Aktualno Podravje • Vrane kmetu požrle ves pridelek O Stran 2 Kronika Ptuj • Reševalna vozila v koloni, denarja za ureditev pa ni?! O Stran 3 se 4 dni Ptuj 1.6.2024 www.poli.si V s I ¡ Štajerski Ptuj, torek, 28. maja 2024 Letnik LXXVII • št. 41 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Aktualno Središče ob Dravi • Zavod v minusu, ravnateljica ostala brez nagrade O Stran 2 Politika Ptuj • Postopek izbire novega direktorja bolnišnice ovit v skrivnost O Stran 5 V središču Slovenija • Poslanski turizem ali poti v interesu države? O Strani 6 in 7 Kronika Podravje • Prve resne padavine pognale Dravinjo čez bregove O Stran 24 v Šport Nogomet • Drugi izpad v treh sezonah odnesel Pevnika O Stran 13 Ptuj • Prenova Stare steklarske zahtevala davek na sosednjih objektih Razpokane stavbe in stanovanja Pri prenovi Stare steklarske je prišlo do poškodb oz. razpok na sosednjih objektih in v stanovanjih. Prizadeti so se - ne po svoji krivdi - znašli v neprijetnem položaju zaradi dokazovanja poškodb in zahtev po sanaciji, V središču • Tudi župani z zahtevo za višje plače Foto: CG 986 Štajerski Podravje torek • 14. maja 2024 Podravje • Kmet s tožbo od ministrstva zahteva odškodnino ti» k . si Medtem ko so se z množično naselitvijo vran v mestnih okojih marsikje že sprijaznili, pa jih drugod še dojemajo kot nadlogo, predvsem na kmetijskih območjih, kjer te ptice lahko povzročijo veliko škodo. Še posebej jim tekne koruza. r-rf »s* , To je spoznal tudi kmet s Ptujskega polja, ki so mu vrane uničile pet hektarjev velik posevek koruze. »Potem ko je kmet v aprilu zasejal njivo s koruzo, so ptiči v nekaj dneh pokljuvali vse zrnje, ki je bilo zasajeno,« pove odvetnik Jože Korpič iz Murske Sobote, ki ga je kmet najel, saj se je odločil pravno ukrepati zaradi utrpljene škode. Korpič, ki je v preteklosti dobil že več podobnih tožb, je na okrajnem sodišču na Ptuju vložil odškodninsko tožbo proti državi. Ministrstvo je gluho Opustošeno njivo si je po škodnem dogodku 15. maja lani ogledal cenilec Zavoda za gozdove Slovenije. Ocenil je, da je v dogodku nastalo za 6.900 evrov škode. A ministrstvo za naravne vire in prostor kmetu škode noče povrniti. Korpič pravi, da se ministrstvo sklicuje na pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju. »Po pravilniku je nastanek škode objektivno pričakovan, če je znano, da je v neposredni okolici premoženja, ki je enaka življenjskemu prostoru zavarovane živali, v obdobju zadnjih treh let že najmanj dvakrat prišlo do nastopa škodnega dogodka,« podrobnosti iz pravilnika našteva advokat. A obenem se obregne ob člen tega dokumenta, ki govori o načinih varovanja premoženja. »Primerna načina varovanja premoženja v takih primerih sta odvračanje in ograjevanje. Torej bi morala moja stranka pet hektarjev veliko njivo zaščiti- ti. Ampak kako? Nikjer ni določeno, kam postaviti ta odvračala, torej strašila, in koliko jih postaviti,« opozarja Korpič. Kako naj kmet zavaruje njivo pred ptiči?! Ptujsko okrajno sodišče je tožnika (kmeta) in toženca (ministrstvo) pozvalo k mediaciji, preden je obravnavalo tožbo. »Mediacija ni bila uspešna, država vztraja pri tem, da ne bo izplačala odškodnine, ker moja stranka posevka koruze ni ustrezno zavarovala. Država trdi, da niso bili izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za izplačilo odškodnine,« še pravi soboški odvetnik. Tožbenemu zahtevku bo zato priložil tudi fotografije te njive, ki je letos zasejana s pšenico. Iz njih je razvidno, da kljub odvračalom ali strašilom na tej njivi večkrat na dan pristane jata vran. Pred dvema letoma odrejen podaljšan odstrel Kmetijsko ministrstvoje sicer pred dvema letoma na zahtevo slovenskogoriškega območnega združenja upravljavcev lovišč (SOZUL) izdalo odločbo o podaljšanju odstrela sive vrane, saj so se izjemno namnožile in kmetom povzročale veliko škodo. Še posebej na senenih in silažnih balah, pa tudi na posevkih pšenice in koruze. Ministrstvoje v odločbi o podaljšanju lovne dobe na to ptico med drugim določilo, da lahko lovci izvajajo lov le na tistih kmetijskih površinah, kjer prihaja do škode po sivih vranah. Strelja se lahko samo negnezdeče ptice, združene v večje jate, odstrel pa številčno ni omejen. Vse upravljavke lovišč, torej lovske družine iz omenjenega območja morajo o odstrelu voditi natančno evidenco in vsak odstrel vnesti v informacijski Lisjak, kije pomembna baza podatkov o odstrelu lovne divjadi na Slovenskem. Lov nanje je sicer zahteven. Sive vrane so namreč zelo previdne in inteligentne ptice , ki takoj po strelu z oglašanjem opozorijo ostale na pretečo nevarnost. V letu 2021 so lovci iz lovskih družin v SOZUL-u uplenili 1446 sivih vran. Zaščitena vrsta ptic Gregor Domanjko iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije poudarja, da so vrane zavarovana vrsta, za katero je odstrel možen le ob predhodni odločbi ministrstva za naravne vire in prostor. Ukrepi glede uravnavanja populacije so tako praviloma zelo omejeni, vprašljiva pa je tudi njihova učinkovitost. Mladiči po-letijo približno v enem mesecu po izvalit-vi. Kot opozarja Domanjko, so velikokrat ljudje sami krivi za morebitno škodo in tudi povečanje populacije poljskih vran, saj te s pridom izkoriščajo odpadke, ki jih malomarno puščamo za seboj, hkrati pa zavrača navedbe, da so poljske vrane krivec za zmanjšanje števila drugih ptic. Drži, da plenijo nekatere ptice, a tako pač je v naravi, kjer velja zakon močnejšega, in to počnejo tudi druge vrste. »Zmeraj, ko se človek vmeša v naravo, pride do zrušitve ravnovesja in posledično do tega, da lahko prevlada spet neka druga vrsta,« doda Domanjko. P. K. M., A. B, R. Š. Središče ob Dravi • Občina naročila revizijo poslovanja šole in vrtca Zavod v minusu, ravnateljica ostala brez nagrade Pozitivno mnenje občinskega sveta k predlogom za uspešno delo vodij javnih zavodov v preteklem letuje običajno formalnost, a tokrat v Središču ob Dravi ni bilo tako. O delovni uspešnosti ravnateljice središke osnovne šole Jasne Munda naj bi govorili že na mar-čevski seji, vendar te točke niso uvrstili na dnevni red. Razlog je bil izguba iz poslovanja zavoda, natančneje vrtca Navihanček, kar pa iz posredovanega predloga o delovni uspešnosti ni bilo razvidno. Izgubo OŠ Središče ob Dravi v višini 13.624 evrov so pokrili iz občinskega proračuna, in sicer je dolg leta 2022 znašal 2.994, lani pa je zavod pridelal že 10.630 evrov izgube. Izguba, za katero niti svet zavoda ni vedel? Svetniki so takrat sklenili, da bosta dokumentacijo najprej pregledala odbora za družbene dejavnosti in finance, šele nato bodo razpravljali o predlogu. Člani obeh odborov so si bili enotni, da pozitivnega mnenja k izplačilu delovne uspešnosti ravnateljici ne dajo, saj omenjena izguba kaže, da to delo ni tako zelo uspešno, da bi vodji pripadala še finančna nagrada. Na seji občinskega sveta, ki je bila mi- nuli teden, so se s tem strinjali vsi svetniki, ki so obenem pooblastili občinsko upravo, da od sveta zavoda terja pojasnilo, zakaj iz poročila ni razvidno negativno poslovanje, saj to sproža sume, da so ga hoteli prikriti. Direktorica občinske uprave Jelka Zidarič Trstenjak je povedala, da je svet zavoda potrdil finančno poročilo. »Kako je do tega prišlo, težko komentiram, saj nisem bila na njihovih sejah. Težava pa je v tem, da člani menda sploh niso vedeli za izgubo. V svetu ima ob- Suetniki niso dali soglasja k izplačilu delovne uspešnosti za ravnateljico središke osnovne šole. Zaradi izgube v vrtcu Navihanček je Občina naročila revizijo poslovanja, od OŠ pa zahteva tudi mesečna finančna poročila. čina tri predstavnike, a nas doslej nobeden od njih ni kontaktiral ali se o čemerkoli posvetoval z nami. Nihče nas torej ni poklical in rekel: 'Hej, izgubo imamo, kako naj se vedemo?' Se pa članom mandat počasi izteka, zato imamo priložnost, da dobro premislimo, koga bomo v imenu občine imenovali vanj.