Slev i Posamezna številka stane 1 Din. V Linam v Mrle* iu ii. јашгја isa Leto Ll. imam Naročnina гзавв za državo SHSi do preklical a) po роШ теаебао Ша 14 k; dostavljeni na dom meoečno ...... „ lt za inozemstvot ше-flôno D1 П s= Soboina izdaja: šs f JOBOBlaviJi.....Din 20 V inozemstvo...... 40 НМјАКМШ ses Cene tasiralom:a tiaettulpn) petitaa »raie uatt oglurt po Dlu.t1— m Dta. t'50, vollki oglaal nad 4S шш tl-11к« po Dta. 2—, poslane ML po D'à. Prt ttéfem : «re-jiîo oonaet. Ixhaja vaafc dan iKvaom&t oandoijfca In àneva no prae-nlltn ob url sfuii-н). K Uredništvo je т Кор11аг]вт1 allol ilrr. в/llL ilsl aa no vračajo; netr&nktrana pism« so ne •prejemalo. Oredn. telet. it». SO, oprava, âtv. 322. Foiltičeif list za slovenski aarai OftraTa je r FojltarjOTl tU. 0. — Вабш poitie bran. tjiibljnaxke et. 650 «j e treba homogene vlade. Za militaristične kroge je sedanja atmosfera najbolj ugodna, da z vso paro delajo za nadaljno oboroženje. Ali bodo zunanjepolitični črnogledi in strankarskopo-litični ribolovci prišli do svojega računa, je negotovo, a da pridejo vojni krogi, je brezdvomno. Bolj motna je slika, ki jo nudi. progm> za v o 1 i v n e g a p o k r e t a. Radikali stojijo pred nevarnostjo dvojnih kandidatnih list, oficielne in Protićeve. V demokratski stranki še ni prišlo do sporazuma meti Davidovićevo in Pribičevićevo strujo. Zem-ljoradniki so razdvojeni v Avramovičevo in Lazićevo stranko, in obe stranki zatrjujeta, da stojita dobro. Socialdemokrati eo razbiti v koterijo in so brez borbenega raz-polc- .lia. Komunistom se jo od vladne strani Kategorično izjavilo, da njih stranka ne bo pripuščena k volitvam, naj nastopi pod katerimkoli plaščem. Nemci in Madžari nimajo pregleda, koliko njihovih ljudi je vpisanih v v olivne spiske, zato so neodločni, aii bi nastopili samostojno ali pa samo podpirali druge stranke. Celo slika je torej dovolj nejasna. Veliko zanimanje vlada v Beogradu za razvoj volivnega gibanja v Sloveniji. Srčna želja vseh centralistov je. da se Slovensko Ljudska Stranka radi svojega avtonomi-stičnega programa ne bi vrnila močna v Belgrad. Čim več malih slovenskih frakcij pride v narodno skupščino, tem boljše, ker se potem lahko pridobi vsaj ena za vsako vlado, ne da bi bil njen vpliv v vladi velik. Ti blagi nameni so nam popolnoma razumljivi. Kdorkoli nudi izgled, da bo krha) zgradilo naše avtonomistične stranke, \je centralistom dobrodošel. Ako bi se po volitvah mogla sestaviti centralistična vlada, se že sedaj računa s samostojno kmetijsko stranko, ker se je z njo lahko izhajalo. Zaradi lega sc ji nič ne zameri, da je iz taktičnih ozirov sla za dobo volivne borbe v Stran 2. SLOVENEC, dne 11. januarja 1923. Štev. 7. >opozicijo<, ker bi se bilo sicer bati, da se sploh ae vrne več. Da sta velika župana za Ljubljano in Maribor iz vrat demokratov, opravičuje ra-.dikalna vlada 8 tem, da sta po godu kme-tijcem. Bodoča centralistična vlada ne bi imela samo naloge, da centralistično ustavo izvede usque ad linem, nego tudi, da demontira slovensko univerzo in da kora- koma rassloveni vse naSe Šolstvo. Za ta posel se smatra sposobne edino kmetijco in demokrate. Samo ž njimi bi se moglo izvesti, kakor se glasi ta Iraza, narodno in državno »jedinstvoc. Na dolgo življenje prihodnjega parlamenta se tudi za slučaj normalnih razmer ne stavijo prevelike nade. Šefa ministrskega sveta. KORUPCIJA PRI PRESKRBI ČRNE GORE, - SPORI GLEDE RADIKALNIH KANDIDATOV. - VOLITVE V SENCI BAJONETOV. Belgrad, 10. jan. (Izv.) Danes je bila od 6. do 8. zvečer seja lhinistrskega sveta., na kateri se je v glavnem razpravljalo o strankarskih vprašanjih radikalne stranke. Poleg drugega se je prečitalo poročilo o političnem in socialnem položaju v posameznih krajih, kjer je potrebna preskrba prebivalstva z živili, zlasti v Črni gori. Ministrski svet je sklenil, da se ima dosedanja uprava v Črni gori čimprej odstraniti in da se naj razdelitev živil poveri novi pokrajinski upravi. To se je zgodilo radi tega, ker so imeli doslej večinoma demokrati upravo v rokah, ki so uganjali pri razdelitvi živil strankarsko politiko in razdeljevali živila sa шо pristašem svoje stranke. Ministrski svet je poveril vso zadevo finančnemu ministru, ki bo stopil v stik z dr. Lazo Markovičem in ministrom za socialno politiko Peričem v svrho izdelave pravilnikf za razdelitev ži-viL Nato se je razpravljalo o položaju v posameznih okrajih in o postavljanju kandidatnih list z ozirom na radikalno in na druge stranke. Po izjavah ministrov je položaj v posameznih pokrajinah /.a rad i k al ce ugoden, samo v dveh ali treh okrajih se pristaši radikalne stranke niso mogli sporazumeti glede vprašanja kanoidatov, vendar pa obstoji upanje, da se bo to vprašanje rešilo ugodno. Tako je nastal nesporazum v mostarskem okrsju med dr. Lazo Markovičem in Ivaniševioem, ki hočeta biti obadva nosilca radikalne liste. Ker ima Ivanišević več pristašev, se bo moral ministrski svet baviti s to zadevo. Zatem se je razpravljalo o agitaciji posameznih strank. Ministrski svet je prejel poročilo, da vrše posamezne stranke voliv-no agitacijo pod protidržavnimi gesli. Mnogo se je tudi razpravljalo o stranki prava, vendar pa ni sprejet noben sklep. Glede Maoedonije in Južne Srbije je sklenil ministrski svet, da se. radi komi-taške akcije ojači orožništvoinda se izmenjajo nesposobni uradniki, ki so največ krivi nezadovoljstva med prebivalstvom. Definitivni sklepi v tem pogledu se bodo izvršili, ko prevzamejo svoja mesta novi veliki