Predstavili knjigo Livia Poldinija o raznoliki kraški flori od Trsta do Gorice / 7 Gledališče Miela praznuje z nizom komičnih predstav M__- i i Jf f '•V» Beljski odbojkarji konec tedna na Poljskem za evropski naslov >/19 Primorski Ultimat LDS najbrž ne bo usoden za koalicijo Rado Gruden Morda ne bo treba čakati do ponedeljka, da bi izvedeli, kako se bo končala »kriza« Pahorjeve koalicije, do katere je prišlo po včerajšnjem nočnem ultimatu Liberalne demokracije Slovenije pre-mierju Borutu Pahorju. LDS od njega med drugim zahteva, da javno podpre ugotovitve pravosodnega ministra Zalarja iz vrst LDS o kršitvah vodstvenih dolžnosti generalne državne tožilke Barbare Brezigar, zaradi katerih je LDS pričakovala njeno zamenjavo. Znano je, da Zalar Pahorja s svojimi argumenti ni prepričal, in premier tega stališča skoraj gotovo ne bo spremenil. In to tudi zato, ker Zalar vladi sploh ni predlagal zamenjave Brezigarjeve. Pahor je že izrazil pripravljenost, da vlada o tem razpravlja, če bo ta problem pravosodni minister sploh postavil. Priložnost za to bo že danes, končna odločitev o tem pa je tako ali tako v rokah poslancev. Vprašanje je, če bo takšna rešitev zadovoljila predsednico LDS Katarino Kresal, ki je tudi ministrica za notranje zadeve, in pravosodnega ministra. Vsekakor pa bi lahko predstavljala tisti minimum, ki bi LDS dopustil, da ostane v koaliciji in se odgovorno skupaj z ostalimi strankami loti reševanja veliko bolj perečih problemov, kot je generalna tožilka. Prav zato v koaliciji verjetno ne bo sprememb. Vztrajanje pri izstopu iz vlade bi namreč še najmanj koristilo LDS. Trenutno stranka v javnosti nima velike podpore, selitev v opozicijske klopi skupaj z Janševo SDS, Jelinčičevo SNS in Žerjalovo SLS pa bi bila milo rečeno nenaravna in za prihodnost stranke gotovo neproduktivna. dnevnik ČETRTEK, 8. APRILA 2010_ Št. 83 (19.790) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste O" 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Vladna večina napoveduje institucionalne in druge reforme Berlusconi za soočenje o reformah tudi z opozicijo Napolitano razglasil sporni zakon o »upravičeni zadržanosti« ARGENTINA - Buenos Aires Poklon Viktorju Sulčiču Razstavo v kulturnem centru Recoleta pripravile Obalne galerije Piran BUENOS AIRES - V kulturnem centru Recoleta bodo konec tedna odprli razstavo del arhitekta in slikarja Viktorja Sulčiča, ki je v Argentini znana osebnost. Rodil se je leta 1895 v Križu pri Trstu, umrl pa je leta 1973. Poznan je zlasti zaradi sodelovanja pri velikih projektih, kot sta na primer tržnica Abasto in nogometni stadion Boca Juniors. Sulčiča in njegovo delo so začeli spoznavati tudi v Sloveniji in Italiji po zaslugi Pilonovo galerije iz Ajdovščine in njene direktorice Irene Mislej. Na 12. strani RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je včeraj izrazil pripravljenost na soočenje o institucionalnih in drugih reformah tudi s silami opozicije. To je povedal na tiskovni konferenci, ki jo je priredil po torkovem vrhu s Severno ligo in po včerajšnjem zasedanju vodstva Ljudstva svobode. Medtem pa je včeraj predsednik republike Giorgio Napolitano razglasil zakon o »upravičeni zadržanosti«, ki bo premierju omogočil, da se ne bo udeleževal sodnih postopkov, ki so v teku proti njemu. Italija vrednot je napovedala, da bo začela zbirati podpise za referendum proti zakonu. Na 6. strani ZSO: Manjšina naj se ukvarja z resnimi problemi Na 2. strani Sporazum o priznanju vina Prosecco Na 3. strani Alarmni zvonec italijanskih industrijcev Na 4. strani Dve leti in pol zapora za smrt 22-letne Serene Bernardis Na 15. strani Briške »vespe« potujejo v Verono Na 16. strani slovenija - Ultimat premierju Pahorju LDS zagrozila z izstopom iz vlade LJUBLJANA - Potem ko je LDS v nočnih urah sklenila, da bo zapustila vlado, če premier Borut Pahor ne bo izpolnil njihovih pogojev, je predsednik vlade predlagal, da se iz magnetograma pogovora z ministrom Alešem Zalarjem, Barbaro Brezigar in Branko Zobec Hrastar umakne oznaka zaupno, če se sodelujoči strinjajo. LDS bo zapustila vlado, če Pahor do ponedeljka ne bo izpolnil njihovih zahtev, je po maratonskem zasedanju organov stranke zagrozila predsednica LDS Katarina Kresal. Med drugim je premiera pozvala, naj javno podpre ugotovitve Zalarja o kršitvah vodstvenih dolžnosti generalne državne tožilke Brezigarjeve. "Razlogi za zamenjavo generalne državne tožilke me ne prepričajo," pa je včeraj ob robu seje DZ dejal Pahor in ob tem spomnil, da Zalar na vladi nikoli ni predlagal njene zamenjave. Če bo to storil, bodo, kot napoveduje Pahor, o tem glasovali na vladi, na koncu pa bo tako odločitev sprejel državni zbor. Medtem pa je predsednik Zaresa Gregor Golobič napovedal, da bo Pahorju predlagal, da za danes skliče izredni vrh koalicije. Na 2. strani KIRGIZISTAN Opozicija prevzela oblast BIŠKEK - Po krvavih uličnih spopadih med policijo in protivladnimi demonstranti v prestolnici Kirgizistana Biškek je opozicija zvečer sporočila, da je prevzela oblast. Iz države naj bi zbežal tudi predsednik države Bakijev. Po uradnih podatkih je bilo ubitih 40 ljudi, več kot 400 pa je ranjenih. Eden od vodij opozicije Omurbek Tekebajev pa je povedal, da so policisti, ki so uporabljali pravo strelivo, ubili najmanj sto ljudi. Na 13. strani PROFESIONALCI SLUHA ISTITUT0 ACUSTICO P0NT0NI že 20 let na Vašo razpolago Dobava opreme ASSL-INAIL Informacije za izpolnitev dokumentov za pridobitev priznanja invalidnosti Pregled sluha - audiometrija Slušni aparati nove generacije vvireless in bluetooth Nova tinnitus terapija (proti zvonenju v ušesih) Brezplačni pregledi na domu Brezobrestno financiranje j—j TRST - Agencija 1 ISTITUTO ACUSTICO Združen z Ä PONTONI Ulica Giulia, 17-Tel. 040 358971 TRST - Agencija 2 www.istitutoacusticopontoni.it - info@isthutoacusticopontoni.it Trg Sv. Jakoba, 22/B - Tel. 040 3720949 Agencija v Gorici Ul. Marconi 3/B - Tel. 0481 30030 2 Četrtek, 8. aprila 2010 ALPE-JADRAN / slovenija - Po maratonskem zasedanju v nočnih urah ultimat LDS premierju Borutu Pahorju Dorjan Marušičnovi minister za zdravje Glavno jabolko spora generalna državna tožilka Predsednik vlade za umik oznake zaupno z magnetograma srečanja med Zalarjem in Brezigarjevo LJUBLJANA - Potem ko je LDS v nočnih urah sklenila, da bo zapustila vlado, če premier Borut Pahor ne bo izpolnil njihovih pogojev, je predsednik vlade predlagal, da se iz magnetograma pogovora z ministrom Alešem Zalarjem, Barbaro Brezigar in Branko Zobec Hra-star umakne oznaka zaupno, če se sodelujoči strinjajo. Brezigarjeva bo odgovor glede umika oznake zaupno posredovala premieru, so pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu. Medtem pa je predsednik Zaresa Gregor Golobič napovedal, da bo Pahorju predlagal, da za danes skliče izredni vrh koalicije. LDS bo zapustila vlado, če Pahor do ponedeljka ne bo izpolnil njihovih zahtev, je po maratonskem zasedanju organov stranke povedala predsednica LDS Katarina Kresal. Med drugim je premiera pozvala, naj javno podpre ugotovitve Zalarja o kršitvah vodstvenih dolžnosti generalne državne tožilke Bre-zigarjeve. LDS še pogojuje, naj Pahor z magnetograma sestanka z Zalarjem, Brezigarjevo in tožilko Zobec Hrastar-jevo umakne oznako zaupno. Pahor mora v skladu z zahtevo LDS tudi javno podpreti izpeljavo nadaljnjih reform vodenja, organizacije in delovanja državnega tožilstva z novim zakonom o državnem tožilstvu, ki ga je pripravilo ministrstvo za pravosodje. Od premiera pa v LDS pričakujejo tudi odkrit in korekten partnerski odnos. V kolikor Pahor teh zahtev ne bo izpolnil, LDS po besedah Kresalove odhaja iz koalicije brez nadaljnje razprave. "Na takšni osnovi smo šli skupaj v vlado in samo na tej osnovi lahko skupaj v njej sodelujemo do konca," je še poudarila. Pahor je v odgovoru na zahteve LD S predlagal, da se iz magnetograma pogovora z Zalarjem, Brezigarjevo in Zobec Hrastarjevo umakne oznaka zaupno, če se sodelujoči strinjajo. Kot poudarja, Zalar-ju zaupa in je podprl ugotovitve njegovega poročila na vladi, vendar ima svoj pogled na to, kaj je prav in kaj narobe. "Razlogi za zamenjavo generalne državne tožilke me ne prepričajo," je v izjavi za medije ob robu seje DZ dejal Pahor in ob tem spomnil, da Zalar na vladi nikoli ni predlagal njene zamenjave. Če bo to storil, bodo, kot napoveduje Pahor, o tem glasovali na vladi, na koncu pa bo tako odločitev sprejel državni zbor. Kot pojasnjuje, so pogovor z Zalar-jem, Brezigarjevo in Zobec Hrastarjevo snemali na Zalarjevo pobudo, včeraj pa je udeležence sestanka v pismu prosil, naj sporočijo, ali so bile kakšne od njihovih navedb take, da bi lahko ogrozile interes preiskave. "V upanju, da bodo vse stranke to storile čim prej, menim, da bo ta magnetogram kmalu dostopen javnosti, ker zanj vlada velik interes," pojasnjuje Pahor. Sam, kot poudarja, zadržkov glede magnetograma nima. Po njegovih besedah so se morali na sestanku nujno dotakniti nekaterih predkazenskih postopkov, zato je magnetogram označil za zaupnega. "Predsednik vlade težko oceni vse, kar pristojni ministri navedejo kot dejstva," je dejal in poudaril, da Zalarju zaupa in da si želi prihodnjega sodelovanja z njim. "Tako kot ima on neko končno presojo, kaj z dejstvi, če so točna, tako jo imam seveda tudi jaz. Tako kot ne zahtevam od ministra Zalarja ali kogarkoli drugega, da spremeni svoja stališča, tako seveda pričakujem, da bodo tudi moji kolegi spoštovali mojo pravico, da imam svoj pogled na to, kaj je prav in kaj narobe," poudarja premier. Zalar je včeraj popoldne na novinarsko vprašanje, ali je Pahorjev odgovor zanj zadovoljiv, dejal, da so sklepi, ki jih je sprejel svet LDS, popolnoma jasni in temu ni kaj dodati. Mandat, da presodi, ali so zahteve izpolnjene ali ne, ima po njegovih besedah predsednica stranke Kre-salova. Iz sklepov, ki jih je sprejel svet stranke, "jasno izhaja, pod kakšnimi pogoji lahko še delujem v vladi kot minister in pod kakšnimi ne morem več", je dejal Zalar. Premier Borut Pahor in predsednica LDS Katarina Kresal arhiv Pojasnil je tudi, da je postopek za razrešitev Brezigarjeve prekinjen in se ne more nadaljevati, dokler ustavno sodišče o njem ne odloči. Zato tudi ni mogoče, da bi sam vladi podal predlog za njeno razrešitev. Magnetogram sestanka Pahorja s Zalarjem, Brezigarjevo in Zobec Hrastarjevo, s katerega želi LDS umakniti oznako zaupno, je po Zalarjevem pomemben zato, ker "podpira tisto, kar je sicer že zapisano v poročilu o ugotovljenih kršitvah". Odzivi ostalih parlamentarnih strank so pričakovano različni. Prvak Zaresa Go-lobič meni, da so predčasne volitve "račun brez krčmarja", kot prioriteto pa izpostavlja nalogo vlade, da deluje odgovorno do svojih zavez. Za vodjo poslanske skupine SD Bojana Kontiča namen zahtev LDS ni zaostrovanje in izsiljevanje, ampak želja po kvalitetnem sodelovanju v prihodnje. Po mnenju predsednika DeSUS Karla Erjavca je zdaj na tehtnici kredibilnost ministra za pravosodje in stranke LDS na eni strani, na drugi pa kredibilnost premiera. V opoziciji so do LDS bolj kritični. Branko Grims (SDS) meni, da se koalicija vedno znova zapleta v medsebojno politične igrice, za vodjo poslancev SLS Jakoba Presečnika koalicija praktično ne deluje več, predsednik SNS Zmago Jelinčič pa ocenjuje, da so zahteve LDS in izsiljevanje premiera Boruta Pahorja z izstopom iz koalicije v normalnih demokracijah nedopustne. (STA) ljubljana Neonacisti napadli študente LJUBLJANA - Skupina napadalcev je v torek zgodaj popoldne pred Filozofsko fakulteto (FF) v Ljubljani fizično napadla skupino študentov, ki je v avli fakultete predstavljala časopis, je včeraj sporočila skupina študentov FF. Kot so zapisali študenti, je šlo za skupino neonacistov. Na policiji so potrdili napad na 29-letnika, pri čemer pa napadeni naj ne bi bil poškodovan. Kot so študenti Filozofske fakultete zapisali v sporočilu za javnost, incident, ki se je zgodil v torek okoli 12.30, ni prvi take vrste na fakulteti ali v njeni okolici. Tako je pred letom dni, prav tako 8. aprila, skupina neonacistov prišla na okroglo mizo z naslovom Sovražni govor, nacionalizem in neofašizem v Sloveniji in fizično napadla snemalca, so zapisali študenti. LJUBLJANA - Poslanke in poslanci so s 57 glasovi za in tremi vzdržanimi Dorjana Marušiča potrdili za ministra za zdravje. Marušič je pred državnim zborom že prisegel. Po imenovanju je dejal, da je tako visoka podpora zanj še večja zaveza kot zadnje dni na predstavitvah. Posle od nekdanjega ministra za zdravje Boruta Miklavčiča, ki je odstopil iz zdravstvenih razlogov, bo Ma-rušič prevzel že danes. Takoj po primopredaji se bo udeležil seje vlade. Ana Blatnik namestnica novega predsednika SPO Petra Kaiserja CELOVEC - Koroška Slovenka Ana Blatnik je prevzela dodatno odgovorno funkcijo v koroški socialdemokratski stranki (SPO). Na seji širšega predsedstva stranke začetek tedna je bila določena za enega od petih namestnikov novega predsednika Petra Kaiserja. Blatnikova je tudi predsednica socialdemokratskih žena na Koroškem, predsednica Delovne skupnosti »Narodne skupnosti v Ana Blatnik SPÖ« in poslanka svoje stranke v zveznem svetu na Dunaju. Poleg Blatnikove so bili kot namestniki novega predsednika Kaiserja izbrani še predsednik Delavske zbornice na Koroškem Günther Goach, župan mesta Spittal Gerhard Köfer, dosedanji vodja poslanskega kluba SPÖ v deželnem zboru Herwig Sei-ser in žitrajski župan Jakob Strauss. Zvezna svetnica Ana Blatnik ostaja hkrati še naprej tudi narodnostna govornica socialdemokratov in želi kot taka »še naprej vztrajati na poti dialoga in sožitja med obema narodoma na Koroškem«. Ob tem je še poudarila, da v vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel še naprej zagovarja predlog nekdanjega kanclerja Gusenbauerja, ki je imel podporo slovenskih političnih organizacij, ne pa večinsko podporo avstrijskega parlamenta. Blatnikova je še dodala, da zaradi nove funkcije namestnice predsednika stranke ne bo zanemarjala narodnostnih vprašanj in si bo prizadevala tudi za bolj kulturen dialog znotraj slovenske manjšine na Koroškem. (I.L.) slovenci v avstriji - Predsednik ZSO Sturm pravi, da se je treba ukvarjati z resnimi problemi ZSO proti skupnemu zastopstvu SKS pozval avstrijsko vlado in parlamentarne stranke, naj v okviru novelizacije zakona o narodnih skupnostih omogočijo zakonsko osnovo za javnopravno zastopstvo koroških Slovencev LJUBLJANA, CELOVEC - Zveza slovenskih organizacij (ZSO), ena od krovnih organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, je proti enotnemu zastopstvu koroških Slovencev, za katerega se zavzema Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in h kateremu pozivajo številni slovenski politiki. Kot je poudaril predsednik ZSO Marjan Sturm, se je treba ukvarjati z resnimi problemi. "Problemov koroških Slovencev se ne da koncentrirati na skupno zastopstvo. V skupni Evropi imamo veliko večje izzive in veliko večje priložnosti ter se moramo ukvarjati z resnimi problemi," je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Sturm. V Ljubljani pa je Sturm poudaril, da je "naš model zastopstva koordinacijski odbor," in dejal, da ni formalnopravne osnove za enotno zastopstvo. V ZSO so zelo kritični do NSKS. "V zadnjih 20 letih je NSKS povzročil manjšini več škode kot koroški Heimatdienst," je bil oster tajnik ZSO Valentin Sima. "Politika izključevanja je škodljiva," je prepričan poslo- vodja Slovenske prosvetne zveze Janko Malle. Sturm pa je dejal, da NSKS zavrača sodelovanje z ostalimi organizacijami slovenske manjšine. Sturm je tudi zavrnil očitke NSKS, češ da sodeluje s koroškim Heimatdien-stom, in poudaril, da ZSO zagovarja model medkulturnega dialoga ter preseganje starih travm in dilem, ki je tudi evropski koncept. "Pogovori s predsednikom koroškega Heimatdiensta so ravno to," je zatrdil. Podpredsednica ZSO in poslanka socialdemokratske stranke (SPO) v avstrijskem zveznem svetu Ana Blatnik pa se je zavzela za to, da se Slovenci na avstrijskem Koroškem integrirajo v obstoječe stranke in tam opozarjajo na probleme manjšine, ki jih sicer sami ne bodo uspeli rešiti. Sturm in drugi predstavniki ZSO so bili na včerajšnji novinarski konferenci kritični tudi do slovenskega predsednika Danila Türka in slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu. "Zelo mi je žal, da evropski poslanci in predsednik Türk nasedajo tem stvarem," je dejal Sima in izrazil prepričanje, da gre "deloma za nevednost, deloma za politične igrice". "Naj nehajo z igricami," je pozval Sima, Malle pa je predlagal, da bi se raje pogovarjali o konkretnih projektih za razvoj slovenskega jezika. Tudi Sturm je menil, da se je "treba resno pogovarjati o novih izzivih, kar je bolj produktivno kot iracionalna debata o zastopstvu". "Slovenija mora sama priti do jasnega stališča, kar se tiče Avstrijske državne pogodbe. Ali to je ali ni opcija," pa je dejal Sturm. Ob tem je menil, da je 7. člen ADP, ki zagotavlja pravice slovenski manjšini v Avstriji, dober, če je na vseh straneh dobra volja, da ga pa ne bo moč uporabiti kot sredstvo pritiska na Avstrijo. Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadov-nik pa je včeraj v Celovcu pozval avstrijsko vlado in avstrijske parlamentarne stranke, naj v okviru novelizacije zakona o narodnih skupnostih omogočijo zakonsko osnovo za javnopravno zastopstvo koroških Slovencev. Med njimi je naštel umestitev slovenščine kot sodobnega jezika, organizacijo izmenjav dijakov, šolarjev in učiteljev ter razvoj gospodarsko-razvojnih konceptov tako, da bo upoštevana tudi slovenščina. "To so po mojem veliki izzivi današnjega časa in z njimi se moramo spoprijeti," je poudaril. Sadovnik je še povedal, da se lahko samo tako preprečijo trenutne neproduktivne oblastne igrice v slovenski manjšini. Opozoril je še, da Slovenija zagotavlja večji del financiranja struktur koroških Slovencev. Tudi pri tem vprašanju mora po njegovem Avstrija na podlagi novih izhodišč pospeševanja narodnih skupnostih zagotoviti znatnejši delež financiranja vseh struktur slovenske narodne skupnosti na Koroškem. (STA) / ALPE-JADRAN Četrtek, 8. aprila 2010 3 verona - Danes podpis dokumenta o meddeželnem priznanju vina Prosecco Država in Dežela bosta uradno priznali pomembno vlogo tržaških vinogradnikov Kmetijska združenja bodo umaknila pritožbo na upravno sodišče - Na Proseku center za promocijo zaščitenega vina vinitaly VERONA - Meddeželno priznanje vina Prosecco DOC bo deležno tudi istoimensko vino, ki ga pridelujejo v tržaški pokrajini, na Proseku pa bodo ustanovili center za promocijo in ovrednotenje tega vina. To sta temeljni obvezi v dogovoru, ki ga bodo danes popoldne v sklopu sejma Vinitaly v Veroni podpisali kmetijstvo ministrstvo, Dežela FJK, Kmečka zveza, Zveza neposrednih obedovalcev-Coldi-retti, kmetijsko združenje CIA, Con-fagricoltura in Konzorcij za zaščito kontroliranega porekla vin Kras. Kmetijstvo ministrstvo bo zastopal minister Luca Zaia, Deželo odbornik Claudio Violino, ostale podpisnike pa predsedniki združenj. Slednja se obvezujejo, da bodo v roku enega meseca umaknila pritožbo na upravno sodišče v Laciju, ki je tako ali drugače pospešila danes podpisano pogodbo. Do zaščitenega porekla DOC Prosecco bodo torej imela pravico tudi vina s tržaške pokrajine, Prosek pa bo dobil strukturo za promocijo tega vina. Deželna uprava se obvezuje, da bo v sklopu razvojnih kmetijskih projektov posebno pozornost namenila kraškemu obronku (ali bregu, kot mu pravijo domačini) od Križa do Proseka in Kontovela. Furlanija-Julijska krajina bo nadalje spremenila oziroma poenostavila okoljske in urbanistične vinkulacije t.i. evropskih zaščitenih območij (kratici SIC in ZPS) ter preostale vinkulacije, začenši s hidrogeološki-mi. Dogovor predvideva tudi promocijo vrste vin oziroma trt vitovska, mal-vazija, teran in glera. Na Proseku - kot omenjeno - načrtujejo prodajno-promocijski center Prosecco DOC, kjer naj bi poslovala tudi podružnica osrednjega sedeža med- Kmetijski odbornik FJK Claudio Violino deželnega priznanega vina, ki bo vsekakor v Venetu. Glavno besedo bo imel pri tem novoustanovljeni konzorcij Prosecco DOC, v katerem bo mesto tudi za tržaške vinogradnike. Prosek naj bi že prihodnje leto gostil prvi praznik Prosecca. Za promocijo priznanega vina bo glavno besedo (in finančno breme) nosila Dežela FJK, ki bo tudi skrbela za promocijo ostalih vrst vin iz tržaške pokrajine. Skratka kar nekaj zelo pomembnih obvez, pri katerih deželna uprava računa na sodelovanje lokalnih uprav, začenši s Pokrajino Trst. Omenili smo pritožbo na upravno sodišče v Laciju, s katero so hoteli kraški vinogradniki in njihova predstavništva izničiti dekret o meddeželnem priznanju Prosecca, ki je popolnoma spregledal tržaško pokrajino in Prosek, po katerem vino nosi ime. Minister Zaia je sporni odlok podpisal julija lani, pritožbo, ki je imela dobre možnosti za Napolitano med gosti Predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in kmetijski minister Luca Zaia kroma uspeh, pa so vinogradniki in kmetijske organizacije vložile v začetku letošnjega leta. Vključitvi tržaške pokrajine v meddeželno zemljepisno priznanje so dolgo časa nasprotovali pridelovalci Prosecca iz Veneta. Res je, da največ tega vina pridelujejo v pokrajini Treviso, res pa je tudi, da je njegovo zemljepi- sno priznanje odvisno od vasi Prosek, ki se ne nahaja v Venetu. Sodelovanje Furlanije-Julijske krajine na sejmu Vinitaly bo stalo okoli 600 tisoč evrov (lani je stalo 750 tisoč evrov). Glavno finančno breme nosi deželna uprava, razstavljalcev iz FJK je skupno 254. Predsednik Giorgio Napolitano VERONA - Častni gost letošnjega sejma Vinitaly, ki bo od danes do ponedeljka, bo predsednik republike Giorgio Napolitano. Sejemsko prireditev bo Napolitano obiskal v nedeljo. Na letošnji izvedbi Vinitaly sodeluje 4.213 vinogradnikov oziroma vinarjev, poleg lokalnih ustanov in kmetijskihh organizacij. Velika večina razstavljalcev je Italijanov, iz tujine pa jih prihaja le 126. Osrednjo nagrado Gran Vinitaly 2010 je strokovna žirija podelila vinarju Giorgiu Zoninu iz okolice Trevisa, največjemu in najbolj znanemu pridelovalcu Prosecca. Do 21, aprila 2010 POPUST 40 «otinwn prodov! Iztiskamo tene -40 .J c Pri nas si v družinskem krogu. RABOJEZ (TS) * Drž. cesta Farnei 40/b TRST (TS) - ulica Valmaura 4 GORICA {GO} - ulica Terza Armata 4 Četrtek, 8. aprila 2010 GOSPODARSTVO analize - Pred praznovanjem stoletnice ustanovitve organizacije, ki bo 5. maja Confindustria sproža alarm o gospodarskem položaju Italije Med zadnjimi v Evropi po celi vrsti kazalnikov - Tudi država lahko propade! RIM - Organizacija italijanskih in-dustrijcev Confindustria bo 5. maja slavila stoletnico ustanovitve. Včeraj so predstavili faksimile jubilejne znamke, ki bo izšla prav na obletnico ustanovitve in ki ima na sinji podlagi upodobljen trikolor, v katerega središču je logos Confindustrie, iz katerega se dviguje spirala puščic. Že ta konec tedna pa bodo italijanski industrij ci sprožili alarm zaradi gospodarskega položaja v državi. Na forumu v Parmi se bo namreč v jutri in v soboto zbralo rekordno število več kot pet tisoč članov organizacije, ki bodo prisluhnili poročilu inštituta Bruno Leoni, kateremu je vodstvo Confindu-strie zaupalo izdelavo analize pogojev, v katerih se gibljejo italijanska podjetja. Italija je po ekonomski svobodi na repu lestvice evropskih držav. Duši jo rekorden davčni pritisk, birokracija, oklep pravil in zakonov. Zaradi preveč vinku-lacij in ovir Italija že vrsto let ni prostor, kjer bi imeli tuji kapitali in podjetja interes za vlaganja, medtem ko so italijanska podjetja prisiljena, da svoje tovarne selijo drugam, kjer najdejo boljše priložnosti, izhaja iz analize. Zato so skrajno nujni »učinkoviti, pa čeprav nepriljubljeni ukrepi«, kajti primerjava z Evropo je neusmiljena. Iz nje izhaja »zelo slab splošen performans« Italije, ki jo označuje »čisto poseben strukturni problem«, opozarja raziskava inštituta Bruno Leoni. »Naša podjetja na lestvici od 0 do 100 uživajo ekonomsko svobodo na ravni 35, kar je veliko manj od evropskega povprečja (57) in izjemno daleč od najbolj svobodne države, Irske (74).« Sicer pa je Italija vselej na zadnjih mestih po vseh kriterijih, vzetih v poštev, z edino izjemo svobode dela, po kateri je Italija boljša od Francije, Grčije, Nemčije in Portugalske. Prav zadnja pa je po davčni svobodi in po svobodi reguliranja. Tako se iz leta v leto potrjuje razvojni zaostanek za Evropo, saj se Italija od leta 2000 do 2009 ni nikoli uvrstila bolje. Iz analize izhaja, da noben davčni kazalnik ne daje pozitivne podobe te države. V Italiji so višje od evropskega povprečja stopnje obdavčenja dohodka podjetij, davčni pritisk na profite in najvišja stopnja obdavčenja dohodkov fizičnih oseb. V Italiji so dohodki fizičnih oseb obdavčeni po petih pasovih davčnih stopenj, medtem ko so v evropskem povprečju le tri stopnje. Za plačilo davkov porabijo Italijani 360 delovnih ur na leto, medtem ko jih v Evropi zadostuje 254, v najbolj vzorni državi, Jubilejna znamka ob stoletnici Confindustrie, ki bo izšla 5. maja ansa Luksemburgu, pa le 58. Potrebna je torej radikalna reforma davčnega sistema, ugotavljajo raziskovalci inštituta Leoni. Iz poglavja o javnih financah jasno izhaja zaskrbljenost za njihovo vzdržnost, tudi zato, ker so državni računi ovira za davčno reformo. Potrebne so zato takojšnje korekcije pokojninskega sistema in njegova strukturna reforma z dolgoročnimi učinki. Toda raziskava gre še dlje, saj opozarja, da ne gre podcenjevati tveganja zloma: »Težave, s katerimi se trenutno spopadajo Grčija, Španija in Portugalska, so veliko več kot alarmni zvonec.