« »Delajo se norca iz nas« Tomaž Kosec se je jezil: »Očitno se delajo norca iz nas, ko govorijo, da ni izgube, pa še člani sveta o tem ničesar ne vedo. Groza, to res ni prav.« Da negativno mnenje k predlaganemu izplačilu za delovno uspešnost ni nagajanje ravnateljici, pač pa iskanje rešitve, da do izgub v prihodnje ne bi več prihajalo, pa je poudaril Aleš Dogša iz odbora za finance. Župan Toni Jelovica je spomnil, da predlogi za dvig ekonomske cene vrtca na občinsko upravo prihajajo tik pred zdajci. »Tako naj bi vrtec na primer lani podražili s prvim septembrom, dokumentacijo za to pa je občinska uprava prejela le dva dni prej. Z višjimi stroški pa, kot veste, nismo obremenili staršev, ampak dodatni strošek prev- zeli na račun občinskega proračuna. V letu 2023 smo cenik dvakrat spreminjali, pa vodstvu zavoda še vedno ni uspelo priti na zeleno vejo s financami. Zato smo naročili revizijo poslovanja vrtca in šole za leti 2022 in 2023, da bomo vedeli, kako se delijo stroški med obema, ali je ta delitev v pravem razmerju. Poleg tega smo se dogovorili, da nam pošiljajo mesečna finančna poročila, ki kažejo, da s sedanjo ekonomsko ceno za zdaj pokrivajo stroške, odkriti pa moramo, kot rečeno, zakaj je v preteklosti prihajalo do tako velikih odstopanj.« Senka Dreu Foto: SD Foto: SD torek • 21. maja 2024 Podravje Štajerski 987 Ptuj • Prenova Stare steklarske zahtevala davek na sosednjih stavbah Razpoke v bližnjih stavbah zaradi prenove Stare steklarske Pri prenovi Stare steklarske je prišlo do poškodb oz. razpok na sosednjih objektih in v stanovanjih. Prizadeti so se - ne po svoji krivdi - znašli v neprijetnem položaju zaradi dokazovanja poškodb in zahtev po sanaciji. Njihova želja je, da se poškodbe čim prej sanirajo in njihovo stanovanje vzpostavi v prvotno stanje. Koliko je teh poškodb, kolikšni bodo stroški teh sanacij in kdaj jih bodo začeli, v MO Ptuj kot investitorki Stare steklarske podrobneje ne razkrivajo. Odgovorili so le, da so s Tatjano Bočinskajo, lastnico stanovanja iz Aškerčeve 4, kije bilo pri gradnji najbolj poškodovano in ima največ razpok, saj so te vidne na stenah in stropih v vseh prostorih stanovanja, v stikih in zadevo rešujejo. „Prav tako smo pristopili k drugim, ki so nas seznanili s poškodbami na svojih nepremičninah. S tremi smo se že dogovorili in smo v fazi realizacije dogovorov," še izhaja iz njihovega odgovora. Po zadnjih informacijah pa naj bi se na poškodovanih objektih najprej lotili sanacije zunanjih razpok na objektih, šele nato pa v stanovanjih. Najprej naj sanirajo razpoke, skozi katere uhaja mrzel zrak „Posebej problematične so globinske razpoke, skozi katere uhaja mrzel zrak. Zaradi premikov v stenah, posedanja in posledično nastalih razpok ni možno odpirati in zapirati oken. Na tresljaje, ki so nastali v času gradnje in posledično nastale razpoke, sem opozarjala že med gradnjo, ko sta jih preverila izvajalec gradnje in statik. Od takrat dalje pa se le ugotavlja in popisuje stanje, nič pa se ne naredi. Želim, da se čim prej izdela projekt sanacije razpok, ki bo osnova za pravilno sanacijo in tudi za določitev višine stroškov," izhaja iz dopisa Tatjane Bočinskaje, ki ga je MO Ptuj posredovala novembra lani. V njem tudi opozarja na prekomeren hrup iz naprave na objektu Stare steklarske, ki je tik ob njenih dveh oknih, zaradi katerega jih ne more odpirati in zračiti prostorov, ob tem pa ji krati spanec in tudi sicer otežuje življenje. »Še ene zime v teh razmerah ne bom preživela!« Pozvala je tudi k meritvi hrupa, ki je neznosen tudi pri zaprtih oknih. Zaradi nastale škode pri omenjeni prenovi je njeno življenje postalo nevzdržno, izgubilo kakovost, kar močno vpliva na njeno zdravje. „Še ene zime ne bom preživela v takšnih razmerah," je obupana. Njeno prebivališče je zaradi omenjenih poškodb tudi izgubilo vrednost, ne samo kakovost. Dveh prostorov, dnevne sobe in manjšega prostora ob njej, sploh ne more uporabljati, ob razpokah namreč odpada tudi omet. Nad oknom dnevne sobe je vidna tudi močna razpoka na zunanji strani objekta. Oken v tem prostoru sploh ne more več odpirati, kot še nekaj drugih. Velike špranje so nastale tudi ob kontaktih poda z zidovi, veliko razpok in špranj je tudi v skupnem hodniku pod njenim stanovanjem. Prve poškodbe že kmalu po začetku gradnje Da bi pospešila sanacijo poškodb v svojem stanovanju, da bi postalo znova funkcionalno in dobilo prvotno podobo, ki ne bo vzbujala strahu in nelagodja ob vsakem pogledu na poškodbe, je Tatjana Bočinskaja sama poiskala tri potencialne strokovne zavode oz. inštitute, ki bi lahko objektivno določili stopnjo poškodb in svetovali izvedbo sanacije, ki so jo tudi sposobni izvesti. Sama pa je tudi pridobila ponudbo za sanacijo poškodb podjetja iz Podgorcev, ki pa je višja od prvotno ocenjene sanacije poškodb, ki jo je podala Mestna občina Ptuj; ta je zajela le opleske vseh površin, prenovo tlaka v predsobi in nastavitev okna. Posegi v starih mestnih jedrih niso vedno brez posledic Posegi v starih mestnih jedrih so po besedah enega od dobrih poznavalcev takšnih primerov, ki ne želi biti imenovan, zelo občutljivi, priprava projektov pa zato toliko zahtevnejša. Kljub temu pa se v petih odstotkih teh obnov ni mogoče ogniti poškodbam oz. razpokam, ki pa naj ne bi bile nevarne, ne za objekt in ne za stanovalce v teh objektih; tako vsaj pravijo. Zato so toliko pomembnejši pogovori s stanovalci v takšnih okoljih že pred začetkom gradnje, na katerih jim je treba vse to podrobneje predstaviti in v primeru poškodb tudi poskrbeti za čim prejšnjo sanacijo. Pooblaščeni strokovnjaki pa so tisti, ki ocenijo dejansko stanje poškodb objekta in predlagajo najustreznejšo rešitev oz. način sanacije. Lastnik objekta lahko zahteva odškodninsko odgovornost udeležencev pri gradnji, kjer bo v sodnem postopku dokazoval vzrok nastanka poškodb objekta. MG Foto: Črtomir Goznik V dveh sobah odpada tudi omet. Nedopustno in nerazumljivo zavlačevanje Pri gradnji lahko pride do poškodb na sosednjih objektih. V gradbenem zakonu je predvideno, da morajo imeti udeleženci pri graditvi, med katere sodijo projektant, nadzornik in izvajalec, sklenjeno polico za zavarovanje odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane pri izvajanju dejavnosti. Zato je še toliko bolj nerazumljivo, da se s sanacijo omenjenih poškodb tako zavlačuje. Tudi zato, ker so bili odgovorni z njimi sproti seznanjeni in so sijih tudi večkrat ogledali. Tatjana Bočinskaja je namreč že ob prvi zaznavi poškodb opozorila nanje in pozvala k ogledu in njihovemu spremljanju. V vseh takih primerih, ko zaradi gradnje sosednjih objektov pride do razpok, je treba najprej opozoriti izvajalca, nadzornika, projektanta ali investitorja gradnje, da si razpoke ogledajo in jih spremljajo. Foto: Črtomir Goznik Razpoke so vidne v usek prostorih stanovanja v Aškerčevi 4. Ptuj • Konstantna gneča na Osojnikovi cesti ovira nujne intervencije Reševalna vozila v koloni, denarja za ureditev pa ni?! Kljub večkratnim obljubam države, da bodo na Ptuju uredili eno največjih sramot, kro-žišče pri minoritskem samostanu, se časovnica zgolj podaljšuje. Od leta 2018 do danes so sanacijo „načrtovali" že neštetokrat, a tudi na zadnje poizvedovanje konkretnih odgovorov o terminih nimajo. Sredstev namreč v državnem proračunu še vedno niso zagotovili. Ne le, da to krožišče kazi vstopno točko v