župani. Ker se voiivni zakon napačno tolmači glede postopanja v okrožjih, ki imajo več upravnih okrajev kakor imajo voliti poslancev, je ministrski svet sklenil, naj ministrstvo za pravosodje da vsem sodiščem navodiila v em zmislu, da mora imeti vsak upravni okraj svojega poslanca in namestnika ne glede na to, koliko poslancev voli okrožje. Z ozirom na to, se ima na kandidatnih listah postaviti toliko poslaroev in njihovih namestnikov, kolikor ima okrožje i upravnih in volivnih okrajev. To je tem lažje mogoče, ker dopušča voiivni zakon, da se en in isti kandidat voli v dveh upravnih okrajih, vsled česrr ni potrebno, da se dva upravna okraja združita v en voiivni okraj. Nao se je seja zaključila; prihodnja seja ministrskega sveta bo jutri. Seja državnega odbora. Belgrad, 10. jan. (Izv.) Dai.es je imel od 4. do 7. zvečer sejo državni odbor, ki so se je udeležili vsi člani. Najprej se je razpravljalo o razdelitvi Zagreba in Belgrada na dva volivna okraja. Glede Zagreba je bil v celoti sprejet predlog pokrajinske uprave, ki ga je te dni prejel državni odbor, po katerem naj ostane za Zagreb ista razdelitev volišč, kakor je bila pri volitvah v ustavotvorno skupščino, ker bi vsaka iz-prememba povzročila zmešnjavo med volivci. Z ozirom na to bo Zagreb razdeljen na dva volivna okraja in sicer tako, da bo imel voiivni okraj v zahodnem delu Zagreba 17 volišč, voiivni okraj v vzhodnem delu mesta pa 16 volišč. Glede Belgrada je predložil državnemu odboru notranji minister predlog, po katerem bi se Belgrad razdelil na dva volivna okraja, od katerih bi imel prvi 11 volišč, drugi pa 13 volišč. Državni cul bor ni sprejel predloga notranjega ministra, ker ni navedel število volivcev v posameznih volivnih okrajih. O tej zadevi je odbor poslal notranjemu ministru poseben dopis. Ako bodo tozadevni podatki predloženi tekom jutrišnjega dne, se bo o predlogu jutri končnoveljavno razpravljalo. Državni odbor je nadalje sklepal o postopanju pri volivnih okrožjih, ki imajo več upravnih okrajev, kakor pa ima okrožje voliti poslancev. Odbor je sklenil, da to vprašanje po zakonskih določilih no spada v njegovo pristojnost, temveč v kom-petenco dotičnih strank, ki postavljajo kan- didate, in da imajo o tem odločevati sodišča prve stopnje, ki potrjujejo kandidatne liste. Ker je državni odbor prejel mnogo predlogov in pritožb glede razdelitve volivnih okrajev, zlasti v Vojvodini, kjer vlada največja zmešnjava, so se te vloge razdelile med posamezne člane odbora, da jih prouče in poročajo o njih na prihodnji seji. Ker še niso poslala vsa ministrstva list kandidatov za predsednike volišč, odbor o tem ni sklepal ter bo bržkone rešil to vprašanje na jutrišnji seji, ki bo ob 4. uri popoldne. Na tej seji se bo poleg drugega izvršilo tudi žrebanje predsednikov glavnih volivnih komisij za posamezna okrožja. To žrebanje je zelo neprimerno, ker je lahko izžreban n. pr. predsednik iz Ljubljane za Skoplje in obratno. Za skupen nastop Hrvatov v Bosni. Sarajevo, 10. jan. (Izv.) Kakor poročajo listi so imeli v soboto popoldne sarajevski Hrvati brez razlike strank sestanek, na katerem se je sprožila iniciativa za skupen nastop obeh hrvatskih strank pri volitvah v Bosni. Udeležba na sestanku je bila nenavadno dobra in je bila dvorana pri Trebeviču polna. Sestanek je otvoril Niko Popović, ki je razložil njegov namen. Glavna govornika sta bila dr. Rud/jlf Bo-jič in Ivan Pavičić. Vsi govorniki so nagla-šali brezuspešnost razdvojenega nastopa, zlasti v sarajevskem okrožju. Sprejela je bila resolucija, ki poživlja vodstvi hrvatske težačko in hrvatske ljudske stranke, naj takoj pričneta podajanja v svrho sporazuma za skupen nastop pri volitvah. RADIKALNE KANDIDATURE. Belgrad, 10. jan. (Izv.) Kakor se do-znava, bo nastopil notranji minister Vuji-čic kot nosilec radikalne kandidatne liste v podrinskem okrožju, kjer bo v dveh okrajih kandidiral minister za socialno politiko Ninko Peric. Jutri potujeta v Sremsko Mi-trovico dr. Velizar Janković in dr. Marko Trifkovič radi določitve kandidatnih list. Nosilec radikalne kandidatne liste v Sremu bo Nikola Pašić. PROGLAS RADIKALNE STRANKE. Belgrad, 10. jan. (Izv.) Radikalni proglas na volivce je že gotov, izvesti se imajo v njem še nekatere male izpremembe, kar je poverjeno Ljubi Jovanoviću. Ko se vrne Ljuba Jovanovič iz Zagreba, bo radikalna stranka objavila svoj proglas, DVE ZEMLJORADNIŠKI STRANKI. Belgrad, 10. jan. (Izv.) Jutri se prične v Veliki Plani kongres Avramovićeve zem-ljoradniške stranke. Po dosedanjih pripravah se sodi, da bo na kongresu dobra udeležba, zlasti iz Srbije. Isti dan ima v Bel-gradu sejo glavni odbor Lazićeve zemljo-radniške stranke, na kateri se bo sklepalo o proglasu zemljoradnikov na narod, BIVŠI MINISTER PUCELJ ZOPET VMES? Belgrad, 10. jan. (Izv.) Današnja >Tri-buna« se bavi z ministrstvom za kmetijstvo ter poroča, da se vrši v tem ministrstvu živahna preiskava radi neke nove afere, v katero so baje zapleteni Pucelj, Nešič in Štibler. V to afero so zapleteni, kakor javlja »Tribuna« tudi razni belgrajski agenti. Razne tvrdke v Nemčiji so imele naši državi dobaviti poljedelskih strojev in orodja v vrednosti dveh milijonov dinarjev. Direkcija srbske reparacijske komisije v Wies-badnu je zasledila gotova pisma nekih bel-grajskih agentov, ki so od nemških tvornic zahtevali 15 odstotkov provizije za posle, ki so se izvršili. Te posle je izvršil vpokoje-ni načelnik v ministrstvu za kmetijstvo Nešič in agenti zahtevajo odstotke zanj kakor tudi za nekega gospoda, ki ima še višji čin. Vse izgleda, da bo ministrstvo za kmetijstvo izročilo to zadevo sodišču, da se pokaže, ali je ostalo samo pri poizkusih, ali pa je došlo tudi do dejanj. KONFERENCA ŠKOFOV V ZAGBREBU. Belgrad, 10. jan. (Izv.) Včeraj je odpotoval v Zagreb minister za vere Ljuba Jo-vanović, da se udeleži konference škofov in da se na licu mesta pouči o željah katoliškega epi s kopata. NADZORSTVENI ODBOR ZA BELJE ODPRAVLJEN. Belgrad, 10. jan. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je poročal finančni minister o svojem potovanju na posest Be-lje v svrho nadzorovanja. Na njegov predlog je sklenil ministrski svet, da se odpravi nadzorstveni odbor, v katerem je bil po en demokrat, samostojnež, musliman in ra-dikalec, ker ni vršil druge misije, kakor da je pobiral razne deputate. češkoslovaška. ZDRAVSTVENO STANJE DR. RAŠINA. Praga, 10. jan. (Izv.) Zdravstveno stanje dr. Rašina se je vidno zboljšalo. Vsled hudih bolečin in velike izgube krvi je bil bolnik prve dni zelo oslabljen in je le malo govoril. Od ponedeljka pa so se bolečine polegle in govori sedaj bolnik tudi več s svojo okolico, v kolikor mu dovolijo zdravniki. Dr. ''-«in je trdno prepričan, da bo ozdravel, vprašal je po kurzu češkoslovaške krone ter je bil zelo zadovoljen, ko so mu sporočili, da je položaj na borzi zanesljiv. Zelo povoljno je tudi vplivalo nanj, da je ponehalo trganje v nogah in da zopet občuti v njih več močL SKLICANJE IZVRŠEVALNEGA ODBORA KOALICIJSKIH STRANK. Praga, 10. jan. (Izv.) Ministrskemu predsedniku Švehli so povedali z ozirom na njegovo bolezen šele v ponedeljek, da je bil izvršen na dr. Rašina atentat. Vest je mi-ministrskega predsednika zelo pretresla. Kakor poroča »Tribuna«, se je ministrski predsednik Švehla vseeno odločil, da odpotuje v nekaj dneh za dva ali tri mesece na Capri. Za nedeljo je sklican na posvetovanje izvrševalni odbor koalicijskih strank, da razpravlja o položaju, ki je nastal vsled bolezni ministrskega predsednika Švehle in atentata na finančnega ministra dr. Rašina. »Iz Beograda nam poročajo...« »Dr. Anton Korošec se je te dni vrnil iz Vojvodine, kjer je imel sestanke s pred-stavitelji Bun jevcev, Nemcev in Mažarov. Po svojem povratku je posetil Stojana Protića, s katerim je imel daljše posvetovanje. Kakor čujemo, se je zlasti zanimal za načrte radikalne stranke glede Slovenije in za radikalno volilno akcijo v Sloveniji. Stojan Protić mu seveda ni mogel dati zanesljivih in točnih informacij. Dr. Korošec se je predvsem interesiral za to, ali je radikalna stran ka stopila v kako zvezo z dr. šusteršičem in če je sklenila ž njim kakšen pakt, ki bi bil naperjen proti klerikalcem. Razen Fro-tiéa je dr. Korošec posetil tudi ministra zunanjih del dr. Momčila Ninčiča. Dr. Korošec odpotuje najbrže v sredo v Slovenijo, kjer prevzame vrhovno vodstvo celokupne volivne agitacije za klerikalno stranko. Naj-prvo hoče osebno započeti pogajanja s komunisti v svrho skapuega nastopa pri volitvah ne samo v Ljubljani, marveč tudi v ljubljansken» in mariborskem volivnem okrožju.« Tako poročajo »Slovenskemu Narodne izBeograda, kakor on sam to trdi. A. V.: Spomini na Kreka. IDalie.) Punctum punetorum. Le malo je Krek občeval z ženskami, za zabavo nikoli, vselej priprosto a priljudno; zaničljive besede o ženi pa ni bilo iz njegovih ust. Neko dobo se je navadil, da je vsakomur v slovo dejal: Ohrani Bog te v cvetju; vsako žensko imenoval simboliko, sestro pa klical dekle. Na trafikantinjo, kjer jc kupoval tobak, je napravil hvaležno pesmico; povedal mi je, da je »dekle pri šestdesetih letih«. Imeli so v Ljubljani vedno kako deklico od sorodstva, 4 do 10 let staro. Krek se je rad porazvedril ž njo, in ako je že v šolo hodila, poprašal, kaj se je naučila. Pela sta skupaj kako pesmico, in čim glasnejša je bila deklica, bolj je bil vesel. Sestavila sta včasih kar svojo pesmico in jo pela, dokler jo nista znala, na primer: »V deželi Kolofoniji, je bilo ljudi devet, prišla bolezen kolera, pobrala vseh deset.« Bla-groval je otroka, ki še ne pozna ideje smrti (razumel sem; gr4.a). Na poti iz Selc v Loko je povedal т dialektu pogovor dveh deklic, ki ga je slišal nekaj dni prej, ko je iel tam mimo: »Micka, pojdi no aem, ti bom nekaj pove- dala.« »Ali bo kaj novega?« »Veš, Janez je prišel na dopust.« »Kaj ne poveš, kakšen pa je?« »Tako zal je v vojaški obleki in tako dolge muštace ima.« Drugikrat je došel neko ženo in jo pozdravil; »Mati. počasi hodite.« »Kaj ne bi, ko sem še vode žejna. Vi lahko hitro greste, ko imate vina polne vampe.« Krek se je prisrčno smejal. Zelo ga je razveselila neka žena, ko ga je vprašala v bližini Selc: »Ali ste videli našega Fâjfarjà, ali je bil kaj to?« Krek kar ni mogel pozabiti tega vprašanja. Menim, da so bili v njem trije dovtipi. Prvič po naravnem pomenu. Drugič sta bila dva župnika Pfajfarja, in bi se bilo moralo vedeti, odkod je žena. In tretjič je bil tisti gospod on sam, ker je imel tam fajfo, in je bil torej fajfar. Zgodaj že je imel v mislih tobačne delavke, ki je nanje pozneje tako blagodejno vplival. Kadar so tovariši bogoslovci ugibali, kam bi šli na sprehod, je on rad rekel: »Pojdimo na Tržaško cesto k našim dekletom. V tedanji nesocialni dobi je marsikatera meščanska ženska, ki je segla v moralnem, posebno pa karitativ-nem oziru komaj do pasu, zaničljivo govorila o cigararicah. Zakaj mnoge so z zaslužkom pomagale svojim družinam, in ker so imele denar in jih je bilo veliko, so zlagale po desçtiei znatne vsote v ta ali oni dobrodelni namen. Krek jc med njimi na- pravil krščansko-socialno trdnjavo. Odsev novega sočuatja do delavk je gotovo bila šestošolca Ketteja pesmica, sicer še liberalno meglena, ki je imela po Berangerje-vem načinu refren: »Kot trabuke smo košate, rezke kot viržinke, fine kaor cigarete, nikdar svetohlinke.