Iz slovanskih pokrajin. Q PrebiTalstvo ruskega carstva. Statističoi urad ruskega ministrstva za notranje stvari je izdai podatke o zadnjem splošnem ljudskem štetju na Buskem leta 1908. Po teb podatkih je štela Busija dne l.januarja 1909 leta 160 miljonov prebivalcey (1858. leta 74 U)ilijonoy, 1897. leta 126 milijonov). Na evropsko Busijo, brez Poljske in Finske, odpade 116,505.300 prpbivalcey, na Finsko 3,015.700, na Poljsko 11,671.800, na Kavkaz 11392.400, na Sibirijo 7,^78.500, na sredujeazijske provincije 9,631 300 in na baltiške 2,641.600 prebivalcev. Po narodnosti je bilo 566 odstotkov Busov, 10-6 odst. Tatarjev, 62 odst. Poljakov, 4 5 odstotkov fiaskih narodov, 3 9 odstotkov Židoy, 2-4 odstot. Lityinoy. Nemcev in Šyedoy 1*6 odstotkoy Po veri je bilo 69-9 odstotkov prayoslavnih, 10'83 odstotkov mohamedancey, 8*9 odstotkov katolikov, 4'85 odst. protestantov, 405 židor, 0-96 drugih kristjanoy in 0'5 odstotkov drugih nekristjapov. Citati in pisati jih je znalo: na Poljskem 305 odstotkoy, y evropski Busiji 22-0 odstot., na Kavkazu 12"4 odstot., y Sibiriji 12-3 odstot, y Srednji Aziji pa 9-3 odstotkoy. V baltiških gubernijah jih zna žitati in pisati 71 do 80 odstotkov.