mesto, neprimerno je urejeno tudi z vidika zagotavljanja dostopa za intervencijske službe. Prehitevanje ni možno ali pa je nevarno. Reševalna vozila, ki v prometnih konicah obtičijo na Osojnikovi cesti, so stalnica. Ustrezne rešitve, ko so na poti na intervencijo in šteje vsaka minuta, praktično ni. Vsaj ne takšne, ki bi varnost zagotavljala reševalcem in drugim voznikom. Praviloma morajo povoziti sredinske plastične robnike, ki razmejujejo cestišče. Večjega dela rde-če-belih pokončnih plastik, ki so nameščene, da izboljšajo vidnost med pasovoma, posledično ni več. V bitki za življenje je enostavno treba ubrati vsako pot, kar je popolnoma razumljivo. Včasih reševalno vozilo zapelje na drug, nasprotni pas, ki je fizično ločen z robnikom. Čeprav imajo intervencijska vozila prednost pred vsemi drugimi in so zagotovo previdni, je seveda to nevarno početje. Nasproti vozeča vozila jih ne pričakujejo. Državni proračun brez postavke Dejavnikov, zaradi katerih bi bilo treba to krožišče ustrezno urediti, je torej veliko. Neustrezna podoba, ki jo predstavljajo nameščene plastike, ki predstavljajo začasno krožišče, so še najmanjši razlog za nujno ureditev. Varnost je v tem primeru bistveno pomembnejši dejavnik. Na Direkciji RS za infrastrukturo so pojasnili, da je razpis za gradnjo predviden po letu 2024 oz. pač enkrat po tem, ko bo ureditev uvrščena v Načrt razvojnih programov (ter državni proračun) in bodo zagotovljena zadostna finančna sredstva. V vseh teh letih jih še vedno niso našli in vprašanje je, kakšen je interes vladajočih in kdaj jih sploh bodo. Več kot milijon evrov naj bi se gibala neuradna ocenjena vrednost. O uradnih podatkih pa na DRSI pravijo: „Pro-jektna dokumentacija na nivoju projekta za izvedbo bo zaključena predvidoma v juliju 2024, takrat bo tudi znana projektantska ocenje- Foto: ČG Trenutno stanje je katastrofalno, v prometnik konicah je na relaciji Osojnikova-Ormoška cesta konstantna gneča. na vrednost. Sledijo postopki za pridobitev potrebnih zemljišč. Na zahtevo občine je sočasno v teku tudi izdelava projektne dokumentacije za umestitev podpornega zidu in protihrupne ograje. Le-ta bo zaključena predvidoma do konca junija 2024." Že novembra lani, torej pred več kot pol leta, so z direkcije na novinarska vprašanja odgovarjali, da je projektna dokumentacija na nivoju projekta za izvedbo v zaključni fazi recenzije. Čas teče, zadeve pa se, kot kažejo odgovori, sploh ne premikajo. Lani smo sicer bili že blizu izvedbe, vsaj uradno. Izvedba te naložbe je bila načrtovana, nato pa so jo umaknili iz proračuna, letos je niti umestili niso ... Ob neštetih gradnjah, ki so v teku v prestolnici, je zelo težko verjeti, da za Podrav-je ne bi mogli zagotoviti sredstev za tako nujno in potrebno investicijo. Bo pa očitno treba nekaj politične volje in lobiranja. Dženana Kmetec 4 Štajerski Podravje torek • 28. maja 2024 Ptuj • Oddaja poslovnih prostorov v občinski lasti Bi drugi kriteriji morali šteti več kot cena? Veljavni odlok o oddajanju občinskih poslovnih prostorov in garaž je bil sprejet pred desetimi leti. Ključno merilo za izbiro najemnika je ponujena cena najemnine. Pojavile pa so se pobude za spremembo kriterijev na način, da bi prednost pred ponujeno višino najema imeli tisti, ki bi dokazali, da bi njihova dejavnost prispevala k oživljanju mestnegajedra. Odlok o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem določa, da se prostor v lasti Mestne občine Ptuj odda tistemu, ki na dražbi ponudi najvišjo najemnino. Znesek je torej ključno merilo, ki ga upoštevajo pri izbiri poslovnega partnerja, s katerim sklenejo najemno pogodbo. Prednost vsebini pred najemnino Ena izmed ptujskih mestnih svetnic, Lina Habjanič, je prepričana, da je taka miselnost zgrešena, zato je predlagala, da se ta del odloka spremeni in se uvede vsebinski točkovnik za uspešno kandidaturo na razpisu za najem poslovnih prostorov v občinski lasti: „In sicer v smeri, da se ob predložitvi razvojnega načrta določene dejavnosti na območju starega mestnega jedra, ki bi pozitivno vplivala na dogajanje ter razvoj starega mestnega jedra, le-to konkurenčno upošteva proti ponujeni ceni. Konkretno bi to pomenilo, da bi imel ponudnik, ki bi podal za družbo in razvoj starega mestnega jedra koristnejši predlog s pripadajočim načrtom razvoja, prednost pred tistim, ki ponudi zgolj najvišjo ceno najema. S tem bi tudi spod- budili večjo participacijo mladih, ki želijo investirati v razvoj starega mestnega jedra, vendar jim zaradi praviloma manj ugodnega ekonomskega stanja težje uspe na razpisih, kjer je poglavitni pogoj za uspeh najvišja ponujena najemnina. Posebej, kadar gre za prostore s predvideno nižjo najemnino, saj bi na ta način občina tudi utrpela najmanjše kratkoročne finančne izgube." Občina: »To zakonsko ni možno« Na občini so pojasnili, da so določila, kot trenutno veljajo, skladna z zakonskimi akti in uredbami. Občine morajo poskrbeti, da za svoje premoženje tako ali drugače iztržijo največ, temu so dražbe namenjene. Poudarili so še, da ima ptujska občina možnost nižanja najemnine za posamezne dejav- m mkiMBtM Foto: CG Svetnica je pripravila dva predloga, kako bi lahko pomagali podjetnikom, a nobeden izmed njiju očitno ne bo realiziran. Vsak predlog se »zatakne« pri denarju Vidi pa Habjaničeva še eno možnost, kako bi lahko stopili korak naproti malim podjetnikom, ki delujejo v centru Ptuja. Predlagala je dopolnitev razpisa za dodeljevanje pomoči za spodbujanje razvoja podjetništva za letošnje leto. Meni, da bi občinski proračun lahko sofinanciral najemnine zasebnih poslovnih prostorov znotraj območja zgodovinskega mestnegajedra. Kot primer je izpostavila občino Škofja Loka. Znotraj ožjega mestnegajedra sofinancirajo najemnine v zasebnih prostorih do 50 % upravičenih stroškov. Na Ptuju pravijo, da zakon sicer takšno možnost dopušča, a bi najprej morali spremeniti pravilnik in kar je najbrž še pomembneje, zagotoviti dodatna sredstva v proračunu: „Za kar pa, glede na javno finančno sliko, sredstev nimamo." nosti. Navedeni odlok o oddajanju prostorov namreč vsebuje določbi, po katerih se lahko najemniku, na podlagi prejete vloge najemnina zniža, če izpolnjuje določene kriterije: „Navedena možnost je bila dodana v odlok z namenom, da najemniki podajo vlogo za znižano najemnino in tako lažje začnejo svojo podjetniško pot. Eden od kriterijev za upravičenost subvencije najemnine je tudi ideja o oživitvi starega mestnega jedra." Obstaja celo možnost brezplačnega najema, a le pod določenimi pogoji in za točno določeno skupino uporabnikov. Tako na podlagi zakona kot odloka se namreč s sklepom mestnega sveta lahko poslovni prostor ali garaža, ki je začasno ne potrebuje noben uporabnik, najemniku z izpolnjenimi pogoji (deluje v javnem inte- resu) odda v brezplačno uporabo z neposredno pogodbo. Takšnih primerov je na Ptuju precej. Gre predvsem za razna društva, ki najema prostorov ne plačujejo, ker delujejo v javnem interesu. Kakšne resne možnosti, da bi se MO Ptuj lotila sprememb, kot jih je predlagala svetnica, iz navedenega ni pričakovati. Dženana Kmetec Nagrade za nove in dosedanje naročnike našega časopisa!