« — Poznal sem eno teh deklet, pravi biser, ki jo štejem med najboljše osebe, kar sem jih videl na svetu, naj bo tukaj v njen spomin ime: Mi-hela Alijančič. Včasih je prišla h Kreku po svet kaka gospodična, največ izmed učiteljic, ki se je zanimala za gospodinjske tečaje. Tudi pisateljica Lea Fatur se je večkrat zglasila. — Strašen je bil, ko je svojat napadla nune. Sestra Cilka, ki mu je gospodinjila, ni čula od njega razdražene besede, rasla in se izobraževala ob njem in uživala popolno samostojnost. Ne more biti dvoma, da je zelo ljubil svojo mater, pri kateri je tako rad prebival. Nekoč je povedal njeno gospodarsko sodbo, da bi ona na veliki pečat tožila človeka, ki bi ji podaril zadolženo kmetijo. Na mladeniškem slavju v »Unionu« je sklenil svoj govor, naj bo mladim inteli-gentom vzor Mati z Detetom. Vsak jc lahko čutil, da je tukaj etični nauk obenem verski ideal, in kar samo je zazvenelo: Nos cum Proie pia benedicat Virgo Maria. ..Šef klerikalne stranke g. Antun Korošec, koji je ovih dana proputovao kroz Vojvodinu i tamo održao više konferencija sa Bunjevcima, Šokcima, Madžarima i Nem-cima, nalazi se sada u Beogradu. G. Korošec je posetio g. Stojana Proti-ća. Duži razgovor g. Korošca sa g. Protičem odnosio se specijalno na namere radikala i na njihovu izbornu akciju u Slovenačkoj. G. Korošec je, kako saznajemo, naročito in-teresovanje pokazivao za veze radikala i njegovog največeg neprijatelja g. dr. šuš-terčiča, bivšeg vodje Slovenačkih klerika-laca. G. dr. Korošec, pored g. Protića, posetio je i Ministra Inostranih Dela g. dr. Mam-čilo Ninčiča. Po povratku u Slovenačku g. Korošec če preduzeti vodstvo celokupne agitacije Klerikalne Stranke, koja postaje več veo-ma živa. On če, p o s v o j p r i 1 i c i (te tri besede je pa »Slov. Narode izpustil. Op. uredn.), lično voditi razgovore sa komuni-stima oko zajedničkog istupa o izborima u celoj Slovenačkoj a napose u Ljubljani.« Tako nam poroča belgrajski Pribiče-vičev organ »Preporod«, ki ga je prinesla včeraj zjutraj prva pošta na našo in na »Narodovo« uredniško mizo. — Na vsebino »Narodove« plonkarije odgovarjati je pa nepotrebno, ker Pribičevičeva glasila niso avtentični viri o mišljenju in delovanju načelnika SLS. FRANKOVCI PRI RADIKALIH. Belgrad, 10. jan. (Izv.) Sem je došel znani frankovec dr. Zdravko Kovačič, eden izmed voditeljev hrvatske stranke prava, ki je skušal priti v stik z voditelji radikalne stranke. l)r. Kovačič jih je prepričeval, da stranka prava ne dela proti sedanji državi in je za državo, ne strinja pa se z notranjo ureditvijo. Prosil je radikalce, naj ne delajo neprilik stranki prava, ker je njena akcija naperjena proti Radiču, ki še vedno skuša zapeljevati volivce s posebno hrvatsko republiko. Radikalni ministri se niso hoteli izjaviti, v koliko je dr. Kovačič dosegel uspehe. KARLOVA 0Г0Е0КА. Dunaj, 10. jan. (Izv.) »Neue Freie Pr.* poroča iz Budimpešte, da je bila včeraj odprta na dvornem maršalskem sodišču oporoka bivšega kralja Karla iz L ta 1920. Oporoka določa kraljico za varhinjo otrok in regontinjo. V slučaju njene smrti preidejo te funkcije na nadvoj . odo Maksa in v slučaju njegove smrti nn prihodnjega nadvojvod-skega sorodnika do polnoletnosti prestolonaslednika Otona. Stev. 7. Strm 8. Politične vesti. + Moralna pridiga brez cen*. Ob priliki pravde dr. Kramer oontra Kamenaro-vić, v kateri je bil slednji obsojen, ker je glavnemu uredniku »Jutra« očital izvozni-čarstvo, je ta list napisal celo moralno pridno slovenski javnoeti v obliki uvodnega ti. nka. Stvar se jako lepo bere, toda napravi vtis, kakor da Mirza Šafi pridiguje post ali pa don Juan pokoro. >Cele ideologije,« pravi glasilo slovenske demokratske stranke, »so nastale na laži in cele stranke se imajo nji zahvaliti za obstoj.« Olovek bi mislil, da »Jutro« s tem misli na laži demokratskega tiska o »klerikalizmu«, na njegove kulturnobojne klevete ali pa na njegova natolcevanja o »državo rušečih« strankah, posebno o SLS. in njenih kulturnih organizacijah. 0 ne, »Jutro« se pritožuje nad lažjo, da je demokratska stranka centralistična I To je tista »velika laž«, ki »zastruplja javno življenje v Sloveniji!« Priznati moramo, da gospod uvodni člankar »Jutra« razpolaga s tako mero samoironi-zlranja, da bi ga mogel sam Swift zavidati. On vidi v zakonu o samoupravi oblasti »velikansko kompetenco spodnjih instanc.« Mimo se nadalje širi »laž«, pravi »Jutro«, da so demokrati za Srbe proti slovenski in hrvatski plemenski ravnopravnosti. Kmalu bomo slišali, da se demokrati zavzemajo za federalizem — vsaj tako dolgo, dokler zopet ne vstopijo v od »Naroda« napovedano »veliko vlado«. »Demokrati so nadalje,« tako beremo >prinesli socialne zakone, a mirno se širi laž, da so demokrati proti delavstvu.« To je res zloba, da se očita demokratom kaj takega, ko je dr. Žerjav »prinesel« toliko lepih socialnih zakonov, kakor n. pr. centralizacijo socialno-zavarovalnih milijonov v Belgradu, da bo vladi lažje dobiti denar za volivno agitacijo in za druge take namene. Najhujše pa se zde »Jutru« laži pro-ti osebam političnih voditeljev in proti njihovi časti. Torej ^e je »Jutro« res spoko- ' ■ --- 1 '*"' 1 1 mi I I ■ I I II ■ I»———, Volivno gibanje. v Kdo bo zmagal v Sloveniji? Belgraj-ako >Vreme«: piše: »V Sloveniji imajo najboljše šanse >klerikalck. Žerjavovi demo-kratje bodo po splošnem mnenju slabo odrezali. Samostojneži bodo morebiti svoje mandate obdržali. Socialisti imajo malo upanja na uspeh, kljub žilavim naporom.