejem, ker je slab strah — žalostna pošast. Otrokom pravljico, starim in mladim ženam zrcalo in poceni — panem et circenscs.
Le smeha, smeha! Zato Ljudski oder vprizori stvari kot Babilon (po Kotzebue-ju), ker jih zahteva blagajna in diplomacija, da pomiri svoje obiskovalce, ki so silno samozavestni in nespravljivi; če ni smeha, ga sami napravijo. Pa nič zato, ker smeh pojema. Kako to? O tem so prepričani vsi tisti, ki jim oder ni ljudska veselica in jih to prepričanje tudi pri neuspehu nc zapusti. Pravijo, da tak smeh sam po sebi odneha, samo previdno je treba občevati z njim. Predvsem pa ga nc smeš žaliti. Taki so morali biti tudi početki našega gledališča. Vsaka predstava Ljudskega odra je sicer v velikem slika z dežele: pisano občinstvo po starosti in stanu — zato pa je v tem delu veliko kulturno seme. Od stopinje do stopinje je treba širiti obzorje in dvigati etični čut širokih mas tudi s sredstvi, ki niso zgolj verska, temveč plemenito človeška. Tako je Bevk vprizoril celo Maeterlincka, Strindberga, Bracca, čehova in Moliera!
Lansko leto so vprizorili tudi nekaj izvirnih novosti: Puharjev »Požar« in Roj-čev »Sveti Miklavž v nebesih«. Obeh postanek jc navezan na ljudsko gledišče. To ljudsko gledišče namreč ni samo v Ljudskem domu — to gledišče jc cela Slovenija, in kaj takega najbrž nima celi svet. Zveza ljudskih odrov SKSZ ima v ljubljanskem Ljudskem domu središče; tu sc pripravlja in zbira materijal, ki se pošilja na vse strani in rodi blagoslovljene sadove ljudske prosvete,	Fr. K.
■
Int. telclon Stev. 461.
Državna
Fns zrsDanje Ho 3. in 4. ianuaria 1921.
ioo.goo sroDH — 50.000 dobitkov. 5 premi]
od 60.000 do 600.000 din. ali 240.000 do 2,400.000 K (dva milijona štiristotisoč kron)
UsaHa ilnisa srečna mora dol!
Izplačanje vseh dobitkov v gotovem denarju
brez odbitka!
Največji Hiteli v srečnem slučaju:
dinarjev
(en milijon) ali Kron
(štiri milijone)
nadalje: 600.000,400.000, 200.000, 150.000, 100.000, 80.000, 70.000, 60.000. 2 po 50.000, 2 po 40.000, 5 po 30.000, 18 po 20.000 dinar., odnosno 2,400.000, 1,600.000,800.000,600.000, 400.000, 320.000, 280.000, 240.000, 2 po 200.000, 2 po 160.000, 5 po 120.000, 18 po 80.000 kron i. t. d.
brez odbitka!
Gena srečlie u vsak razred
i/i srečka		1/2 srečke
D 48'—		D 24"—
ail K 132"-		ali K 96-
		