* V Štajerskem tedniku začenjamo novo naročniško akcijo. Za nove naročnike smo v sodelovanju s trgovino Živex pripravili priročne darilne pakete (tlačna škropilnica s prostornino rezervoarja 8 litrov, univerzalno i. tekoče gnojilo, tekoče gnojilo za citruse in koncentrat, naravni insekticid proti škodljivcem rastlin). ' Nagrade pa smo pripravili tudi za obstoječe naročnike, ki boste na naslov uredništva poslali spodnji kuponček. Kupončke zbiramo do 4. junija, 5. junija pa bomo izvedli žrebanje in pet zvestih naročnikov obdarili. Zakaj se splača postati naročnik najbolj branega in odmevnega časopisa v regiji - Štajerskega tednika, boste naslednji teden lahko spremljali tudi v dopoldanskem programu Radia Ptuj. Naročniki, ne pozabite izrezati in poslati kupončka! Morda vam bo žreb naklonjen in bo nagrada vaša. KUPON ZA NAGRAD | Ime in priimek: I | Naslov: ii | Telefon: Številka naročnika: E-naslov: Podpis: Kupone pošljite po pošti na naslov: Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj ali jih prinesite v tajništvo do 4. junija. ZIVEX Vieii zuiunjp uredil p v Ptuj • Na Višji šoli je šolanje zaključilo 52 diplomantov »Do znanja težko, z znanjem lahko« V dominikanskem samostanu je minulo sredo potekala 17. slavnostna podelitev diplom Višje strokovne šole ŠC Ptuj. Diplome je prejelo 52 diplomatov, od tega 12 ekonomistov, 14 inženirjev upravljanja podeželja in krajine ter 26 inženirjev mehatronike. i Foto: CG Slavnostna podelitev diplom Višje strokovne šole SC Ptuj je potekala v svečanem ambientu dominikanskega samostana. Podelitev diplom je izjemen dogodek, ki praznuje dosežke diplomantov in jih pripravlja na nove izzive, ki jih čakajo. Ta slovesnost je nepozabna izkušnja, ki praviloma ostane v spominu kot simbol truda, rasti in novega začetka. Za diplomante in njihove bližnje je to trenutek ponosa, veselja in upanja, ki utrjuje pomembnost izobraževanja in osebnega razvoja v življenju. Ravnatelj Robert Harb je v svojem uvodnem nagovoru poudaril, da je ena izmed najpomembnejših popotnic diplomantov znanje. »Znanje nas zmeraj spremlja in varuje ter z uporabo raste, z znanjem si upamo sanjati. Našim diplomantom je s svojim delom in trudom uspelo doseči zastavljene cilje,« je dejal Harb. Med drugim je poudaril pomen prijateljskih vezi, ki so se stkale med njimi v letih študija. »Negujte te vezi, saj so izredno veliko bogastvo. Tudi zaposleni na šoli so z vami gradili mostove in vam s svojim strokovnim znanjem in delom omogočili pot do znanja,« je v svojem nagovoru povedal Harb in diplomantom zaželel uspešno pot tudi v prihodnje. Svečani dogodek sta glasbeno obogatili Amadeja Urbanič Rudolf, učenka violine na Glasbeni in baletni šoli Karola Pahorja Ptuj, ter njena mama Marjeta Urbanič Rudolf na klavirski spremljavi. Estera Korošec torek • 21. maja 2024 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Postopek izbire novega direktorja bolnišnice ovit v skrivnost Niti strokovni direktor ne sme na sejo sveta Čeprav seje rok za oddajo prijav za prosto delovno mesto direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj iztekel že v četrtek, 16. maja, uradnih podatkov o prijavah še vedno ni. Postopek je ovit v tančico skrivnosti, prisotnost na seji naj bi onemogočili celo strokovnemu direktorju. Neuradno naj bi sicer za direktorja bolnišnice kandidirali štirje prijavitelji. 3. maja je bil objavljen razpis, rok za prijave pa je bil desetdnevni. Komisija, ki jo je imenoval svet zavoda SB Ptuj, je prijave že pregledala in nekatere kandidate pozvala k dopolnitvam. „Rok za oddajo dopolnitev se je iztekel v sredo, 22. maja, a smo se na svetu zavoda odločili, da do naslednje seje, ki bo jutri, 29. maja, ne dajemo nikakršnih izjav," je pojasnil Simon Zore, predsednik sveta zavoda. Z informacijami so precej skopi, praksa prejšnjega sveta se očitno, kljub drugačnim obljubam, nadaljuje. Že kar nekaj mesecev je onemogočeno tudi prisostvovanje medijev na samih sejah. „Ne samo to! Niti jaz kot strokovni direktor bolnišnice ne morem biti na seji. Pozanimal sem se pri pravnici, ki dela v bolnišnici, in mi je pojasnila, da glede na veljavne akte podlage za to, da sem na naslednji seji, ko bodo govorili o tem, kdo bo nov direktor, ni," je pojasnil Teodor Pevec, strokovni direktor SB Ptuj. Tudi sicer naj bi bili v bolnišnici precej nezadovoljni z informiranostjo o samem delu sveta zavoda, torej tistega organa, ki naj bi skrbel za dobrobit te ustanove, pacientov in zaposlenih. Od novembra lani, ko so spremenili sta- Notrinarji in zaposleni v bolnišnici nezaželeni na sejah 55. člen Poslovnika SB Ptuj, ki so ga sprejeli novembra lani, določa, da se javnost dela sveta zavoda zagotavlja z izjavo za javnost, ki jo po končni seji poda predsednik sveta. Določeno je tudi, da med vabljenimi ni novinarjev in širšejavnosti, so pa sindikati. To seveda v duhu transparentnosti ni dobro in bistveno vpliva na informiranostjavnosti o delu bolnišnice, ki letno razpolaga z večjim proračunom kot celotna ptujska občina. tut in poslovnik bolnišnice, se je informiranost javnosti drastično poslabšala. Odvisni od dobre volje sveta zavoda Čeprav so tudi po tem, ko so novembra lani spreminjali dokumente o delovanju navedenega zdra- Po neuradni informaciji so prijavo oddali štirje kandidati. Nekatere vloge naj bi bile nepopolne, zato so jih pozvali k dopolnitvam. vstvenega zavoda, zagotavljali, da bodo ustrezno informirali javnost, zdaj ni tako. Pot do informacij je predolga. Tokrat niso podali niti podatkov o številu prijav, predsednik je dejal le, da jih je več. Tako naj bi se odločili zaradi tega, ker niso vedeli, kdo od prijavljenih kandidatov, ki so jih pozvali k dopolnitvam, bo zahtevano sploh oddal in koliko prijav bo popolnih. Ne glede na to pa je dejstvo, da bi javnosti lahko posredovali vsaj osnovne informacije o razpisnem postopku. Neuradno smo sicer izvedeli, da naj bi prijave oddali štirje kandidati, kdo naj bi bili, pa ostaja skrivnost. Kandidaturo je potrdil le sedanji v. d. direktorja Aleksander Voda: „Lahko potrdim, da sam kandidiram. Bolnišnica potrebuje vodstvo s polnim mandatom za izvajanje kakovostne bolnišnične in ambulante zdravstvene oskrbe na sekundarni in primarni ravni, za potrebe prebivalcev Spodnje- ga Podravja, pa tudi širše. V ptujski bolnišnici sem zaposlen že 33 let, dobro poznam njen razvoj, zaposlene, potrebe ter izzive. Od 1. julija 2022 vodim ta zavod kot v. d. direktorja, prepričan sem, da uspešno. Ob prevzemu vodenja bolnišnice sem si za prioriteto postavil izvedbo urgentnega centra. Urgentni center deluje od 1. decembra lanskega leta, kar je potrditev dobrega vodenja bolnišnice ter zavzetega in povezanega kolektiva. Pred ptujsko bolnišnico in slovenskim zdravstvom so tudi sicer zelo veliki izzivi, ki jih že dlje časa trajajoča zdravniška stavka še poglablja. Bolnišnice izkazujejo negativno poslovanje, tudi na Ptuju smo leto 2023 žal zaključili z manjšim primanjkljajem, ki ga bo v letos treba sanirati. Prepričan sem, da sem z dosedanjim delom in vodenjem dokazal, da ima naša bolnišnica kompetentno vodstvo, ki zna in zmore voditi ustanovo v teh zahtevnih časih, zato sem oddal kandidaturo za direktorja." Ali je med prijavljenimi morda tudi prejšnja direktorica Anica Už-mah, nam ni uspelo izvedeti. Dženana Kmetec Foto: DK Foto: CG Destrnik • Zavrnjeni predlogi za občinska priznanja Razlog: ni še pravi čas Na razpis za priznanja ob letošnjem 26. občinskem prazniku, ki bo svoj vrhunec doživel na osrednji slovesnosti 1. julija, so prispeli štirje predlogi. Društvo upokojencev sv. Urbana Destrnik je predlagalo tri svoje člane, in sicer Milana Simoniča in Dragana Josifovskega za bronasto, tajnika društva Feliksa Majeriča pa za zlato priznanje. Stranka SDS je za častnega občana predlagala domačina in evroposlanca Milana Zvera. Čeprav so predlogi društev, organizacij in posameznikov za priznanja običajno sprejeti, tokrat ni bilo tako. Komisija za odlikovanja in priznanja je namreč, kot je pojasnila njena predsednica Valerija Malek, temeljito preučila razloge za in proti. Ker je Feliks Majerič že dobitnik bronastega in srebrnega priznanja, komisija podpira predlog za zlato priznanje, saj pomeni logično nadaljevanje za njegovo dolgoletno delo v društvu. Simonič in Josifovski, ki sta prav tako dejavna člana društva, si po mnenju komisije priznanje sicer zaslužita, vendar še ne zdaj, pove Malekova. »Tudi imenovanje Milana Zvera za častnega občana se nam zdi nekoliko preuranjeno, saj je še vedno aktiven v politiki, v tem trenutku pa poteka še kampanja za volitve v evropski parlament, na katerih ponovno kandidira za poslanca. V Komisija za odlikovanja in priznanja je po besedah predsednice Valerije Malek ocenila, da za tri od štirih predlaganih kandidatov še ni pravi čas, da se jim podelijo občinska priznanja. znak zahvale za dosedanje delo in vse, kar je naredil za našo občino, pa predlagamo, da se mu podeli plaketa Občine Destrnik.