« Tako sodi radikalno »Vreme«, ki ima vsled obljub samostojnežev, da bodo — po volitvah zopet sodelovali za centralizem, zanje zopet velike simpatije. v Pašić bo nosilec radikalne liste v Belgradu? »Obzor« javlja, da nameravajo radikali postaviti za nosilca njihove liste v Belgradu namesto finančnega ministra Sto-jadinoviča samega Nikolo Pašiča, ker upajo, da bo ta bolj »vlekel«. — »Vlekel« bo in tudi »potegnil« jih bo mnogo, to imajo radikali čisto prav. ^ v Sremski radikali za Protiéa. V Sre-mu narašča nezadovoljnost s kandidati, ki jih hočejo Pašićevi radikali tam postaviti. Značilno je, da je urednik v Mitrovici izhajajoče »Srbije« g. Rašović izstopil iz uredništva in javno pristopil k Protićevcem. v Optimizem radikalov. »Vremec poroča, da so ministri-radikali zelo optimistično razpoloženi, ker upajo, da bodo volitve zanje zelo ugodne zaradi kompaktnosti stranke. — Po drugih verodostojnejših poročilih pa kompaktnost med radikali ni prevelika. Dnevne novice. — Miljonski dar papeža ubožcem. Rimski listi poročajo, da je papež Pij XI. na dan sv. Treh kraljev poslal kardinalu dr. Pifflu na Dunaju, kardinalu dr. Bertramu v Breslavi, kardinalu dr. Schulteju v Kolnu in kardinalu dr. Faulhaberju v Monakovem milijon lir za podporo ubožcem. — Leopold Vu k f. V torek, dne 9. januarja zvečer ob sedmih je umrl v Stični preč. g. Leopold V u k, duhovnik v p. iz goriške škofije. Rojen je bil v Mirnu pri Gorici leta 1835 ter dosegel visoko starost 87 let. V mašnika je bil posvečen 22. sept. 1861. Zadnja leta pred vojsko je služboval kot vikarij v pok. in od leta 1911 dalje kot zlatomašnik v mali duhovniji Lipa pri Komnu na Krasu. Vojna vihra ga je od tam pregnala na Kranjsko, kjer se je naselil v Stični. Meseca septembra 1921 je tu praznoval svojo demantno sveto mašo. Na Goriško se ni več vrnil, ker ga je visoka starost pri tem ovirala. Bil je silno ljubezniv in dober duhovnik. Pogreb bo jntrl, v pef dne 12. t. m. ob desetih dopoldne s slovesno sveto mašo zadušnico. Pokoj njegovi blagi dušil — Smrtna kosa. V Naklem pri Šenčurju je dne 9. t. m. v visoki starosti umrla g. Jera P r a v h a r, mati č. g. župnika Jos. Pravharja v Loškem potoku. Pokopali jo bodo danes dopoldne v Šenčurju. — V Št. Vidu nad Ljubljano je v zavodu sv. Stanislava včeraj popoldne umrl g. Franc Kosec, ondotni dolgoletni strežnik in član moške in mladeniške Marijine družbe v% rilo in ne bo več lagalo na primer, proti dr. Korošcu. Kaj бе! V leti številki prinaša brzojavko, v kateri piše, da je dr. Korošec posetil Pašiča, da se z radikali pogaja, da grozi z zvezo e komunisti in podobne neslanosti, daei »Jutro« čisto dobro ve, da se dr. Korošec čisto nič ne pogaja z radikali, da jim z ničemer ne grozi in da ni bil pri Pašiću. Zato naj le »Jutro«, kakor pravi, »počisti z lažjo v jugoslovanski javnosti, zlasti pa med Slovenci,« in sioer — pri sebil -f »Velika vlada«. Demokratski »Preporod« je objavil takoj po Božiču (pravoslavnem) alarmantne vesti o našem vna-nje mpoložaju. (Te vesti je objavil tudi včerajšnji »Narod« kot »izvirno poročilo iz Beograda«, čeprav je bila dotična številka »Preporoda« že včeraj zjutraj v Ljubljani! op. ur.) V zvezi s temi vestmi je hotel »Preporod« kovati tudi političen kapital za demokrate in je sprožil misel o »veliki vladi«, v kateri bi bile zastopane vse stranke, seveda tudi demokratje. To »veliko vlado« pa imenuje »Obzorov« zagrebški dopisnik le »pobožno željo Pribičevića, ki gre za tem, da bi izkoristil današnji vnanjepolitični položaj, da bi zopet zlezel v vlado in tako pri volitvah za demokrate rešil, kar se še rešiti da.« — Za ponatis takih agitacijekih notic za demokrate »Narodu« radikalski minister g. dr. Županič ne bo prav nič hvaležen. -f Angleški in ameriški listi presojajo zunanjepolitični položaj jako mirno. Mnogi listi trdijo, da vse vznemirljive vesti glede tega razširja nemška vlada. Ameriška vlada je sklenila, da pusti Franciji popolnoma svobodne rc' e. Nekateri listi celo menijo, da bo kerak Franci j? zasigural svetovni mir vsaj za dogleden čas. Vest, da je ruska vlada kot protest proti zasedbi Ruhra sklenila vse podanike antantnih držav internirati, se iz Moskve kategorično dementira. — Rnr'ta arma'1 i šteje glasom estonskega Ista »Waba Maac 1,600.000 mož mirovnega stanja. Križankah, po dolgotrajni, zelo mučni bolezni. Zadušno opravilo po rajnem bo v za-vodovi kapeli v petek zjutraj ob šestih, nato prepeljejo truplo pokojnikovo v Presko, kjer bo pogreb ob 7. uri. — Na Jesenicah je 9. t. m. umrla gospa Adela B a 1 o h roj. Ahčin. Pogreb bo danes pop. — R. I. P.l — Naročniki v Avstriji prejmo v današnji številki »Slovenca« posebne položnice, s katerimi lahko brez vsakih zaprek plačajo naročnino na »Slovenca«. Ime na položnici naj jih ne moti. Otvoriti je bilo na Dunaju pri poštni hranilnici poseben račun in to na ime Dunajčana, ker dunajska poštna hranilnica ne sprejema plačil na naš stari račun. Poštno prejemnico naj vsak naročnik dobro shrani za slučaj poznejših reklamacij. Naročnina za Nemško Avstrijo velja mesečno 28 Din. Po sedanjem tečaju avstr. krone naj vsak p. n. naročnik sam izračuna, koliko mu je plačati v avstr. veljavi. — Obenem naj oni naročniki, ki imajo še kaj zastanka, dopošljejo še zaostalo naročnino, ki je doslej niso mogli poslati vsled prometnih težkoč. V informacijo pripominjamo, da je sama poštnina v 1. 