« Obrestne stopnje na javni dolg bi se lahko hitro preusmerile navzgor, kar bi imelo uničujoče učinke na javne račune. Tako bi bilo absurdno »nadaljevati z upanjem v lepo pravljico, po kateri države ne morejo fa-lirati. Splača se spomniti, kaj se je zgodilo v Argentini,« opozarjajo raziskovalci inštituta Bruno Leoni. V poglavju o birokraciji in hipertrofiji države je izpostavljeno, da je Italija zadnja na področju svobode reguliranja, za kar je kriva izredno velika količina norm in pravil, ki so nizke kakovosti, prav tako kot učinkovitost in produktivnost javnega sektorja. Bremeni nas torej »hipertrofična država«, zato je treba njeno prisotnost omejiti z dokončanjem politike umika države iz gospodarstva, ki se je začela v devetdesetih letih in je bila izvedena le napol. sdgz - Novi izobraževalni tečaji Servis za usposabljanje operaterjev v živilstvu TRST - Bliža se 12. maj, dan, ko bodo dokončno začeli veljati novi predpisi deželnih zdravstvenih služb v zvezi z izobraževanjem operaterjev v živilskem sektorju. Predpisi zadevajo vse kategorije podjetij, ki pri dejavnosti pridejo v stik s hrano in pijačo, od trgovcev do gostincev, od proizvajalcev do prevoznikov. Do tega datuma morajo torej tako delodajalci kot delavci obvezno opraviti specifične tečaje, ki za delavce trajajo 3 ure, za delodajalce pa 4 ali 8 ur, odvisno od tega, ali živila samo komercializirajo, ali pa jih tudi pripravijo oziroma strežejo. Z namenom, da se podjetja uskladijo z zakonodajo, bosta Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) in podjetje Servis pod nadzorom zdravstvene službe ASS n.1 Triestina, v tem mesecu priredila omenjene tečaje. Dva tečaja za delavce, za katera je še le nekaj prostih mest, bosta potekala 12. in 14. aprila, prvi na sedežu SDGZ v Trstu (Ul. Cicerone 8), drugi pa na podružnici v zgoniški obrtni coni. Oba tečaja bosta potekala od 14.30 do 18.ure. SDGZ in Servis zbirata tudi vpisnine za tečaje, namenjene delodajalcem oz. odgovornim za higieno živil v podjetjih. V tem primeru datum še ni določen, saj se bo tečaj začel takoj, ko bo doseženo minimalno število prijavljenih. Omeniti gre še okrožnico, ki so jo pred kratkim izdale zdravstvene službe. V njej je pojasnjeno, da operaterji, ki z živili ravnajo na šagrah in podobnih praznikih, niso dolžni opraviti tečajev, ampak morajo enostavno prejeti ustrezni informativni priročnik. Ta predpis je odpravil dvome, ki so se pojavili ob uveljavitvi nove zakonodaje. SDGZ in podjetje Servis vabita vse interesente, naj se do zglasijo v uradih v Ul. Cicerone ali na podružnicah oz. da pokličejo na številko 040 6724855, kjer bodo dobili vse informacije v zvezi z vpisom na navedene tečaje. analize Poročilo Banke Slovenije o cenovni stabilnosti Za prihodnost bo ključna konkurenčnost gospodarstva LJUBLJANA - Sloveniji se po besedah guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca obeta zmerna gospodarska rast. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) se bo letos povečal za 1,3%, v letu 2011 pa za 1,8%, je povedal Kranjec. Stopnja inflacije se bo letos povzpela do 1,6%, v prihodnjem letu pa znižala na 1,4%. Kot je ob predstavitvi poročila o cenovni stabilnosti še povzel Kranjec, bosta letos osebna potrošnja in javna poraba stagnirali, pri čemer se lahko prva celo zmanjša, druga pa poveča le za malo. Za investicije v Banki Slovenije pričakujejo, da bi se letos lahko povečale za 2,6%, izvoz naj bi se povečal za 5%, uvoz pa za približno 3%. »Zaposlenost naj bi se še naprej zmanjševala in naj bi se letos znižala za 2,3 odstotka,« je dejal. Med glavnimi tveganji za gospodarsko rast je direktor Analitsko raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Damjan Koza-mernik naštel stopnjevanje težav v gradbeništvu, povečevanje strukture brezposelnosti, razdolževanje bank in ostrejše kreditne standarde ter nezadostno konsolidacijo javnih financ. Delež slabih posojil v celotni bančni aktivi znaša približno 2,9%, medtem ko delež t.i. prizadetih kreditov za gradbeništvo v bančnem sektorju znaša okoli 5,5%. Po njegovem mnenju so stanovanja v Sloveniji predraga. »Tu gre verjetno za visoke marže, ki se jim bodo morali odpovedati,« je menil in dodal, da se bo stanje na tem področju moralo normalizirati. Predvsem pri visokih gradnjah se bodo morali pojaviti pravi vlagatelji, saj gradbena podjetja in projektanti to niso, je povzel. Tudi delež gradbeništva v BDP se bo moral zmanjšati, zaradi gradbeništva pa v Banki Slovenije ne vidimo ogrožanja stabilnosti finančnega sistema, je povedal. Med tveganji za inflacijo je Kozamernik omenil negotovost višine prispevka cen energentov. Ključna za prihodnost pa bo konkurenčnost gospodarstva. Pri tem vprašanju je Kranjec izpostavil pomembnost, kako bo država vodila strukturno politiko oz. politiko stroškov in plač. Po njegovih besedah so se nominalni stroški dela na enoto proizvoda v gospodarstvu konec leta 2008 in v začetku leta 2009 v primerjavi s konkurenčnimi državami izrazito povečali. »Po odpravi davka na izplačane plače so si podjetja povečevala plače, namesto da bi krepila svojo kapitalsko ustreznost oz. dobičkonosnost,« je dejal. Pri vprašanju novih domačih ali tujih lastnikov bank, o čemer vlada razmišlja v luči vprašanja državnih strateških naložb, je za Kranjca pomembno to, da imajo lastniki ustrezen kapital in da oblikujejo ustrezno strategijo. Po njegovih besedah bodo podprli vsakega lastnika, ki bo te cilje imel. »V nekaterih primerih sem razočaran, ker so strategije izražene v obliki tržnih deležev, ne pa v donosnosti na strateških trgih,« je povedal guverner. »Če ima banka matično banko v tujini, tega davka ni. Problem torej obstaja za slovenske banke,« je pojasnil Kranjec in dodal: »Ne vem, ali je ta problem možno rešiti ali ne. Če pa bo rešen, bo šlo na račun slovenskega proračuna.« Kranjec je dejal, da za letos pričakujejo primanjkljaj v višini 5,7 odstotka BDP, medtem ko naj bi se delež dolga v BDP povzpel na okoli 40 odstotkov. »To od leta 2008, ko je znašal 23 odstotkov, predstavlja znatno povečanje,« je opozoril. (STA) pohištvo Na milanskem salonu kar 19 furlanskih podjetij VIDEM - Na milanskem sejmu pohištva in stanovanjske opreme, ki bo od 14. do 19. aprila, se bo letos predstavilo 19 furlanskih podjetij, enkrat več kot na lanski sejemski prireditvi, je včeraj objavil predsednik videmske trgovinske zbornice Giovanni Da Pozzo. Zbornica namreč organizira kolektivno predstavitev, 1600 kvadratnih metrov velik paviljon Promosedia pavillion, kjer bodo poleg izdelkov podjetij, kot so Bp Sedie, Davos, Italsvenska, , Linea Fabbri-ca, Livoni, Polflex, Tonello, Top Line itn., promovirali tudi furlansko ozemlje v njegovih kulturnih, turističnih in enogastronomskih izrazih. Predvidene so tudi izvirne iniciative z naslovom Fuorisalone, kot npr. poseben gastronomski večer 15. aprila v show roomu Snaidero v centru Milana, ali večer enološke odličnosti, ki ga za 16. april pripravlja podjetje Gervaso. EVRO 1,3340 $ -0,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 7. aprila 2010 evro (povprečni tečaj) valute 7.4. 6.4. ameriški dolar 1,3340 1,3396 japonski jen 125,04 9,1054 126,04 ruski rubel 39,1435 59,3760 39,2735 59,5520 danska krona 7,4435 0,87885 7,4441 0,88240 švedska krona 9,6755 7,9650 9,6630 češka krona 25,240 25,295 estonska krona 15,6466 266,20 15,6466 265,28 poljski zlot 3,8385 1,3363 3,8349 avstralski dolar 1,4410 1,9558 1,4521 romunski lev 4,0943 3,4528 4,0940 3,4528 latvijski lats 0,7070 2,3446 0,7076 2,3662 islandska krona 290,00 2,0039 290,00 2,0243 hrvaška kuna 7,2710 7,2717 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 7. aprila 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,25138 0,29525 0,4525 0,9425 LIBOR (EUR) 0,365 0,58063 0,89063 1,1875 LIBOR (CHF) 0,085 0,24667 0,33583 0,635 EURIBOR (EUR) 0,403 0,639 0,95 1,223 ZLATO (999,99 %%) za kg 27.670,72 € +330,22 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 7. aprila 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 14,21 INITEDIII IDr»DA A OO +3,50 -1 61 KRKA 1 1 IKA KOPER 69,27 -2,13 +1 50 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 22,38 163,78 +2,42 TELEKOM SLOVENIJE 303,51 125,76 +0,02 +1,04 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 29,58 DELO PRODAJA - CTni +1,51 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - KTDARCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 12,00 +3,36 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 22,50 10,47 -1,79 +2,15 +1 91 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 443,33 208,10 +0,19 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 90,25 23,99 +0,17 +2,83 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 7. aprila 2010 -0,83 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,39 95,11 1767 -0,57 +0,07 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,16 1 09 +0,06 -1,05 -1 00 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,60 1 14 -0,75 EDISON ENEL ENI 4,14 1735 +0,71 -0,78 -1 87 FIAT FINMECCANICA 9,75 1032 -2,16 FINMECCANICA GENERALI IFIL 18,02 +3,36 -0,55 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,76 1464 -1,78 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,02 +0,55 -1,04 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,43 8,05 -0,77 -0,49 -0 12 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,07 0,45 15 69 +1,57 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 29,61 +2,68 -1,79 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,79 7,57 1 07 -0,39 -1,24 TENARIS TERNA 16,84 -0,28 -0,47 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,20 0,18 101 -0,23 -2,42 -0 10 UNICREDIT 2,24 -0,55 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 85,65 $ -0,27 IZBRANI BORZNI INDEKSI 7. aprila 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 968,23 3.947,43 +0,46 +0,73 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.172,60 +0,86 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Rcirt^ii-a^J SRX, Beograd BIFX Saraievo 302,07 1.650,28 +1,77 -0,70 Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.716,96 -1,16 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.897,52 1.977,30 -0,66 -0,23 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.182,44 1.218,12 6.222,41 -0,59 +0,06 -0,48 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.762,06 4.026,97 2.734,73 -0,32 -0,67 +0,97 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.243,2 2.974,62 +0,57 -0,50 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 11.292,83 2.988,10 21.928,77 3.148,22 17.970,02 +0,09 +0,42 +1,81 -0,33 +0,16 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 8. aprila 2010 5 GLOSA Italijanski in slovenski nacionalizem v Trstu Jo2e Pirjevec V mnenjski rubriki lista »II Piccolo« je prejšnji teden izšel zapis Stelia Spadara, naslovljen »K volitvam 2011: Demokratska stranka proti vsakemu nacionalizmu, italijanskemu in slovenskemu«. Naj nanizam nekaj misli, ki so se mi utrnile ob branju omenjenega besedila. Ob razmišljanju o občinskih volitvah, ki bodo prihodnje leto, Spadaro najprej zapoje hvalnico mestu Trstu, ki da je povsem vpeto v Italijo, saj v njem vladajo principi, ki so lastni »naši civilni kulturi«, principi, ki zadevajo osebne pravice in identiteto posameznika. Če pravilno razumem ta stavek, je hotel Spadaro reči, da se je v Italiji in posledično tudi v Trstu uveljavila državljanska kultura, ki spoštuje vsakršno drugačnost, tudi etnično. Trst je - v njegovi viziji - povsem italijansko mesto, prav zato, ker so v njem Slovenci polnopravni državljani. Komentiral bi, da gre za vrednote, ki jih je nekoliko smešno imeti samo za italijanske. So del splošne evropske civilizacije, kakor si je utrla pot od razsvetljenstva dalje, pri čemer je treba dodati, da niso zagotovljene enkrat za vselej. Zanje se je treba boriti vsak dan, saj se še prerado zgodi, da jih pre-gazijo atavični strahovi pred »drugačnimi«, nacionalizmi in šovinizmi vseh vrst. Prav Italija v zadnjem času pogosto ponuja primere intolerance do »tujerodcev«, kar pomeni, da »naša civilna kultura«, o kateri vzneseno govori Spada-ro, le ni tako trdna, kakor bi si jo bilo želeti. V kolikšni meri je šibka prav v Trstu, pove Spadaro sam v nadaljevanju svojega pisanja. Na eni strani trdi sicer, da Trst danes ni več vezan na logiko meje, kakršna je zaznamovala 20. stoletje. Nacionalizmi in etnični spopadi, ki so bili zanj značilni, so po njegovem dokončno »prepuščeni toku časa«. V kontradikciji s to spodbudno ugotovitvijo, pa takoj nato omenja nacionalizem tržaške desnice, »ki po sedemdesetih letih ni zmožna izreči besedo obsodbe« glede odgovornosti fašizma. Tistega fašizma, »ki je med drugim zaprl vse šole slovenskega in hrvaškega jezika in italijanskim državljanom vzel pravico, da govore svoj jezik, gojijo svojo kulturo, in jih je s tem izoliral in spremenil v nasprotnike«. »Groteskni molk italijanske desnice glede odgovornosti fašizma prikriva idejo Trsta, po kateri so italijanski državljani slovenskega jezika in kulture še vedno občuteni kot tujek.« Kako? Ali ni Spadaro zgoraj rekel, da je Trst povsem vpet v »našo civilno kulturo«, ki sloni na priznavanju drugačnosti, in da je nacionalizem 20. stoletja dokončno prepuščen »toku časa«? Miselna nedoslednost omenjenega predstavnika Demokratske stranke se še stopnjuje v nadaljevanju njegovega zapisa. Kajti po obsodbi italijanskega nacionalizma se loti še slovenskega. V tem primeru ne navaja nobenega konkretnega primera, kako naj bi se slednji izražal, temveč ga avtomatično enači z nacionalizmom tržaške desnice, češ, kakor so zanjo Slovenci tujek, tako so za Slovence v Trstu tujek Italijani. To idejo naj bi razglašala slovenska nacionalistična desnica, kakor je očitno »iz izjav in političnih programov poglavitnih predstavnikov njene stranke Slovenske skupnosti«. »Oba (nasprotna nacionalizma) hočeta, da Trst ostane znotraj narodnostnega spopada, ki so ga italijanski in slovenski Tržačani že zdavnaj premostili. Demokratska stranka se torej ne more omejiti na boj z italijanskim nacionalizmom. Mora tudi zavzeti jasno stališče do slovenskega nacionalizma.« Človek se sprašuje, zakaj naj bi se angažirala v tem smislu, če pa so po Spadarovih besedah italijanski in slovenski Tržačani že zdavnaj premostili nacionalizem. Ali se v tem primeru Demokratična stranka ne bo borila kot don Kihot z mlini na veter? Toda pustimo ironijo. Vrnimo se k »slovenskemu nacionalizmu«. Spadara izzivam, naj vsaj z enimi citatom dokaže, kdaj in kako so »poglavitni predstavniki Slovenske skupnosti« proglasili italijansko prebivalstvo Trsta za tujek ali zahtevali, da se kratijo njegove pravice. Kajti, samo če bi bilo tako, bi omenjeno stranko lahko postavljali ob bok tržaški italijanski desnici. P.S. Rad bi tudi vedel, ali Spadaro govori v lastnem imenu ali v imenu Demokratske stranke, s katero Slovenska skupnost, kolikor vem, plodno sodeluje. VREME OB KONCU TEDNA Do sobote anticiklon, nato večja spremenljivost Darko Bradassi Anticiklon nam v teh dneh prehodno zagotavlja sončno vreme. Njegov vpliv bomo občutili še danes in jutri, temperature se bodo še nekoliko zvišale in ozračje pa bo še stanovitno. Zaradi toplejšega višinskega zraka v teh dneh niti ne nastajajo običajne popoldanske plohe. Najbolj so se otoplili ravno najvišji sloji, do višine okrog 1500 metrov so temperature trenutno skladne z dolgoletno normalnostjo, nad 3000 metrov pa jo občutno presegajo. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je včeraj opoldne na višini 3000 metrov namerila -4,1 stopinje Celzija, na višini 5600 metrov pa -19,5 stopinje Celzija. Ničta izoterma pa se je povzpela do višine 2600 metrov. Ozračje je v višjih slojih za okrog 3 stopinje Celzija toplejše od dolgoletnih meritev. Ravno zaradi tega je nebo pri nas v teh dneh povečini jasno tudi v popoldanskih urah. Vremenska slika pa se bo še spreminjala. Vijuganje zahodnih tokov je še občutno, zato se bodo tudi v bližnji prihodnosti še vrstili višinski grebeni s toplejšim zrakom ter okrepitvami anticiklona in višinske doline s hladnejšimi severnimi vdori. Do nove občutnejše spremembe bo prišlo že v prihodnjih dneh. Anticiklon, ki se v teh dneh zadržuje nad večjim delom Sredozemlja in tudi nad nami, se bo namreč povzpel do skrajnega severa. Po njegovem vzhodnem robu se bo od sobote začel spuščati proti Balkanu precej hladnejši severni zrak. Mrzla arktična zračna gmota bo v tem koncu tedna delno oplazila tudi naše kraje. Prva posledica obrobnega pronicanja hladnega zraka bo pri nas delna ohladitev z burjo, druga posledica pa bo povečana nestanovitnost ozračja. Severovzhodne vremenske slike navadno pri nas ne prinašajo večjih in dolgotrajnejših poslabšanj, zato tudi ob koncu tedna ne pričakujemo ravno slabega vremena. Toda v primerjavi s sedanjim dogajanjem bo ozračje precej bolj nestanovitno, zato bo v soboto in nedeljo nekaj več spremenljivosti, predvsem v popoldanskih urah pa bo tudi več oblakov in bodo nastajale krajevne plohe in posamezne nevihte. Pronicanje severnega zraka pa bomo najbolj občutili v začetku prihodnjega tedna, ko bo nad našim širšim območjem nastalo obsežno hladno višinsko jedro. Temperature se bodo v višinah prehodno spustile do zimskih vrednosti, ohladilo pa se bo tudi prizemlje. Predvsem ponoči bo za ta čas hladno, ni izključeno, da se bo v prvi polovici prihodnjega tedna živosre-brni stolpec tudi na Kraški planoti ponoči lahko približal ledišču. Čez dan pa bo ob spremenljivem vremenu topleje. Sončno žarčenje je namreč v tem obdobju že močno in je jakost sončnih žarkov podobna tisti, ki jo navadno beležimo v začetku septembra. Zato so temperature, kljub mrzlemu zraku, lahko kar visoke. Letošnja pomlad se torej nadaljuje z nihajočim in ne preveč spodbudnim vremenom. V prihodnjem tednu pričakujemo nižje temperature in precej oblakov, do dodatnega poslabšanja pa naj bi prišlo sredi tedna, ko bo vremenska fronta dosegla naše kraje. Danes in jutri bo pretežno jasno, najvišje dnevne temperature se bodo ponekod približale 20 stopinjam Celzija. V soboto in nedeljo bo delno jasno do spremenljivo oblačno, predvsem v soboto popoldne in zvečer bodo nastajale krajevne plohe in nevihte. V nedeljo bo nekaj več jasnine in bodo plohe in nevihte nekoliko manj pogoste. Na sliki: nad večjim delom osrednje Evrope in osrednjega Sredozemlja se trenutno zadržuje anticiklon pridobivanje energije - Občina Hrpelje-Kozina ima velik sončni potencial Načrtujejo sončne elektrarne Prihodnost je tudi v ogrevanju na lesno biomaso - Koper in Trst velika svetlobna onesnaževalca HRPELJE - V občini Hrpelje-Kozina imajo velik potencial za pridobivanje električne energije iz sonca, zaradi zaraščanja krajine in nastajanja gozda pa je prihodnost v ogrevanju tudi na lesno biomaso, smo slišali na predstavitvi energetskega koncepta občine za obdobje 2010-2016 pred nekaj dnevi. Gre za dokument, s katerim občina načrtuje porabo energije na daljši rok in je po določilih zakonodaje nujen za prijavo na različne razpise. Omenjena občina pa je prva v regija, ki je naročila izdelavo takega načrta. V ukrepe za zmanjšanje porabe naj bi vložili 348.800 evrov. »Naša občina je najbolj na udaru,« je povedal župan Zvonko Benčič-Midre. »Ne želimo postati smetišče velikih občin, ampak želimo ohraniti, kar so nam zapustili predniki. Brez denarja iz evropskih skladov pa ni razvoja, zato pričakujemo od države, da nam omogoči uresničiti cilje, ki smo si jih zastavili, ne pa da na ministrstvih naletimo na vrsto preprek, zaradi katerih izgubimo voljo, da bi sploh kaj pripravljali.« Po nekaterih ocenah ima občina 25% sončnega potenciala več kot Ljubljana ali druge občine v državi, zato načrtujejo med Petri-njami, Prešnico in Podgorjem postavitev sončnih elektrarn. »Smo v postopku priprave občinskega prostorskega načrta in v njem bomo zagotovili nekatere lokacije za sončne elektrarne,« je pojasnil Benčič. »Omenjena zemljišča so sedaj v kmetijski rabi, vendar po informacijah, ki smo jih dobili od nemškega investitorja, bi lahko med posameznimi sončnimi paneli pašo ohranili. Za elektrarno smo namenili več kot 100 hektarov veliko območje. Prvi investitor nam je ponudil, da bi na 75 hektarih postavil 35 MW sončno elektrarno, vendar predpisi dovoljujejo največ 5 MW. Krajani s projektom soglašajo, stališče občinskega sveta pa je, da zemlje ne bi prodajali, ampak dali v najem.« Po besedah Jerneje Stritiha, ki vodi vladno službo za podnebne spremembe, največ na Zvonko Benčič kroma svetu v izgradnjo fotovoltaičnih in vetrnih elektrarn vlaga Kitajska. Slovenija pa je edina država v Evropski uniji, ki vetrnih elektrarn še nima. »Zaradi negotovosti glede oskrbe s plinom, nafto in elektriko je bolje postati odvisen od lastnih virov energije. Kras se zarašča in ta gozd lahko predstavlja resen vir energije za prihodnost. Največja rezerva pa je v energetski sanaciji javnih zgradb.« V nekaterih primerih bi občina lahko prihranila tudi do 50 odstotkov energije. Po podatkih iz Koncepta, ki so ga za občino Hrpelje-Kozina izdelali v družbi Eco Consulting iz Ljubljane, je med javnimi ustanovami največji porabnik vrtec. Na leto porabi 200 kWh električne energije na kvadratni meter (kWh/m2). Na drugem mestu je šola s 100 kWh/m2, potem občina s 55, zdravstveni dom s 75 in stavba Prostovoljnega gasilskega društva Materija s 64 kWh na m2. Ciljna vrednost pa je 80 kWh/m2 na leto. Na občini raz- mišljajo, da bi poleg osnovne šole tudi občinsko hišo ogrevali na lesno biomaso. »Slovenija je v 60% gozdnata država, žal pa se lesna bio-masa uporablja v starih napravah z nizkimi izkoristki,« je povedal direktor Eco Consultin-ga Aleš Šaver. »Stari kotli omogočajo 20 do 30% odstotkov izkoristka, sodobna tehnologija - lesni sekanci in peleti - pa čez 90%. Zaradi zaraščanja krajine postaja gozd resen vir energije za prihodnost.« Predstavitve se je udeležil tudi Andrej Mohar iz Društva Temno nebo Slovenije, ki je opozoril, da je Slovenija v primerjavi z Avstrijo in Nemčijo zelo razsipna z javno razsvetljavo. »Priključna moč Luke Koper je 1,5 MW, posledica česar je močno osvetljeno nebo. Veliko svetlobno onesnaženje je celo nad Slavnikom. Občina Hrpelje-Kozina, ki leži nad Koprom in Trstom, bi bila zato upravičena do odškodnine. Pred kratkim je namreč Evropska unija sprejela zakonodajo, ki pravi, da tisti, ki onesnažuje, plača.« Svetlobno onesnaženje narašča 8% na leto in če bo šlo tako naprej, bo leta 2050 onesnaženje 2500%. Po podatkih iz leta 2006 so v Berlinu za javno razsvetljavo porabili 24 kWh energije na prebivalca, v Gradcu 34, Bruslju 57 in v Mariboru 110. »Pri nas na leto zapravimo 10 milijonov evrov za svetlobo. V Avstriji je izven naselij osvetljenih 20% krožišč, v Nemčiji 15, pri nas pa 54. Vlada je namreč leta 2006 sprejela odlok, da je treba vse osvetliti. Na drugi strani pa vse Spar in Hofer trgovine v Avstriji in Nemčiji zvečer ugasnejo luči.« Tudi ponoči je priporočljivo spati v popolni temi, je še povedal Mohar, ker svetloba zavira tvorbo hormona melatonina in vpliva na razvoj nekaterih vrst raka - raka dojk, debelega črevesa in prostate. V javni razsvetljavi naj bi se zato ne uporabljale neza-senčene svetilke. Te namreč svetijo nad zemeljsko vodoravnico, kar povzroča širjenje svetlobe tudi do 200 kilometrov daleč. Irena Cunja otroška literatura Matjaž Schmidt dobitnik nagrade izvirna slovenska slikanica 2010 Dobitnik nagrade izvirna slovenska slikanica 2010 je Matjaž Schmidt za slikanico Slovenske pravljice (in ena nemška) v stripu, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga v zbirki Velike slikanice. Nagrado podeljuje Združenje knjižnih založnikov pri Gospodarski zbornici Slovenije, izročili pa so mu jo na včerajšnji slovesnosti v Mariboru. Matjaž Schmidt je v avtorski slikanici Slovenske pravljice (in ena nemška) v stripu segel v slovensko ljudsko izročilo, in z eno pravljico tudi v svetovno zakladnico pravljic. Izbral je 17 slovenskih ljudskih pravljic iz različnih slovenskih pokrajin in jim dodal še pravljico o možicu Špicparkeljcu bratov Grimm. Vse je korektno priredil, pri čemer njegove priredbe niso v ničemer škodile pravljičnim vsebinam, je zapisano v utemeljitvi nagrade. Kot izrazito novost na slovenskem literarnem in likovnem prizorišču, ki jo velja izpostaviti in pohvaliti, je komisija izpostavila to, da je Schmidt vse pravljice oblikoval kot stripe, z namenom, da bi sodobnemu mlademu bralcu približal in olajšal vstop v zanj časovno izjemno odmaknjeno ljudsko izročilo in kulturno dediščino. Schmidtove priredbe omenjenih pravljic, ki so sicer pred manj kot desetletjem že izhajale v reviji Ciciban, so zbrane na enem mestu zasijale v vsej svoji veličini, meni komisija. Po njenem prepričanju je Matjaž Schmidt s Slovenskimi pravljicami (in še eno nemško) v stripu izkazal odlično in dovršeno delo, ki s svojimi prepoznavnimi pastelnimi toni bralcu učinkuje prijazno, varno in domače. Slikanico poleg tega odlikujeta filigranska risba in dovršeno grafično oblikovanje celote. Na razpis za nagrado izvirna slovenska slikanica 2010 je bilo poslanih rekordnih 67 slikanic. V ožji izbor za nagrado je žirija uvrstila pet knjig, ob zmagovalni še slikanice Punčka in velikan Neli Kodrič Filipic z ilustracijami Tomislava Torjanaca (Mladinska knjiga), O Jakobu in muci Mici - Rojstni dan Barbare Hanuš z ilustracijami Ane Zavadlav (založba Miš), Kako sta se gospod in gospa pomirila Miklavža Ko-melja z ilustracijami Zvonka Čoha (Mladinska knjiga) in Dinozavri Lilijane Praprotnik-Zupančič (Mladinska knjiga). Z nagrado izvirna slovenska slikanica, letošnja je sedma po vrsti, želi Združenje knjižnih založnikov pri Gospodarski zbornici Slovenije spodbujati kreativnost in produkcijo kvalitetnih izvirnih slikanic s slovenskimi avtorji besedil in ilustracij. (STA) 142 Četrtek, 8. aprila 2010 AVTOMOBILI / reforme - Minister predstavil državnemu poglavarju splošni načrt Calderoli pri Napolitanu mimo predsednika vlade Berlusconi: Avtonomna pobuda - Galan novi kmetijski minister RIM - Osnutke bodo pripravili pristojni ministri, o njih se bodo nato izrekle vladne stranke, sprejel jih bo ministrski svet ter jih naposled obravnaval in odobril parlament. To je postopek za izvedbo reform, za katerega sta se Ljudstvo svobode in Severna liga dogovorila na torkovem vrhu v vili predsednika vlade Silvia Berlusconija v Arcoreju pri Milanu. Severna liga je na tak način dosegla, da bo skrbela za ustavne reforme, saj sta za to področje pristojna Umberto Bossi kot minister za reforme in Roberto Caldero-li kot minister za poenostavitev zakonodaje. Ljudstvo svobode pa bo v zameno imelo proste roke za davčno in še zlasti pravosodno reformo, ki je Berlusconiju posebno pri srcu. Kot kaže, nameravata vlada in še zlasti Severna liga pospešiti sprejemanje reform. Calderoli je že včeraj dopoldne obiskal predsednika republike Giorgia Napolitana in mu predstavil splošen načrt za institucionalne reforme. Kot je po sestanku na Kvirinalu pojasnil sam Cal-deroli, vlada želi sproti obveščati državnega poglavarja o svojem delu na tem področju. Napolitano pa je ob tej priložnosti poudaril že večkrat izraženo potrebo, da bi parlament sprejel institucionalne reforme s čim širšo večino, saj gre za pravila igre, s katerimi bi se morali strinjati vsi. Predsednik vlade Berlusconi je na popoldanskem zasedanju vodstva svoje stranke dejal, da je paket reform, ki jih je Calderoli predstavil Napolitanu, le osnova za razpravo, ter poudaril, da je bil dopoldanski obisk na Kvirinalu ministrova »avtonomna pobuda«. Sicer pa je Berlusconi soglašal s stališčem ministra Sandra Bondija, enega izmed koordinatorjev Ljudstva svobode, da je treba k sestavljanju reform povabiti tudi sile opozicije, ter izrazil pripravljenost, da se sreča z voditelji UDC in Demokratske stranke. Premier je ob tej priložnosti tudi napovedal, da bo prihodnji teden imenoval za novega kmetijskega ministra dosedanjega predsednika Veneta Giancala Galana, potem ko je bil na njegovo mesto izvoljen dosedanji kmetijski minister Luca Zaia. Berlusconi pa se včeraj v nasprotju z napovedmi ni srečal s predsednikom poslanske zbornice Gianfrancom Finijem. Premier je očitno s tem hotel pokazati, da je Fini izgubil na pomenu. Sicer pa bo danes Finijeva fundacija Farefuturo priredila simpozij o t. i. 5. francoski republiki. S to pobudo namerava predlagati, da bi v Italiji uvedli predsedniško republiko po francoskem modelu. Umberto Bossi in Silvio Berlusconi ansa reforme Medtem ko Di Pietro dvomi o resnosti vladnih predlogov Bersani: Takoj zvezni senat in skrčenje števila parlamentarcev Antonio Di Pietro in Pier Luigi Bersani ansa RIM - »Dve reformi bi lahko takoj izvedli, in sicer senat bi lahko spremenili v zvezno zbornico, poleg tega pa bi lahko skrčili število parlamentarcev.