« Zanemarjanje volje občanov? Branko Horvat se s pojasnili komisije ni strinjal. »Res je, da je društvo upokojencev podalo nekoliko skop opis dela, ki ga opravljajo predlagani kandidati, pa vendar jih vsi poznamo in vemo, da gre za pridne in dejavne člane ter da si priznanje zaslužijo vsi trije.« Poleg tega je prepričan, da bi tudi Zveru pripadel naziv častnega občana. »Vemo, kako je SLS Zvera ovirala po političnem razhodu nekdanjega župana Franca Pukšiča, ko je SDS zamenjal za SLS, kar ni bilo prav. Zdaj sta stranki na Destrniku povezani, a se očitno še naprej dela po osebnih koristih, poleg tega pogrešam Zverovo prisotnost na Destrniku.« V komisiji za odlikovanja in priznanja pa pogrešajo več predlogov društev. »V vseh društvih je veliko zaslužnih članov. V prihodnje si želimo kandidate, ki so aktivni tudi izven svojih društev, torej na različnih področjih družbenega življenja,« je dejala Male-kova, Robert Simonič pa je dodal, da bi morali spoštovati predloge društev. »V preteklosti je bil Puk-šič tisti, ki je samovoljno odločal o tem, komu pripadajo priznanja. Zdaj so imena predlagala društva in ne razumem, zakaj zanemarjamo njihovo voljo; prav bi bilo, da spoštujemo svoje občane.« Kljub tem pomislekom so svetniki potrdili predlog komisije za letošnja občinska priznanja. SD Trnovska vas • Projekti za energetsko varčevanje Lani okna, letos fasada Minula leta so v Trnovski vasi največ sredstev za večjo energetsko učinkovitost namenili menjavi žarnic javne razsvetljave za varčnejše, v 2023 pa so se lotili menjave dotrajanih oken na občinski stavbi. Foto: SD Menjava oken na občinski stavbi je stala dobrih 25.000 evrov, letos načrtujejo še obnovo fasade. Za nova okna so porabili dobrih 25.000 evrov, z investicijo, ki so jo v celoti pokrili iz občinskega proračuna, pa bodo manj denarja porabili pri kurjavi. Lani so v okviru projekta Energetska prihodnost izvedli tudi delavnico na temo vgradnje sončnih elektrarn. Stavba, v kateri domuje občinska uprava, je iz leta 1894 in je potrebna celotne energetske sanacije, vendar se je vodstvo občine odločilo, da se je bodo lotili postopoma, saj zanjo ne želijo najeti kredita. Ponudba, ki so jo dobili za novo ostrešje, menjavo oken in izolacijo zunanjih sten, je bila namreč zanje finančno nesprejemljiva. Tako bo obnova, kot pravi župan Alojz Benko, sicer trajala dlje, vsaj še dve leti, a jo bodo izvedli brez zadolževanja. Sanitarije in mini kuhinjo v prvem nadstropju so že obnovili, letos naj bi na vrsto prišla še nova fasada. Obenem potekajo tudi dela v pritličju objekta, ki je dolga leta sameval in ga je občini slednjič uspelo odkupiti od Mercatorja. Tam morajo sanirati vlago, nato pa prostore pripraviti za najemnike, ki se zanimajo, da bi v njih izvajali mirne dejavnosti. SD 6 Štajerski V središču torek • 28. maja 2024 Spodnje Podravje, Slovenija • Tudi župani z zahtevo za višje plače Bruto plače županov v regiji med 3.000 in 3.800 evri Skupnost občin Slovenije (SOS) je v ustavno presojo vložila zakon, ki ureja plače županov. Županske plače so namreč lahko nižje od njihovih podrejenih, na primer direktorjev občinskih uprav in zavodov, inšpektorjev, šolnikov... Plače županov in podžupanov so razvrščene od 32. do 59. plačnega razreda, kar pomeni bruto plačo od 1.605 do 4.626 evrov. Takšna razporeditev plač velja od leta 2008. Med argumenti za zahtevo za oceno ustavnosti v SOS navajajo, da morajo biti dohodki županov in podžupanov v skladu z dostojanstvom funkcije in ustrezati vlogi, nalogam in odgovornostim. Župan, katerega dohodki ne dosegajo primerne višine za zadovoljevanje njegovih osebnih oziroma družinskih potreb, je tudi bolj izpostavljen različnim (političnim) pritiskom in koruptivnosti, so pojasnili v SOS. Da smo priča precejšnjim nesorazmerjem, »ki niso normalna,« po besedah predsednika SOS, novomeškega župana Gregorja Macedonija, kaže tudi vladni predlog v okviru usklajevanj plačne reforme, ki je neuradno prišel v javnost in po katerem bi se županom plače dvignile od 40 do 45 odstotkov. Ali bi bil takšen dvig ustrezen, se Macedoni ni želel opredeliti. O tem bo po njegovih besedah mogoče govoriti, ko bo na mizi celovit predlog in bo jasno, kako bo ovrednotena celovita odgovornost županov, tudi morda kakšna plačila dodatnih elementov odgovornosti, ki so prisotni pri opravljanju županskih funkcij. »Vemo, kaj pomenijo županje in župani v številnih situacijah, ko je samoumevno, da so stalno pripravljeni, da delajo v zelo dolgih terminih,« je poudaril Macedoni. Marsikateri javni uslužbenec župana s plačo prekaša Za stališče o plačah smo zaprosili župane občin spodnjepodravske regije. Župan Podlehnika Sebastian Toplak, ki funkcijo sicer opravlja nepoklicno, je povedal, da prizadevanja kolegov za višje plače podpira. Iz občine Markovci so sporočili, da so plače funkcionarjev in nasploh zaposlenih v državni in občinski upravi nesorazmerno določene, saj so nekateri zaposleni (na primer občinski inšpektor itd.) uvrščeni celo v višji plačni razred, kot je določen za plačo župana. Pa tudi plače višjih uradnikov so skorajda enako visoke kot plače vodilnih, je povedala direktorica občinske uprave Valerija Horvat Majcen. Ptujska županja Nuška Gajšek je navedla, da je vsebina pobude za ustavno presojo jasna in ne potrebuje dodatnega komentarja. Nekoliko bolj se je razgovoril župan občine Zavrč Slavko Pravdič. Dejal je, da bi bila primerna plača takšna, ki bi odražala nadomestilo za opravljeno delo in vodenje občine. Župan ima namreč pristojnosti in naloge, določene z več kot 170 zakoni. „Kot občinski funkcionarji bi morali biti deležni ustreznega nadomestila, ki bi bilo Od plače župana odvisna višina sejnin svetnikov Glede na višino plač županov se oblikujejo plače in nagrade podžupanov, sejnine občinskih svetnikov in članov delovnih teles. Če se bodo županske plače zvišale, se lahko tudi podžupani, svetniki ter člani občinskih odborov in komisij nadejajo višjih sejnin oziroma nadomestil. V ptujski Mestni hiši so pojasnili, da letni znesek sejnin posameznega svetnika, vključno s sejninami za odbore, ne sme presegati 7,5 % plače župana, brez upoštevanja dodatka na delovno dobo. primerljivo s plačami poslancev. Vlada in ministrstvo za javno upravo sta v lanskem letu ugotovila, da se plače županov od leta 2008 praktično niso spreminjale, niti usklajevale z inflacijo (24 % v teh letih). Plače županov niso sledile usklajevanju plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, danes za njimi primerjal- no zaostajajo za več kot 40 odstotkov," je pojasnil Pravdič. Cirkulanska županja Antonija Žumbar je povedala, da so plače županov prenizke glede na primerljiva delovna mesta v gospodarstvu, pa tudi v javnih podjetjih in zavodih. „Skozi plačo se ovrednoti pomembnost dela, ki ga nekdo opravlja." Slavko