1922 znašala za Avstrijo 125 Din, v tekočem letu bo seveda še več. — Mogoče bo pomagalo. Mi smo že javili, da leži bivši gerent v Dolenji Lendavi g. Sever v Budimpešti na smrt bolan že dolge mesece v jetniški bolnišnici, ker ga madžarska vlada ne pusti domov, ampak bi ga rada spravila po formalno izvršeni obsodbi zaradi veleizdaje na vislice. Za stvar g. Se-verja so se zdaj zavzeli tudi belgrajski listi. »Vreme« je posvetilo celi zadevi energičen uvodnik, »Politika« pa nič manj krepko notico. Mogoče se bo vnanji urad sedaj le nekoliko zganil? Obema listoma pa bodi iskrena zahvala. — »Narodov« patriotizem se je zopet pokazal v tem, da išče in najde povsod pro-tidržavne elemnte. Dokaz protidržavnosti Orla je našel v »Mladosti«, ki je priobčila pismo vojakov. Ti vojaki so zagrešili velik zločin, da si želijo kmalu konca težavne vojaške službe, da bi mogli čimprej v domačem krogu sodelovati in pomagati pri delu za orlovske ideje in načela. Da vojaška služba ni nobena prijetnost za mlade ljudi, ki se morajo utrditi za napore in navaditi strogega reda in discipline, tega si gotovo od patriotizma prešinjeni »Narodov« dopisnik ne more predstavljati. Sicer pa uganja »Slov. Narod« tudi hi hinavščino, ker je v imenu hiperpatriotičnih Sokolov prav po >driicke-bergersko« predlagal, naj bi se Sokolom vračunavalo članstvo v vojaško službo, rec-te, kako bi se Sokolom predčasno skrajšal rok za »Narodovega« patriota prijetne vojaške službe. Naj si »Narod« osveži spomin in poišče v svojih predalih dotični predlog. Vojaška oblast je to koristolovsko početje z nedvoumno gesto odklonila, katere pa menda »Narod« v svojem patriotizmu niti ni točno razumel. Pač pa se je »junaštva«, ki je bilo v tem početju in zaslužene klofute zavedlo šele »Jutro«, ki je potem sramežljivo priznalo koristoloveki značaj takih zahtev. Kaj ne, prekislo grozdje! Vprašamo »Narod«, kakšno junaštvo pa je tole. Ob priliki delne mobilizacije so se našli So- koli, ki so pred vojaško komisijo moledovali za oprostitev, češ da so Sokoli. Gotovo zato, ker je Sokolstvo že samo po sebi dokaz patriotizma in zato kakršenkoli dokaz patriotizma za Sokola ni potreben! 0 patriotizmu govore, na »Druckebergeretvo« pa mislijo! — Brezposelne delavke т Vevčah. Združene papirnice v Vevčah so odpustile 30 delavk. Menda namerava podjetje odpustiti še druge. Kaj pomeni to za delavke v zimskem času, ko ni drugod zaslužka, si vsakdo lahko misli. Svoj čas smo čitali, če se prav spominjamo, da je podjetje del čistega dobička določilo za podporo delavstvu. Menimo, da so te podpore delavke sedaj najbolj potrebne. Tako vsaj nam pravi socialni čut. — Iz poStne službo. Imenovani so: za kontrolorje IV. razreda kontrolorji V. razr. Matko K1 a v o r a pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, Valentin K o m a n v Ljubljani in Lndvlk Vodopivec v Mariboru. — Iz poBtne prometne alužbe. Kakor se nam poroča, so se uvedle začenši z 8. januarjem na vseh poštah normalne uradne ure. t. j. dopoldne in popoldne kakor v poletnem času. — Svetovni poStni kongres. Meseca junija ee bo vršil osmi svetovni poštni kongres in sloer v Stockholmu. Istodobno bo svetovno poštno društvo praznovalo svojo petdesetletnico. • — Napad s samokresom. Slikar in kroš-njar Ferdinand Sekovšek iz Lešnika je v okolici Boštanjn na Dolenjskem streljal na 32 letnega Franceta Pešec in ga smrtno nevarno ranil. SekovSck je pobegnil. Pešec je nmrl t ljubljanski bolnišnici. — Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Co. z znamko »Peko« ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo, Ljubljana, Breg 20. L322 Zveza delovnega ljudstva sklicuje protestni shod v nedeljo, dne 14 januarja 1923 ob 10. nri dopoldne v veliko dvorano hotela Union z edino točko dnevnega reda: Protest proti zavlačevanju sestave obč. sveta ljubljanskega. AKCIJSKI ODBOR ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA. Ljubljanske novice. lj Popisovanje mladeničev rojenih 1. 1905. Leta 1905 rojeni mladeniči so stopili s 1. januarjem t. 1. v vojaško dolžnost. Po razglasu mestnega magistrata se je vsem v Ljubljani rojenim ali izven Ljubljane rojenim pa v Ljubljano pristojnim mladeničem rojenim 1. 1905, do 16. januarja zglasiti v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu. lj Umrla je 9. t. m. ga Uršula Wess-ner r. Povše, sestra pokojnega državnega in deželnega poslanca Povše*a. Pogreb bo danes ob 4. nri popoldne. R. I. P.! lj Krekova prosveta. Občni zbor Krekove prosvete se bo vršil v nedeljo 21. januarja ob pol 6. uri zvečer v društvenih prostorih. Zjutraj istega dne bo ob pol 7. url skupna božja služba v alojzljevtški kapelici. lj 11 točk obsega telovadna akademija šentpete rakih Orlic, ki se vrši 14. .januarja ob pol osmih zvečer v Ljudskem domu. Najlepše točke eo izbrane, kakor na primer: ritmično rajanje; ta točka obsega 5 delov, ki označuje življenjo ženske: brezskrbnost v mladosti, mirno življenje, skrb in nemir, tolažba v molitvi, boj, v katerem zmaga moč duha nad življenskiml strastmi, novo življenje. Vse točke spremlja vojaška godba s krasnimi skladbami, katere že samo je užitek poslušati. Predprodaja vstopnic pri Ničma-nn v Kopitarjevi ulici. lj Diskusija o načrtn kazenskega zakonika. V soboto dne 13. januarja bo na sestanku drnštva »Pravnik« gospod dvorni svetnik dr. Milan Skerlj nadaljeval predavanje o načrtn kazenskega za k o n i -kaln prometnem pravu. Obravnaval bo to pot tvarino o nečedni tekmi in zaščiti poslovnih in obratnih tajnosti. Diskusija se vrel točno ob pol 5. uri popoldne v pravosodni palači št. 79. lj Specialist za notranje bolezni, g. dr. Oto Haut, znani tuberkulolog, ordinira odslej naprej vsak torek in vsako soboto od 2.