« Tako je povedal sekretar Demokratske stranke Pier Luigi Bersani, ko so ga včeraj časnikarji spraševali, kako komentira rezultate torkovega srečanja med Ljudstvom svobode in Severno ligo v vili premierja Silvia Ber-lusconija v Arcoreju pri Milanu. Bersani je pojasnil, da je Demokratska stranka že izdelala svoje predloge o ustavnih reformah in da je pripravljena na soočenje v parlamentu. »Pričakujemo, da se bo tudi vladna večina čim prej izjasnila. Kolikor je mogoče razumeti, srečanje v Arcoreju ni obrodilo jasnih predlogov, razen morda kar zadeva dve točki, in sicer ustanovitev zveznega senata in skrčenje števila parlamentarcev. No dobro, kar začnimo pri teh dveh zadevah,« je še dejal Bersa-ni. Voditelj demokratov se je sicer zavzel za to, da bi sprejeli volilno reformo, ki bi volivcem vrnila pravico do izbiranja parlamentarcev. »Glede tega pa ni jasno, ali je vladna večina sploh pripravljena razpravljati,« je pristavil in poudaril, da bi zaradi ustavnih reform vsekakor ne smeli zanemarjati perečih gospodarskih in socialnih problemov. Veliko bolj skeptičen glede resničnega pomena torkovega srečanja v Berlusconijevi vili pa je bil voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro. »V Arcoreju so govorili predvsem o porazdelitvi stolčkov,« je dejal. »Medtem ko ljudje umirajo od lakote, oni mislijo na telefonske prisluhe, upravičeno odsotnost na procesih in na predsedniško republiko, in pa to samo zato, ker bi lahko služilo Berlusconiju za osvojitev Kvirinala, ali pa za njegovega prijateljčka Giannija Letto,« je dodal. Sicer je Di Pietro poudaril, da je Italija vrednot pripravljena na soočenje v parlamentu. zdravstvo - RU486 Prva »italijanska« tabletka za splav pacientki iz Barija BARI - V bolnišnici v Bariju so včeraj 25-letni pacientki prvič ponudili italijansko tabletko za splav RU486. Mlada ženska je za prekinitev nosečnosti med kirurškim posegom in tabletko izbrala slednjo. V bolnišnici bo morala ostati tri dni, tako da bodo zdravniki preverili njeno zdravstveno stanje. V apulijski bolnišnici uporabljajo abortivno tabletko že od leta 2006. Takrat je bil ginekolog Nicola Blasi edini, ki ni splavu oporekal, in si je prizadeval, da bi ženske imele izbiro. Tabletko so takrat seveda uvažali iz Francije, odslej pa jo prodajajo tudi na italijanskih tleh. Prvo pošiljko so v Bariju prejeli ravno včeraj. S tabletkami za splav pa razpolagajo tudi nekatere bolnišnice v Toskani. Doslej se je za prekinitev nosečnosti s tabletko RU486 odločilo 2.300 žensk. Od leta 2005 je tabletko pacientkam ponujala marsikatera dežela in do leta 2008 je ministrstvo za zdravstvo zabeležilo 2.300 tovrstnih splavov. Leta 2005 sta s tabletko eksperimentalno razpolagali le dežela Piemont in Toskana (132 primerov), leto pozneje 4 dežele - Piemont, Toskana, Marke in Emilja-Romagna ter Tridentinska (1.151 primerov), leta 2007 se jim je pridružila še Apulija (1.010 primerov). Navadno so se pacientke zdravile v režimu »day hospital«, medtem ko si je naposled Višji zdravstveni svet izboril večdnevno hospitalizacijo. potres v abrucih - Od 7. maja tudi na filmskih platnih Komičarka Sabina Guzzanti predstavlja nov film Draquila RIM - Po treh letih premora se komičarka in filmarka Sabina Guzzanti vrača na filmska platna. 7. maja bodo začeli v italijanskih dvoranah predvajati njen film Draquila - L'Italia che trema, ki je posvečen potresu v Abrucih. Film sledi uspešnemu prvencu Viva Zapatero! in filmu Le ragioni dell'ar-ragosta. Sabina Guzzanti je na svoji spletni strani objavila napovednik za film in vse kaže, da bo Draquila vzbudil val polemik. V ospredju dogajanja je namreč Silvio Berlusconi, s katerim je Guzzantijeva že večkrat polemizirala (in ga tudi zelo uspešno posnemala, kot je razvidno tudi s sosednjega posnetka). Režiserka zagovarja tezo, da je potres, ki je pred letom dni prizadel L'Aquilo in Abruce, predstavljal za ministrskega predsednika pravi božji dar. Javnomnenjske raziskave so kazale, da njegova priljubljenost pada, sodniki so zahtevali njegova pričevanja, potres, ki je 6. aprila povzročil preko tristo žrtev, pa mu je ponudil priložnost, da se izkaže kot »človek dejanj«. Iz napovednika pa je tudi razvidno, da je Guzzantijeva postavila pod drobnogled civilno zaščito in njenega vodjo Giuda Bertolasa. Skratka: filmska eksplozivna mešanica, o kateri najbrž ne bodo govorili le ljubitelji sedme umetnosti ... Sabina Guzzanti kot Silvio Berlusconi sodstvo - Rešitev premierja Predsednik Napolitano razglasil sporni zakon o »upravičeni zadržanosti« RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj podpisal oz. razglasil zakon o upravičeni odsotnosti predsednika vlade in ministrov na sodnih procesih, ki ga je senat dokončno odobril 10. februarja. Zakon bo začel veljati dan po objavi v Uradnem listu. V skladu z zakonom se premier in ministri upravičeno ne bodo udeleževali sodnih obravnav proti njim, kadar bodo zadržani zaradi opravljanja svojih vladnih dolžnosti. Kot znano, je zakon prehodne narave. Veljal bo 18 mesecev, dokler parlament ne bo z ustavnim zakonom uvedel imunitete za štiri najvišje državne predstavnike, in sicer za predsednika republike, predsednika vlade in za predsednika obeh vej parlamenta. Prehodni zakonski ukrep bo vsekakor Berlusconija rešil pred sodnimi postopki, ki ta čas tečejo proti njemu v Milanu in in na drugih sodiščih. Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro je takoj po Napolitanovi razglasitvi potrdil svoje najodločnej-še nasprotovanje zakonu. Označil ga je za »nemoralnega in neustavnega« ter napovedal, da bo Italija vrednot začela takoj zbirati podpise za razpis referenduma za njegovo razveljavitev. Tudi Demokratska stranka je včeraj potrdila svoje kritično stališče do zakona. »Spoštujemo odločitev predsednika Napolitana, a trdno stojimo za stališči, zaradi katerih smo se v parlamentu opredelili proti zakonskemu besedilu,« je dejal odgovorni za pravosodje v stranki Andrea Orlando. Italijanski BDP +1,2% v prvem trimesečju 2010 RIM - Italijanski bruto domači proizvod (BDP) je v prvem trimesečju tega leta zrasel za 1,2 odstotka v primerjavi s prejšnjim trimesečjem, v drugih treh mesecih pa bo porast 0,5-odstoten. Sveže podatke je objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Evroobmočje naj bi se v prvem trimesečju ustavilo pri 0,9-odstotnem porastu, nakar naj bi v drugi četrtini leta beležilo bolj spodbudne številke, z 1,9 odstotka porasta. Poučevanje angleščine kmalu podpovprečno? RIM - V državnih osnovnih šolah je poučevanje angleščine povprečno, ker učitelji niso vedno dovolj podkovani oziroma tudi sami ne poznajo tega tujega jezika. Sindikati opozarjajo, da bo ministrstvo za šolstvo s prihodnjim letom črtalo 11.200 učiteljev s specializacijo v angleščini (večinoma so to učitelji, ki so diplomirali na fakultetah za jezike), 4500 le-teh pa bo po novem poučevalo vse predmete, od matematike do italijanščine. Vlada načrtuje, da bo v prihodnjih treh letih specializirala drugih pet tisoč učiteljev, prvi med temi pa bodo septembra, ko bodo začeli poučevati angleščino, še nepripravljeni, trdita sindikata CGIL in CISL. Judovska skupnost kritična do izjav kardinala Sodana RIM - Kardinal Angelo Sodano je v torek v pogovoru za vatikanski časnik L'Osservatore Romano izjavil, da so spolne zlorabe otrok zločini posameznih duhovnikov in niso krivda Cerkve kot celote. Ob tem je Sodano branil papeža Benedikta XVI., češ da je postal tarča neutemeljenih napadov, podobno kot so svoj čas napadali Pij a X. zaradi nasprotovanja modernizmu ali Pija XII. zaradi njegovega zadržanja med 2. svetovno vojno. »Takšne zgodovinske primerjave so netočne in neprimerne,« se je na Sodanove besede včeraj odzval predsednik italijanskih judovskih občin (UCEI) Renzo Gattegna. Po njegovem posebno šepa primerjava s Pijem XII., ki mu Judje očitajo, da se je premalo zavzel proti holokavstu. Gattegna je sicer izrazil upanje, da se bo kljub vsemu »zapleten in zahteven dialog med katoličani in judi« nadaljeval. ansa Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu kras - Predstavili vodnik botanika Livia Poldinija o flori med Trstom in Gorico Na Krasu je po 110 letih 119 rastlinskih vrst manj Če pa upoštevamo le Kras na italijanski strani, je od konca 19. stoletja 130 vrst manj Na Krasu je bilo v preteklosti skupno 2.318 rastlinskih vrst. Toda rastline so kot živali in se premikajo, zato je danes na Krasu skupno 1.890 vrst rastlin. Od teh je 1.337 avtohtonih, medtem ko je 553 vrst eksotičnih oz. so prišle tudi iz zelo oddaljenih krajev. Med temi je 206 vrst izpred leta 1492 (kon-vencionalen datum) in 347 je »novih«. Kar pa še najbolj izstopa, je, da je na Krasu od Trsta do Gorice na obeh straneh meje od konca 19. stoletja izumrlo 119 rastlinskih vrst. Če upoštevamo samo italijanski del Krasa, je na njem izumrlo kar 130 vrst. Za to so odgovorne tujerodne rastline, klimatske spremembe in predvsem človek, ki je spremenil naravni habitat. To je ugotovil tržaški univerzitetni profesor znanstvenih in naravoslovnih ved ter eden izmed najbolj znanih italijanskih botanikov Livio Poldini, ki je v okviru 35 let trajajoče študije s svojimi sodelavci podrobno prečesal Kras in na njem prisotne rastlinske vrste. Leta 1974 so začeli zbirati prve podatke, leta 1981 pa so izdelali prvo datoteko. V naslednjih letih so se raziskave le nadaljevale in je danes zbranih več kot 49 tisoč podatkov, ki jih tudi stalno izpolnjujejo in dopolnjujejo. Podatki dolgoletne študije, pri kateri so sodelovali tudi Poldinijevi kolegi iz Slovenije in Avstrije, so zdaj zbrani v zajetni knjigi ali - kot pravijo njegovi sodelavci - velikem atlasu Krasa. Publikacijo Raznolika kraška flora med Trstom in Gorico-Stanje okolja, ki vsebuje 700 strani, in izsledke študije so predstavili včeraj popoldne v za to priložnost pretesni dvorani Agnelli tržaške leposlovne fakultete. Na srečanju, ki ga je v okviru evropskega projekta KeyToNature podprla univerza in ki ga je povezoval novinar Fabio Pagan, so o dolgoletni raziskavi govorili nekateri Poldinijevi sodelavci in sodelavke, kot so Sandro Pignatti, Pier Luigi Ni-mis in Marisa Vidali, vsebino same knjige pa je predstavil sam Poldini. Še pred tem je pokrajinski odbornik Dennis Visioli v imenu pokrajinske uprave, ki je prispevala denar za knjigo, pohvalil delo raziskovalcev, saj so različnosti (v tem primeru bio-raznoličnosti) vselej bogastvo in jih je pomembno ohranjati. Poldinijevo knjigo, ki jo je izdala založba Edizioni Goliardiche, bodo ponovno uradno predstavili v torek, 13. aprila, ob 17.30 v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali (Ul. Trento št. 8). A.G. Knjigo Livia Poldinija o raznoliki kraški flori so predstavili na leposlovni fakulteti kroma griža - V soboto s Poldinijem Pohod za izruvanje tujerodnega raznozobega grinta Invazivna južnoafriška rastlina Senecio inaequidens - raz-nozobi grint lahko zaradi vsebnosti alkaloida zastrupi mleko in med. Zato so se nekatera društva in ustanove odločili, da jo bodo izruli s pobočja Griže. Zato prireja društvo Triestebella v dogovoru z Občino Dolina, ki upravlja Deželni naravni rezervat Doline Glinščice, in Oddelčnim nadzorništvom za gozdove za Trst in Gorico ter v sodelovanju z deželnim združenjem Trafioriepiante in s Komisijo za varstvo gorskega okolja SAG pohod na Grižo. Vodil ga bo prof. Livio Poldini in bo namenjen izruvanju te tujerodne rastline. V soboto se bodo pobudniki zbrali ob 9.30 pred sprejemnim centrom Rezervata Doline Glinščice pri gledališču F. Prešerna v Boljuncu. Od tu se bodo z lastnimi prevoznimi sredstvi odpeljali čez bivši mejni prehod v Prebenegu ter se po socerb-ski planoti približali vrhu Griže. Udeleženci naj imajo ustrezno obutev ter naj s seboj prinesejo rokavice in motiko. Pohod se bo nadaljeval popoldne, zato je priporočeno kosilo iz nahrbtnika. V primeru slabega vremena bo pohod v soboto, 17. aprila. Pohod spada v okvir pobud ob vložitvi predloga deželnega zakona za boj proti tujerodnim invazivnim rastlinskim vrstam, ki škodijo okolju in človeškemu zdravju, ki ga je predstavilo društvo Triestebella. Poleg vrste Senecio inaequidens, sta taki tudi veliki pajesen, Ailanthus altissima iz Kitajske, ki spreminja našo rastlinsko krajino in se širi na račun naših domačih vrst ter južnoameriška Ambrosia artemisiifolia, ki je znana alergena vrsta. pokrajina - Včeraj podpis skupaj z vsemi občinami Konvencija s taksisti za pomoč prizadetim Na sedežu pokrajinske uprave so včeraj podpisali konvencijo, katere namen je prispevati k lažjemu premikanju fizično prizadetih oseb. Pokrajina Trst in vse občine tržaške pokrajine so podpisale konvencijo s predstavniki taksistov v tržaški pokrajini oziroma njihovih združenj, katere namen je izboljšati pogoje za prevoz prizadetih. Pokrajinska uprava bo v tem smislu nudila finančne prispevke taksistom za nakup novega v ta namen specifično opremljenega avtomobila. Prav tako bo nudila prispevke za prilagoditev že obstoječih vozil oz. taksijev potrebam in zahtevam prizadetih. Specifično se konvencija nanaša na ljudi s težavami premikanja, na skoraj slepe in na popolnoma slepe osebe. Na avtomobilih sodelujočih taksistov bodo poleg tega tudi ustrezne nalepke, ki jih bo posredovalo prevozno podjetje Trieste Tra-sporti. Sami taksisti, ki se bodo prijavili pri tej pobudi, pa bodo sodelovali tudi na raznih prireditvah, posvečenih širjenju informacij o potrebah prizadetih ljudi. Naj dodamo, da so podobno pobudo sprožili že lani. Takrat je vložilo prošnjo pet taksistov, ki so prejeli prispevke za nakup novega avtomobila. / ALPE-JADRAN Petek, 9. aprila 2010 APrimorski ~ dnevnik odkritje 7 Bomba pri Banih Domačin se je v torek popoldne mudil v borovem gozdu med Bani in Ferlugi (Borovec se nahaja med Banovskim vrhom in Parkljevim hribom, levo od ceste, če hodimo proti Banom). Med brezskrbnim pobiranjem suhih vej in drv je opazil kos kovine, ki je štrlel iz zemlje. Ko je odstranil nekaj zemlje in bolje pogledal, je ugotovil, da gre za večjo bombo. Posegli so policisti (vključno s pirotehničnim in forenzi-čnim oddelkom) in karabinjer-ji. Izkazalo se je, da gre za ameriško letalsko bombo iz druge svetovne vojne, ki tehta od 250 do 300 kilogramov. Na tržaški kvesturi so pojasnili, da je bomba še cela in dobro ohranjena, zatorej je potencialno nevarna. Nahaja pa se sredi gozda, v odročnem kraju, daleč od hiš, cest in stez (skozi omenjeni gozd vodi planinska vertikala). Iz varnostnih razlogov so območje ogradili in ga še včeraj stalno nadzorovali. Zaradi velikosti bombe (policijski pirotehniki je niso mogli dezaktivirati ali premakniti) so morali na poziv tržaške prefekture poseči vojaški izvedenci tretjega regimenta iz Vidma, ki bodo bombo dezaktivirali. V Banih se domačini spominjajo, da so ameriške bombe padale v gozd v obdobju, ko so zavezniška letala bombardirala vas in tamkajšnjo vojašnico, ki so jo leta 1944 zasedli Nemci. Po vojni, ko so strateško vojašnico prevzele zavezniške enote, so gozd bonificirali, očitno pa tedaj niso našli prav vsega. (af) sindikat - Cgil Podpisi za demokracijo na delovnem mestu Sindikat kovinarjev Fiom-Cgil je začel tudi na Tržaškem zbirati podpise za zakonski predlog »za demokracijo na delovnem mestu«. Namen sindikata je namreč jamčiti pravico delavcev do enotne delovne pogodbe, ki bo zagotavljala njihovo pogajalsko pravico pri prizadevanjih za zvišanje plač oz. za ureditev položaja številnih prekernih delavcev. Kot razlaga sam sindikat Fiom, sta italijanska vlada in zveza Confindustria januarja lani vsilili ločeni sporazum v okviru delovne pogodbe (ki daje možnost podjetjem, da sklepajo ločene pogodbe z zaposlenimi), katerega sindikat Cgil ni podpisal, nato so delodajalska organizacija Federmeccanica in za-družniška združenja to razširili na delovne pogodbe kovinarjev. To je treba ukiniti, poudarja sindikat Fiom, ker oškoduje pravice delavcev in njihove plače ter sploh delovne pogoje. Pokrajinski sindikat Fiom-Cgil je podpise včeraj zbiral pred palačo Fincantieri. Danes pa bodo lahko kovinarji iz vse tržaške pokrajine podpisali peticijo pred tovarno velikih motorjev Wartsila, in sicer od 13. ure do 17.30. 8 Četrtek, 8. aprila 2010 AVTOMOBILI / tržaško sodišče - Danilo Cunja in podjetje Eurocar Logistics proti Walterju Stanissi Kupoprodaje srbskih zemljišč privedle do sodnega procesa Sodnik je sojenje preložil, začelo se bo junija -Stanissa: »Vse zneske sem upravičil« Na tržaškem sodišču se je včeraj, sicer s takojšnjo dvomesečno preložitvijo, začel proces, v katerem imata vlogi obtoženca in obtoževalca vidna predstavnika slovenskega zamejskega gospodarstva. 61-letni podjetnik Danilo Cunja je kot zastopnik mednarodnega transportnega in logističnega podjetja Eurocar Logistics srl, ki sodi v skupino Cunja Group, državnemu tožilstvu v Trstu prijavil Walterja Stanisso, 42-letnega poslovnega partnerja in člana številnih upravnih odborov (tržaške Trgovinske zbornice, Kmečke zveze, Zadružne kraške banke), ki se mora zdaj braniti obtožbe nezakonite prilastitve denarja. Walter Stanissa je bil kot poslovni partner podjetja Eurocar Logistics pobudnik in posrednik pri kupoprodajah nekaterih zemljišč v Srbiji. Danilo Cunja, trdi, da je 12 tisoč evrov vreden ček, ki ga je podjetje izročilo Stanissi za kritje davčnih obveznosti po nakupu enega od zemljišč blizu Beograda, izginil. Z zavlačevanjem, ki je privedlo do enoletne zamude pri dejanskem nakupu zemljišča, naj bi podjetju, ki se je v svojem poslu kreditno izpostavilo pri neki banki iz Slovenije, povzročil večjo ekonomsko škodo. Stanissa vse skupaj zavrača in trdi, da so zaupani denar prejele prave osebe, kar bo med procesom dokazano. Včerajšnje prve obravnave se obtoženi iz zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti, zaradi česar je sodnik Paolo Vascotto preložil sojenje. Začelo se bo junija. Stanisso zastopa odvetnica Maria Genovese iz odvetniške pisarne Kostoris, Cunjo kot oškodovano stranko zastopata odvetnika Roberto Corbo in Antonio De Pauli, tožilec je Massimo De Bortoli. Zgodba se je začela konec leta 2002, ko sta se Walter Stanissa in njegov poslovni partner Bogdan Lukič sestala z vodstvom podjetja Eurocar Logistics in predlagala niz dobičkonosnih nepremičninskih operacij v Srbiji. V bližini Beograda naj bi podjetje kupovalo kmetijske površine, za katere je obstajala možnost, da bi jih prodalo po mnogo višji ceni, ko bi zemljišča z novim regulacijskim načrtom - tako piše v dokumentu, ki ga je vložila oškodovana stranka - postala zazidljiva. Vodstvo podjetja se je odločilo za prvo poskusno kupoprodajo, ki se je izkazala za zelo ugodno. Nepremičninske operacije so se nadaljevale in dobiček je bil dober. Večinski delež zemljišč je po dogovoru pripadal Cunji, manjši delež pa Lukiču, s katerim je bil Stanissa v partnerstvu. Transportno podjetje se je pri podobnih operacijah posluževalo tudi bančnih posojil. Do zapleta je baje prišlo oktobra 2006, ob nakupu novega beograjskega Sedež podjetja Eurocar v Tržiču kroma zemljišča, vrednega 384 tisoč evrov. V dokumentu oškodovane stranke piše, da je najprej prišlo do razhajanj glede razdelitve zemljišča, podjetje pa je zatem zaupalo Sta-nissi 12 tisoč evrov vreden ček za plačilo davka na nakup parcele. Zaradi težav pri registraciji v zemljiški knjigi je srbski odvetnik tržiškega podjetja posegel pri pristojnih uradih v Beogradu in ugotovil, da davek ni bil izplačan. Cunjini odvetniki trdijo, da je podjetje prejelo od Stanisse ponarejeno potrdilo. Januarja 2008 je obtoženi naposled plačal davek, zavlačevanje (sum nezakonite prilastitve zadeva omenjenih 12 tisoč evrov) in posledično pomanjkanje likvidnosti pa naj bi podjetju povzročilo veliko gmotno škodo. Podjetje Eurocar, ki bo zahtevalo poravnavo škode, ni izplačalo dolgov banki, ki je operacije sofinancirala in je zaradi neizpolnjenih obveznosti podjetje večkrat prijavila. Skupina Cunja Group, ki je leta 2006 odprla v Tržiču nov sedež z logističnim centrom, je s sektorsko krizo zašlo v težave in močno zmanjšalo število uslužbencev. Danilo Cunja, ki je bil včeraj na sodišču, pravi, da gre del škode pripisati »srbskim zapletom«, saj naj bi bila škoda znatna in samo zaradi te zadeve naj bi okrog štirideset ljudi ostalo brez dela. Walter Stanissa je po telefonu dejal, da je vse zneske upravičil in da je dokumentacija transparentna. »Osebe, ki so denar prejele, bodo to potrdile med obravnavo,« je komentiral. Sojenje, ki bo bržkone tudi določalo, kdo je in kdo ni sokriv za krizo podjetja Eurocar, se bo začelo 9. junija. (af) opčine - Teden posvečen rastlinam Cvetje ... drevesa • ■ • v ■ • • in kozmična harmonija Združenje Fashion Art Culture & Performance Fiori d'Acanto pripravlja v prostorih Zadružne kraške banke teden namenjen rastlinam. Pobuda s pomenljivim naslovom Cvetje ... drevesa in kozmična harmonija vključuje več dogodkov, in sicer foto-razstavo, predavanja, tečaje in ustvarjalno delavnico. Prireditev se bo pričela jutri ob 17. uri, ko bo na vrsti odprtje fotografske razstave Borisa Prinčiča, člana goriškega Fo-tokluba Skupina 75. Avtorja, ki ima svoj fotografski atelje na Proseku in se bo na Op-činah občinstvu predstavil s serijo fotografij o marjeticah, bo predstavila umetnostna kritičarka Lorella Klun. Razstavi bodo nazdravili z vinom kmetije Grgič s Padrič. Teden cvetja se bo nadaljeval z ustvarjalno delavnico, ki bo na sporedu v sredo 14. aprila, ob 17. uri. Floristka Vi-vijana Kljun (Cvetličarna A.D.A.) bo predstavila programe ustvarjalnih delavnic, ki bodo letos na sporedu v prostorih ateljeja Dom art na Opčinah. Udeleženci tečaja bodo pripravili 12 cvetličnih šopkov, ki so značilni za vsako zodiakalno znamenje (potrebne informacije za sodelovanje na tečaju so na voljo v cvetličarni A.DA. na Op- činah - Dunajska cesta, 17/a - tel. 040/2158266). V nedeljo, 18. aprila, ob 12. uri pa bo na vrsti predstavitev tečaja, ki ga bo vodila Graziella Casini Nicosanti na temo Iskanje kozmičnega sozvočja s pomočjo proučevanja stare keltske filozofije z analizo dreves in primerjavo z lastno osebnostjo. Razstava Borisa Prinčiča bo na ogled vse do 19. aprila in bo odprta vsak delov-nik od 10. do 12. ure ter od 15. do 17. ure. (VIP) Z »nobelovcem« o klimatskih spremembah Na sedežu oficirskega krožka Circo-lo ufficiali (Ulica delTUniversita 8) bo danes govor o klimatskih spremembah 21. stoletja. Ob 18. uri bodo namreč gostili fizika in klimatologa dr. Filippa Giorgija, edinega italijanskega člana medvladne organizacije IPCC, ki je bila leta 2007 deležna Nobelove nagrade za mir z Al Gorom. Giorgi je zaposlen v mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Grljanu. Obvestilo prijavljenim za potovanja v Rusijo Prijavljeni izletniki za potovanja v Rusijo so naprošeni, da v agencijo Aurora prinesejo dokumente za ruski vizum. Oddati morajo potni list, 1 sliko in osebno podpisati ustrezni formular. Potniki, ki so prijavljeni za odhod 13. maja so naprošeni, da dokumente predajo 8., 9. ali 10.aprila. Potniki, ki so prijavljeni za odhoda 18. in 20. maja pa naj se oglasijo med 12. in 15.aprilom. Urnik delovanja agencije je: ob četrtkih neprekinjeno od 09.00 do 18.30, v soboto samo dopoldne od 09.00 do 12.00, ostali dnevi od 09.00 do 12.30 in od 15.30 do 18.30. Dobrodelni koncert za otroke s Haitija Na pobudo zbora Corale Citta di Trieste, pokrajinskega odbora Unicef in v sodelovanju s tržaškim občinskim odborništvom za kulturo bo v soboto ob 20.30 v cerkvi Sv. Antona novega dobrodelni koncert za otroke s Haitija. Pred več kot tremi meseci je katastrofalni potres opu-stošil otok in zahteval okoli 200 tisoč smrtnih žrtev, med njimi tudi veliko otrok. Brez domov pa je po tej naravni katastrofi ostalo dva milijona ljudi. Številne organizacije so na otoku nudile svojo pomoč, tudi Unicef, ki si prizadeva, da bi še kako pomagala nebogljenim otrokom. Zbrane prispevke na koncertu bodo namenili skladu za pomoč otrokom s Haitija pri Unicefu. Četrt kilograma hašiša Karabinjerji miljskega poveljstva so se v torek popoldne vozili po Naselju sv. Sergija. Ustavili so 39-letnega domačina, ki je hodil ob cesti: ob pogledu na karabinjerje ga je izdala živčnost. Na njem so našli 50 gramov hašiša, sledila je še hišna preiskava, med katero so naleteli na dodatnih 200 gramov iste droge. Domačina z začetnicama A. B. so priprli. Kraja elektrike V nekem stanovanjskem poslopju v Istrski ulici je stanovalec pri stopnicah opazil električno žico, ki je bila »na divje« povezana z električno omarico. Poklical je podjetje Ace-gasAps in policijo. Ugotovili so, da je nekdo nezakonito priklopil svoje stanovanje na elektriko in brezplačno izkorišča energijo, ki jo nudi AcegasAps. Lastnika stanovanja, 39-letnega K. L., ni bilo doma, vsekakor pa so ga kazensko ovadili zaradi suma kraje. trg sv.lucije - Nadaljujejo se dela, kjer naj bi zgradili parkirišče Arheološka izkopavanja za škofijo Arheologi so odkrili ostanke vile iz 1. stoletja po našem štetju, ki naj bi jo konec 3. stoletja uničil ogenj; območje, kjer je bila zgrajena, naj bi nato služilo v pokopne namene Arheologi pri delu kroma Za tržaško škofijo ob Trgu Hortis so se spet začela arheološka izkopavanja, saj nameravajo tam zgraditi novo parkirišče. Izkopavanja so se na Trgu sv. Lucije začela že pred letom dni in so se dotaknila tudi dvorišča sosednjega doma za ostarele Domus Mariae, ki ima vhod na Ul. Madonna del mare. Tu so arheologi naleteli na ostanke t.i. bolnišnice za ženske, za škofijo pa so na dan prišli ostanki suburbane vile. Slednjo naj bi zgradili nekje v drugi polovici 1. stoletja po našem štetju v bližini paleokrščanske bazilike, ravno med obmorsko cesto, ki je vodila proti rimskemu gledališču, in cesto, ki je vodila na grič (današnja Ul. Madonna del mare). Arheologi so ugotovili, da je bila vila zgrajena v obliki črke U in da so bile stene številnih dvoran okrašene s freskami, tla pa s pisanimi mozaiki. Ob koncu 3. stoletja po našem štetju naj bi strašen požar uničil celotno poslopje in od 4. stoletja dalje naj bi območje začeli uporabljati v pogrebne, pravzaprav pokopne namene. Strokovnjaki so namreč v zadnji fazi izkopavanj naleteli na grobove, sarkofage in pogrebne strukture oz. poslopja. Nova izkopavanja so se pred dnevi začela ravno z delno odstranitvijo teh poznejših pogrebnih elementov, ki je arheologom omogočila raziskovanje obmorskega pasa. Osebje spomeniškega varstva meni, da gre za izredna odkritja o razvoju mesta, kar je jasno razvidno iz arheoloških zapisov v tleh. Hkrati pa ne izključujejo dejstva, da bi v tednu kulturnih dobrin (od 17. do 25. aprila) priredili nekaj vodenih ogledov po ostalinah. Kaj vse se skriva pod mestom ... kroma / TRST Četrtek, 8. aprila 2010 9 gledališče - Zamisel ekipe, ki ustvarja Pupkin Kabarett V gledališču Miela komični niz treh monologov V naslednjih tednih bodo nastopili Antonio Rezza, Dario Vergassola in Emanuela Grimalda V Italiji ta čas ni prostora za komike in smeh, saj so prostor že zapolnili politiki: od tu zamisel, da bi gledališki niz, ki bo v prihodnjih dneh v tržaškem gledališču Miela, naslovili Non c'e niente da ridere. Ampak v gledališču Miela so komičnim igralcem kljub vsemu uspeli »izboriti« nekaj prostora: tri večere, ki jih bodo iz- oblikovali Antonio Rezza, Dario Vergassola in Emanuela Grimalda. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal Alessandro Mizzi, sovoditelj priljubljenega Pupkin Kabaretta, so prvotno načrtovali obsežnejši program, a so morali zaradi krčenja javnih prispevkov misel opustiti. Na odru gledališča Miela bodo zaživele tri Alessandro Mizzi in Rosella Pisciotta med včerajšnjo predstavitvijo: niz spada v praznovanje dvajsetletnice gledališča Miela kroma predstave, katerih vezna nit sta kvaliteta in strast, ki jo interpreti vlagajo v svoje gledališko delo. Kot prvi bo na oder stopil Antonio Rezza, po Mizzijevem mnenju eden najboljših italijanskih komikov, ki se ne ukvarja s satiro, ampak z »bidimenzionalnim gledališčem«, v katerem igrajo pomembno vlo- go tudi scenske slike Flavie Mastrelie. Predstava Pitecus cus, polna brezbrižnih in vase zagledanih junakov, bo na sporedu v soboto ob 21. uri, sledilo pa bo tudi predvajanje Rezzijevega kratkometražca Troppoli-tani. Največ pričakovanj najbrž veija za predstavo Sparla con me, v kateri se bo 19. aprila predstavil Dario Vergassoia. Na odru bo predstavil izseke najbolj neverjetnih srečanj, katerim je bii priča v teievizijski dnevni sobi Serene Dandini, oddaji Paria con me. 29. aprila pa se bo predstavila Emanuela Grimalda, ki se je sicer rodila v Trstu, a ni še nastopila pred domačo publiko. Uspeh je dosegla kot partnerica Antonia Albane-seja, pred kratkim pa tudi kot priijubeijena Ave Battiston v televizijski nanizanki Ii medico in famiglia. V svoji predstavi Midolia e animelie bo predstavila niz ženskih komičnih iikov, od krute tržaške mame do napoiitan-ske seksi teiefonistke. Predprodaja, ki je že v teku pri gledališki blagajni (vsak dan od 17. do 19. ure), gledalcem zagotavlja dva evra popusta (vstopnice stanejo od 10 do 18 €). In še informacija za ijubiteije Pupkin Kabaretta: 28. aprila bo s predstavo Tingeltanz nastopil v tržaškem Kulturnem domu, nato pa se odpravii na gostovanje v miian-sko gledališče Teatro delia Cooperativa, ki ga vodi Renato Sarti. (pd) opčine - Bambičeva galerija Razstava Beti Bricelj Sklad Mitja Čuk vabi v soboto, 10. aprila, ob 20.30 v Bambičevo galerijo (Proseška 131) na odprtje razstave diplomirane slikarke Beti Bricelj GeolnForma. Slikarko bo v soboto predstavila umetnostna kriti-čarka Polona Škodič, ki je o ustvarjalki povedala, da se je v svoji umetniški ustvarjalnosti posvetila posebni zvrsti slikarstva in se tako umestila med prepoznavnejša imena mladih slovenskih likovnih umetnikov. »Dokazuje, da se v slogu optične umetnosti, ki jo kot ena izjemno redkih tovrstnih ustvarjalcev razvija v popolnoma novih izraznih vsebinah, odpirajo neomejene možnosti. Spoznali bomo, da abstraktna geometrija v slikarskih rešitvah lahko sproža naravnost impresivne optične učinke.« Na razstavi bo umetnica prvič predstavila najnovejši ciklus del v tehniki akrila na les, ki ga odlikujejo manjši formati različnih oblik in velikosti, sveža barvitost in poudarjena ploskovna dinamika. Vrnila se je k prejšnjim izkušnjam in jih pomenljivo nadgradila z drugačnimi prijemi in sporočili. Tako so nastajale variacije, ki so s premišljenim polaganjem ploskev v mrežah koordinatnega sistema sooblikovale nenavadne iluzivne vsebine. Izstop iz prej značilnih večjih formatov v manjše, je avtorici odprl nove razsežnosti, dvojnost in širino percepcije. Opredeljujoči naslov razstave GeolnForma pa v tej navezavi zaobjema globlje in širše pojmovanje geometrijskih zakonitosti v likovnem izražanju. Zasnova premišljeno izbranih oblik, postavljenih ploskev in barvnih kombinacij v opazovalčevem očesu ustvarja vtis dinamike in več dimenzionalnosti. Učinkovite barvne kombinacije se gibljejo od črno belih in monokromnih do izbora komplementarnih in kontrastnih. Med oblikami imajo gotovo posebno mesto krogi. Vsi so namreč »točke pozornosti«, zaradi svoje močne energijske zgoščenosti, ki jo ustvarja napetost kontrasta ukrivljene in ravne linije. Beti Bricelj je v zadnjih letih postala ena vidnejših, perspektivnih slikark, ki jo je lahko spoznala tudi širša javnost. Njeno slikarstvo je vse bolj opaženo tudi na na mednarodni kulturni ravni. Rojena je leta 1974 v Postojni. Na Visoki strokovni šoli slikarstva v Ljubljani je leta 2000 diplomirala iz slikarstva pri docentu Mladenu Jernejcu, magistru umet. - diplomska naloga na temo Prvine aboriginske umetnosti v abstrakciji treh svetih barv. Po študiju je nadaljevala in nadgrajevala izobraževanje v Avstraliji, kjer je prebivala leto dni. Odzvala se je povabilu avstralske vladne organizacije za raziskavo aboriginske kulture iz oddelka Department for Aboriginal Affairs v Adelajdi. Od leta 2002 je članica ZDSLU. Živi in dela v Postojni. Poleg slikarstva se ukvarja tudi z drugimi izzivi: leta 2007 je oblikovala likovno idejno zasnovo fasadne lupine poslovno trgovskega objekta Epicenter B2 v Postojni, leta 2008 je pridala tudi idejno zasnovo obarvanja notranjščine Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, medtem ko je leto pozneje oblikovala platnico knjige avtorja E. Progarja st. Vse o športu iz postojnske in pivške občine. V Hotelu Kras v Postojni je na ogled stalna zbirka njenih platen. Razstava bo odprta do 30. aprila. jadralni klub čupa - O delovanju Tečaj za habilitacijo upravljanja motornih plovil in jadrnic Poglavitna dejavnost pomorskih klubov je spoznavanje in širjenje pomorske kulture. Seveda obstajajo tudi pritajena »podjetja« preoblečena v klub, ki ponujajo le možnost privezov za plovila lastnih članov. V to kategorijo gotovo ne spada naše pomorsko društvo, kot tudi na srečo druga sorodna. Veliko je ljudi, ki ljubi plovbo po morju in po jezerih. Vsakdo od teh odkrije ob vsaki plovbi, naj bo še tako kratka, da se je nečesa novega naučil ali kaj starega osvežil. Še večja je taka zavest pri jadralcih. Vsakdo, ki se poda na morje, mora razpolagati s celo vrsto veščin, znanjem in poznanji. Daljše so njegove plovbe, znatnejša mora biti njegova pripravljenost ravnanja in ukrepanja tudi v težkih ali nevarnih razmerah. Take presoje so v navadnih okoliščinah lahke, a v naglici in morebiti strahu, slabem vremenu ali zmedi, postanejo dogodki resnejši. Nedvomno je marsikdo sposoben ukrepati, če nastane kaka težava različne narave. Če je na krovu več članov posadke, vsakdo prispeva s svojim znanjem. Kaj pa tisto znanje in praksa, ki bi morala biti obvezna za vse ki so »kapetani svoje barke«? Spretnost, predvsem je to ročna, ter iznajdljivost ne krijejo namreč prav vseh potreb, želja in predvsem pravil oz. predpisov varne plovbe. Za ostalo sta potrebna ... učenje in nato še izpit! Da zadostimo želji in potrebi varne plovbe ter seveda začrtanemu programu, smo se pri Jadralnem klubu Čupa odločili najprej za tečaj namenjen pridobitvi habilitacije za upravljanje motornih plovil in jadrnic. Danes je ta potreba pre- cej občutena, predvsem zaradi želji po plovbi po vzhodni obali Jadrana, kjer je taka habilitacija obvezna. Tega tečaja se udeležuje 20 kandidatov. Dvakrat tedensko se v večernih urah srečujejo v klubskem sedežu in obravnavajo na programu določene predmete pod mentorstvom strokovnega učitelja in vaditelja. Teoretičnemu (doslej) zimskemu delu sledijo ob prijaznejšemu vremenu še primerne preizkušnje na morju, kot so med drugim konkretna plovba, kretanje ob prisotnosti drugih plovil, obravnava pravice ali dolžnosti prednosti ob plovbi, vedenje in kretanje ob izplovbi iz pristanov ali obratno, pristajanje, reševanje človeka iz vode, nočna plovba in še veliko drugega. Tečaj namenjen pridobitvi habilitacije upravljanja motornih plovil in pa jadrnic predvideva tudi veščine upravljanja jadrnice. Končni cilj bo nekje sredi poletja seveda za nove kapetane zaključni izpit za zaželeno plovbno dovoljenje, ki ga izda pristaniška kapitanija. To pa ni vse. V sklopu programa širjenja poznavanja pomorskih veščin imamo že napovedan specifični tečaj jadranja za odrasle. Enako je predviden tečaj potapljanja za vse, ki želijo dodatno spoznavati podmorske čare ob uporabi dihalnih naprav ali brez. Ne gre pa pozabiti usmerjevalnega, formativnega in športnega delovanja s pozornostjo do otrok oziroma mladih, s predvideno prisotnostjo po naših šolah v zamejstvu in obmejnem pasu. Vmes pa se bo seveda tudi napovedani občni zbor društva, in sicer v petek, 23. aprila. O ostalem pa prihodnjič. (VO) V Peterlinovi dvorani danes o Edvardu Kocbeku Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta prirejata danes ob 20.30 predstavitev knjige Edvard Kocbek - Osebni dosje št. 584. Sodelovali bodo avtor Igor Omerza, pisatelj Boris Pahor, pesnik in dramatik Matjaž Kocbek ter založnik David Tasič. Na ogled bosta tudi 10-minutni intervju z Edvardom Kocbekom, ki ga je leta 1970 posnel Milan Ljubic, in razstava knjižnih del o »Kocbekovi aferi 1975«. Začetek ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Delavnice za otroke v igralnem kotičku Palček Občine Okraja 1.1 Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor ter Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da deluje brezplačna lu-doteka v igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne, in sicer od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. V prihodnjih tednih so predvidene delavnice - 7. in 14. aprila Pripovedke za najmlajše in Izumi knjigo, 9. in 16. aprila Vrečo smeti za vrečo pravljic. Za informacije se lahko obrnete do osebja igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. ure do 13. ure. Rejništvo: koncert in razmislek V rikreatoriju Ricceri v Naselju sv. Sergija(Ulica fratelli Reiss-Ro-moli 14) bo danes praznik rejništva. Ob 19. uri bodo nastopili Nirvanananda in Bhajan Si-sters&Brothers, priložnost pa bo tudi za razmislek in razgovor o rejništvu. Pri organizaciji srečanja sodeluje tudi Občina Trst. O rejništvu bosta spregovorila odbornika Carlo Grilli in Giorgio Rossi. Japonski film Alive v Cappelli Underground V video dvorani združenja La Cappella Underground (Ul. Economo 12/9) bodo drevi ob 21. uri na pobudo Sci-Fi Cluba predvajali film Alive (Japonska 2002, z italijanskimi podnaslovi ) Ryu-heia Kitamure. Film, ki je povzet po istoimenskem manga Tsuto-muja Takahashija, pripoveduje zgodbo obsojenega na smrt, ki mu je ponujena možnost rešitve, pravzaprav eksperiment - v ječi mora preživeti s kriminalcem. V zgodbi se pojavlja še zli duh, ki išče novo telo. Politično-družbena srečanja V Ljudskem domu Gramsci (Ul. Ponziana 14) se nadaljujejo poli-tično-družbena srečanja. Jutri bo ob 18. uri beseda tekla o delu v času globalizacije in krize. Govornik bo Matteo Gaddi. t: nagrajevanje fotografskega natečaja V občinski dvorani Millo na Trgu Republike v Mijah bodo jutri ob 18.30 nagradili zmagovalce fotografskega natečaja, ki je potekal ob 57. miljskem pustu. Sledilo bo odprtje skupinske razstave. Privatizacija Noetove barke V galeriji Conestabo (Ul. della Fonderia 5, 1. nadstropje) bodo jutri ob 19.30 odprli razstavo Alfreda Pecileja »Privatizacija Noe-tove barke... in drugo«. Umetnik se na razstavi igra s plastiko, jo oblikuje in ponovno uporablja. Razstava bo na ogled do 30. aprila. 10 Četrtek, 8. aprila 2010 AVTOMOBILI slovensko stalno gledališče - Abonma Morski pes Boksarsko srce oz. besedni spopad med generacijama V tržaškem Kulturnem domu je gostovalo Lutkovno gledališče Ljubljana Življenjske izkušnje dedkov in babic so pravi zaklad za vnuke in generacijski razmah pravzaprav ni velika ovira za obojestransko, koristno izmenjavo. Na tej večni resnici je živeči nemški dramatik Lutz Hübner zgradil besedilo predstave Boksarsko srce, ki jo je v prevodu Darka Čudna in v režiji Sama M.Strelca uprizorilo Lutkovno gledališče Ljubljana. Predstava je včeraj gostovala na velikem odru Kulturnega doma v okviru srednješolskega abonmaja Morski pes Slovenskega stalnega gledališča. Zgodba se dogaja v sobi doma za ostarele, kjer starejši boksar preživlja svoje dneve zaprt vase in z odporom do postopne izgube fizične moči in nadzora nad svojim telesom, predvsem do negovalcev, ki ravnajo z njim kot z onemoglim. Voljo do življenja mu povrne gostobesedni mladoletnik, ki mora v kazenskih urah pleskati njegovo sobo in ga že od prve sekunde začne nadlegovati in izzivati. Oddaljena svetova pa vendar najdeta nekaj skupnega, kar spremeni njune dvoboje v komunikacijo in izpoved. Prehojena pot slavnega boksarja Lea je kot odprta knjiga, šola samoobvladanja, svežina in energija mladega Jojota pa prižgeta iskro upanja v nove načrte, v uresničitev načrtovanega, pustolovskega bega iz doma za ostarele. Njuni pogovori in spopadi se odvijajo zelo »po moško«, kar krepko zmanjša medgeneracijsko razdaljo; Jojo konkretno potrebuje in sprejme nasve- V predstavi nastopata Iztok (Leo) in Domen Valič (Jojo) kroma te, da bi osvojil srce nekega dekleta in da bi z napotki »strokovnjaka« pridobil boksarsko spretnost za napad in obrambo. Boks postane življenjska metafora, umetnost, ki ne prenaša nasilja, brezsmisel-nega maščevanja iz »moške časti« in sovraštva. Nauk se skriva za agresivno površino: pred udarci življenja se je treba braniti, tako kot se je treba boriti za uresničitev malih in velikih želja. Največja prednost teksta je ne-stereotipno obrav- / navanje snovi, saj se zgodba o srečanju dveh življenjskih dob razvija brez pate-tike, s humorjem in brez pretiranega poudarjanja in razvijanja »morale« pogovorov, kar pa morda ne utrjuje pri mlajši publiki vseh vsebinskih spodbud, a pusti splošni vtis o bistvenih odkritjih in spoznanjih, ki jih pogovor s starejšimi osebami vedno ponuja (tako kot piše v brošuri predstave: »Vzela sta si čas drug za drugega. V tem je bila vsa skrivnost«). Tudi zadnji prizor se ne izneveri prijetno nekonvencionalnemu toku; zgodbe o podobnih zavezah se navadno končajo z žalostno noto, tokrat pa z nasmehom in spodbudnim sporočilom za usodo pripadnikov tretjega življenjskega obdobja, ko starček končno zbeži, preoblečen v žensko in z vozovnico za Francijo v žepu. Glavni vlogi sta prepričljivo, v pogovorno sproščenem jeziku odigrala Iztok (Leo) in Domen Valič (Jojo). (ROP) GALERIJA TK Skupinska Mavrična paleta Galerija TK, ki ima sedež v Tržaški knjigarni, bo v soboto gostila novo razstavo. Po Stereogramskih oknih Ljuba Radovca se bodo tokrat predstavile članice Društva likovnih dejavnosti Pozejdonka, ki deluje v Kopru že trinajst let. Razstavo bodo odprli v soboto ob 18. uri. Pod skupnim naslovom Mavrična paleta se bodo predstavile članice, ki so povečini iz Kopra, okoliških krajev in tržaškega Krasa. Raz-stavljavke so različnih starosti in poklicev, združuje pa jih ljubezen do likovnega ustvarjanja in umetnosti. Tudi uporabljene tehnike se razlikujejo: vsaka slikarka poišče namreč v skupnem delu svojo avtonomno pot, ki se izraža tako pri izbiri motiva, sloga kot pri tehniki (olje, akril, akvarel). Delo v Društvu likovnih dejavnosti Pozejdonka spremlja in vodi akademski slikar Andrej Troben-tar: po njegovem nasvetu naj bi bila slika takšna, da je čutno nazorna in da odseva zaželeno svetlobo. Skupinsko so članice že razstavljale v številnih krajih, na primer v palači Sartorio Sartorio v Kopru, v sežanskem kulturnem domu Srečka Kosovela, v muzeju v Škocjanskih jamah, v galeriji Milka Bambi-ča na Opčinah in še marsikje. www.primorski.eu Vaš dnevnik, kjer ga ni. Od 7. aprila 2010 dalje je celotna elektronska izdaja Primorskega dnevnika dostopna le proti plačilu. Naročnik, ki bo poravnal spletno naročnino, bo imel dostop do dnevne izdaje časopisa in vseh izdaj v elektronskem arhivu. Možne so naročnine za različna obdobja. Za bralce, ki so celoletni naročniki na tiskano izdajo in želijo imeti na voljo tudi spletno, smo pripravili posebno ugodno ponudbo. Podrobnejše informacije o naročnini dobite na spletni strani Primorskega dnevnika www.primorski.eu APrimorski r dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji. / Mladi v odkrivanju skupnih poti in Slovenski kulturni klub vabita na SLOVESNO NAGRAJEVANJE ZMAGOVALCEV LIKOVNEGA, FOTOGRAFSKEGA IN LITERARNEGA NATEČAJA ZA MLADE Danes ob 18.00 v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3 Včeraj danes Danes, PETEK, 8. aprila 2010 ALBERT Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 19.42 - Dolžina dneva 13.09 - Luna vzide 3.27 in zatone ob 13.45. Jutri, PETEK, 9. aprila 2010 TOMAŽ VREME VČERAJ: temperatura zraka 15 stopinj C, zračni tlak 1022,8 mb pada, veter 3 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 42-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,4 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 10. aprila 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (040 764943), Trg Val- maura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (040 936749). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino AMBASCIATORI - 17.00, 20.30 »Dragon Trainer 3D«; 18.40, 22.15 »Alice in Wonderland 3D«. ARISTON - 18.45, 21.00 »Colpo di ful-mine«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »La vita e una cosa meravigliosa«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Gamer«; 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.00, 22.00 »Dragontrainer 3D«; 15.50, 17.55, 20.00 »Remember Me«; 16.30, 20.00, 22.15 »E' complicato«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Alice in Wonderland«; 22.00 »L'uomo nell'ombra«. FELLINI - 17.00, 18.40, 20.20 »Il piccolo Nicholas e i suoi genitori«; 22.00 »Shutter island«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giot- to 8) 16.30, 18.20, 20.20, 22.15 »Mine vaganti«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.15, 22.15 »Happy Family«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30 »Dragon trainer 2D«; 18.15, 20.15 »Sul mare«; 22.00 »Invictus«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00, 21.20 »Devet«; 19.20 »Vsi so v redu«; 16.00, 18.00, 20.00 »Kako izuriti svojega zmaja 3D«; 17.00, 19.20, 21.40 »Lovec na glave«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »E' complicato«; Dvorana 2: 16.30 »Il profeta«; 20.40 »Ga-mer«; Dvorana 3: 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »Remember Me«; Dvorana 4: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La vita e una cosa meravigliosa«; 19.00 »Day-breakers - L'ultimo vampiro«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »La vita e una cosa meravigliosa«; Dvorana 2: 17.30 »Dragon Trainer 3D«; 20.40 »Alice in Wonderland - 3D«; Dvorana 3: 17.45, 20.10, 22.10 »Happy Family«; Dvorana 4: 17.30 »Remember Me«; 20.00, 22.00 »E' complicato«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.00 »Colpo di fulmine - Il mago della truffa«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA vabi starše dijakov vseh razredov na roditeljski sestanek, ki bo v torek, 13. aprila, na sedežu zavoda v Ul. Weiss 15: ob 17.30 srečanje staršev z razredniki, od 18.00 do 19.30 pogovori staršev s posameznimi profesorji. Računamo na polnoštevilno udeležbo! H Čestitke Naš stric ALBERT PEČAR praznuje danes v Dolini rojstni dan. Vse najboljše in še mnogo zdravih, veselih in delovnih dni mu želijo nečaki iz Doline in Avstralije. ZÜ] Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Knjižnica Dušana Černeta vabita danes, 8. aprila, na predstavitev knjige Edvard Kocbek - Osebni dosje št. 584. Sodelovali bodo avtor Igor Omerza, pisatelj Boris Pahor, pesnik in dramatik Matjaž Kocbek ter založnik David Tasič. Na ogled bosta tudi 10-minutni intervju z Edvardom Kocbekom, ki ga je leta 1970 posnel Milan Ljubic, in razstava knjižnih del o »Kocbekovi aferi 1975«. Začetek ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT vabi vse člane in vaščane na občni zbor, ki se bo vršil danes, 8. aprila, ob 20.00 v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila predsednika, tajnika in blagajnika ter razno. OBČINA DOLINA - odborništvo za proizvodne dejavnosti, vabi vse vinogradnike, ki bi se želeli udeležiti občinske razstave domačega vina v sklopu letošnje Majence, da prinesejo vzorce (tri steklenice »bordolese« za vsako vrsto vina) najkasneje do danes, SVET 8. aprila, ob 12. uri na županstvo občine Dolina. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 8. aprila, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). KD RDEČA ZVEZDA vabi na 27. redni občni zbor v petek, 9. aprila, ob 20.00 v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Saležu. POSVET O ŠOLSTVU »KAKŠNO ŠOLO SI ŽELIMO?« v organizaciji KLOPa, Mladih Slovenske skupnosti, organizacije MOSP in ekipe spletnega portala SloMedia.it, bo v petek, 9. aprila, ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Srečanje na temo stanja slovenskih šol v Italiji in njihovi bodočnosti bodo oblikovali različni gostje. Sledila bo debata. Vabljeni učitelji, profesorji, ravnatelji, dijaki, starši in vsi, ki jih tematika zanima! V NARODNEM DOMU v Trstu je ponovno odprt Slovenski informativni center. Poslanstvo Slovenskega informativnega centra je obveščanje italijanske in osrednje slovenske javnosti o delovanju Slovencev v Italiji. Urad centra nudi številne in najrazličnejše informacije o prisotnosti in razvejanosti slovenske skupnosti. Da bi nudili vsem obiskovalcem vse bolj popolne informacije prosimo ustanove, društva in organizacije da redno pošiljajo sporočila o lastnem delovanju na sledeči naslov e-pošte: info@info-narodnidom.eu. V kratkem bo aktivna tudi spletna stran, kjer bomo sproti objavljali sveže informacije. AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 10. aprila, ob 19. uri v restavraciji na trgu v Repnu, družabno srečanje in nagrajevanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani. Tel. št.: 347-5292058 (Brdina). AGRARNA SKUPNOST vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov in Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora Agrarne skupnosti, ki bo v ponedeljek, 12. aprila, ob 20. uri v sejni dvorani Mirka Špaca-pana na sedežu na Padričah. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Odbor literarne nagrade Vstajenje vabita v ponedeljek, 12. aprila, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na svečano podelitev nagrade Vstajenje prof. Lojzki Bratuž. Nagrado bo izročil predstavnik Zadružne kraške banke, ki je nagrado finančno podprla, priložnostni program pa bodo oblikovali Ženska skupina mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž pod vodstvom Bogdana Kralja, govornik Janez Povše in člani Radijskega odra. Vljudno vabljeni! V DRUŠTVENI GOSTILNI na Opčinah bo redni občni zbor v drugem sklicanju v ponedeljek, 12. aprila, ob 20.30 v prostorih Sklada Mitja Čuk, Prose-ška ul. 131, Opčine. Vabljeni! SKUPINA 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja v petek, 16. aprila, ob 20.30 v Sprejemnem centru Doline Glinščice pri gledališču F. Prešeren predavanje speologa in fotografa Petra Gedeja »Svet v temi«. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja Praznik pokušnje vina, kruha in olja v soboto, 24. aprila. Vzorce vina in olja, ki jih bo strokovna komisija ocenila, prinesite v društvo v ponedeljek, 19. in v torek, 20. aprila, od 19. do 21. ure. (2 steklenici za vsak vzorec vina in četrtino litra olja). Prvi trije uvrščeni za belo in rdeče vino bodo deležni pokala in diplome strokovne komisije. Prvi trije uvrščeni za olivno olje bodo tudi nagrajeni. Vsi prisotni na prazniku samem, bodo pokušali in ocenjevali prve štiri vzorce belega in rdečega vina, ki bodo deležni kolajne občinstva. Vsi bodo lahko pokušali prva tri uvrščena olja. GLASBENA MATICA vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 22. aprila, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. Dnevni red: 1. Uvodni pozdrav; 2. Poročila; 3. Razprava; 4. Odobritev obračuna 2009 in proračuna 2010, 5. Razno. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer posvečen vinom kleti Specogna (Rocca Bernarda). Srečanje bo v četrtek, 22. aprila, ob 20.30 na sedežu združenja (Lonjerska cesta, 267). Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na 38. redni občni zbor v petek, 23. aprila, v dvorani Zadružne kraške banke, Ul. Ricreatorio 2 - Opčine, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. Otvoritev - poimenovanje organov občnega zbora; 2. Poročila upravnega in nadzornega odbora, odobritev obračuna za leto 2009 in proračuna za leto 2010; 3. Razno. DRUŽINSKO SVETOVANJE IN STROKOVNA TERAPEVTSKA POMOČ za odpravljanje morebitnih konfliktov in za vzgojo in razvoj otrok vsak petek popoldne pri Skladu Mitja Čuk. Informacije Sklad Mitja Čuk, Proseška 131, Opčine, tel. 040-212289, in-fo@skladmc.org. KROŽEK ZGONIK - REPENTABOR Demokratske stranke vabi občane na včlanjevanje za leto 2010. Tajnik krožka bo na razpolago vsak torek, od 20. do 21. ure v prostorih telovadnice v Zgoniku do torka, 4. maja. M Izleti SKUPINA 85 Vabi na izlet v Istro - el mus, la cavra, la piegora, el boscarin - živali istrskega izročila, ki bo v soboto, 17. aprila, med Bujščino in morje. Od Kaštela v Zrenj, Završje, Oprtalj, Dolino Mirne, Petrovijo, Umag, Savudrijo, pod vodstvom Marina Voccija. Odhod ob 8.00 s trga Oberdan, povratek okrog 20.00. Informacije in rezervacije do 9. aprila: 040-772545, 348-5289452. PLANINSKI ODSEK SK DEVIN in Razvojno društvo »Pliska« vabijo na XXIII memorial »Mirko Škabar«, pohod iz Praprota v Repen v nedeljo, 11. aprila. Vpisnina od 8.30 do 10.00, odhod iz Praprota po dobro označeni stezi do Repna. Za povratek v Praprot bo poskrbljeno s klubskimi kombiji. Info na tel. št. 0039-40 200782 za SK Devin ali 00386-5 7640346 za Razvojno društvo Pliska. SKD IGO GRUDEN vabi na krožni pohod »Kje so tiste nabrežinske stezice« v nedeljo, 18. aprila. Zbirališče na trgu v Nabrežini ob 8.45, odhod ob 9.00. Obiskali bomo: jamo Pod kalom, Sli-venski gradec, frnažo pri Šempolaju, Ostri vrh, Lišček - največjo dolino na Tržaškem Krasu - in vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne. Pohod je primeren za vsakogar, traja pribl. 4 ure; vodil bo Paolo Sossi. V primeru dežja je pohod prenesen na nedeljo, 9. maja. Informacije na tel. št. 040200924 (Zulejka). 13 Prireditve MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabita na slovesno podeljevanje nagrad literarnega likovnega in fotografskega natečaja. Slovesnost bo danes, 8. aprila, ob 18. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. V BAMBIČEVI GALERIJI bo v soboto, 10. aprila, ob 20.30 odprtje razstave akademske slikarke Beti Bricelj GeoIn-Forma. Predstavila jo bo Polona Ško-dič. Razstava bo odprta do 30. aprila, od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00. KD FRAN VENTURINI v sodelovanju z ZSKD vabi na drugo mednarodno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov »Poje vam mladost« v nedeljo, 11. aprila, ob 17. uri v Občinsko gledališče France Prešeren v Boljuncu. Nastopajo OPZ Fran Venturini Dom-jo, Mini Fran Venturini Domjo, OPZ Piccole melodie in OPZ Cantare' iz Trsta, MlPZ Glasbene Matice iz Ljubljane in OPZ Junior Carmina Slove-nica iz Maribora. Koncert spada v revijo otroških in šolskih pevskih zborov »Primavera di voci«. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v četrtek, 15. aprila, ogled filma »Sonja - Zgodba iz časa fašizma«. Na večeru bosta prisotni režiserka Loredana Gec ter gospa Sonja Amf - Kocjan. Začetek ob 20.30. Toplo vabljeni! ŽUPNIJSKA CERKEV SV. JERNEJA v Barkovljah prireja koncert nabožnih pesmi, ki ga bodo oblikovali gojenci glasbene matice Ivana Milič - flavta, Jan Zobec - fagot in Matjaž Zobec -orglje, ki jih vodi Erika Slama Zobec; sopranistka Darja Vitez, basist Aldo Žerjal, ob spremljavi organista Matjaža Zobca. Pisatelj Igor Gerdol pa bo predstavil drugo slovensko knjigo Četrtek, 8. aprila 2010 147 »Lunin mrk«. Koncert bo v soboto, 17. aprila, ob 19.30. Vabljeni! V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽINI bo do 18. aprila na ogled razstava Pirhi iz vsega sveta (razstavljenih bo več kot 700 primerkov). Urnik: ob četrtkih in sobotah od 16. do 19. ure, ob praznikih od 9. do 12. ter od 16. do 19. ure. ZSKD v sodelovanju s Centrom za kulturne raziskave Bardo vabi na koncert v sklopu revije Primorska poje v nedeljo, 18. aprila, ob 15.30 v cerkev Sv. Florjana v Zavarh. Nastopajo MePZ Sv. Anton iz Kobarida, MePZ Fran Venturini Domjo, Oktet Castrum iz Ajdovščine, Oktet Simon Gregorčič iz Kobarida in Ženski komorni zbor Iskra iz Bovca. S Poslovni oglasi BAR NA KRASU išče natakarico/natakarja part-time. Tel. 333-4512945 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. GOSPA srednjih let išče delo 3x tedensko kot hišna pomočnica ali za pomoč pri oskrbi ostarelih. Tel. 349-6349037. PRODAM Fiat Punto, letnik 1997, prevoženih 22.000 km, edini lastnik. Tel. št.: 040-571878. ZIMA je bila mrzla in dolga, časa je bilo dovolj za pripravit na novo vezene naglavne in naramne rute za narodno nošo, pa tudi eno bluzo imam na razpolago. Tel. 040-299820. [d Osmice DENIS IN KATJA sta odprla osmico v bližini Rižarne, Ul. San Sabba 6. Nudita domač prigrizek. Tel. št.: 3483077185. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. IGOR IN VESNA sta odprla osmico v Sa-ležu. Toplo vabljeni! OSMICA je odprta pri Jadranu, v Ri-cmanjih 175. Tel. št.: 040-820223. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. št.: 040-327104. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Paolo Pernarčič, Medja vas 21. Tel. št.: 040-208601. OSMICO je odprla družina Pipan v Sa-matorci št. 2. Tel. št.: 040-229261. OSMICO je odprla kmetija Kraljič, Pre-beneg 99. Tel. št.: 040-232577. OSMICO je odprl Škerk, Praprot št. 20. Tel. št.: 040-200156. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. Prispevki Namesto cvetja na grob Luciana Ursic-ha »Oio« darujejo Kovačič Enio, Robi in Kristina 100,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na Pepija Pegana daruje Hedvika 20,00 evrov za KD Rdeča zvezda. 8.4.2006 8.4.2010 Stojan Kermec Vedno si v naših srcih. Vsi tvoji 1 2 Četrtek, 8. aprila 2010 KULTURA / ARGENTINA - Pobuda v kulturnem centru Recoleta Buenos Aires se bo poklonil arhitektu Viktorju Sulčiču Razstavo pripravile Obalne galerije iz Pirana - Pomembna vloga Pilonove galerije Arhitekt Viktor Sulčič (1895-1973) V kulturnem centru Recoleta v Buenos Airesu bodo konec tedna odprli celovito razstavo arhitekta in slikarja Viktorja Sulčiča. Leta 1895 v Križu pri Trstu rojeni Sulčič (umrl je leta 1973) je v Argentini zelo znana osebnost, posebno v Buenos Airesu, kjer je skupaj s kolegi načrtoval tržnico Abasto (na sliki) in nogometni stadion Boca Juniors. Po zaslugi Pilonove galerije iz Ajdovščine in njene direktorice Irene Mislej so Sulči-ča začeli spoznavati tudi v Sloveniji in v Italiji, v domačem Križu mu je domače prosvetno društvo Vesna že pred leti poklonilo razstavo v Domu Alberta Sirka. To ni prva Sulčičeva razstava v Argentini, a je prva razstava večjih in širših dimenzij. V Recoleti bodo tako na ogled njegove študijske risbe iz Firenc in druga likovna dela, poleg seveda načrtov in strokovnih študij arhitekture. Za razstavo, ki so jo pripravile Obalne galerije iz Pirana pod vodstvom arhi- tekta Mateja Mljača, nosi velike zasluge Sulčičev sin Fedor, ki je pred kratkim preminil. Na otvoritvi bo med drugim spregovoril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, medtem ko je gledališki igralec Livio Bogatec prispeval govorni posnetek o Sulčičevem življenju in delu. Obalne galerije so izdale katalog razstave, spremno besedo je napisala slovenska kulturna ministrica Majda Širca. V Viktorju Sulčiču se križa ogromno postaj, poti in spoznanj. Četudi jih prečijo vonj po Avstroogrski, izkustvo v Italiji, utrjevanje v Hrvaški in ustvarjanje v Argentini, je pomembno in srčno dejstvo, da se je vse začelo na Krasu-v Križu nad Trstom, kjer se je rodil, piše ministrica. V svojem prispevku Širca tudi izpostavlja prijateljstvo med slikarjem Venom Pilonom in Sulčičem, ki se je še posebej utrdilo v Firencah in se kaže v dveh izjemnih portretih kriškega arhitekta, ki ju je narisal Pilon in sta del zbirke Pilono-ve galerije v Ajdovščini. Sulčič je v Buenos Airesu znan kot načrtovalec tržnice Abasto in nogometnega stadiona Boca Juniors, v katerem je med drugim igral tudi Diego Maradona. Tržnica, ki jo je soprojektiral Sulčič, je imela 58 tisoč kv. metrov pokrite površine, od teh je danes na približno 9 tisoč kv. metrih ohranjena v izvirni železni konstrukciji. Sulčičeva rešitev za stadion Boca Juniors (soprojektant je bil inženir Luis Delpini) je občudovanja vredna, ker je bila parcela, na kateri bi nastal, izredno majhna. Za takratne čase je bil edini stadion s tremi nivoji tribun, ki pa so že takrat lahko dosegle kapaciteto 55 tisoč gledalcev. To je bil velik arhitektonski in tudi umetniški podvig. stalno gledališče fjk - Alternativna scena Poziv k angažiranosti v času kuge Solidna postavitev monumentalne Kushnerjeve drame Angels in America - Delo sta režirala Elio De Capitani in Ferdinando Bruni V sedemdesetih letih ustanovljena gledališka skupina Teatro dell'Elfo med drugim slovi tudi po tem, da je v njenem okrilju začelo delovati veliko italijanskih igralskih talentov, ki so se pozneje močno uveljavili, nekateri celo na zvezdniški ravni, naj omenimo le Paola Rossija in Claudia Bisia; prav tako sta se na najvišji ravni uveljavila tudi zgodovinska režiserja skupine Elio De Capitani in Gabriele Salvatores. Kakorkoli že, uspešnost skupine je slonela na njeni inova-tivnosti, ki je izražala tudi v postavitvi solidnih novih, mednarodno uveljavljenih gledaliških besedil. To velja tudi za nedavno odločitev za postavitev Kushnerjeve monumentalne drame Angels in America, pravzaprav drami, saj gre za ločeno uprizorjeni deli, od katerih nosi prva naslov Millenium Approaches, druga pa Perestroika. Teatro dell'El-fo, ki je doslej uprizoril že oba dela, je prejšnji teden s prvim nastopil v veliki Rossettijevi dvorani v Trstu in sicer v okviru abonmajskega niza alternativne scene. Z Angels in America je ameriški dramatik Tony Kushner na prelomu med 80. in 90. leti prejšnjega stoletja spisal gledališko delo, ki je občuten in zavzet prikaz kompleksne in ogrožene stvarnosti v ZDA, kot so jo on sam in njegovo okolje doživljali ob približevanju novega tisočletja; na nek način je to drama, ki je politično vzeto klic k orožju v dobi AIDS-a, kot je, denimo, med drugim zapisal gledališki kritik prestižnega The New York Timesa. Drami, ki sta običajno ločeno uprizorjeni , sta naleteli na množičen odziv in na številne postavitve poleg broadwayske; ob tolikšnem uspehu so posneli tudi odmevno televizijsko nadaljevanko, Na desni sliki Edoardo Ribatto in Umberto Petranca, desno spodaj pa Elio De Capitani madžarski skladatelj Peter Eotvos pa jo je uglasbil kot opero. Kuscherjeva dvojna drama s podnaslovom Gejevska fantazija na nacionalne teme ima epsko sporočilnost, čeprav je sestavljena iz številnih razdrobljenih prizorov iz življenja veš protagonistov, od katerih so glavni štirje geji, vendar ni spolna identiteta srž sporočilne note, saj drama s prikazovanjem različnega sprejemanja te danosti analizira etično dojemanje stanja družbe, ki ji protagonisti pripadajo. Kakorkoli že, drama zelo učinkovito in ganljivo prikazuje tudi osebne usode protagonistov: umetnika in esteta Priora Walerja, ki zboli za AIDS-om; Luisa Ironsona, Priorovega partnerja, ki ni zmožen sprejeti njegove bolezni in ga kljub občutku krivde vendarle zapusti; Joe-ja Pitta, ki se bori proti svoji homoseksualnosti; njegove žene Harper, ki je zasvojena s pomirjevali; ciničnega odvetnika Royja Cohna, zakritega homoseksualca, ki zlorablja svoj po- litični položaj, in Belizeja, bivšega transvestita in bivšega Priorovega partnerja, ki zna uravnovešeno sprejemati položaj. Poleg teh šestih likov nastopa v drami še veliko stranskih oseb, ki jih po avtorjevih navodilih običajno igra peščica igralcev, obvezno tudi like nasprotnega spola. Režiserja Elio De Capitani in Ferdinando Bruni sta uspešno ustvarila monumentalno skupinsko sliko pripadnikov določene skupnosti, ki s svojo individualnostjo vendarle ponazarjata celotno družbo, tako da so se gledalci naravno stopili v sozvočje z dogajanjem na odru, tudi po zaslugi odličnega igralskega ansambla, med katerimi Elio De Capitani igra oblastnega Royja Cohna, Edoar-do Ribatto umetniško navdahnjenega Priora, Umberto Petranca Luisa Ironsida, Cristian Giammarini Joe-ja Pitta, Elena Russo Arman njegovo ženo Harper, Fabrizio Matteini Belizeja; Ida Marinelli in Cristina Crippa pa vrsto različnih likov. (bov) Muriel Barbery o svoji uspešnici Eleganca ježa V Ljubljani se mudi francoska pisateljica Muriel Barbery, avtorica svetovne uspešnice Eleganca ježa, ki je nedavno v slovenskem prevodu izšla pri založbi Mladinska knjiga. Knjigo je piska spremne besede Manca Košir označila kot inteligenten, duhovit filozofski roman o pomenu lepote v tem nelepem svetu. Eleganca ježa je, kot je na včerajšnji novinarski predstavitvi povedal urednik Andrej Koritnik, pi-sateljičina druga knjiga, njen prvi roman Poslastice je izšel leta 2000. Roman je zasnovan kot prvoosebna pripoved dveh glavnih junakinj. Na eni strani svojo zgodbo pripoveduje Renee Michel, 54-letna ovdovela vratarica v luksuznem stanovanjskem bloku, druga pripovedovalka je 12-letna deklica Paloma Josse. Renee je vratarica že desetletja in navzven deluje kot grda in neumna ženska, v resnici pa je izjemno izobražena in kultivirana, le da zaradi svojega družbenega položaja to uspešno skriva. Paloma se zaradi vedno večjega gnusa nad življenjem odloči, da bo na svoj 13. rojstni dan naredila samomor. Ko se v bloku pojavi japonski poslovnež Kakuro Ozu, se njuni zgodbi povežeta - deklica ima naposled dobrega sogovornika in prijatelja, ki jo razume, med Kakurom in Renee pa se začne vzpostavljati čustvena vez, ki z vzponi in padci pelje k ljubezni. Barberyjeva je knjigo označila kot roman o dveh osamljenih likih, ki na različne načine skušata premagati svojo osamljenost. Lik vratarice ji je, kot je dejala, omogočil, da je o stvareh - o literaturi, Tolstoju, umetnosti, lepoti - lahko pisala brez prisile, medtem ko je Koritnik o vra-tarici dejal, da z vsem znanjem in vedenjem, ki si ga je nabrala tekom let, deluje kot glas razuma. Barberyjeva vratarico razume kot lik z različnimi maskami, sama pa je, kot je povedala, v romanu želela pisati predvsem o maskah in načinih, kako se je mogoče razkriti izza njih. Od kod naslov romana, je pojasnila Manca Košir. Vratarica je kot jež. Bodice ji dajejo videz grobosti, znotraj pa je mehka sredica. In ko pridemo do njene duše, osupnemo, saj je v njej toliko hrepenenja, lepote. Bralec ob branju tudi ugotovi, da smo pravzaprav vsi ježi. Pikamo, od znotraj vsakega od nas pa je nekaj božansko lepega, ki pa se ne more prebuditi, dokler ne pride nekdo, ki reče, vidim te, je dejala Koširjeva. Eleganca ježa je po njeni presoji ljubezenski roman, pa tudi roman o jeziku. Knjigo sta v slovenščino prevedli Varja Balžalorsky in Metka Zorec. (STA) »Bodies Revealed« od jutri v Zagrebu Izobraževalna razstava »Bodies Revealed«, ki so jo v okviru svetovne turneje že predstavili v nekaterih severnoameriških, evropskih in azijskih metropolah, bo od petka, 9. aprila, na ogled v IKovičevih dvorih v Zagrebu. Na razstavi, ki odpira številne razprave, je predstavljenih dvanajst človeških teles, ter več kot 200 delov teles in orga-nov.»Naša telesa so naša najbolj dragocena lastnina, tisto edino, od česar se ne ločimo od rojstva do poslednjega diha. Zato je pomembno, da ljudje čim bolje razumejo telo«, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal avtor razstave, profesor anatomije Roy Glover z univerze v Michiganu. Razstavo je od leta 2004 videlo več kot 15 milijonov ljudi, od tega približno milijon dijakov. V Zagrebu pričakujejo, da jo bo obiskalo več kot 100.000 ljudi v naslednjih treh mesecih.Razstava bo odprta do 11. julija. Za vstopnice bo potrebno odšteti od 10,3 evrov čez teden do 11,7 evra ob koncu tedna. Ob nakupu bodo omogočili tudi razne skupinske popuste. (STA) / SVET Četrtek, 8. aprila 2010 13 kirgizistan - Predsednik Bakijev je pobegnil iz države tajska - Zaradi neredov Opozicija prevzela oblast, V^®1™ število žrtev neredov naraslo izredne Po uradnih podatkih 40 mrtvih, ubili naj bi tudi notranjega ministra BIŠKEK - Po krvavih uličnih spopadih med policijo in protivladnimi demonstranti v prestolnici Kirgizistana Bi-škek je opozicija zvečer sporočila, da je prevzela oblast. Iz države naj bi zbežal tudi predsednik države. V spopadih naj bi bilo po uradnih podatkih ubitih 40 ljudi, več kot 400 ranjenih. Po podatkih opozicije naj bi bilo ubitih najmanj sto ljudi. Na tisoče demonstrantov, ki so na poziv opozicije protestirali proti korupciji, cenzuri in vse slabšim gospodarskim razmeram ter zahtevali odstop predsednika države Kurmanbeka Bakijeva, so včeraj zavzeli vladna poslopja in poslopje televizije. Pri tem so se spopadli s policijo, ki jim je skušala preprečiti dostop do vladnih poslopij in pri tem celo streljala na demonstrante. Po uradnih podatkih, ki jih je francoski tiskovni agenciji AFP posredo-vač predstavnik ministrstva za zdravje, je bilo ubitih 40 ljudi, več kot 400 pa je ranjenih. Eden od vodij opozicije Omurbek Tekebajev pa je povedal, da so policisti, ki so uporabljali pravo strelivo, ubili najmanj sto ljudi. Drugi predstavnik opozicije Temir Sarijev pa je včeraj zvečer po radiu sporočil, da je premier Danijar Usenov odstopil in da so oblikovali novo vlado pod vodstvom bivše zunanje ministrice Roze Otunbajeve. Predsednik države Bakijev, za katerega že ves dan ni znano, kje se nahaja, naj bi po poročanju AFP, ki navaja neimenovanega uslužbenca letališča v Biškeku, po izbruhu nemirov včeraj z manjšim letalom zbežal iz države. Z njim je odpotovalo tudi nekaj ljudi, a uslužbenec ni mogel povedati, kam. Dejal je le, da letalo ne more leteti na velike razdalje in da se je verjetno moralo ustaviti v sosednji državi in napolniti z gorivom. Bakijev, ki je na oblast prišel leta 2005 s podobnimi uličnimi protesti, med tako imenovano revolucijo tulipanov, s katero se je končala 15-letna vladavina avtoritarnega režima Askarja Akajeva, je v tej večinsko sekularni muslimanski državi zagotovil relativno stabilnost. Po ocenah mnogih poznavalcev pa je to storil na račun demokracije, medtem ko si je prigrabil bogastvo za sebe in svojo družino. V zadnjih dveh letih so oblasti pritisnile na svobodne medije, člani opozicije pa trdijo, da so bili stalno tarče fizičnih groženj in politično motiviranih kriminalističnih preiskav. Mnogi opozicijski voditelji so bili sicer nekoč zavezniki Bakijeva. Nemiri so se začeli v torek v mestu Talas, kjer je opozicija na demonstracijah zahtevala odstop predsednika države Kur- industrija Renault-Nissan in Daimler v povezavo PARIZ - Francoski avtomobilski proizvajalec Renault, japonski Nissan in nemški Daimler so včeraj predstavili napovedano strateško partnerstvo. Družbe bodo deloma lastniško prepletene, dogovorili pa so se tudi za sodelovanje pri razvoju tehnologij. Povezava Reanult-Nissan bo pridobila 3,1-odstotni delež v Daim-lerju, Daimler pa po 3,1-odstotni delež v Renaultu in Nissanu. Poleg tega bodo proizvajalci sodelovali pri razvoju tehnologij za majhne avtomobile in avtomobilske motorje ter tudi pri proizvodnji lahkih gospodarskih vozil. Dogovorili so se, da bodo skupaj razvijali Renault-Nissanove dizelske in bencinske motorjev, ki jih bodo vgrajevali v nove modele smarta in twin-ga, te motorje pa bodo prilagodili tudi za uporabo v novih kompaktnih vozilih znamke Mecedes-Benz. Vozila nove generacije twinga in smarta fort-wo naj bi leta 2013 predstavili tudi v različici z električnim pogonom. manbeka Bakijeva, včeraj pa so se nemiri včeraj razširili tudi na prestolnico Biškek. Do sinoči je v spopadih med policijo in demonstranti umrlo najmanj 19 ljudi, ubit pa naj bi bil tudi notranji minister Moldomus Kongatijev.Kirgizistanski premier Danijar Usenov je zaradi nemirov po vsej državi uvedel izredne razmere. Nemiri v Kirgizistanu že odmevajo v svetu. Ameriško veleposlaništvo v Bi-škeku je izrazilo zaskrbljenost nad dogajanjem ter protestnikom in vladi predlagalo pogajanja, s katerimi bi na miren način rešili nesoglasja. Rusko zunanje ministrstvo pa je pozvalo Kirgizistan, naj proti protestnikom ne uporabi sile. Zaradi razmer v Kirigizistanu je zaskrbljenost izrazila tudi EU. Visoka zunanja predstavnica Catherine Ashton je obe strani pozvala, naj nemudoma začneta dialog in poiščeta mirno rešitev. K dialogu je pozval tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Kirgizistan je doslej veljal za razmeroma stabilno državo, v kateri ima med drugim svojo bazo, ključno za oskrbo sil v Afganistanu, ameriška vojska. (STA) razmere BANGKOK - Protivladni protestniki, ki že več tednov protestirajo na ulicah Bangkoka, so včeraj vdrli v zgradbo tajskega parlamenta. Poslanci so iz zgradbe pobegnili, več visokih članov vlade pa so evakuirali s helikopterjem. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je v parlament vdrlo več sto protestnikov. Tajski parlament je sicer že pred vdorom protestnikov prekinil sejo, saj se je je udeležilo premalo poslancev. Po vdoru v parlament je premier Abhisit Vejjajiva uvedel izredne razmere na območju Bangkoka. Varnostne sile morajo v skladu s to odločitvijo ponovno vzpostaviti red, oblasti pa lahko začasno odpravijo določene državljanske pravice in prepovejo zbiranje več kot petih oseb na javnih mestih, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Premier Vejjajiva je sicer zaradi nemirov v državi že odpovedal načrtovan obisk v ZDA, kjer naj bi se udeležil t.i. jedrskega vrha. Protestniki, večinoma kmetje z obubožanega podeželja, protestirajo že od 14. marca. Od predsednika vlade Abhisita zahtevajo razpustitev parlamenta in sklic predčasnih volitev, kar pa slednji zavrača. Premier Abhisit je pred dnevi protestnikom v značilnih rdečih majicah ponudil razpis parlamentarnih volitev konec leta, leto dni pred iztekom mandata. Rdečesrajčniki, ki vladi očitajo, da je eli-tistična in nedemokratična, so ponudbo zavrnili in zahtevajo, da volitve razpiše prej. (STA) Demonstranti se umikajo z ranjencem ansa češka - Po podpisu sporazuma z Rusijo o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve Obama bo skušal v Pragi pomiriti voditelje Srednje in Vzhodne Evrope PRAGA - Ameriški predsednik Barack Obama bo del svojega obiska v Pragi, kjer bo danes podpisal sporazum o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve, namenil voditeljem srednje- in vzhodnoevropskih držav, med katerimi bo tudi slovenski premier Borut Pahor. Na srečanju jim bo zagotovil, da ostaja zavezanost ZDA zaveznikom v Evropi nedotaknjena. Ob delovni večerji z voditelji Češke, Poljske, Slovaške, Bolgarije, Romunije, Litve, Latvije, Estonije, Hrvaške in Slovenije bo Obama po navedbah Bele hiše izrazil priznanje prispevku teh držav k miru in varnosti v svetu. Govorili bodo o vprašanjih, ki zadevajo Srednjo in Vzhodno Evropo, kot tudi o tem, kako lahko ta regija prispeva k evropski in svetovni varnosti. Obama naj bi se sicer za pripravo srečanja odločil, da bi pomiril zaskrbljenost, ki se - posebej v nekaterih vzhodnoevropskih državah - krepi ob očitnem zbliževanju ZDA in Rusije, odkar je postal predsednik. Nekatere od držav, ki so bile nekoč del vzhodnega bloka, namreč Rusiji še vedno ne zaupajo povsem, v ZDA pa vidijo edino silo, ki jih je sposobna zaščititi pred njo. To je ob torkovem obisku v Sloveniji potrdil tudi namestnik ameriške državne sekretarke James Steinberg. Kot je napovedal, bo Obama na srečanju s kolegi iz novih držav članic Nata ponovil, da medtem ko ZDA zmanjšujejo svojo odvisnost od jedrskega orožja, njihova "močna in trajna" zaveza varnosti in partnerstvu z evropskimi zaveznicami ostaja nedotaknjena. Pomisleki, da utegnejo ZDA spremeniti svojo vzhodno politiko v korist Rusije in ob tem pustiti na cedilu nekatere zaveznice, so se v Vzhodni Evropi še posebej okrepili po tem, ko je Oba-ma lani odstopil od načrtov svojega predhodnika Georgea Busha o namestitvi delov ameriškega protiraketnega ščita na Češkem in Poljskem, ki so jim v Moskvi ostro nasprotovali. Prav opustitev teh načrtov naj bi omogočila dogovor z Rusijo o nasledniku Starta. ansa Ljubljana v sporu glede protira-ketnega ščita ni bila aktivneje udeležena. Kot pomembna partnerica ZDA Slovenija nastopa predvsem pri izgradnji stabilnega in varnega Zahodnega Balkana ter vključevanju te regije v Nato in EU. V Washingtonu so Sloveniji hvaležni tudi za njen prispevek varnosti v Afganistanu. V okviru Natove misije Isaf ima Slovenija trenutno 72 vojakov. ZDA število vojakov v Afganistanu povečujejo in želijo, da bi jim pri tem sledile druge zaveznice, a Ljubljana tega slovaška - Med obiskom obeležili 65-letnico osvoboditve Bratislave Medvedjev predlagal ukinitev vizumov za ruske državljane BRATISLAVA - Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je včeraj na obisku na Slovaškem, kjer se je sešel s slovaškim kolegom Ivanom Gašpa-rovičem, s katerim sta največ pozornosti namenila gospodarskim vprašanjem, podpisala pa sta tudi izjavo ob 65. obletnici konca druge svetovne vojne. Medvedjev pa se je v Bratislavi zavzel tudi za ukinitev vizumov za ruske državljane. "Smo pomembni partnerji Evropske unije, zato potrebujemo ugodne pogoje za srečanja in sklepanje poslov," je po pogovorih z Gašparovičem poudaril Medvedjev. Medvedjev je v slovaško prestolnico dopotoval v torek zvečer, da bi obeležil 65. obletnico osvoboditve Bratislave s strani ruske Rdeče armade. Predsednika sta se po poročanju slovaške tiskovne agencije Tasr strinjala, da je druga svetovna vojna največja tragedija v zgodovini človeštva in se poklonila spominu na milijone žrtev. V skupni izjavi sta tudi izpo- ansa stavila pomemben prispevek Sovjetske zveze k osvoboditvi Evrope izpod fašizma. "Če te zmage ne bi bilo, bi bila Evropa drugačna. To si mora zapomniti vsakdo, ki zdaj želi predstaviti drugačne interpretacije tedanje zgodovine," je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP poudaril Med-vedjev. Ob obisku ruskega predsednika so po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA včeraj v Bratislavi podpisali tudi osem pogodb, med njimi tudi o zagotavljanju goriva za slovaške jedrske elektrarne ter o skupni proizvodnji železniških vagonov. Strani naj bi sklenili tudi sporazum s področja oboroževalne industrije. Rusija je za Slovaško pomembna dobaviteljica energentov, saj iz Rusije prihajata vsa nafta in plin, ki jih porabijo na Slovaškem. Po drugi strani je Slovaška ena glavnih tranzitnih držav za ruske energente. Slovaška iz Rusije