srečke		1/8 srečke
D 12"—		D 6-
ali K48-		ali K 24-

Brzojiivi: Eskompinii. i
Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 1.
Interesna skupnost s Hrvafstto eskomplno banko in Srbsko ban^o v Zagrebu.
Izvršuje vse bančne fransakcffe najkulantneje. Denarne vloge.- Nakup in prodaja: Efektov, deviz, valut- Eskompt menic, terjatev, faktor.- Akreditivi.- Borza.
Tečno in hitro izplačevanje vseli Hov zajamčeno!
Naročila iz celc države naj se pošiljajo po poštni nakaznici lastni glavni kolekturi
BSKB
Električna razsvetljava!
Popolne napeljave v mestih in pokrajinah.
Kompletne naprave gradi in vsakovrstno inštalacije izdeluje po najmodernejših principih in po najkulantnejših pogojih
tvrdka „SVETLtRM
Centrala: LJIUJM. Mestni trg 21. Podružnica: ZAGREB. Frankopansta nlica 2.
Ponudbe in pojasnila na žoljo vsaki čas brezplačno na razpolago.
~	1 " M*""—
Pisarna moilcrno urejeno tovarne V. MARS AN O ::
99
U TEHNIČNO podjetja za s UVOZ in IZVOZ s
Zastopa, prvovrstnih tovarn. — Ekspozitura: Dunaj IV., Viktorgasse 4.
Sredice: Zagreli, fiiKoiičeve ulic? Slov. a.	Zastopstvu v Beogradu. UofcarcStu in Solili
STROJ J proti takojšnji dostavi;	: Popolne TOVArtrtlšKE naprave:
1. žiage polnojarmen m krožne žage,	f Tovarne za špirit in rafinerijo, pre-
obličui stroji za rezanje nastavkov	j šanje olja, škrob in drože, konserve^
(l)ickenhobel), oblični stroii za zareze (Abricht-Fiige) in oblični stroji za votlo izrezovanje (Kehlhobel), valji za okrožne žage, brusilni stroji.
2.	Stružni stroji, stroji za okroglo struženje (Frass), skobelniki za kovine (Shaping), stroji za vrtanje in brzovrtanje. škarje, ognjišča za kovače. stroji za obdelovanje pločevin, snovi, pile, stroji za rezanje viiakov
3.	Posamezno pile v vseh velikostih, različno orodje prvovrstnih tovarn.
testenine in pohištvo. MOTORJI in LO&OMOBILI:
Elektromotorji, agregatorji, stroji motorji na olje iu bencin, lokomo-bili na paro in beaciD, parni stroji, lokomotive za drž. in manjše železnice, vozovi za prevažanje blaga, vodnjaki, mali vagončki za pesek itd.
GRAOREN1 ma erijal: Nosači, tračnice, ogibalnice, strešna lepenka Ud.
Priporoča sc tvrdka
Jos. Peteline, Ljubljana
Sv. PeSra nasip 7.
Xrani5ka Hval»i?h stroiev lllTZZ^:.
original Cijliiider Singer.eve velike in male za čevljarje, posamezne dele za vse sisteme, igle, olje za stroje na drobno in debelo,
C3MOH imakbj a
MNA POSOJILNICA U LJUBLJANI
r z. z o. i.	*
preje Vzijenins podoorno društvo v Liubljani
Kongresni trg St. 19.	Poleg nunske cerkve
obrestuje
hranilne vloge po 4°/o vloge v tek. računu po
t/ /
%
oddelek razredne loterije
Galeva B Zagret) talen 8
Največja izbera številk.
EBMMBMBB—MPW
Velika izbira izgoto-vljene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. — Zaloga vsakovrstnega blaga
za moške obleke, površnike in suknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre.
žagan, tesan, okrogel, smrekov jelkov, borov, hraslov, jamski les od m 2.50 dolgosti naprei kakor skorje, krajnike in drva kupuje po najvišji dnevni ceni
lesna trgovina 0000 FR. PAJMAN, CELJE.
□anoaaaaanacjcsa^acaaanaananaa
l Otvoritveni oglas.
n Dovoljujem se cenj. občinstvu naznaniti, da sem otvoril
g V MARIBORA, Slovenska ulica Številka 7
I. specijalno trgovino s pisalnimi stroji in s pisarn, potrebščinami.
Vrednost vlog ,e zajam ena v popolnoma vrnih poso;ilih n drugih dobrih nuložn h, poleg tega jamči za vloge last o premoženje zadruge v znesku 600.000 K ter člani z ,Ems!veno g avnico z 3,030.000 K
daje
posojilu na oseb ii kredit, proti vknjižbi na posestva, n i vrednostne papirje, menice in proti z zi.arnbi na službene pre.emke 1.1, d.
Prodaja srečke
državne raasre-diie loterije.
Vsakdo naj si kupi srečko ze za prvo žre >anje Ker mora pozneje, če se hote udeležiti prihodnjih štir.h žrebanj, doplačati kupnino za preišnja žrebanja. Cena '/, = 192 K; « — 96 K; = 48 K in »„ = 21 K. Pojasnila in prospekti brezplačno 1
Prevzemajo so tudi popravila pisalnih strojev vseh sistemov. — Dalje sem prevzel zastopstvo pisalnega stroja znamke „Kontiuental". — Priporočam se za obilen obisk. Telefon št. 100. Z odličnim spoštovanjem
□□aaaaaaoacacsaonaaanacaaaaap
Inženirska pisarna in stavbeno podjetje.
Projektiranje in izvršitev visokih, betonskih in železobetonskih stavb, industrijskih in poljedeljskib ter vodnih zgradb, naprav za vodne sile itd. — Presoja in nasvetovanja.
Dobava vsega gradbenega, industrijskega in tehničnega blaga, železuine, orodja, nosilcev, betonskega železa, tračnic in materijala za ozkotirne železnice, eloktrotehn. materijal, cement, gips, lepenka itd.
Naslov za brzojave: »Jlp«, Maribor.

Elektrarna na prodaj.
Mariborska mestna plinarna ima na proda}: dva plinova motorja & 30 konjskih sil, dva dinamo-stroja in akumulatorsko baterijo 300 voltov.
Elektrarna Je še v obrata in na ogled pri Mariborski mestni plinarni, kamor na] se blagovoli poslati cenj. pismene ponudbe.