Pravdič, Zavrč: „Plače županov se od leta 2008 praktično niso spreminjale, niti usklajevale z inflacijo, ki je bila v teh letih skupno 24-odstotna." r i Anton Butolen, Žetale: „Če se zadeva ne bo uredila, se ni treba čuditi, če bo na prihodnjih volitvah še več občin z enim samim kandidatom." Foto: CG Foto: CG Slovenija • Koliko in kam potujejo poslanke in poslanci državnega zbora Poslanski turizem ali poti v interesu države? Kdo od poslank in poslancev potuje največ in kdo je državo stal največ? Gre pri nekaterih poteh tudi za poslanski turizem na stroške države, od katerega ta nima ničesar? Anja Bah Žibert je poslanka SDS, ki deluje v odborih za notranje zadeve in kulturo. Če odštejemo dejstvo, da predseduje komisiji, ki preiskuje domnevne zlorabe pri gradnji komunalnega kanala C0, je problematika voda do zdaj ni kaj prida zanimala. Kljub temu se je nedavno na stroške davkoplačevalcev udeležila Svetovnega foruma o vodi. Lokacija: indonezijski otok Bali. Tja je odpotovala skupaj z nepovezano poslanko Mojco Pašek Šetinc. Obe bosta na Baliju preživeli tri dni, stroški za njuni letalski vozovnici in namestitev bodo skupaj stali skoraj pet tisoč evrov. V celoti jih bo pokril državni zbor. Tam so nam pojasnili, da se bosta obe poslanki v okviru vodnega foruma udeležili parlamentarnega srečanja. V Nusa Dui, kraju na jugu Balija, ki je znan po luksuznih resortih, so ju nastanili v hotelu s petimi zvezdicami, ki stane 220 evrov na noč. Kot je razvidno iz programa obeh poslank ni med govorci na panelih, kar sicer ni nobeno presenečenje. Med njimi namreč prevladujejo vodilni predstavniki mednarodnih organizacij, ministri in drugi predstavniki vlad. Tudi Slovenija je tja običajno pošiljala funkcionarje ali visoke uradnike, pristojne za urejanje voda. Kakšno korist bo imela Slovenija od poti na Bali, tako ni povsem jasno. Kot so poudarili v državnem zboru, je delegacijo sredi aprila določila nacionalna skupina Interparlamentarne unije. Koliko in kam torej potujejo poslanke in poslanci državnega zbora? In pri kolikšnem deležu teh poti gre za »poslanski turizem«, torej za obiske manj pomembnih dogodkov v svetovnih prestolnicah ali na eksotičnih lokacijah na drugih celinah, ki z interesi države praktično nimajo ničesar? Dvaindvajset potovanj predsednice državnega zbora V državnem zboru so v obdobju od maja 2022, ko je sedanji sklic začel delo, do maja letos za službena potovanja poslancev v tujino porabili 444.000 evrov, torej skoraj 20.000 evrov na mesec. Od tega je šlo samo lani za ta namen več kot 300.000 evrov. Največje potovala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. V zadnjih dveh letih je imela 22 potovanj, za katere je šlo dobrih 26 tisočakov. Največ, okoli 5100 evrov, je stala njena pot v Tokio, kjer se je udeležila pogrebne slovesnosti ob smrti nekdanjega japonskega premierja Šinza Abeja. Res je, da predsednica parlamenta kot druga najvišja predstavnica države prav zaradi te funkcije prejema veliko vabil. Za primerjavo: leta 2016 je npr. Milan Brglez, sicer profesor mednarodnih odnosov, skupaj opravil 13 poti. Toda v nekaterih preteklih sklicih predsednikov državnega zbora ni bilo med poslanci, ki so potovali največ. Ko je bil denimo na čelu parlamenta Gregor Virant, sicer velik kritik poslanskega turizma, je med poslanci največ potoval Franc Pukšič (SLS). Eden od Virantovih predhodnikov Pavle Gantar je prihajal iz stranke Zares, ki je leta 2009 predlagala odpoved potovanj skupin prijateljstev v druge države, sodelovanja poslancev na športnih tekmovanjih v tujini in potovanj z osebnimi vabili posameznih poslancev. Največ kritik v opoziciji je Urška Klakočar Zupančič v tem mandatu požela zaradi lanskega obiska v Ugandi in Ruandi, ko je Slovenija kandidirala za članstvo v varnostnem svetu. A ta je stal manj kot 2.000 evrov, saj so vse stroške nastanitve krili organizatorji. Na potovanju jo je spremljala poslanka Pašek Šetinčeva, poslanec NSi Janez Cigler Kralj pa se je obisku teh dveh afriških držav odpovedal. Največ sta na poti Tonin in Gregorič, Mahničeve so nas stale 33.000 evrov Med poslanci sicer najraje potuje prvak NSi Matej Tonin. Ta je imel v sedanjem sklicu kar 15 službenih poti v tujino, ki so stale dobrih 24 tisoč evrov. Pri večini je šlo za srečanja parlamentarne skupščine Foto: S. Švigelj Največ je potovala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. V zadnjih dveh letih je imela 22 potovanj, za katere je šlo dobrih 26.000 evrov. 444.000 evrov je za službena potovanja v zadnjih službena potovanja poslancev v tujino povprečno zveze Nato. Daleč največ je stala njegova udeležba na dogodku v VVashingto-nu junija lani. Samo letalska vozovnica je stala 5500 evrov, celotno potovanje v ZDA pa več kot 7500 evrov. Pri vrhu poslancev, ki največ potujejo, je bil Tonin že v mandatu med letoma 2014 in 2018. torek • 28. maja 2024 V središču Štajerski 7 Darja Vudler Berlak, Sv. Andraž: „Leta 2007 je znašala plača župana v 46. plačnem razredu 2.580 evrov, 16 let kasneje 2.688 evrov. Glede na inflacijo se je plača realno znižala za 38 odstotkov, medtem ko so plače drugim, upoštevajoč inflacijo, v istem obdobju zrasle za 25 odstotkov. V začetku leta 2007 je župan VII dobil 2,1-kratnik povprečne plače v Sloveniji, v začetku 2023 samo še 1,3-kratnik." Foto: CG Brez uradnega priznanja vodstvenega dela Županja občine Sv. Andraž Darja Vudler Berlak je poudarila, da funkcija župana nosi največjo odgovornost za vodenje in razvoj lokalne skupnosti, uspešnost projektov in vodenje ekipe. Zahteva udeležbo na dogodkih, ki so največkrat ob večerih, praznikih in koncih tedna, takojšnjo pomoč na terenu ob izrednih dogodkih, kot je na primer ob vremenskih ujmah, ki so za mnoge župane pomenile dolgotrajne in celodnevne obremenitve. „Zato je prav, da se slednje odraža tudi v plačah," je bila jasna Darja Vudler Berlak. Dodala je, da bi bilo treba za opravljanje županske funkcije in glede na stopnjo izobrazbe županom uradno priznati vodstvene izkušnje, ki so pomembne za prijavo na nadaljnja delovna mesta. Župani tudi ne dobijo odpravnine, nimajo pravice do nagrade za delovno uspešnost, možnosti napredovanja ali pravice do študijskega dopusta - tudi za izobraževanje, ki koristi funkciji. „Funkcija je glede na odgovornost in naloge na primer v primerjavi z direktorji javnih zavodov z vidika plače podcenjena. Župani se zavzemamo za ustavno skladen, pravičen sistem plač funkcionarjev in vseh javnih uslužbencev." Kaj je povedal starosta med župani Butolen „Verjetno nisem pravi za komentar o županskih plačah, ker se s tem ne ukvarjam preveč, to pa s preprostega razloga, ker se bo moj mandat končal prej, kot bo znana rešitev. Kot nepoklicni župan ne prejemam plače, temveč zgolj nadomestilo, ki naj bi bilo polovico županske plače, kar pa ne drži. Ne pripadajo mi dodatki na delovno dobo, povračilo za malico in regres. Dejstvo je, da se županske plače niso spremenile od leta 2008 in v tem trenutku zaostajajo ne samo za plačami vodilnih v zavodih, katerih ustanovitelj je občina, temveč tudi za nekaterimi javnimi uslužbenci. Plačilo je tudi odraz vrednosti tega dela. Če nepoklicni župan v manjši občini prejme nadomestilo, ki je manjše od minimalne plače, to pomeni, da je za družbo njegovo delo nepomembno. Po drugi strani pa smo župani kot edini funkcionarji v državi za svoje delo še pet let po prenehanju funkcije odgovorni tudi s svojim premoženjem. Vrednotenje dela županov ni samo podcenjevanje našega dela s strani države, temveč se skozi to vrednotenje kaže podcenjevalni odnos države do lokalne samouprave nasploh. Na zadnjih lokalnih volitvah je bilo