uvaža tudi gorivo za svoje jedrske elektrarne. Medvedjeva na Slovaškem spremljajo ruski zunanji minister Sergej Lavrov, minister za pravosodje Aleksander Konovalov in minister za energijo Sergej Šmatko. Iz Slovaške je Medvedjev odpotoval na sosednjo Češko, kjer bo danes z ameriškim predsednikom Barackom Obamo podpisal težko pričakovano pogodbo, ki Rusijo in ZDA zavezuje k bistvenemu zmanjšanju strateške jedrske oborožitve in bo nasledila sporazum Start iz leta 1991. (STA) zaenkrat ni napovedala. Bo pa jeseni prevzela lastno skupino za urjenje bataljona afganistanske vojske. Kot je v torek po srečanju s Stein-bergom dejal Pahor, si voditelji, ki so bili ob priložnosti podpisa nove jedrske pogodbe povabljeni na delovno večerjo z Obamo, štejejo v privilegij, "da so lahko poleg in povedo nekaj svojih ocen glede tega vprašanja". Dogovor ZDA in Rusije o nasledniku Starta je Pahor označil kot pomembno sporočilo upanja in vere v mirno bodočnost. Izbira češke prestolnice za prizorišče podpisa "novega Starta" je simbolična, saj je Obama tu pred letom dni predstavil svojo vizijo sveta brez jedrskega orožja. Simbolična pa je tudi z vidika zaveze, ki jo bo ameriški predsednik ponovil srednje- in vzhodnoevropskim zaveznicam. Prav na vrhu Nata v Pragi leta 2002 je namreč sedem od 11 udeleženk četrtkove večerje, med njimi tudi Slovenija, prejelo težko pričakovano vabilo za članstvo v zavezništvu. Obama naj bi sicer v Prago prispel danes zjutraj. Najprej ima na programu srečanje z ruskim kolegom Dmitrijem Medvedjevom, s katerim bosta po pogovorih tudi slovesno podpisala sporazum o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve, ki bo nadomestil sporazum Start iz leta 1991. Podpisala naj bi ga na Praškem gradu točno opoldne, je poročala češka tiskovna agencija ČTK. Sledilo bo slovesno kosilo, ki ga bo za Obamo in Medvedjeva pripravil češki predsednik Vaclav Klaus, nato pa bo na vrsti že omenjena delovna večerja, ki bo potekala v rezidenci ameriškega veleposlanika v Pragi. V petek zjutraj se bo Obama predvidoma sestal še s Klau-som in češkim premierom Janom Fisc-herjem, nato pa poletel nazaj proti ZDA. Medvedjev je medtem v Prago prispel že sinoči in prvi večer izkoristil za srečanje s Klausom. V domovino naj bi se vračal takoj po kosilu pri Klausu v četrtek. Oba predsednika bosta v Pragi spremljala tudi njuna zunanja ministra Hillary Clinton in Sergej Lavrov. Sicer pa v češki prestolnici že več dni veljajo najstrožji varnostni ukrepi. Obisk Obame in Medvedjeva predstavlja doslej največji zalogaj za češko policijo - večji celo od dogodkov v okviru češkega predsedovanja EU, kot je bil npr. lanski vrh EU-ZDA. V četrtek naj bi bilo na praških ulicah kar 5000 vojakov, stroški varovanja pa naj bi dosegli 2,5 milijona ameriških dolarjev. (STA) 1 4 Četrtek, 8. aprila 2010 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu sovodnje - Senatorka Tamara Blažina na obisku pri občinski upravi Avtocesta, Malnišče, internet: upoštevati krajevno specifiko Občina je podvržena številnim posegom - V kratkem pismo Biažinove in Marana Deželi in Občini Gorica Senatorka Tamara Blažina in poslanec Alessandro Maran, oba predstavnika Demokratske stranke, bosta na deželno upravo Furlanije-Julijske krajine in Občino Gorica naslovila uradno pismo s prošnjo, naj obe upravi upoštevata specifiko Občine Sovodnje, ki je podvržena številnim posegom, od širitve avtoceste (tu se predlaga tudi sestanek z deželnimi svetniki na Goriškem) do načrtovanja novih obratov na njenih mejah, potrebuje pa tudi hitrejšo internetno povezavo in rešitev vprašanja sanacije odlagališča v Malnišču. To je rezultat včerajšnjega dopoldanskega obiska senatorke Blažinove v So-vodnjah, kjer je tako s srečanjem z županjo Alenko Florenin kot z ogledom na licu mesta želela neposredno preveriti, kako je z nekaterimi perečimi vprašanji, s katerimi se mora ukvarjati sovodenjska občinska uprava. Gre za stvari, ki so prebivalcem So-vodenj in drugih vasi v občini, pa tudi širši javnosti precej znane. V prvi vrsti gre tu za širitev avtoceste Vileš-Gorica, ki bo, ko bo dokončana, npr. precej spremenila videz samih Sovodenj, zato se je občinska uprava že večkrat obrnila na komisarsko upravo za širitev avtoceste in izrazila zaskrbljenost za vpliv teh del na kakovost življenja prebivalcev, predstavila pa je tudi vizijo razvoja centra vasi in predlagala razpravo o tem, kaj bi lahko krajevna skupnost dobila v zameno. Kljub večkratnemu pisanju in kljub zagotovilom deželnega od- bornika za prevoze in podkomisarja Ric-carda Riccardija (komisar za avtocesto je predsednik deželne vlade Renzo Tondo), da bodo posredovali svoje stališče, od ko-misarske uprave doslej ni bilo odgovora. Občina je dosegla le to, da ko bo šlo za konkretne posege na teritoriju, se pravi npr. za začetek kopanja, bo steklo javno srečanje z osebo, ki bo zadolžena za gradbišče, ki bo krajanom orisala pomen, potek in trajanje del, možne nevšečnosti idr. Ker smo že omenili deželne upravitelje, je treba omeniti, da je Dežela pred časom nakazala prispevek za sanacijo odlagališča v Malnišču, ki pa zadostuje le za analizo sestavin, ki pronicajo v zemljo, in za delno, ne pa za celotno sanacijo. Občina želi izvedeti, koliko sestavin je šlo v zemljo in za katere sestavine gre in za to je na podlagi razpisa že izbrala podjetje, ki pa zaradi omejenega deželnega prispevka lahko opravi le del postopka, zato je prav, da se dobi še preostali denar za celotno sanacijo območja, menijo pri Občini Sovodnje. Težave utegnejo nastati tudi z načrtovano gradnjo objektov, ki se ne bi nahajali na ozemlju sovodenjske občine, bi pa utegnili precej vplivati na njeno prebivalstvo, zato ji občinska uprava sledi z veliko pozornostjo. Občina Gorica namreč med Štandrežem in Sovodnjami načrtuje gradnjo centrale na biomase in zbirnega centra za kosovne odpadke, pri čemer se postavlja v prvi vrsti vprašanje prometa, saj Senatorka Tamara Blažina se je včeraj na občini sestala s sovodenjsko županjo Alenko Florenin (na sliki levo); za saniranje odlagališča na Malnišču (desno) bo potrebno pridobiti dodaten denar, je sogovornico opozorila županja bumbaca se govori o možnem povečanju prometa tovornjakov (več desetin dnevno), pa tudi o možnem povečanju količine izpustov. Občino pesti tudi pomanjkanje hitre internetne povezave, saj doslej nobeno telefonsko podjetje ni pokazalo interesa, da poskrbi zato, zato je županja Floreninova, ki se je vsekakor začela že pozanimati pri kolegih, ki vodijo druge občine, kako so tam urejene stvari, opozorila, da bi bilo nujno, da deželna uprava, če že skrbi za hitro internetno povezavo občinskih uprav, poskrbi tudi za občane. Obenem je Blažino-vo opozorila na dejstvo, da je Občina So-vodnje sicer majhna, a mora skrbeti za veliko stvari, kot so npr. štiri šolske stavbe in pet pokopališč ter skrb za izhod na drža- vno cesto, seznanila pa jo je tudi z načrti občinske uprave, kot so vrednotenje strelskih jarkov na Krasu, širitev obrtne cone v Malnišču in kritje kotalkališča na Peči. Čeprav gre za primere, v katerih so pristojnosti parlamentarcev omejene, saj so sogovorniki v glavnem krajevni dejavniki, bosta - kot že rečeno - Blažinova in Ma-ran opravila skupen korak z uradnim pismom, s katerima bosta skušala spodbuditi deželno in goriško občinsko upravo k upoštevanju specifike Sovodenj. Predvsem v zvezi z vprašanjem širitve avtoceste pa je Blažinova predlagala sklic vseh deželnih svetnikov, izvoljenih na ozemlju goriške pokrajine, katerega cilj bi bil poseg pri deželni upravi. (iž) Na korzu trčila avto in motor Pri Spominskem parku na Korzu Italia v Gorici sta včeraj trčila avtomobil in motor, v nesreči pa je lažje poškodbe utrpel motorist. Peljal se je po korzu, medtem ko je avto privozil iz Ulice Canova, pri čemer ni upošteval prometnega znaka stop in zapeljal naravnost čez križišče. Zaradi obveznih meritev, ki so jih opravili mestni redarji, so na kraju nesreče nastale dolge vrste vozil in je bil promet močno oviran. Ravno po korzu se namreč steka glavnina mestnega prometa zaradi gradbišč na Travniku in v Ulici De Gasperi. V Novi Gorici o Goriški knjigi V Goriški knjižnici Franceta Bevka bo danes ob 18. uri predstavitev zbornika Goriška knjiga (Pesmi, zgodbe in pričevanja). Knjigo bodo predstavili urednica Lojzka Bratuž, Ivan Žerjal, ki je izbral likovno gradivo, in predsednik Goriške Mohorjeve družbe Oskar Simčič; pogovor bo vodila Marija Mercina. Urednica Lojzka Bratuž je v »mestno čitanko« povezala odlomke iz besedil 77 avtorjev. Gre za pesmi, zgodbe in pričevanja, ki opisujejo goriško preteklost in sedanjost. (nn) Film v gabrskem društvu Kulturno društvo Skala iz Gabrij bo v soboto, 10. aprila, ob 20.30 priredilo v društveni dvorani projekcijo filma »Mesto na travniku« režiserk Anje Medved in Nad-je Velušček. Avtorici se bosta udeležili večera, ki ga prirejajo v okviru kulturnih prireditev, posvečenih obeleževanju stoletnice društva. Juventinina »salamijada« Športno društvo Juventina organizira v soboto v domu Andreja Budala v Štandre-žu tradicionalno »salamijado«, na kateri bodo prišli na svoj račun ljubitelji pristne domače hrane. Organizatorji pozivajo pridelovalce, naj oddajo svoje mesnate izdelke v soboto do 16.30. Posebna komisija bo nato ocenila najboljšo salamo, medtem (ob 17. uri) pa se bo v domu Budal odvijal turnir v briškoli. Nagrajevanje bo ob 19.30, pred tem pa bodo domači izdelki na pokušnjo vsem udeležencem. Seghizzi z dvajsetimi zbori Mednarodnega zborovskega tekmovanja Cesare Augusto Seghizzi, ki bo potekalo v Gorici med 12. in 19. julijem, se bo udeležilo dvajset pevskih zborov, ki bodo zastopali ves svet, je sporočil Italo Montiglio, predsednik združenja, ki prireja ugledno tekmovanje. Poleg kakovosti zborov so namreč upoštevali tudi njihov izvor, saj bodo pevci prišli iz devetnajstih držav z vseh celin. Skupno bodo letos priredili 41 glasbenih dogodkov, kar je za združenje Segh-izzi rekordno število. parkiranje - Modre cone Neplačevanje parkirnine je za nekatere voznike postala prava navada Za mnoge avtomobiliste se vprašanje plačevanja parkirnine v t.i. modrih conah sploh ne postavlja: svoje vozilo pustijo na z modro črto obrobljenih parkirnih mestih, ne da bi plačali, za nekatere je to postala že prava navada. To je ugotovitev poveljstva goriške občinske policije, ki je posredovalo podatke o številu glob, ki so jih v zvezi s tem pomožni redarji izdali v prvih treh mesecih letošnjega leta. Slednji so oglobili kar 945 avtomobilistov (nekatere tudi večkrat, zato je bilo glob 1079) za skupnih 24817 evrov. Pri tem pred-njačijo avtomobili z italijansko registracijo: slednjih je 793, zbrali pa so 884 glob za skupnih 20332 evrov. Za njimi so slovenski državljani, saj so pomožni redarji 163-krat oglo-bili 136 vozil s slovensko registracijo za skupnih 3749 evrov. Šestnajst kršiteljev pa prihaja iz drugih držav, zbrali pa so 32 glob za skupnih 736 evrov. Največ glob - enajst za skupnih 253 evrov - je zbral voznik avtomobila znamke alfa romeo 159 z nemško registracijo, sledi mu voznik avta volkswagen golf s slovensko registracijo z desetimi globami za skupnih 230 evrov kazni, medtem ko je na tretjem mestu italijanski voznik avtomobila zmanke citroen c5 s šestimi globami in 138 evri kazni. Ob tej priložnosti je odbornik za občinsko policijo Fa-bio Gentile opozoril, da vozniki, ki so namenjeni v mestno središče in imajo težave s parkiranjem, lahko pustijo svoj avto na Trgu Battisti, kjer parkirna mesta niso prezasedena. gradbeništvo - Ugotovitve na nedavnem srečanju v Tržiču Kriza je prišla in je huda Velik upad števila delavcev in podjetij - Domača podjetja zapirajo - Nizka cena ne sme biti odločilna pri podeljevanju zakupov del Kriza v gradbeništvu kaže zobe kroma Kriza v gradbenem sektorju je na Goriškem nastopila sorazmerno pozno, šele v drugi polovici leta 2009, vendar je huda in nič ne kaže na spremembo negativnega trenda, zato je potrebno, tudi na politični ravni, hitro in konkretno ukrepanje, da se gradbeništvo ponovno okrepi, da se ohranijo tudi srednja in mala podjetja, ki resno delajo ter da se uredi področje tudi javnih zakupov del z veliko pozornostjo do vprašanja varnosti na delovnem mestu. To izhaja iz srečanja o vprašanjih in perspektivah gradbeništva v goriški pokrajini, ki je pred dnevi potekalo v Tržiču ob udeležbi predstavnikov stanovskih in sindikalnih organizacij. Kriza je torej prišla sicer pozno, a je prišla in kaže zobe. Če je v lanskem letu v primerjavi z letom 2008 prišlo le do rahlega upada števila delavcev in podjetij, so podatki za letošnji januar nadvse zaskrbljujoči: v primerjavi z lanskim januarjem se je število delavcev v gradbeništvu znižalo za skoraj deset odstotkov (od 1345 na 1218), število podjetji pa za skoraj enajst odstotkov (od 338 na 302). Temu je treba dodati tudi upad števila aktivnih domačih podjetij: tu so zlasti obrtniška podjetja doživela več kot 12- odstotni padec, medtem ko se krepi število podjetij, ki prihajajo iz drugih pokrajin, saj je naraslo za več kot štirinajst odstotkov, tako da »tuja« podjetja predstavljajo dobrih 47 odstotkov vseh podjetij (v letu 2008 jih je bilo 41 odstotkov). To pa še ni vse: od 150 industrijskih podjetij jih 86 prihaja iz drugih italijanskih dežel, pri obrtniških podjetjih pa jih je kar dobrih 55 odstotkov takih, ki niso iz Furlanije-Julijske krajine. Poleg tega upada število malih in se krepi število srednjih podjetij, edini zares pozitiven podatek pa predstavlja več kot osemodstotni upad števila nesreč pri delu (od 145 na 133). Kako iz tega položaja? Sogovorniki so si bili precej enotni v stališču, da nizka cena ne sme biti odločilni dejavnik pri podeljevanju zakupov del, saj je treba upoštevati ekonomske prednosti posameznih ponudb in kakovost dela, prav tako je treba ločevati med tistimi, ki znajo opravljati svoje delo in tistimi, ki tega ne znajo. Pomagati je treba zlasti malim podjetjem ter se osredotočiti na inovativnost, vrednotenje dela, varnost ter vlagati v modernizacijo infrastruktur, teritorija in stanovanjskih politik, so menili udeleženci tržiškega srečanja. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 8. aprila 2010 15 nova gorica - Krajevne priprave na akcijo »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« Odpadkov se bo lotilo več kot 2500 prostovoljcev Na udaru divja odlagališča in razpršeni odpadki - Zapuščeni avtobus prava trofeja Nezadržno se bliža 17. april in s tem priprave na največjo čistilno akcijo v državi »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Po podatkih organizatorjev je do včerajšnjega dne svojo prisotnost na čistilni akciji potrdilo že nekaj več kot sto tisoč prostovoljcev, tako da še vedno računajo na to, da bo prihodnjo soboto divja odlagališča in razpršene odpadke po vseh slovenskih občinah odstranjevalo dvesto tisoč prostovoljcev, kot so si zamislili. Novogoriška koordinatorica akcije, Nataša Dominko, je včeraj povedala, da se je v mestni občini k akciji prijavilo že več kot 2500 prostovoljcev. Okrog 1300 se jih je prijavilo za čiščenje divjih odlagališč in približno 1200 za čiščenje razpršenih odpadkov. Udeležencem akcije bo na voljo skoraj trideset zbirnih mest, tisti, ki so se prijavili na akcijo, pa so preko elektronske pošte že dobili podatke o tem, katero zbirno mesto jim je najbližje. O problematiki divjih odlagališč je že pred časom povedala, da je večjih črnih odlagališč odpadkov na območju občine bolj malo, zato pa obstaja cela vrsta manjših. Kot primer je izpostavila divji odlagališči pri Lijaku na Ajševici in pod stanovanjskim naseljem Varda ob vznožju Kekca. Med lokacijami, ki jih bodo na dan čistilne akcije vzeli še posebej pod drobnogled, je omenila bregove Soče in Vipave in ostalih vodotokov, kjer se vedno najde dovolj odpadkov, ki jih reke nosijo s seboj še posebej po obilnejših padavinah, in zapuščena osebna vozila. Do-minkova je še pojasnila, da se je novogori-ška občina akciji pridružila že na samem začetku in da je podžupan Vojko Fon kot kontaktna oseba na občini organiziral nekaj informativnih sestankov s predstavniki krajevnih skupnosti in društev. V določeni meri občina ureja tudi finančno plat akcije, saj je za akcijo namenila 5000 evrov, predvidenih za malico, rokavice in vrečke za prostovoljce ter vse potrebno za organizacijo koncerta. Po zaključku akcije, ki se bo začela ob 9. uri, bo namreč v popoldanskem oz. večernem času na Bevkovem trgu koncert, namenjen vsem prostovoljcem in podpornikom akcije. Imena nastopajočih skupin včeraj še niso bila znana. Po trenutnih načrtih naj bi nastopile štiri glasbene zasedbe, pred tem pa naj bi bil na sporedu še uvodni koncert z gongi. Po besedah Dominkove je tudi Komunala Nova Gorica k akciji pristopila zelo aktivno, saj je poskrbela za dodatne zabojnike, logistiko prevoza odpadkov ipd. V akcijo se je aktivno vključila tudi civilna zaščita, ki je ponudila pomoč v voznem parku pri iskanju divjih odlagališč in številne druge organizacije. »Do zdaj je akcija v grobem potekala tako, da smo na osnovi pri- Prostovoljci se bodo lotili tudi divjih odlagališč (desno), med katerimi zapuščeni avtobus sredi Panovca (spodaj) predstavlja pravo trofejo foto n.n. ronke jav posameznikov, prostovoljcev na terenu določili črna odlagališča. Med tem so se ljudje kot posamezniki ali v skupinah prijavljali in se še prijavljajo. Zdaj smo v fazi določanja skupin, ki bodo čistila posamezna odlagališča,« je še pojasnila Dominkova, ki je bila zelo vesela, ko smo jo obvestili o zapuščenem avtobusu sredi Panovca, ki ga niso imeli v evidenci črnih odlagališč v naravi. Zavrženim vozilom posvečajo v akciji posebno pozornost, avtobus pa pomeni zaradi svoje velikosti že pravo trofejo, njegova odstranitev pa zaradi nedostopnosti in zaraš-čenosti lokacije svojevrsten logistični podvig, če že ne problem. Nace Novak Tatovi na delu V prejšnjih dneh so bile Ron-ke prizorišče vrste tatvin oz. poskusov tatvin, ki so povzročile precejšnjo zaskrbljenost med prebivalci, ki zahtevajo večjo varnost. Neznanci so obiskali najrazličnejše kraje, od trgovin do sedežev društev in avtopral-nic. Največja vsota, ki so jo tatovi odnesli, znaša 5000 evrov: toliko so bila namreč vredna peresa in drugi pisarniški material, ki ga je zamaskirani moški odnesel iz papirnice Mera-viglia, kamor je prišel skozi okno v eni od prejšnjih noči. Možakarja so posnele kamere bližnje banke, ki bodo morda preiskovalcem pomagale ugotoviti, ali gre za isto osebo, ki je v noči na petek vdrla v prostore bara La tana del Ficchio v Ul. Roma in odnesla blagajno, v kateri pa je bilo le nekaj desetin evrov, medtem ko precej več znaša škoda, ki jo je tat naredil na stranskih vratih. Tarča tatov je bil tudi sedež krajevnega nogometnega kluba, kjer so ukradli fotografski aparat, medtem ko je nepridipravom spodletel poskus kraje pri avtomatih avtopralnice v trgovskem centru Raimonda. Prav tako je spodletel morebiten poskus vloma v cerkev sv. Štefana v Romjanu, kjer so razbili šipo enega od oken, odnesli pa niso ničesar. Ronški krasoslovci odkrili divje odlagališče Člani krasoslovnega društva Lindner iz Ronk so v breznu blizu vasi Podutana v Benečiji odkrili divje odlagališče, kjer je bilo več plastičnih vreč z ostanki živali, pnevmatike, ogrodje motornega kolesa, kovinske ročke in odpadni gradbeni material, pa tudi bomba, ki so jo pirotehniki potem razstrelili. Ne gre sicer za prvo odkritje tovrstnega odlagališča v Benečiji, saj so pred dnevi pripadniki gozdne straže opozorili na jamo, polno odpadkov, pri kraju Hlasta, vedno v bližini Podutane. gorica Dve leti in pol zapora za Serenino smrt Sodnik za prehodne obravnave goriškega sodišča je včeraj obsodil 35-letnega Renata Terpina iz Gorice na dve leti in šest mesecev zapora zaradi preprodaje mamil in - kot posledico razpečevanja - povzročitve smrti 22-letne Serene Bernardis. Truplo dekleta so našli 29. novembra lani na domu v Krminu, iz njene roke pa je še visela brizgalka, s katero si je Serena vbrizgala usodni odmerek čistega heroina. Slabih dvajset dni kasneje, 18. decembra, so karabinjerji iz Gradišča aretirali Terpina, potem ko so pri njem našli isto mamilo, ki so ga že našli pri dekletu in ki naj bi povzročilo Serenino smrt. V preiskavi so ugotovili, da naj bi heroin prišel iz Slovenije, predvsem pa okoliščino, da se je Serena, v hudi abstinenčni krizi, na predvečer svoje smrti srečala s Terpi-nom, ki ji je odstopil heroin. Namestnik državnega tožilca je zahteval za Terpina obsodbo na štiri leta in dva meseca zaporne kazni zaradi razpečevanja mamila ter še dve leti in štiri mesece za posledično povzročitev Sere-nine smrti. Odvetniki obrambe pa so zahtevali najnižjo kazen za razpečevanje in oprostilno obsodbo za drugo domnevno kaznivo dejanje. Ob koncu sojenja po skrajšanem postopku je sodnik prisodil 35-letnemu moškemu dve leti in pol zapora, v kolikor so mu bile priznane nekatere olajševalne okoliščine. Terpin, ki je v preteklosti že bil obsojen zaradi kaznivih dejanj, povezanih z mamili, in je iz zapora prišel le nekaj mesecev pred decembrsko aretacijo, kazen že prestaja v goriški kaznilnici v Ulici Barzellini. Trpka je zgodba Serene Bernardis. Nameravala je postati frizerka, njene želje in ambicije pa je neusmiljeno pokončal heroin, so po smrti dekleta povedali starši in pojasnili, da se je Serena skušala rešiti svoje odvisnosti. Njeno truplo je našel oče v sobi stanovanja v Ulici Brazza-no v Krminu. Dekle je brez življenja ležalo v svoji postelji, ob truplu pa so bile še brizgalka, staniol in limonina rezina. Serenini starši so karabinjerjem povedali, da se je dekle že nekaj časa zdravilo zaradi odvisnosti in da se je vsak dan odpravljalo v frizerski salon v Buttrio, kjer se je učilo poklica. Na večer pred smrtjo je Serena ostala doma s starši. Z mamo se je pogovarjala skoraj do enih ponoči, nato je odšla v svojo sobo. Tam si je vbrizgala heroin. Po prepričanju staršev njeno telo ni preneslo odmerka čistega mamila, ker je bilo zaradi odvisnosti že dokaj šibko. 22-let-na Serena je izdihnila v noči med soboto in nedeljo, 28. in 29. novembra lani, v postelji, kjer je truplo okrog 5.30 našel oče. gorica - Občina S pridelovalci in a • • • • gostinci snujejo tržno strategijo V Gorici oživljajo združenje »Gorizia a tavola« (Gorica pri mizi) za ovrednotenje tipičnih krajevnih pridelkov, od rdečega radiča do briških vin in ločniškega meda. V ta namen se je občinski odbornik Antonio Devetag včeraj na županstvu sestal s skupino pridelovalcev iz goriške občine, ki so se jim pridružili - kot opazovalci - še nekateri pridelovalci iz Krmina in Gradišča. S tema dvema mestecema snuje namreč Gorica vsestransko navezo s spominom na nekdanjo Goriško-gradiščansko grofijo, predvsem pa s ciljem večje turistične privlačnosti. Devetag je pojasnil, da bosta na čelu združenja goriška občina in krajevna zveza trgovcev ASCOM. To počenjajo iz prepričanja, da je v združevanju moč, zato spodbujajo povezovanje vseh pridelovalcev z goriškega območja, zlasti tistih, ki pridelajo tipične pridelke. Skupaj jih bodo učinkoviteje tržili in z njimi privabljali obiskovalce. Devetag je poudaril, da združenje uživa podporo deželne vlade Furlanije-Julijske krajine in deželne družbe Turismo FVG. Z besed bodo prešli k dejanjem s pripravo projektov, namenjenih ravno ovrednotenju goriških dobrot. S tem v zvezi je odbornik napovedal, da se bodo povezali tudi z gostinci, ki bodo v svojih lokalih ponujali goriške menije. Devetag se bo z lokalnimi gostinci sestal v kratkem, približno čez dvajset dni pa bo ponovno sklical pridelovalce, zato da se lotijo skupnega snovanja načrtov. štandrež - Velikonočna delavnica za osnovnošolce Med pirhi in pravljicami Pobudo je na prvi dan velikonočnih počitnic priredil Odbor staršev otrok v osnovnih šolah goriške večstopenjske šole Ob barvanju pirhov in poslušanju pravljic je čas dobesedno letel Na prvi dan velikonočnih počitnic se je v župnijskem domu Anton Gregorčič v Štandrežu zbralo kar 40 otrok, nekaj mamic, babic ter bratcev in sestric, ki so odkrili tradicijo barvanja pir-hov. Velikonočno delavnico za otroke prvih dveh razredov osnovnih šol je priredil Odbor staršev otrok v osnovnih šolah večstopenjske šole Gorica. Po uvodnem pozdravu predsednice odbora Martine Šolc je besedo prevzela Ivana Šolc, ki je otrokom predstavila stare navade in običaje, povezane z veliko nočjo. Nato so otroci začeli z barvanjem kuhanih jajc, ki so jih prinesli od doma, in tako dali duška svoji ustvarjalnosti. Medtem ko so se jajca sušila, je predsednica Martina Šolc, ki se posebej ukvarja z bralnimi delavnicami in je tudi sledila nekaterim tečajem kreativnega branja, katerih cilj je vzbuditi zanimanje do branja in sposobnost poslušanja ter bogatiti slovenski besedni zaklad, prebrala otrokom pravljico »Bravo, put-ka!«, zatem so otroci dokončali svoje pirhe in čas je dobesedno letel, za uspešno izpeljavo pa se je treba zahvaliti mamicam, ki so pomagale, Ivani Šolc, predstavnici nastajajočega Združenja za socialno promocijo Kreativity in župniku Karlu Bol-čini, ki je dal na razpolago prostore. 