—4. ure popoldne (vogal Bleiweisove-Rlmske ceste). lj Ukradeno zlato. Nies Henrik iz Pariza je naznanil ljubljanski policiji, da mu je neznanec ukradel v kabini spalnega voza 2 уг ke stopljenega zlata vrednega približno 25.000 frankov. lj Preprečen samomor. Dne 9. januarja ob poli nri popoldne je v Tivolskem gozdu M Koelerjevlm zidom počil strel, katerega jtf slišal policijski stražnik Matevž Grošelj« ki je hitro tekel v smeri, odkoder je sliial strel. Zagledal je tam 1. 1898 ▼ knlttelfeldski okolici na štajerskem rojeno Auo Vovk, ki je imela proti sebi namerjen revolver, s oii-vidnim namenom, da bi šn enkrat streljale na sebe, ker se e prvim strelom nI zadel«. Gospod Grošelj je Vovkovl Iztrgal revolver ln jo odvedel na polloljo, odtam so jo pa poslali v bolnišnico, ker je bila silno raz-burjeua. Zakaj se je mlada ženska nameravala ustreliti, ne vsled njénega razburjenja ni moglo ugotovltL Pri njej eo našli s svinčnikom pisano nemško pismo, v katerem p* nI zapisala, zakaj se je nameravala usmrtiti. lj Pevski zbor Glasbene Matice v Ljebljani. Dane» v četrtek, dne 11. t. m. pevska vaja za ženski zbor ob 61/ - uri zvečer. Po tej vaji se vrši skui-nja za zbor, ki je določen na Jesenice. Jutri v petek, 12. L m. pevska vaja za moiki zbor ob №/»-uri zvečer. Veli Odbor. Gospodarstvo. Devizni trg. Ljubljana, 10. jan. 1928. Deviza Belgrad je od 5.65 cent. padla v Curihu na 5.35, kar bi odgovarjalo, da no-tira naša krona v Curihu 1.33 in tri četrt. Italija, Pariz in Praga pa so si zopet opomogle. Tako se je dvignila deviza Pariz od 35.25 na 36, deviza Italija od 25.65 na 25.96, deviza Praga pa od 14.50 na 14. 90. Samo Berlin je še znatnejše padel in notira danes v Curihu 0.05. Na zagrebški borzi je deviza Berlin padla na 0.92 do 0.95 Din za 100 mark, deviza Italija se je zopet opomogla in je postala nekoliko čvrstejša, še v znatnejši meri al. je opomogla Praga, ki je od 252—255 zrast-la na 267.50—269.50. Pri dolarju ni bilo bistvene spremembe. žitni trg. Na novosûdski produktni borzi je bile zadnji teden nekoliko mirnejše, kot preje. Izvozniki so se interesirali bolj živahno za nakup koruze. Tendenca je bila v zadetku tedna umerjena, a koncem tedna je vsled večje ponudbe nekoliko oslabela. V splošnem so se cene držale. Samo pšenica je nekoliko popustila, zgodnja koruza pa je postala dražja. Promet je bil manjši, kot v prejšnjem tednu. Za april se je prodajala koruza po 252.50 D, zrobkana koruza za promptno dobavo po 220 D, umetno sušena po 295 D. — Pšenica se je prodajala po 432.50—437.50 D. — Ječmenu je bila cena 312.50—315 D. — Oves se je prodajal po 295—300 D, fižol pa po 375 D. — Pšenična moka (št. 0) se je tržila po 625 D. BORZA. Zagreb, dne 10. januarja 1923. (Sklep.) Devize: PeSta 3.50—3.00, Berlin 0.85-0.88, Italije 4.57'/»—4.59'/», London 487-438, New York 93J50 do 94.—, Pariz 6 20-0.27'/», Praga 2.671/»—2.ФХ. Dunaj 0.1335—13425, Curih 17.80—17.85. Valute» lire 4.515-4.525, dolarji 91.50—93. Curih, dne 10. januarja 1923. (Sklep.) Deviser Pesta 0.20, Berlin 0.05, Italija 25.90, London 24.82, New York 529, Pariz 36, Praga 14.90, Dunaj 0.007S, Bukmrešt 2.75, Sofija 3.50, Belgrad 5.85, Varftara 0.03, Holl. 209.75. Valute: n. a. K 0.0076. Dunaj, dne 10. januarja 1923. (Sklep.) Devize: Peêta 26.20, Berlin 6.80, Italija 8446, London 327.100, New York 70.186, Pariz 4794, Praga 1972, Brussel 4344, Curih 13.285, Sofija 434.50, Belgrad! 714, Varšava 3.50, Amsterdam 27.850. Cerkveni vestnik. c Cerkev sv. Jožefa. V tej cerkvi je odslej pokrajinsko vodstvo »Evharistične zveze narodov«. Vodstvo je pravkar i»-dalo »Svetovno osemdnevnico«. molitev z» zedlnjenje ločenih kristjanov in prldrniltev nekristjanov katoliški Cerkvi. Stlrlstraneki lztisi molitve se dobivajo ▼ zakristiji ali pri vratih jezuitskega kolegija. Osemdnevnlca se vrel od 18. do 20. januarja. Pomeni ji voet; osomdnevnice ln Evharlstlčne zveze narodov bo pojasnil govor prihodnjo nedeljo ob 6. nri zvečer. — Vsi samostani, zavodi ln posamni verniki, ki bodo opravljali to osemdnevni«», naj blagovolijo to naznaniti pokrajinskemu vodstvu »Evharistične zveze narodov« (Ljubljana, Zrinskega cesta 9). Orlovski vestnik. Spored telovadne akademije âentpeter-skih Orlic se bo dobil na akademiji ▼ Ljud-skem domu. kar naj vzamejo interesenti n» znanje. Lepake in spored smo pa poslali tudi bratskim odsekom ln krožkom v Ljubljani in okolici. Naj bi vsak krožek poslal svojo zastopnico v svrho ocene. Akad»-mija se vrši nepreklicno v nedeljo 14. januarja ob pol osmih. Začetek bo točeni GUMENE PETE m GUMENE PGTPLATS cenej« ln trajnlja se kakor BsnoiMt Najbolj« varstvo proll vlagi » мгааа! Stran 4 SLOVENEC, dne ft januarja 1923. Ilw. f. VAJENCA za pekovsko obrt išče PEKA-RIJA Novo mesto št. 69. Dogovori ustmeno. 207 čevljarskega vajenca ki se je že nekoliko časa učil čevljarske obrli, sprejmem takoj. — FRANC ŠIFRER, čevljar, ŠKOFJA LOKA. SLOV. ZIDARSKO IN TESARSKO DRUŠTVO V LJUBLJANI naznanja, da sr vrti redni občni zbor 7Л leto 1923 dna 14. jan. ob 9. uri dop. v društvenem lokalu, Streliška ulica 24. ODBOR. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k Sebi našo nepozabno, dobro, skrbno mamico, gospo Uršulo Wessner roj. Povše Previdena s sv. zakramenti za umirajoče, je izdihnila svojo blago dušo v torek, 9. t. m., ob pol 6. nri pop. Pogreb blage pokojnice bo v četrtek, 11. t. m., ob 4. pop. iz hiše žalosti, Kolodvorska nI. 20, k Sv. Križu, fe'v. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 10. januarja 1923. Mestni pogrebni zavod. Žalujoči ostali. BLAGAJNIČARKA izurjena, išče mesto v večjo restavracijo. Naslov pri upravi lista pod števlko 205. BOMBAŽEVA PREDILNICA lîT TKALNICA V TRŽIČU sprejme za stabilne kotle Izkušenega KURJAČA. Vsled stanovanjskih težkoč imajo neporočeni prednost. — Ponudbe direktno. blagajnlčarke v kaki trgovini. — Naslov pove upravništvo «Slovenca* pod številko 178. в£е zakonski par brei otrok. Na plačo ne rellektira. — Ponudbe je poslati na jpravništvo .Slovenca i pod »Ljubljana*. ISčem prvo moč V mater boljše življenje je Bog poklical našo dobro Jero Frauhar : trgov, pomočnika : za takojšnji nastop v trgovino г mešanim blagom. - FRANJO DROBNIČ, Laško. Hrana, stanovanje in perilo v hiiii. ki je dobro pripravljena umrla dne 9. januarja 1923 v Voklem. Pogreb bo v četrtek, dne 11. januarja, dopoldne v Šenčurju pri Kranju. Vsem znancem jo priporočamo v molitev. Voklo-LoiSki potok, dne 10. januarja 1923. V soboto, dne 13. jannarjr., ob 10. ari predpoldne se bo prodalo potom Naznanilo. dne 13. jannarjr., 3ne se bo prodal javne ustmene licitacije plus cierenti na jahalnlct Nalakove kasarne v Trnovem 9 državnih 2REBET, že odstavljenih od matere, od 6 do 12 j mesecev starosti. Pogoji se bodo progla- j sili na licu mesta. Licitanti plačajo iz- ; п;МГ81то, Št. Vid nad Ljubljano «ter. 4 ven licitirane vsote še 2%% nab. takse. , , , , ,, , ima naprodaj po nizki ceni Zahvala. Povodom smrti našega nepozabnega očeta, moSta, tasta tn sta» roga očeta, gospoda IVANA DROFENIK gostilničarja, mesarja, odbornika okrajnega šolskega sveta, krajnega zastopa itd. izrekamo vsem prijateljem in znancem, posebno g. dekanu M. Toma-žiču za poslovilne besede na grobu, g. dr. Kune ju za njegov trud v času bolezni, domačemu pevskemu društvu za žalostinke, požarni brambi iz Podsrede in domači, za mnoge vence in vsem ostalim, ki so predragega spremili na poti k večnemu počitku, najprisrčnejšo zahvalo. St. Peter pod Sv. Gorami, dne 9. prosinca 1923. Žalujoči ostali. Zahvala. Za mnogobrojne srčne dokaze iskrenega sožalja ob smrti našega predragega soproga in očeta, gospoda Hiitona Costa izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo gospodu primariju javne bolnišnice dr. Gregoriču za njegovo požrtvovalnost ob bolniški postelji, gg. uradnikom agrarne direkcije, vsem njegovim prijateljem in končno vsem, ki so pokojnika spremili tako mnogoštevilno na njega zadnji poti. Ljubljana, dne 10. januarja 1923. ŽALUJOČI OSTALI. Razno perilo za gospode, dame in deco priporoča tvrdka i!. 8 E. Staberné Ei testni ipd to ERMAN & ARHAR «arstro, Št. Vid nad Ljubljano iter, ima naprodaj po nizki ceni 3 spalne oprave. MOŠKO KOLO iobro ohranjeno, naprodaj. Naslov pove upravi *Slovenc&« pod številko 203. Malo, preprosto sobico t ddam šivilji. — Naslov pove uprava «Slovenca« pod številko 304. M kanarčkov in kanarmk k naprodaj. — Več povedo: Zelena jama itev. 24, L nadstr., desno. 175 Soliden gospod IŠČE meblovano SOBO. Plača dobro, — Ponudbe pod: «PLAČA DOBRO na Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. 186 PRODAM okrog 1500 kg KORENJA. Več pojedo v gostilni pri »Rogovllcu« na Črnučah pri Ljubljani. A do 7 mm moči, nad 80 mm airjavc, l upi A. TOMŠIČ. Verd, Vrhnik«. 183 ERILO za dame, mm in po znižanih cenah pri fl. SINKOViC nasl. K. SOSS UU3U»NU, Mastni trm «ev. 1*. Cunard Line NajbrSi parobrodl svijeta. Izravni put-nlčki tovarni i expres saobraćaj od Hamburga ln Cberbonrga ■■ Ameriko In Canado 4 diinnjaka, 5•/, dana Vlastlte kabine, za putnike III. razreda. Putnike prate iskusnl č. novnici do (uke ukrcania, te îm putem pružo u svakom pogledu dra-govoljno svaku pomoč. Uputatva daje: CUNARD LINE Glavno zastopstvo ca Jugoslavijo: .Jugoslovanska banka d. d. Zagreb. Glavno zastopstvo za Slovenijo: Ljubi ana, Kolodvorska nI. 26. Ljubljana. Brzojavni naslov: ,Cunard' Prostovoljna javna dražba se vrši dne 13. januarja ob 9. nri dopoldne v HRENOVI ULICI 4, dvoriSče. Naprodaj bo razna trgovska OPRAVA, STELA2E, TEHTNICE, KOPITA, raznovrstni ČEVLJI, ročno DELO itd. 160 Vsem skupaj in vsakemu posebej, ki so spremili k zadnjemu počitku našo nepozabno ljubljeno pokojnico, gospo lïlariîo merhar posestatco In trgoofeo o Doleofl nasl St. 28 in nas tešili v teh težkih dneh, bodi izrečena naša najprisrčnejša zahvala. Dolenja vas pri Ribnici, 8. januarja 1923. Žalujoči ostali. Naznanilo. Podpisani vljudno naznanjam, da sem se e svojo pisarno preselil iz dosedanjih prostorov v Slomškovi ulici na Rimsko cesto St. 13.|I. BRICELJ IVAN mestni stavbenik. E 31/22 — 3. DRA2BENI DKLIC. Dne 28. januarja 1923 ob 11. uri dopoldne .e bodo na Zgornjem Jezerskem na Makovi žagi prodajali na javni dražbi ti-le predmeti: 600 m' smrekovih blodo\; 2 kupa ntecesnovih desak, približno 40 m"; 3 knpi smrekovih desk, približno 60 m'; 200 m" hlodov; 1 knp mecesnovib desk, približno 15 m"; 1 kup smrekovih desk, približno 16 m'. OKRAJNO SODIŠČE V KRANJU, ODD. UL, dne 5. januarja 1923. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik: Mikaal Motkarc v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.