kar 51 občin z enim samim kandidatom. Zanimanje za funkcijo bledi zaradi vrednotenja dela župana in nasploh zelo pogostega negativnega odnosa tako javnosti kot medijev do te funkcije," je opozoril župan Anton Butolen. Mojca Zemljarič Župani brez plačanih nadur in dodatkov Župani opozarjajo, da je v zadnjih letih prišlo v plačnem sistemu do izrazitih anomalij in so plače precejšnjega dela javnih uslužbencev presegle njihove. Medtem ko drugi javni uslužbenci dobijo izplačan povečan obseg dela, nadure, dodatek za stalno pripravljenost, pri županih tega ni. Foto: Arhiv M24 dveh letih porabil državni zbor. V- sedanjem sklicu za porabijo skoraj 20.000 evrov na mesec. Sledita poslanec Gibanja Svoboda Miroslav Gregorič, ki je bil na 13 službenih poteh. Septembra lani se je v Montevi-deu, glavnem mestu Urugvaja, udeležil svetovnega vrha odborov za prihodnosti (IPU). Strošek te poti je znašal 2700 evrov. Dve poti manj, 11, sta opravila Anže Foto: S. Svigelj Osemdnevni služben obisk Vere Granfol (GS) in Suzane Lep Simenko (SDS) marca lani v Avstralijo je davkoplačevalce stal 23.000 evrov. Logar, ki sicer velja za najmanj aktivnega poslanca SDS, in Žan Mahnič, čigar poti so slovenske davkoplačevalce samo v tem mandatu stale skoraj 33 tisoč evrov. Večina Mahničevih poti je povezanih z zvezo Nato, pri čemer je bil najraje čez lužo. Dvakrat je obiskal Washington (vsaka pot je stala dobrih 5000 evrov), enkrat pa Colorado Springs, Washington in Norfolk (6500 evrov). Bil je tudi na kanadski turneji v Ottawi, Halifaxu in Montrealu (6200 evrov). Že v prvem mandatu je bila vsota stroškov Mahničevih potovanj med najvišjimi. Med poslanci Gibanja Svoboda so največ potovali še Lucija Tacer, ki je bila skupaj s Pašek Šetinčevo med opazovalci volitev v Kazahstanu, Dean Premk (oba po deset poti) in Dušan Stojanovič (devet), med po- slanci SD Predrag Bakovič (devet), med poslanci SDS in NSi pa Franc Breznik in Janez Žakelj (oba po deset). Mojškerc najprej v Ruando, teden dni pozneje še v Angolo Med več sto potovanji, ki so se jih udeležili poslanci, sta največ stali poti v Sydney. Vera Granfol (GS) in Suzana Lep Šimenko (SDS) sta marca lani obiskali slovensko skupnost v Avstraliji in predstavnike avstralske oblasti. Državni zbor je za njun osemdnevni obisk skupaj plačal 23 tisoč evrov. Po stroških je pri vrhu tudi udeležba na letnem zasedanju parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje (OVSE), ki je bila julija lani v kanadskem Vancouvru. Udeležili so se ga Logar, Žakelj in poslanec GS Tine Novak, za njihove letalske vozovnice, nastanitev in dnevnice pa je državni zbor plačal 21.500 evrov. Med poslanskimi potovanji velja posebej izpostaviti še 145. zasedanje skupščine In-terparlamentarne unije v Kigaliju, glavnem mestu Ruande. Oktobra 2022 bi se ga morali udeležiti trije poslanci, a sta se dva temu odpovedala, kot edini je tja odpotoval poslanec SDS Zoran Mojškerc. Ta je bil teden dni pozneje še v eni afriški državi, Angoli. Strošek obeh poti je znašal 6.300 evrov. Septembra lani pa so Suzana Lep Šimen-ko, Sandra Gazinkovski (GS) in Aleksander Prosen Kralj (GS) obiskali vietnamski Ha-noj, kjer so se udeležili Globalne konference mladih parlamentarcev. Za njihovo pot je državni zbor plačal 13.650 evrov. P. Cirman Slovenija • Delavec lahko dela tako dolgo, kot želi Prisilna upokojitev po zakonu ni mogoča Ima delodajalec možnost delavca prisilno upokojiti, če ta izpolni oba upokojitvena pogoja (starost in pokojninsko dobo)? V primeru, ko se pri delodajalcu pojavi kriza in je primoran svoje delavce „prešteti", je najlažja rešitev mehko odpuščanje. To običajno pomeni napotitev starejšega delavca na zavod za zaposlovanje do upokojitve ali neposredno upokojitev. Na takšen način se lahko ohrani marsikatera zaposlitev mlajšega sodelavca. Po podatkih Ministrstva za javno upravo je v organih državne uprave zaposlenih 717 javnih uslužbencev, ki izpolnjujejo oba upokojitvena pogoja, 60 let starosti in 40 let delovne dobe. Kaj pa v primeru, da delavec, četudi bi se lahko upokojil, za to ne želi niti slišati? Po zakonodaji so starejši delavci nad 58 let posebej zaščiteni in zadnji v vrsti za odpuščanje. Nekateri so z mlajšimi kolegi solidarni in jim dajo na svojih delovnih mestih prostor, drugi ne. V službi vztrajajo, četudi na ta račun kateri od mlajših sodelavcev ostane na cesti. Starostna diskriminacija nedopustna Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) so pojasnili, da razmerje med delodajalcem in delavcem temeljno ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). „Poudariti velja, da so načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi lahko določeni le z zakonom. To je v primeru poteka časa, za katerega je bila sklenjena, s smrtjo delavca ali delodajalca, s sporazumom, redno ali izredno odpovedjo, sodbo sodišča ter v drugih, z zakonom določenih, primerih," so dejali na ministrstvu. Dodali so, da lahko delavec delovno razmerje kadarkoli prekine enostransko in brez utemeljitve, pri čemer je dolžan upoštevati le obdobje odpovednega roka. Delodajalec na drugi strani delovnega razmerja ne sme prekiniti brez razloga. Odpoved je lahko redna ali izredna, v vsakem primeru mora biti utemeljena. Starost delavca ne more biti utemeljen razlog za prenehanje delovnega razmerja, so poudarili na ministrstvu. V tem primeru bi šlo celo za diskriminatorno obravnavo. 21.000 zaposlenih z delom pokojnine Konec lanskega leta je bilo po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v delovnem razmerju blizu 21.000 delavcev, ki so izpolnili pogoje za upokojitev, a so se odločili za dvojni status - delavca in upokojenca. 16.600jih je poleg plače prejemalo 40 odstotkov starostne pokojnine, 4.100 pa 20 odstotkov. Večje bilo moških (11.900). 92 odstotkov delavcev in hkrati prejemnikov pokojnin so bili zaposleni, ostalih osem odstotkov samozaposleni, družbeniki kot poslovodne osebe, kmetje in drugi. Iz zasebnega sektorja jih je bilo 58 odstotkov, iz javnega 42. Starost ne pomeni opravilne nespodobnosti Leta 1999 je ustavno sodišče presojalo vprašanje prisilne upokojitve s prekinitvijo delovnega razmerja, kar je takrat določal Zakon o delovnih razmerjih. „Ugotovili so neustavnost določbe, pri čemer so se oprli na Konvencijo MOD, številka 158. Ta določa, da delovno razmerje ne preneha, če za to ni resnega razloga v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca ali v zvezi z operativnimi potrebami podjetja, ustanove ali službe. Sodišče je poudarilo, da izpolnitev pogojev za pridobitev polne starostne pokojnine - posredno torej tudi izpolnitev določene starosti - samo po sebi še ne pomeni, da posameznik ni več sposoben za opravljanje svojega dela. Pomeni le, da mu je zagotovljen določen nivo socialne varnosti iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Ne gre torej za »resen razlog v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca«, lahko pa vpliva na voljo delavca za prenehanje delovnega razmerja," so razložili na MDDSZ. V času krize je drugače Možnost prenehanja delovnega razmerja ob izpolnjevanju upokojitvenih pogojev je bila možna le v času tako imenovanih izrednih razmer. Prvič, ko je veljal Zakon o uravnoteženju javnih financ, in drugič med epidemijo korona virusa. Znani primer iz sodne prakse je iz leta 2013, ko je ustavno sodišče zaradi varčevalnih ukrepov prisilno upokojitev javnih uslužbencev opredelilo kot ustavno dopustno, saj je šlo za vprašanje vzdržnosti javnih financ. Posebni razlogi za prenehanje delovnega razmerja so veljali tudi v obdobju epidemije korona virusa in z njo povezanih interventnih ukrepov. Mojca Zemljarič 