1 6 Četrtek, 8. aprila 2010 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Konzorcij za zaščito vin Brd in Krasa in Pokrajina Briške »vespe« potujejo v Verono »Posoško, tipično posoško«: skupna promocija domačih vin na sejmu Vinitaly V lepem sončnem vremenu so včeraj pred sedežem goriške pokrajinske uprave predstavili sodelovanje konzorcija za zaščito vin Brd in Krasa in Pokrajine Gorica na letošnjem vinskem sejmu Vinitaly, ki bo od jutri do nedelje v Verono privabil na tisoče ljubiteljev žlahtne kapljice iz vsega sveta. Posočje oziroma Brda gredo na sejem pod geslom »Posoško, tipično posoško,« je predsednik pokrajine Enrico Gherghetta hote polemično uvodoma dejal ob predstavitvi prisotnosti rumenih »vesp« v Ve-roni v času najbolj priznanega italijanskega vinskega sejma. Majhni smo in smo lahko konkurenčni le, če stavimo na kakovost, je nadaljeval predsednik, ki pa jo dosežemo z vrhunskimi proizvodi naše zemlje in trudom naših izrednih ljudi. Sodelovati v deželnem sistemu je seveda nujno, vendar naši aduti niso številke, ampak kakovost in izjemnost naših vin, naših kapljic nikakor ne gre razvodeneti v množici deželnih vin, je dejal Gherghetta, ki je napovedal, da bo rumena barva preplavila Verono. Za kaj pravzaprav gre, sta obrazložili Patrizia Felluga, predsednica konzorcija za zaščito vin Brd in Krasa, in Alessandra Go-ruppi, marketinška izvedenka, ki sledi predstavitveni preobrazbi konzorcija. Po petintridesetih letih uspešnega delovanja in po januarski spojitvi konzorcijev za zaščito briških in kraških vin mora ustanova danes poskrbeti za promocijo in uveljavitev dveh različnih vinorodnih območij, ki imata vsako svojo specifiko. Prevetritev ponudbe bodo predstavili tisku in operaterjem jutri ob 14. uri na veronskem sejmu. Novosti je kar precej, od enotnega videza z rumenim ovitkom na zamašku do napisa Collio na vseh steklenicah, v pripravi so tudi nov tržni pristop do posrednih in končnih uporabnikov, nova, po obliki enostavna, a vsebine polna promocijska kampanja ter še nekaj novosti, ki jih bodo razkrili jutri v Veroni. Rumena barva postaja tako zaščitna barva briških vin: taka odseva z grozdov avtohtonih sort, pot za njeno uveljavitev je z izredno uspešno mar-ketinško potezo nakazal oslavski vinar Primožič z rumeno rebulo, Think Yellow romani in Porsche avtomobili. Zatem so prišle tudi briške rumene »vespe«, ki v okvi- Rumena briška »vespa« bo v Veroni predstavljala posoške proizvode bumbaca ru skupne akcije vinarjev in gostincev z Gorici in Krminu bližnjih gričev omogočajo gostom potepanja med vinogradi in veliko prepoznavnost na odmevnih prireditvah. Tako bo danes zjutraj pod vodstvom Marca Treua iz Krmina odpotovalo nekaj briških »os«, ki bodo v poznih popoldanskih urah ob navzočnosti predsednika pokrajine Gherghette in podpredsednice Roberte Demartin krožile po Veroni in se ustavile na trgu Bra pred slovito areno. Prav Demartinova je poudarila sodelovanje med pokrajinsko upravo in konzorcijem, ki je obrodilo lepe sadove, med katerimi je tudi ureditev kolesarskih stez v Brdih, ki jih bodo predali namenu že pred koncem junija. Na predstavitvi sta spregovorila tudi deželna svetnika Gaetano Valenti in Roberto Marin, ki sta potrdila podporo de-žene uprave uveljavitvi teritorija in promociji deželnih prvin ter se še enkrat jasno ogradila od besed deželnega odbornika za kmetijstvo Claudia Violina, saj ima Posočje svojo specifiko in ga ne gre istovetiti s Furlanijo. Marin je bil sicer spravljivejši in je končal polemiko, češ da se Violinova »furlanska« vnema nanaša na bivši tokaj -danes se imenuje Friulano - za promocijo katerega naj bi skrbel zavod Ersa, katerega sedež bo (zaenkrat) po besedah na predstavitvi prisotnega predsednika Mirka Bel-linija ostal v Gorici. Aleš Waltritsch gorica-nova gorica - Vivicitta Že šestnajst ič bodo tekači poživili mesti dobrovo Avdicija za promocijski film o Brdih V občini Brda se na različne načine trudijo za širjenje prepoznavnosti Brd v širšem okolju. V tem okviru pripravljajo tudi turistično-predsta-vitveni film oz. video spot. V njem bodo skušali uprizoriti čarobnost doživetij v Brdih. Vse zainteresirane vabijo, da se prijavijo na avdicijo za izbor vlog v filmu. Med akterji, ki bodo nastopili v igranih prizorih, potrebujejo mamo in očeta, stara od 30 do 40 let, prijateljico (45 do 55 let) ter partnerja in partnerico (50-65 let). V ozadju igranih prizorov, ki ne vsebujejo besedila, bodo ustvarjalci filma potrebovali še nekaj statistov, in sicer simpatičnega otroka (5 do 15 let), dojenčka starega od 1 do 2 leti, delavnega in dobrovoljnega Bri-ca (55 do 65 let) ter Briko, srčno, simpatično in ljubečo prodajalko češenj, staro med 25 in 45 let. Avdicija bo med 19. in 30. aprilom, snemanje filma pa je načrtovano za to pomlad. Zainteresirani lahko pošljejo svoje prijave do petka, 16. aprila, na elektronski naslov tic@obcina-brda.si ali po pošti na naslov Tic Brda - Avdicija (Grajska cesta 10, 5212 Dobrovo). Prijave morajo vsebovati aktualno fotografijo in kontaktne podatke (ime, priimek, naslov, telefon, gsm, e-mail). Izbrani akterji in statisti bodo deležni honorarjev. Direktor briške občinske uprave, Andrej Markočič, je povedal, da želijo v filmu na sproščen in simpatičen način prikazati življenje v Brdih in lepote same občine: »Želeli bi, da bi bil ta spot čim bližje samim Bricem in mislimo, da bo dosegel večji učinek, če bodo v njem igrali Brici kot domačini, kot tisti, ki tukaj živijo in čutijo svojo krajino oziroma svojo domačijo.« (nn) V nedeljo bo šestnajsta izvedba čez-mejne rekreacijsko-tekmovalne prireditve Vivicitta - Poživimo mesti, ki bo posvečena okolju in boju proti rasizmu. V ta namen bodo prireditelji izvedli anketo med udeleženci, obenem pa bodo spodbudili na-birko za nakup športne opreme za mlade, ki životarijo v enem od palestinskih begunskih taborišč v Libanonu. Prireditev so včeraj predstavili organizatorji iz zvez UISP in ZSŠDI, Športnega zavoda Nova Gorica, Marathon cluba iz Gorice in društva Mark iz Šempetra. Uvodoma je predsednica UISP Lucia Lamberti poudarila dejstvo, da ohranja prireditev čezmejni in mednarodni značaj, čeprav meje že nekaj let ni več. Začeto delo je potrebno utrjevati, kajti sožitje in prijateljske odnose gradimo ravno s pobudami, ki se jih udeležuje več stotin ljudi z obeh strani meje. Ob Lambertijevi so spregovorili še Vojko Orel (Športni zavod Nova Gorica), Franco Hassek (Marathon club) in Igor Tomasetig (ZSŠDI). Udeleženci nedeljske prireditve bodo lahko izbirali med tekmovalno in ne-tekmovalno progo. Tekmovalna proga bo dolga 12 kilometrov, rekreativci pa bodo imeli na voljo krajšo (6 kilometrov) in daljšo (12 kilometrov) progo, organizatorji pa napovedujejo udeležbo nekaterih atletov, ki so že opozorili nase. Vse tri proge bodo tekle po ulicah in cestah obeh mest, s startom in ciljem na Trgu Evrope (Transalpina). Zbor udeležencev bo od 9.30 dalje na trgu, start pa bo ob 10.30. Za okrepčeval-no postajo na Kostanjevici bo skrbel Balinarski klub Mak iz Štandreža, na progi pa bodo organizatorjem na pomoč priskočili tudi člani Slovenskega planinskega društva iz Gorice. Omeniti velja, da bodo podobne prireditve potekale sočasno v številnih mestih: letos je pristopilo 36 italijanskih mest in 20 mest z vsega sveta. Že danes pa bo stekla Mala Vivicitta, ki je namenjena dijakom nižjih srednjih šol z obeh strani meje. Predvidena je udeležba kakih dvesto mladih, med katerimi bo tudi 35 dijakov z večstopenjske šole iz Doberdoba. Mladi se bodo pomerili v teku na 1000 metrov na progi, ki je speljana po obeh mestih. Start bo ob 9.30 na skupnem trgu pred novogoriško železniško postajo. (vip) vrh - Prostovoljci društva CAI Obnovili stezo po kraški gmajni med Rubijami in Martinščino Vsega skupaj je za poldrugo uro nezahtevne in z doživetji posejane hoje Prostovoljci goriške sekcije italijanskega planinskega društva CAI so uredili in obnovili stezo št. 73 na goriškem Krasu, med Rubijami in Martinšči-no. Pot se povzpne pri rubijskem gradu, doseže istoimensko vinarsko podjetje v zaselku Boškini, ter mimo vinogradov, po kraški gmajni in skozi gozd doseže Vrh sv. Mihaela. Gre za stezo, ki ponuja zelo zanimiv sprehod zaradi kraškega okolja in zgodovinskih znamenitosti, začenši z rubijskim gradom, ki je pred več sto leti odigraval častitljivo vlogo in za ka- Urejena steza na goriškem Krasu terega si sedanji lastnik prizadeva, da bi ga oživil. Hkrati so to kraji, kjer je divjala prva svetovna vojna, ki je pustila za sabo vidna znamenja. Obnovljena steza z Vrha vodi proti spomeniškemu kompleksu na Debeli griži in dalje mimo značilnih kamnitih zid-kov, ki ograjujejo travnike in gmajno, do Martinšči-ne. Vsega skupaj je za poldrugo uro nezahtevne in z doživetji posejane hoje, pohodnik pa med potjo lahko ubere stezo v drugo smer in se napoti proti Ga-brjam, Devetakom, Poljanam ali Zdravščinam. gorica - Toni Merlot na odru Kulturnega doma »Scaravente un taj« še vedno vžge publiko Festival komičnega gledališča Komigo, ki ga prireja Kulturni dom, je tudi letos ponudil predstavo v fur-lanščini in povabil na oder pred tremi desetletji slavnega furlanskega disko pevca Tonija Merlota. Aberto Zeppieri, sicer neutrudljiv protagonist furlanske glasbene scene, je v 80. letih minulega stoletja izkoristil val easy disco uspešnic, jih duhovito priredil v furlanščino in si izmislil lik domačega pevca, Tonija Merlota. Njegova največja uspešnica je bila »Scaravente un taj«, priredba hita »Born to be alive« Patrick Hernandeza iz leta 1980. Nekaj mesecev kasneje je izšla prva kaseta, »Furlanadis«, na kateri je bilo še devet priredb, med katerimi »Doj Tajs« (»Good Times«, Chic), »Cjoc ch'al zuje« (»Gioca Jouer«, Claudio Cecc-hetto), »Voressitu che tal des?« (»Another one bites the dust«, The Queen), ki jih je Toni Merlot z novejšimi hiti (med temi »Bepi hour« - »Happy hour«, Luciano Ligabue, »Met un blec« - »Black is black«, Los Bravos, »Cjape se ch'al ven« - »Every breath you take«, Sting) ponudil na koncertu v Kulturnem domu. Sredi nastopa je med publiko izbral šest »prostovoljcev« in vsakemu naročil, naj posnema žival, tako da so skupaj zapeli še živalsko farmo »In ta vecje fatorie«. Ker »nomen est omen«, je večina priredb povezana z najbolj razvito rekreativno dejavnostjo Furlanov, s popivanjem vina s prijatelji, kar ponuja iztočnice za komično obarvane prizore. Dopadljivi večer tudi za tiste, ki ne razumejo furlanščine, je dopolnil nastop še enega staroste furlanskih odrov, Gjelindo Titiliti. Stereotip Furlana -delo, družina in tajut - je poanta, ki jo Gigi Mestroni uprizarja že 40 let. Povesti in skeči, večinoma v fur-lanščini, včasih tudi v italijanščini, so bili preproste, obče znane resnice in duhoviti vici. Vzdevek furlanskega Cechelina je pisan na kožo Titilitiju, ki v zadnjih letih večkrat dopolnjuje nastope Tonija Merlota. (aw) Furlanski pevec na goriškem odru bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, B. aprila 2010 17 gorica kinema - Film v izvirniku Groteskna in ganljiva pravljica o koncertu V aprilu še izbor mednarodnih kratkometražnih filmov in Škafarjevi »Otroci« V goriškem Kinemaxu se nadaljuje Kinoateljejev niz filmov v izvirniku Gorica Kinema. Danes bodo ob 17.45 in 20.45 vrteli film »Le concert« (Koncert) režiserja Raduja Mihaileanu-ja, ki je v francoskih kinodvoranah prodal za dva milijona evrov vstopnic in prejel dve nagradi César. Po odličnem »Train de vie« in manj znanem »Pojdi in živel boš« režiser uspešno vztraja pri filmih o judovski »mimkiriji«, sestavljeni iz zabavnih in osvobajajočih laži, katerih mojster je bil Lubitsch. Mihaileanu je sicer manj natančen, a bolj »radodaren« kot svoj učitelj in združuje farso z melodramo, politiko s pustolovščino, Jude s cigani, satiro z romantiko. V groteskni zgodbi blešči sijajna Melanie Laurent (»Un-glourious basterds«), za razplet zgodbe pa poskrbi glasba Čajkovskega. Naslednji film v nizu Gorica Kinema bo 15. aprila »Shutter Island« (Zlovešči otok) Martina Scorseseja. Poseben večer bo posvečen ljubljanskemu festivalu animiranega filma Animateka: v četrtek, 22. aprila, bo predstavljen izbor mednarodnih kratkometražnih filmov. Dne 29. aprila bo na vrsti Film Video Monitor, v okviru katerega bodo vrteli dokumentarec »Otroci«; projekcije se bo udeležil režiser Vlado Škafar. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.00 »Dragon Trainer«; 20.00 - 22.00 »Remember me«. Dvorana 2: »Gorica Kinema« 17.45 -20.45 »Le concert«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »La vita e una cosa meravigliosa«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »La vita e una cosa meraviglio-sa«. Dvorana 2: 17.30 »Dragon Trainer« (Digital 3D); 20.40 »Alice in Wonderland« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Happy Family«. Dvorana 4: 17.30 »Remember me«; 20.00 - 22.00 »E' complicato«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Col-po di fulmine - Il mago della truffa«. A Koncerti multimedijskega seminarja Novi pristopi v akustiki nastopil band Ana pu-pedan danes, 8. aprila, ob 21. uri; informacije na www.mostovna.com. KONCERT ZA VOJKA, v spomin na župnika Vojka Makuca, bo v soboto, 10. aprila, ob 20.30 v cerkvi v Štmavru. Nastopil bo kitarist Paolo »Ibis« Maineri. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 12. aprila, ob 20.15 nastopila perspektivna pianistka Sara Rustja. V ponedeljek, 19. aprila, ob 20.15 bo nastop pianistke Jasminke Stančul iz Srbije; informacije nudi Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, tel. 003865-3354013, www.kultur-nidom-ng.si. H Šolske vesti PRI MLADINSKEM DOMU poteka do 30. aprila predvpis k pošolskemu pouku za šolsko leto 2010-11 z znižano vpisnino; informacije na sedežu v Gorici - Ul. Don Bosco 60, tel. 0481546549 in 328-3155040. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sprejema predvpise za šolsko leto 2010-11 do zasedbe razpoložljivih mest; informacije v Dijaškem domu v Gorici, po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - Tajništvo Gorica ima na razpolago eno štipendijsko mesto za seminar slovenskega jezika in kulture, ki bo potekal v Ljubljani od 5. do 16. julija. Prednost ima osebje, ki poučuje na šolah s slovenskim učnim jezikom. Informacije na sedežu sindikata na Korzu Verdi 51 v Gorici ob četrtkih med 15.30 in 17. uro (tel. 0481-82613); zainteresirani naj se javijo do 15. aprila. TEKMOVANJE V SPOMIN NA ALFREDA IN VANDO MARCOSIG poteka v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. 27. Evropsko tekmovanje za mlade violiniste študente in 17. Evropsko tekmovanje za mlade čeliste študente prireja društvo Musica senza Frontiere v sodelovanju s centrom Bratuž. Danes, 8. aprila, se bo začelo tekmovanje violinistov. Zaključni koncert s podelitvijo nagrad bo v soboto, 10. aprila, ob 18.30; na tekmovalne koncerte in na zaključni koncert bo vstop prost. V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo v sklopu dvodnevnega M Izleti DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVOD- NJE organizira od 2. do 6. junija avtobusni izlet v Turin; informacije po tel. 340-3423087 ali 329-4006925, vpisovanje ob četrtkih med 17. in 19. uro na sedežu društva v Gabrjah do zasedbe razpoložljivih mest. ORGANIZACIJA DEGUSTATORJEV VIN IN ŽGANJ ONAV IN ANAG organizirata enodnevni avtobusni izlet z obiskom Vinitaly, najvažnejšega sejma vin in žganih pijač, padiljon olj, v nedeljo, 11. aprila, z odhodom iz Trsta -bar Pipolo - Barkovlje ob 6. uri, iz Go- rice - parkirišče Rdeča hiša ob 6.50 in vrnitvijo iz Verone ob 18.30; informacije in vpisovanje po tel. 0481-32283 (Daniela Markovic) ali e-mail marko-vicdaniela@yahoo.com. PD ŠTANDREŽ prireja petdnevni avtobusni društveni izlet v Provanso od 21. do 25. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo) in 3479748704 (Vanja). SINDIKAT UPOKOJENCEV CISL prireja izlet v Ljubljano z ogledom botaničnega vrta Arboretum v torek, 27. aprila; informacije in rezervacije na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5/G v Gorici ali po tel. 0481-533321 med 9. in 11. uro ob delavnikih. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo udeležence izleta v Maremmo in na otok Giglio v Toskani od 22. do 25. aprila, da lahko poravnajo stroške za izlet; odhod avtobusa bo ob 6.50 iz Štivana s postanki ob 7. uri v Jamljah, ob 7.10 na Poljanah, ob 7.15 v Doberdobu in 7.30 pri piceriji Al Gam-bero v Ronkah; na razpolago je še nekaj mest; informacije po tel. 3804203829 (Miloš). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja avtobusni izlet v Beograd, Vukovar, Novi Sad, Ja-senovac in Džakovo od 30. maja do 3. junija. Vpisovanje samo na sedežu Društva upokojencev na korzu Verdi 51 int. danes, 8. aprila, od 10. do 12. ure ali po tel. 349-6708562 ali 0481390688 (Saverij R.) do razpoložljivih mest na enem samem avtobusu. Na račun 200 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja potovanje z letalom na Sicilijo od 11. do 18. oktobra za ogled najpomembnejših krajev. Vpisovanje samo na sedežu Društva upokojencev na korzu Verdi 51 int. danes, 8. aprila, od 10. do 12. ure ali po tel. 349-6708562 ali 0481-390688 (Saverij R.) do razpoložljivih mest na enem samem avtobusu. Na račun 200 evrov. ¿i Čestitke Predsednica in odborniki AŠKD Kremenjak iskreno čestitamo dedku Jordanu ob rojstvu vnuka JARIJA. Mamici Katji, očetu Danjelu in bratu Dejanu pa voščimo obilo mirnih noči in razposajenih dni v družbi malega Jarija. Pet na torti svečk gori, GIORGIA s Peči ugasniti jih hiti. Da bi vedno pridna bila, ji želiva nona Jolanda in nono Bruno. Ü3 Obvestila FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici obvešča, da je odprta vsak delavnik od 10. do 18. ure. DRUŠTVO JADRO organizira tečaj yo-ge (vaje za sprostitev, dihanje, avto-masaža...) na sedežu društva v Romja-nu; informacije po tel. 349-8419497, tel. 0481-482015. DRUŠTVO SIDRO pripravlja prvi sejem navtične in ribiške opreme v soboto in nedeljo, 10. in 11. aprila, na dvorišču pred župnijsko dvorano v Doberdobu. Interesente, ki bi radi razstavili in prodajali svojo opremo, naj jo dostavijo prirediteljem danes in v petek, 8. in 9. aprila, med 14. in 20. uro. V soboto, 10. aprila, bodo sejem odprli ob 9. uri. Ob sejmu bo odprtje razstave fotografij o Doberdobskem jezeru Karla Ferletiča, Marina Černica in Igorja Crosellija, predstavitev knjige »Kras - Zgodba o Soči« avstro-ogrskega oficirja Abela Kornela, Giorgio Baroni bo govoril o pesniku Giuseppeju Ungarettiju, na temo navtike pa oceanski jadralec Mau-rizio Martini, inženir iz tržiške ladjedelnice Fincantieri Piercipriano Rollo in Walter Sepuca. Bogat program napovedujejo tudi za nedeljo, 11. aprila. Oba sejemska dneva bodo odprti kioski, zbirali bodo prostovoljne prispevke za hospic Via di Natale v Avianu; informacije na tel. 345-6699633, in-fo@sidro.go.it. DRUŽBA ROGOS prireja v petek, 9. aprila, ob 20. uri večer o oljkarstvu. Prisoten bo izvedenec podjetja ERSA, ki bo govoril o oljkah in oljkarstvu v naši deželi. Ob govoru po potekala po-kušnja; vpisovanje in informacije na in-forogos@gmail.com ali po tel. 3334056800. OB 10. REVIJI OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZLATA GRLA , ki bo potekala v soboto, 10. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah (revijalni del) in v nedeljo, 11. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (tekmovalni del), bo v petek, 9. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah celovečerni koncert MeMPZ Veter iz Ljubljane in dekliške vokalne skupine Bodeča neža z Vrha. »VRTEJBNSKA ŠALAMJADA« bo v soboto, 10. aprila, v dvorani pri »Pa-vrci« (Kulturni dom) v Vrtojbi: od 18. do 20. ure prijava in prevzem vzorcev, od 19. ure dalje ocenjevanje salam in ob 22. uri razglasitev rezultatov in po-kušnja. SOLKANSKI BOLŠJI SEJEM bo potekal v organizaciji turističnega društva Solkan (www.solkan.net) v soboto, 10. aprila, med 8. in 12.30 na Trgu Jožeta Srebrniča pri vodnjaku; informacije po tel. 0038641- 974588 (Branko Belin-gar). Ob slabem vremenu sejem odpade. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja v sodelovanju s KRUT-om sklop ustvarjalnih srečanj za dobro počutje z naslovom Po sledovih notranjih barv. Srečanja pod mentorstvom likovne terapevtke Jane Pečar bodo 13., 20. in 27. aprila ter 4. in 11. maja od 16. ure do 17.30 na sedežu DSU v KB centru na Korzu Verdi 51 int. v Gorici; informacije in prijave na sedežu KRUT-a v Trstu, Ul. Cicerone 8/b, od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro (tel. 040-360072). V MLADINSKEM KLUBU DIJAŠKEGA DOMA v Gorici bo od 16. aprila do 8. junija potekala ob torkih in petkih med 18.30 in 19.30 telesna vadba za odrasle z naslovom Petnajst ur gibanja in poslušanja telesa. Vaje za usklajenost, gibčnost in moč ter vodenje v smeri senzibilizacije telesa bo posredoval Aldo Rupel; vpisovanje do 13. aprila med 14. in 18. uri po tel. 0481-533495 (informacije po tel. 348-5298655). KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse pustar-je, ki so se pridružili štandreškemu pustnemu vozu na povorki v Sovod-njah ter na koledovanju po vasi na pustno večerjo, ki bo v petek, 16. aprila, ob 19.30 v prostorih kulturnega doma Budal na Pilošču. Zabavale bodo Marta, Breda, Malvina in Nataša z igro Praznovanje štirih sklerotičnih upokojenk. 15. KAJAKAŠKI SPUST PRIJATELJSTVA po Vipavi bo v nedeljo, 18. aprila. Zbirališče bo od 10. ure dalje pri jezu v Renčah, kjer bo po vpisu in pripravi čolnov start ob 11. uri. Kolona ve-slačev bo med potjo obiskala Bilje, Ore-hovlje, Miren in Rupo ter dosegla Ga-brje, kjer bo cilj. Plovila bodo pristajala med 14. in 15. uro. Spust ni tekmovalnega značaja; organizatorji iz KK Ši-lec in ŠD Partizan priporočajo udeležencem, naj imajo nepotopljive čolne, na sebi rešilne jopiče, na glavi pa zaščitne čelade. Veliki gumenjaki za Vipavo niso primerni. SPDG sklicuje redni letni občni zbor v petek, 23. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. 0 Prireditve ■ ■ Dobrodošel Jari STROKOVNI SEMINAR z naslovom »Multimedijske tehnologije: Novi pristopi v akustiki in zvoku« bo 7. in 8. aprila potekal v prostorih Primorskega tehnološkega parka v Vrtojbi. Predavatelji bodo Margherita Hack, Jacques Sax, Henning Wilkens, Davide Zavattaro, Fabio Ceol, Gianni Ama-dasi, Aleš Kolman in Giorgio Fabbri. Predavanja bodo dopolnjena s praktičnim sodelovanjem udeležencev seminarja na koncertnem prizorišču v kulturnem centru Mostovna; informacije na tel. 003865-3932450, ptp@primorski-tp.si. KNJIGA OB 18.03: v občinski knjižnici v Tržiču bo danes, 8. aprila, ob 18.03 Ennio Remondino predstavil svojo knjigo »Niente di vero sul fronte occidentale. Da Omero a Bush, la verità sulle bugie di guerra«. Avtobus bo odpotoval izpred goriške železniške postaje ob 17.03; informacije in rezervacije po tel. 335-1765415. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 8. aprila, ob 18. uri Pierluigi Porazzi predstavil svoj prvi roman »L'ombra del falco«. Z avtorjem se bo pogovarjal novinar Stefano Caso. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev knjige »Msgr. Rudolf S Katjo, Danjelom in bratcem Dejanom se veselimo in malemu želimo vso srečo v življenju sorodniki iz Štivana in Jamelj Klinec. Dnevniški zapisi 1943-1945« v petek, 9. aprila, ob 18. uri v Galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici. Dnevnik bo ob sodelovanju urednikov Petra Černica in Renata Podbersiča ml. predstavil novinar Igor Devetak. V OBČINSKI KNJIŽNICI V SOVODNJAH bosta v ponedeljek, 12. aprila, Erika Jazbar in Zdenko Vogrič predstavila knjigo Gorica - vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti. Večer prireja občina Sovodnje v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo, omogočila pa ga je Fundacija Goriške hranilnice. FOTOKLUB SKUPINA75 nadaljuje z nizom srečanj o fotografiji s strokovnimi predavatelji. V torek, 13. aprila, bo v Galeriji75 na Bukovju v Štever-janu gost Guido Cecere, znan fotograf in profesor fotografije na akademiji za umetnost v Benetkah. S pomočjo vi-deoprojekcije bo od 20.30 dalje predaval na temo: Fotografija zadnjih 50-ih let, od povojnega realizma do novih meja digitalne fotografije; informacije na www.skupina75.it, in-fo@skupina75.it. MLADINSKI DOM vabi mlade od 12. leta dalje na srečanje s časnikarjem v torek, 13. aprila, ob 17. uri v domu Franc Močnik, Ul. San Giovanni 9, v Gorici. Božo Rustja bo predaval na temo Kaj imajo mediji od knjige do interneta dobrega in kaj slabega?; informacije po tel. 0481-546549 ali 328-3155040. DRUŠTVO PRIJATELJEV IZRAELA vabi na predavanje Michaela Pelega z naslovom »Čudna zgodba levice v Izraelu pripovedovana v prvi osebi« v četrtek, 15. aprila, ob 18. uri v goriški sinagogi, Ul. Ascoli 19. KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ prireja štiri srečanja na temo Gojiti starševstvo, ki jih bo vodila strokovna vzgojiteljica Paola Scarpin. Srečanja v italijanščini bodo potekala od 19.30 do 21. ure v zgornjih prostorih Kulturnega doma A. Budal, Ul. Montello 9 v Štandrežu. Prvo srečanja bo v četrtek, 15. aprila, na temo »Biti agresivni?!? Dobro - zlo«; 22. aprila bo srečanje z naslovom »Od dojenja do hrane: čustvenost in prehranjevalna vzgoja«; 29. aprila bo sledilo srečanje »Do kdaj obdržati pleničko? Kaj pomenita otroku v tem obdobju izraza: umazano - čisto?«; 6. maja še srečanje na temo »Premišljena vzgoja. Odgovorna vzgoja«; informacije in predvpis po tel. 3284791856 (Paola Scarpin), paola.scar-pin@libero.it in po tel. 328-0309219 (Tanja Gaeta) tanjagaeta@libero.it. 0 Mali oglasi V ŠTANDREŽU prodam skoraj novo dvonadstropno stanovanje z lastnim vhodom: vhod, kuhinja, dnevna soba, dve kopalnici, dve sobi, delovna sobica, dve terasi, dvojna garaža, klima; informacije po tel. 328-7070020 (po 13. uri). Id Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI V DOBERDOBU imajo odprto od četrtka do nedelje; tel. 048178140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Aldo Mallia s pokopališča v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče; 10.40, Annunziata Belli vd. Barbieri iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. DANES V RONKAH: 13.00, Angelo Comar (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. / SVET Četrtek, 8. aprila 2010 154 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Lionel Messi navdušil poznavalce Wenger: »Je kot igralec Štiri gole na eni tekmi Lige prvakov je doslej doseglo le šest igralcev BARCELONA - Lionel Messi se je z mojstrsko predstavo na Nou Cam-pu utrdil na prestolu najboljšega nogometaša sveta ter se pridružil živima legendama nekdanjemu južnoameriškemu virtuozu brazilskemu Peleju in rojaku Maradoni. Hvalnice novemu kralju nogometa pojejo tudi v Arsenalu. Strateg Arsen Wenger meni, da Messi «ni s tega sveta». Argentinec je blestel na povratni tekmi lige prvakov proti Arsenalu, ko je sam poskrbel za štiri zadetke. Za nameček je Messi s skupno osmimi zadetki skočil na vrh lestvice strelcev lige prvakov ter prehitel Portugalca Christiana Ronalda (Real Madrid) s sedmimi zadetki. Messi je postal šele šesti igralec v zgodovini tega tekmovanja s takšnim mojstrstvom. Pred njim je «poker» uspel še Marcu Van Bastnu (25.11.1992, Milan - Goteborg 4:0), Si-moneju Inzaghiju (14. 3. 2000, Lazio -Marseille 5:1), Dadu Pršu (5. 11. 2003, Monaco - Deportivo 8:3), Ruudu Van Nistelrooyu (3. 11. 2004, Manchester United - Sparta Praga 4:1) in Andreju Ševčenku, ki je zabil vse štiri zadetke ob zmagi Milana pri Fenerbahčeju s 4:0 23. novembra 2005. V predhodnici lige prvakov se je s tem dosežkom ponašal Ferenc Pu-skas. Madžar je štirikrat zadel v finalu pokala državnih prvakov leta 1960, ko je Real Madrid premagal frankfurtski Eintracht s 7:3. «Barcelona je bila boljša, a edino Messi lahko naredi razliko v katerem koli trenutku. Izkoristil bo sleherno nepazljivost in jo drago kaznoval. Nemogoče z njim postane mogoče. Mirno lahko rečem, da je Messi z naskokom najboljši igralec sveta. Je kot igralec iz playstationa. Neustavljiv,» je na novinarski konferenci po tekmi povedal Wenger. Messi je očaral tudi vratarja Ar-senala Manuela Almunio: «Proti boljšemu še nikoli nisem igral. Zelo težko je ustaviti nekoga, ki ima takšne sposobnosti in ki lahko z žogo stori vse, kar si zaželi. Nedvomno je daleč najboljši igralec na svetu.» Trener Barcelone Sepp Guardio-la je ostal skoraj brez besed ob mojstrstvu njegovega varovanca: «Ni besed, ki bi opisale njegovo predstavo. To preprosto moraš videti. Vse to si zasluži, saj res ljubi nogomet. Je popoln zgled za mlade igralce in igralec, ki ga je nemogoče posnemati.» Messi je osrednja osebnost poročanja španskih medijev. La Vanguardia že v naslovu opozarja na «nadnaravne» lastnosti Messija, ki je pokoril Evropo. El Mundo pa je še bolj nedvoumen: «Od zdaj naprej obstaja samo en Bog». Za katalonski el Periodico je Messi postal celo «gospodar Evrope». «Kako zaustaviti tega fanta,» se sprašuje Marca, medtem ko As svari, da «Messi že pred 'el classicom' seje strah in teror». Messi, star je šele 22 let, je v dresu Barcelone pred sredo osem-najstkrat dosegel dva gola, petkrat pa tri na eni tekmi. Po tekmi proti Arsenalu je žogo odnesel domov, še prej pa jo opremil z avtogrami vseh svojih soigralcev. V polfinalu Lige prvakov se bo Barcelona pomerila z Interjem. "1 Lionel Messi, star je šele 22 let, se je z osmimi zadetki povzpel na vrh lestvice najboljših strelcev v ligi prvakov ansa «calciopoli« Juventus zahteva »enakost« TURIN - »Calciopoli« spet buri duhove, potem ko so zagovorniki Luciana Moggija na sodni obravnavi v Neaplju dosegli objavo novi telefonskih prisluškovanj, iz katerih izhaja, da so se v času afere s sodniškimi delegati »prijateljsko« pogovarjali tudi predstavniki drugih klubov, predvsem Interja in Milana, in ne le obsojenega Juventusa. Turinski klub je včeraj uradno sporočil, da bo skupaj s svojimi odvetniki preučil pomen novih dokazov, ki so prišli na dan med obravnavo v Neaplju, da bi zaščitil svojo zgodovino in svoje ljudi. Hkrati Juventus pričakuje enakost pri obravnavi vseh društev, kar je jasen namig športni pravici, naj ukrepa zoper druga društva, potem ko je ta Juventusu zaradi škandala odvzela dva naslova prvaka (enega je »izročila« Interju) in klub poslala v B-ligo. Resnici na ljubo, vsebina doslej poznanih telefonskih pogovorov ni takšna, da bi zbujala vtis o kakih mal-verzacijah. Iz nogometne zveze FIGC so vsekakor že sporočili, da bodo nova dejstva vzeli v pretres, če jih bo kot pomembne upoštevalo tudi sodišče v Neaplju. To bo o tem sklepalo na obravnavi 13. aprila. Poznavalci menijo vsekakor, da novih športnih procesov ne bi mogli uvesti, ker so prekrški zastarali. Ostal pa bi le velik madež. nogomet - Liga prvakov Bayern izločil Manchester U. Angleži vodili že s 3:0, nato zmagali le s 3:2 - Ključna izključitev Rafaela - V polfinale se je prvič uvrstil tudi francoski Lyon MACHESTER, BORDEAUX - Znani so vsi polfinalisti nogometne lige prvakov. Že v torek sta si mesto med najboljšo četverico zagotovila Inter in Barcelona, ki se bosta v polfinalu pomerila med sabo, sinoči pa sta drugi pol-finalni par sestavila še Bayern in Lyon. Manchester United je prvo tekmo v gosteh izgubil z 1:2 in kazalo je, da je za povratno izgubil tudi prvega moža Wayna Rooneyja. A slednji se je po nekem «čudežu» pojavil kar v prvi enajste-rici in bil takoj vpleten v akcijo, ki jo je z močnim strelom z 20 metrov v tretji minuti učinkovito zaključil Darron Gibson. Veselje v «gledališču sanj» se še ni poleglo, ko so «rdeči vragi» znova udarili. Takrat je Antonio Valencia podal z desne strani pred gol, kjer je Nani mojstrsko s peto žogo spravil za hrbet enega šibkih členov v bavarski ekipi Hans-Jörga Butta. Ista Unitedova naveza je udarila tudi v 41. minuti. Valencia je na desni strani lepo preigral nemške branilce in podal na rob kazenskega prostora, kjer je Nani z močnim strelom pod prečko povišal že na 3:0. Bayern je upe po napredovanju ohranil dve minuti pozneje, ko se je med strelce vpisal Ivica Olic. Že tako zanimiv dvoboj je v 50. minuti začinil še Rafael (ta je v prvem polčasu zapravil tudi izjemno priložnost), ki je dobil drugi rumen karton, tako da so domačini odtlej igrali le z desetimi možmi. Terenska premoč se je preselila na nemško stran in čeprav so imeli domačini še nekaj priložnosti, so gosti v 74. minuti zadeli za končnih 3:2. Izkazal se je Arjen Robben z izvrstnim volejem z roba kazenskega prostora, ki je Bayer-nu tudi prinesel tako želen polfinale. Na drugi tekmi je imel Lyon prednost 3:1 s prvega obračuna z Bordeau-xom. V prvem polčasu povratne sta bili ekipi bolj ali manj enakovredni, toda ob koncu prvih 45 minut so domačini Rafael (levo) si je zaradi dveh rumenih kartonov prislužil izključitev, kar je bilo za Manchester proti Bayernu najbrž usodno ansa prišli do vodstva. Najprej je Alou Diar-ra stresel prečko, minuto pozneje pa je mrežo zatresel Marouane Chamakh in svojo ekipo ohranil v boju za polfinale. V drugem polčasu so se izbranci Laurenta Blanca na vse pretege trudili doseči še en zadetek, ki bi jim prinesel nadaljevanje tekmovanja, toda kljub terenski premoči jim to ni uspelo. Kakšen strel več proti golu so sprožili igralci Lyona, pri tem je bil najbolj aktiven Michel Bastos, a tudi on ne dovolj natančen. Skupščina NZS zavrnila Simičev odstop Danes tekme v evropski ligi Zssifí Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sklicuje 39. redni občni zbor v četrtek, 22. aprila 2010, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu SKRD Jezero v Doberdobu, ul. Roma 24 Danes bodo odigrali povratne tekme četrtfinala evropske nogometne lige. Spored (v oklepaju izid prve tekme): Liverpool - Benfica 1:2, Wolfsbrug - Fulham (1:2), Standard Liege - Hamburg (1:2), Atletico Madrid - Valencia (2:2). Vse tekme se bodo začele ob 21. uri. Tekma Liverpool - Benfica bo po Tv Italia uno. BRDO PRI KRANJU - Skupščina Nogometne zveze Slovenije ni sprejela odstopa predsednika Ivana Simiča. Enaindvajset od šestindvajsetih prisotnih delegatov ga je podprlo pri njegovem nadaljnjem delu, pet pa jih je glasovalo za njegovo razrešitev. Predsednik Ivan Simič, ki je mesto predsednika Nogometne zveze sprejel februarja 2009, je odstopno izjavo podal zaradi ostrih kritik slovenskih repre-zentantov na njegov lik in delo. Ti so v začetku marca prišli navzkriž s predsednikom zaradi višine finančne nagrade, ki naj bi jo prejeli igralci ob uvrstitvi Slovenije na svetovno prvenstvo v JAR. Kot je znano, bodo nogometaši in strokovno vodstvo reprezentance za uvrstitev na SP v Južnoafriško republiko prejeli 5,2 milijona evrov. kolesarstvo Gavazziju 3. etapa po Baskiji SAN SEBASTIAN - Italijan Francesco Gavazzi je dobil tretjo etapo kolesarske dirke po Baskiji. Kolesar Lampreja je v ciljnem sprintu 187 kilometrov dolge preizkušnje med Viano in Amurriom ugnal novega vodilnega v skupni razvrstitvi, Španca Oscarja Freire-ja (Rabobank), in Slovaka Petra Ve-litsa (HTC-Columbia). Edini Slovenec na dirki Kristijan Koren (Li-quigas) se je danes spet izkazal z desetim mestom, skupno pa je 25. (+1:40). »To je moja druga zmaga v sezoni, toda prva na tako prestižni dirki,« je po tekmi povedal Gavazzi. V BELGIJI - Američan Tyler Farrar je zmagovalec enodnevne kolesarske dirke Scheldeprijs v Belgiji. Član ekipe Garmin Transition je v ciljnem sprintu 205,4 kilometra dolge preizkušnje med Ant-werpnom in Schotnom ugnal Avstralca Robbieja McEwena in Nemca Roberta Försterja. Borut Božič (Vacansoleil) je bil 23. KUMP ČETRTI - Kolesarji na dirki Circuit Cycliste Sarthe - Pays de la Loire so odpeljali dve poleta-pi. V prvi, 97 kilometrov dolgi preizkušnji med Varadesom in An-gersom se je s četrtim mestom izkazal član Adrie Mobil Marko Kump, medtem ko je bil med Slovenci v drugi, 6,8 kilometra dolgem kronometru, najboljši Mitja Ma-horič (Adria Mobil) na 14. mestu. Prvo poletapo je dobil Francoz Anthony Ravard (Ag2R La Mondiale), drugo pa Portugalec Tiago Machado (Radioshack). V skupni razvrstitvi vodi Španec Luis Leon Sanchez (Caisse d'Epargne), najboljši Slovenec je Mahorič na 12. mestu (+0:27). / ŠPORT Četrtek, 8. aprila 2010 19 odbojka - Konec tedna na Poljskem Blejci v finalu Lige prvakov »Zakaj ne bi pripravili še enega presenečenja« Trener Hoagh spodbuja svoje igralce - V pol finalu proti Trentinu - Kapetan Flajs: So močnejši od Macerate LJUBLJANA - Do zgodovinskega trenutka za slovensko odbojko so le še trije dnevi. Toliko namreč loči odbojkarje ACH Volleyja od prve tekme zaključnega turnirja v Lodžu. V njej se bodo pomeril s Tren-tinom, drugi par pa sestavljata moskovski Dinamo in Skra Belchatow, gostitelj turnirja. Blejski odbojkarji v Lodž potujejo v četrtek, v moštvu pa ni nikakršnih težav. V zadnjem času so se nekoliko spočili, si z vadbo v fitnesu povrnili nekaj moči, ki jim bo v zaključku sezone prišla zelo prav, prav tako pa so se pripravili na ekipo Trentina. O njih govorijo s spoštovanjem, dobro se zavedajo, da gre mogoče celo za najboljšo evropsko ekipo, a puške v koruzo ne mečejo. »Mi smo v letošnji sezoni že pripravili kakšno presenečenje, zakaj ne bi še enega. Na tekmah, ki ju bomo odigrali v Lod-žu, smo se pripravljali, kot da gre za navadni tekmi, čeprav seveda ne gre. Že sam dogodek je poseben, večina igralcev ga niti nikoli ne doživi. Prav zaradi tega bo nekaj pritiska, a poskušali se ga bomo čim prej znebiti in odigrati svojo igro. Od točke do točke. Kaj bo to prineslo, bomo videli,« je pred odhodom na Poljsko dejal trener Glenn Hoag in dodal: »Res je, da smo že s samo uvrstitvijo na finalni turnir veliko dosegli, toda nočem, da bi se s tem zadovoljili. V Innsbrucku na prvi tekmi četrtfinala ni delovalo razmišljanje: nimamo česa izgubiti, lahko smo sproščeni. Čeprav je to res, pa nočemo razmišljati na tak način. Na vsaki tekmi si želimo zmagati.« V taboru slovenskih prvakov se zavedajo kakovosti italijanskega moštva. Z njim so se lani merili v predtekmovalni skupini in so dvakrat gladko izgubili. Letos naj bi bila italijanska ekipa še močnejša, a Blej-ci menijo, da so močnejši tudi sami. Vlogo favoritov vsekakor prepuščajo tekmecem, sami pa upajo, da jim uspe dobra igra, s katero tudi presenečenje ni izključeno. O morebitnih tekmecih v boju za prvo ali tretje mesto pa zaenkrat ne razmišljajo. »Osredotočeni smo na Trentino. Sam sem zadolžen za analizo tekmecev in jasno je, da smo Italijane dobro preučili. Gre za izvrstno ekipo, mnogo boljšo od Macerate, ki smo jo izločili v osmini finala. Predvsem delajo manj napak. Naši igralci informacije dobivajo postopoma, saj jih ne sme biti preveč naenkrat, morajo pa biti kakovostne,» meni pomočnik trenerja Tilen Kozamernik in podarja, da igra Trentina ne sloni le na dveh igralcih kot pri Macerati, ampak nevarnosti pretijo z vsakega igralnega položaja. Tako kot vsi v blejskem taboru se tudi kapetan Andrej Flajs zaveda, da jih čaka težka naloga, toda verjame, da lahko njegova ekipa pripravi še eno senzacijo: »Mislim, da Trentino Volley Matej Kaziyski (Bol) tolkač ( l. 1984, 203 cm); Lorenzo Gallosti (Ita) libero (1990, 183; Emanuele Birarelli (Ita) bloker (1981, 202 cm); Osmany Portuondo Juantorena (Kub) tolkač (1985, 200; Lukasz Zygadlo (Pol) podajalec (1979, 201); Raphael Vieira De Oliveira (Bra) podajalec (1979, 190; Leandro Vissotto Neves (Bra) korektor (1983, 212); Andrea Sala (Ita) bloker (1978, 202); Cvetan Sokolov (Bol) korektor, (1989, 205); Francesco Corsini (Ita) tolkač (1979, 202); Riad Garcia Pires Ribeiro (Bra) bloker (1981, 204); Reanud Herpe (Fra) tolkač (1975, 198); Andrea Bari (Ita) libero (1980, 185); trener Radostin Stojčev. ACH Volley Marcelo Barreto (Bra) bloker (1982, 200); Andrej Flajs (Slo) tolkač (1983, 189); Alen Pajenk (Slo) bloker (1986, 205); Daniel Lewis (Kan) libero (1976, 193); Alen Sket (Slo) korektor (1988, 204); Matevž Kamnik (Slo) bloker (1987, 202); Oliver Venno (Est) korektor (1990, 209); Dejan Vinčič (Slo) podajalec (1986, 202); Veljko Petkovič (Srb) podajalec (1977, 199); Ramo Gato (Kub) tolkač (1973m 192); Aleš Fabjan (Slo) libero (1986, 183); Vid Jakopin (Slo) tolkač (1988, 203); Matej Vidič (Slo) bloker (1986, 208); trener Glenn Hoag Spored finalnega turnirja 10.4. polfinale: ob 15.30 Belchatow (Pol) - Dinamo Moskva (Rus); ob 18.30 ACH Volley Bled (Slo) -Trentino Volley (Ita): 11.4 za 3. mesto ob 11.3=, za 1. mesto ob 14.30) nogomet Tekmi turnirja Nereo Rocco tudi v Štandrežu Tekmi mednarodnega turnirja Nereo Rocco za naraščajnike bosta tudi v Štandrežu. Pri Juventini bodo igrali 26. in 28. aprila. Prva bo kvalifikacijska, druga pa četrtfinalna tekma. Turnir bodo v ponedeljek (ob 18.30) predstavili v Gradišču. Kolarjeva zmagala Mlada slovenska teniška igralka, 15-letna Nastja Kolar iz Celja, je zmagala na teniškem turnirju druge kategorije v Firencah. Kolarjeva, ki jo trenira Gajev igralec in trener Matjaž Pogačnik, bo letos članica gropajsko-padriške ženske teniške ekipe, ki bo v nedeljo začela s svojimi nastopi v A2-ligi. Kolarjeva zaseda na svetovni mladinski ITF lestvici 9. mesto. Etapa golf turnirja čedajske banke na Padričah V nedeljo bo na golf igrišču pri Hudem letu pri Padričah začel na sporedu prva etapa turnirja »Banca di Ci-vidale Golf Tour 2010«, ki ga organizira goriški Silver House. Na Padričah se bodo pomerili vsi najboljši golfisti iz severovzhodne Italije. Turnir bo po šestih etapah (29.5. v Lignanu, 6.6. v Cansigliu, 13.6. v Koprivnem, 11.7. na Trbižu, 1.8. v Torri di Carole) končal 29. avgusta v Vidmu. imamo s Trentinom podobno igro, ki temelji na zmanjševanju števila napak. So ekipa, ki igra enostavno in neverjetno učinkovito. Mi se koncentriramo predvsem na njihove napadalce, ki jih bomo poskušali čim bolj zaustaviti. So spoštovanja vredna ekipa, a ne nepremagljiva,« je dejal Flajs, ki meni, da je imela njegova ekipa nekoliko več časa, da se pripravi na turnir, saj so tekmeci brez odmora igrali italijansko ligo, v kateri pa so edini, ki so se že uvrstili v polfinale končnice za naslov. Italijani se bodo težje privadili na žoge Mikasa, s katerimi bodo igrali zaključni turnir, prav tako pa bodo proti sebi imeli občinstvo, saj so Poljaki že napovedali, da bodo navijali za slovenske odbojkarje. To pa zaradi Daniela Lewisa, ki je v preteklosti igral za Belchatow. Kapetan Trentina, 25-letni bolgarski tolkač Matej Kazijski je v intervjuju za Tv postajo Sportitalia soglašal z ugotovitvijo, da so Blejci pravo presenečenje letošnje Lige prvakov in da pri njih ceni mo-štveni duh in kolektivno igro, v kateri vsi igrajo dobro, ne da bi kdo posebej izstopal. Pri Trentinu, za katerega igra tudi reprezentančni konkurent našega Lorisa Maniaja za mesto libera Andrea Bari, vse ne gre po načrtih, saj se brazilski podajalec Raphael in eden od dveh korektorjev, njegov rojak Vissotto Leandro (drugi je Bolgar Sokolov) ne počutita najboljše. košarka - Under 19 Tokrat zelo tesno Jadran ZKB še četrtič ugnal Bor ZKB, ki pa je vodil dobrih 38 minut in imel tudi 12 točk prednosti Sinoči ni manjkalo borbenosti kroma kolesarstvo - Začetek sezone pri SK Devin Predvsem z gorskimi kolesi Ekipo sestavlja šest mladih - Na cestnih dirkah le perspektivni Matteo Visintin Kolesarska sezona na cesti se je začela tudi za mladinske kategorije. Pri kolesarski sekciji SK Devin bodo letos tekmovali v »okrnjeni« postavi. V starostni kategoriji začetnikov bo letos nastopal le Mat-teo Visintin. »Ostali se bodo posvetili gorskemu kolesarstvu,« je dejal Devinov trener Ivan Sossi. »Gorsko kolesarstvo trenira šest mlajših kolesarjev. Za to smo se odločili, ker je bolj varno in je lažje trenirati, saj je po cestah preveč prometa. Mogoče bodo nekateri mlajši tekmovalci še nastopali na cestnih dirkah. Drugače se bomo v glavnem posvečali gorskemu kolesarstvu. Tekmovalna sezona se bo začela čez nekaj tednov,« je še dodal Sossi. VISINTIN - Na velikonočni ponedeljek je edini predstavnik SK Devin Matteo Visintin, ki letos tekmuje v kategoriji začetnikov (2. letnika), tekmoval na cestni dirki v kraju Lovadina di Spresiano pri Trevisu. Organizator dirke za 33. Matteo Visintin (desno) letos na obeh frontah kroma veliko nagrado Mosole SPA je bilo društvo GS Mosole. Med začetniki 2. letnika je tekmovalo 79 kolesarjev, ki so prevozili skupno 32 kilometrov krožne pro- ge s povprečno hitrostjo 35 km/h. To je bil letošnji prvi nastop za 14-letnega Mattea Visintina, ki se je uvrstil na zadovoljivo 10. mesto. V devetih krogih je vedno vozil v ospredju, a žal mu ni uspelo sledili številnim pobegom. Med vodečo skupino petih kolesarjev je v zadnjem šprintu zmagal lanski italijanski prvak Federico Manzan, Matteo Visintin pa je s svojim nastopom vseeno dokazal, da bo v novi kolesarski sezoni lahko dosegel tudi višje uvrstitve. Leghissa pri Veroni 9. Christian Leghissa, ki letos tekmuje za kolesarski Bike club 2000 iz kraja File pri Trevisu, je v ponedeljek nastopil na državni dirki (velja za točkovanje za državno prvenstvo) v gorskem kolesarstvu v kraju Castagne pri Veroni. Na zelo tehnični progi je Leghissa osvojil 9. mesto. »V zadnjem krogu sem nekoliko popustil, saj forma še ni ni optimalna,« je dejal tržaški kolesar. Zmagal je Ivan Pintarelli. V nedeljo čaka Leghisso zahteven nastop v kraju Miane. Jadran ZKB - Bor ZKB 81:80 (17:27, 32:44, 56:61) JADRAN: Škerl 1, Ban 33, Sacher 6, Dellisanti 16, Bernetič 1, Sossi 2, So-rice 18, Regent 3, Valič, Hrovatin, Da-neu. Trener: Gerjevič. BOR: Pertot 7, Licari 12, Pallini 4, Sorini 6, Peretti 17, Manta 2, Celin 2, Mase 9, Galocchio 21. Trener: Saule. Jadranovci so borovce prvič prehiteli minuto in petnajst sekund pred zvokom sirene (78:77). Dotlej so gostje iz Svetega Ivana stalno vodili in imeli so tudi do dvajset točk prednosti. Že po prvi četrtini je Bor vodil za deset točk. Gostje so igrali bolj zbrano, čeprav so nastopili v zelo okrnjeni postavi. V drugi četrtini se je poškodoval še Andro Pertot, tako da je imel Borov trener Andrea Saule res štete košarkarje. Po prvem delu je Bor vodil za 12 točk. Drugi polčas je bil bolj dinamičen in borben. Pri Jadranu je stopil v ospredje Borut Ban, ki kljub 33 točkam (bil je odločilen) po mnenju trenerja Maria Gerjeviča tokrat ni igral najboljše. »V določenih fazah igre je bil površen in ni bil brezhiben,« je ocenil Jadranov trener. Jadranov pohod do zmage se je dejansko začel s trojkama Bana in Delli-santija, čeprav so bili košarkarji Bora zelo koncentrirani in so vsakič »odgovorili«. Po petih minutah tretje četrtine so še vedno vodili za 13 točk. Odločilna je bila zadnja četrtina, ko so se jadranov-ci približali šele v zadnji minuti in je Borut Ban 17 sekund pred koncem tekme s prostima metoma postavil piko na i. Jadran je tako v letošnji sezoni štirikrat premagal Bor. Tokrat s kančkom sreče. IZJAVI PO TEKMI: Mario Gerjevič, trener Jadrana: »Vsa čast Boru, ki bi si tokrat zaslužil zmagati. Igrali so veliko boljše od nas in prepričan sem, če se ne bi poškodoval Pertot, bi odnesli domov zmago. Mi smo igrali slabo, saj v zadnjih tednih iz različnih razlogov treniramo slabo. Pri nas bi tokrat pohvalil Maurizia Sorice-ja, ki je odigral daleč najboljšo tekmo.« Andrea Saule, trener Bora: »Zelo sem jezen. Predvsem za zadnje minute tekme. To tekmo bi lahko zmagali, na koncu pa nam je zmanjkala koncentracija. Škoda. Vsekakor so se fantje borili in v določenih trenutkih smo tudi igrali dobro. Pohvaliti moram Boruta Bana, ki je igral res vrhunsko.« (jng) 20 Četrtek, 8. aprila 2010 AVTOMOBILI / plavanje - Od 14. do 18. aprila v Riccioneju Rok Zaccaria tudi letos na absolutnem DP Na spomladanskem prvenstvu bo sicer nastopil s povabilom (wild card) Slovenski plavalec Rok Zaccaria bo od 14. do 18. aprila nastopil na absolutnem državnem spomladanskem prvenstvu v plavanju. V Riccioneju bo nastopil v disciplini 200 m delfin ter v štafetah. Rok, ki letos nastopa za klub iz Mo-dene, si je pravico do nastopa na državnem finalu 200 m delfin priboril s povabilom (wild card). Direktna uvrstitev mu je spodletela za dve desetinki: na deželnem prvenstvu članov v 25-metrskem bazenu je Rok plaval razdaljo v času 2:02,11, minimalni čas pa je bil 2:01,91. Klub pa mu bo nastop vseeno omogočil - vsako društvo ima namreč na razpolago dve wild card. »Čeprav bom nastopil z wild card, sem zadovoljen, da se bom pomeril z najboljšimi. Dobro sem se pripravil, zato upam, da bom izboljšal čas, ki sem ga letos že plaval, in sicer 2:06,30. Dosegel sem ga v 50-metrskem bazenu na absolutnem deželnem prvenstvu v San Ma-rinu.« Rok, ki se letos posveča izključno plavanju, je lani z visokotehnološkimi ko- palkami razdaljo preplaval v času 2:03,73. Temu se bo tudi skušal čim bolj približati. V krajših razdaljah v disciplini delfin pa ni dosegel norme za nastop. Rok ima z ekipo Modena nuoto pravico do nastopa tudi v vseh treh štafetah, in sicer 4x100 m prosto, 4x200 m prosto in 4x100 m mešano. Ali bo nastopil v vseh treh, pa še ne ve. Za plavalca iz Devina bo to drugi nastop med državno elito. Prvič je nastopil lani, potem ko se je po uspešni zimski sezoni uvrstil na državno absolutno prvenstvo. nogomet Na lekciji s trenerjem vratarjev Arsenala Športna organizacija Scuola-portieri.it organizira jutri in v soboto, v sodelovanju s Triestino, dvanajsti staž na mlade vratarje , ki bodo vodili trenerji Vittorio Cavvari, Mauro Cossettini, Dario De Martino, Elisabetta Marin in Marianna Pertoldi. Jutri (ob 17. uri) bo trening za mlade vratarje na nogometnem igrišču na Opčinah (ob državni cesti 202). V soboto pa bo trening v Martinščini pri Doberdobu. Staž za mlade vratarje bo vodil prestižni gost, izkušeni angleški trener vratarjev Dean Neil, ki je odgovoren za mlade vratarje pri londonskem Arsenalu in vodi londonsko nogometno akademijo Pro1-Goalkeeper Academy. Pobuda je namenjena mladim vratarjem letnikom 1994 do 2002 in tudi trenerjem vratarjev. Več podatkov dobite na spletni strani www.scuolaportieri.it ali pa pokličete na telefonske številke: 3488073140, 3393660731 ali 3313671181. namizni tenis - Šesti državni turnir 1. in 2. kategorije v Castel Goffredu Tokrat tudi proti reprezentantkam Ana Bržan druga med drugokategornicami - Martina Milič se je edina prebila iz skupine v absolutni konkurenci Prejšnji konec tedna so v Castel Goffredu priredili šesti državni turnir prvo- in drugokategornic. Barve zgo-niškega kluba Kras so branile Martina in Katja Milič ter Eva Carli, nastopili pa sta tudi slovenski igralki Ana Bržan in Lisa Ridolfi. V soboto so se pomerile igralke 2. kategorije. Iz kvalifikacijskih skupin so se prebile vse tri krasovke. Katja Milič je nato izgubila v osmini finala z Ano Bržan, proti kateri je nato v četrtfinalu igrala tudi Martina Milič. Obe krasov-ki sta Bržanovi podlegli šele po petih nizih: »Ana (Bržan op.a.) je bila res v dobri formi, vseeno pa mi je žal, da sem izgubila. Letos sva se namreč srečali že večkrat, vsakič pa sem jo premagala. Vse ostale dvoboje sem osvojila s 3:0, tako da sem s svojim nastopom vsekakor zadovoljna.« Prepričljiva igra je Bržano-vo tokrat ponesla vse do drugega mesta. Slovensko igralko, ki letos brani barve Norbella v A2-ligi, že več mesecev muči poškodba hrbta, ki mineva, a kljub temu po navodilu zdravnikov ne sme prepogosto trenirati. Drugo mesto je bilo zato še toliko bolj nepričakovano, če vemo, da Ana trenira samo enkrat tedensko. Zelo napet je bil polfinalni dvoboj z mladinsko reprezentantko Eliso Trotti, ki je že povedla z 2:0 v nizih, nato pa je Bržanova izsilila peti niz in ga zmagala. V finalu (šele ob 21.30!) je slovenska igralka, ta čas 12. na državni ja-kostni lestvici, po treh izenačenih nizih izgubila proti Alessi Turrini, ki je na državni lestvici 17. Eva Carli je kot Martina Milič tudi obstala v četrtini finala: po treh nizih je klonila proti Elisi Trotti (Alto Sebino). Vse tri krasovke in Ana Bržan so se uvrstile tudi na nedeljski ab- Na najnovejši državni jakostni lestvici je Martina Milič na 15. mestu. Doslej je boljši rezultat dosegla samo pred dvema letoma, ko je bila 14. kroma solutni turnir, na katerem so tokrat pravico do nastopa imele samo prvokategornice (med njimi tudi Lisa Ridolfi), ki so italijanske državljanke. Med nastopajočimi sta bili tudi reprezentantki Nicoletta Stefa-nova in Tan Wenling Monfardini. Iz skupine se je v absolutni konkurenci prebila samo Martina Milič. V skupini je pričakovano s 3:0 izgubila progi Monfardinijevi, premagala pa je mlado reprezentantko Deboro Viva-relli z 2:3. V četrtini finala je nato klonila proti Stefanovi, ki je naposled osvojila turnir. Katja Milič je bila v skupini tretja: premagala je Eliso Vivarelli, izgubila pa proti Alessii Arisi (3:1) in Giulii Caval-li (3:0). Eva Carli pa ni osvojila niti zmage. Proti Lisi Ridolfi je Eva sicer že po-vedla z 2:0 v nizih, naposled pa izgubila s 3:2. Izenačen je bil dvoboj z Ano Bržan, ki ga je s 3:0 zmagala slednja. Bivša krasovka se kljub zmagi prav tako ni prebila iz skupine. Carlijeva je v zadnjem krogu kvalifikacijskega dela pomerila še s Tatiano Steshenko in izgubila s 3:0. Vse do polfinala se je prebila Lisa Ridolfi. Tu je članica San Donateseja, ta čas 9. na državni jakostni lestvici, klonila proti Monfardinijevi s 3:0. Konec marca je državna zveza tudi objavila novo jakostno lestvico. Kar tri mesta je pridobila Martina Milič, ki je zdaj 15. Eva Carli in Mateja Cri-smancich pa sta nazadovali za eno mesto in sta zdaj na 21. oziroma na 30. mestu. Mesto je pridobila tudi Ana Bržan, ki je po marčevskem izračunu na 12. mestu. Med igralkami naše dežele je Martina Milič najboljša, 15. mesto pa je drugi najboljši rezultat kra-sovke. Pred dvema letoma je bila dva meseca 14. igralka v Italiji. PLANINSKI SVET Pohod Mirko Škabar Planinski odsekSKDevin in Razvojno društvo Pliska prirejata že vrsto let aprilski skupni pohod. Tako bo tudi letos, saj napovedujejo v nede-ljoll.aprila Pohod izPraprota v Repen za 23.Memorial »Mirko Škabar«. To je prvi spomladanski izlet, kjer lahko vsak udeleženec občuduje, kako se narava v tem letnem času prebuja. Odhod in prijave zbirajo na rekreacijskem prostoru v Praprotu od 8.30 do 10. ure. Pohod poteka po dobro označeni stezi in predvideni so ločeni skupinski odhodi: iz Praprota po asfaltirani cesti do Trnovce, nato po gozdni poti do borovega gozdiča, kjer se zavije po stezi mimo samatorske jave naprej na vrh sv.Lenarta, kjer se lahko občuduje l