8 Štajerski Podjetništvo torek • 28. maja 2024 Lenart • V Žipu Lenart kljub trenutno uspešni zgodbi ostajajo na realnih tleh T\ 1 •• • 1 • "1 • • 1 «VV Porabijo vse surovine, ki jih imajo na dvorišču V senci hrvaških prevzemov dveh slovenskih agroživilskih velikanov Panvite in Celjskih mesnin ter vse glasnejšem pozivanju Slovenije k sprejetju prehranske strategije je potekalo praznovanje ob 30-letnici delovanja kmetijskega podjetja Žipo Lenart. Vse se je začelo v davnem letu 1945, po koncu druge svetovne vojne, ko so bile oblikovane kmetijske organizacije na območju sedanje lenarške upravne enote. Iz njih so nastale zadruge, ki so se slednjič združile v eno veliko - kasnejši Agrokombinat Lenart, ta pa se je po osamosvojitvi Slovenije in po nizu sprememb leta 1997 preoblikoval v Žipo Lenart, ki ga je leta 2015 prevzelo družinsko podjetje KGS Krajnc in ga vodi še danes. Uvedba digitalizacije v kmetijstvo »Smo v prvi vrsti kmetija, morda za slovenske razmere res malo večja, vendar z vsemi značilnostmi slovenske razdrobljenosti kmetijskih površin in z vsemi tegobami, ki tarejo slovensko kmetijstvo. Razne poljščine pridelujemo na 870 hektarjih kmetijskih površin, ki so razpršene med Šetarovo, Zgornjimi Verjanami in Zamarkovo. Med njimi 27 hektarjev namenjamo ekološki proizvodnji. Poleg tega vzre-jamo tudi 3.500 prašičev in 1.400 glav govedi,« pripoveduje eden od lastnikov Mitja Krajnc. Posebno pozornost namenjajo tehnološkim posodobitvam in Zgradili so Dom svete Agate Čeprav gradbeništvo ne sodi med njihove dejavnosti, pa so v Žipu Lenart vendarle gradili, in to dom za starejše - Dom svete Agate. V bistvu so obnovili in preuredili prostore nekdanjega motela Črni les ob jezeru Komarnik. Črni les je nekoč zgradil Agrokombinat Lenart, predhodnik današnjega Žipa. Zaradi nostalgije pa tudi družbene odgovornosti so objekt na dražbi odkupili od Slabe banke, vanj vložili skoraj štiri milijone evrov in ga oddali Domu Lenart. vpeljavi digitalizacije v kmetijstvo. Tako so s postavitvijo sodobnega sušilno-skladiščnega obrata za žita omogočili združitev procesov pridelave, obdelave ter skladiščenja žit in koruze, vse to pa poteka s V Žipu Lenart so za javnost odprli svoja vrata in obiskovalcem predstavili tehnološke posodobitve s kmetijskimi stroji vred. Bistveno višje plače od panožnih V Žipu Lenart so lani ustvarili skoraj 5,5 milijona evrov prihodkov in imeli dobrih 437.000 evrov dobička. Številke so precej nižje od očitno rekordnega leta 2022, ko so prihodki dosegli skoraj 7,3 milijona evrov, dobiček pa je znašal 720.000 evrov. Lansko poslovanje je bolj podobno tistemu iz leta 2021, ko so zaslužili pet milijonov evrov in zabeležili nekaj manj kot 381.000 evrov dobička. Povprečna bruto plača na zaposlenega je lani znašala nekaj več kot 2.300 evrov, kar je dobrih 500 evrov več kot leta 2021. Mitja Krajnc je na slovesnosti ob 30-letnici delovanja podjetja predstavil njegovo pot in uspehe. ^ Spefz vami! 2250 «mi tus SUPERMARKET PTUJ Puhova Puhova ulica 21, 2250 Ptuj OTVORITEV S SUPER CENAMI V SREDO,29.5.2024 ob 10. uri! * SUPER CENA BANANE • 1 kg 0, 69 KAVA BARCAFFÉ CLASSIC mleta • 100 g -30% 1 08 jEM PISCANCJA BEDRA • Izbrana kakovost • 1 kg Ponudba velja od 29.5. do 4.6.2024 oz. do odprodaje zalog. pomočjo tehnologije, ki natančno nadzira tako temperaturo, vlago kot tudi prisotnost kisika v skladiščeni žitni masi. Za sušenje uporabljajo obnovljive vire energije, in sicer so na streho hlevov v Šeta-rovi že leta 2012 postavili sončno elektrarno. Obdelava tal brez pluga »V duhu krožnega gospodarstva poskušamo porabiti vse surovine, ki jih imamo na dvorišču. Porabimo vse, samo tistih ne, ki Poleg podrobne analize tal na posameznem delu njive in digitalnih kart nanašamo semena, gnojila in zaščitna sredstva točno tam, kjer je potrebno in tudi v odmerkih, ki so potrebni. S tem znatno prispevamo k ohranjanju in varovanju okolja.« Na slovesnosti, ki so jo v Žipu Lenart pripravili ob jubileju in na kateri je bila prisotna tudi kmetijska ministrica Mateja Čalušič, je direktor izpostavil svojo 24-člansko ekipo - »najzmogljivejši stroj daleč Gojenje žuželk v raziskovalne namene Od leta 2022 v Žipu Lenart z uporabo odpadne biomase iz lastne proizvodnje razvijajo substrat za hranjenje rumenega mokarja. Kot pravi tehnični direktor Mitja Krajnc, je bila hrana, ki izvira iz stranskih proizvodov v kmetijstvu, proizvodnje in predelave hrane, v preteklosti že testirana in je pokazala obetajoče rezultate pri reji žuželk, kot sta rumeni mokar in črna bojevniška muha. Pri ličinkah rumenega mokarja je bila med drugim preizkušena hrana, ki vsebuje ostanke moke oljne ogrščice, pšeničnih otrobov in sončnic ter sadje in korenje. Za raziskovalno in razvojno dejavnost so v podjetju organizirali posebno skupino. Tako so vključeni v izvajanje selekcijskega programa za Lisasto pasmo Slovenije, z mariborsko kmetijsko fakulteto pa sodelujejo na področju prehrane govejih pitancev ter opravljajo raziskave na učinek uporabe raznih krmnih dosevkov na različnih tipih tal. nam jih veter odpihne z dvorišča,« se pošali Krajnc, ki doma in v tujini uspešno trži blagovni znamki Lenabox in Lenamix: krmno mešanico in balirano slamo, obenem pa tudi lesna goriva, lesne sekance in drva, s katerimi oskrbujejo ožje in širše lokalno okolje, med drugim z lesno biomaso ogrevajo tudi lenar-ško centralno kotlovnico. »Že pred devetimi leti smo prešli na ohranitveno obdelavo tal brez pluga, prav tako smo v zadnjih sedmih letih na tem območju vpeljali digitalizacijo in napredne ter natančne metode kmetovanja. naokrog, edinstven prototip, ki je zmogljiv, trpežen, sodoben in pripaden«. Kljub trenutno uspešni zgodbi pa v podjetju ostajajo na realnih tleh in hkrati ohranjajo pogum ter pozitivno, včasih tudi trmasto držo. »Ne delamo samo zase, saj se zavedamo, da na svet pridemo brez vsega in da bomo tako tudi odšli. Našim naslednjim rodovom pa želimo prenesti zavedanje o zdravi in kakovostni hrani, ohranjanju okolja ter o skrbi za dobre odnose med ljudmi,« je sklenil Krajnc. Senka Dreu Foto: ZL Foto: ZL torek • 28. maja 2024 Kmetijstvo Štajerski 9 Podravje • Kmetija ostala brez polovice pridelka, agencija izračunala, da škode ni bilo Haloška kmetija v boj s kmetijskimi birokrati Katastrofalna suša, kije pred dvema letoma prizadela Slovenijo, je povzročila za več kot 200 milijonov evrov škode, država paje kmetom oz. podjetjem izplačala okrog 25 milijonov evrov pomoči. A ena izmed haloških kmetij, kije imela ocenjeno škodo med 45 in 50 %, je za izpad dohodka prejela le minimalno odškodnino. »To že na prvi pogled kaže, daje nekaj z izračuni narobe,« pravi gospodarica. Kmetija z okrog 70 kravami molznicami in vsaj 80 hektari zemljišč je lani prejela odločbo o izplačilu 2.800 evrov pomoči zaradi škode po suši v letu 2022, od tega skoraj vse na račun slabih dveh hektarjev travniških sadovnjakov. Slednje je resnično težko razumljivo. Namreč podatki statističnega urada za leto 2022 kažejo evidenten upad pridelka poljščin ter tra-vinja v primerjavi s predhodnim letom in hkrati znatno povečanje pridelkov v intenzivnih ter ekstenzivnih sadovnjakih. Med največjimi prejemniki pa je ravno več sadjarskih podjetij. Toda agencija na opazko o nenavadnih izračunih odgovarja, da so se le držali metodologije za izračun obsega škode. Popolnoma zgrešena metodologija izračuna škode Škoda je bila izračunana tako, da se je od povprečne letne količine pridelka, pomnožene s povprečno prodajno ceno v letih 2019 do 2021, odštela količino pridelka s povprečno prodajno ceno v letu 2022. Konkretno to pomeni, da je bila povprečna cena suhe koruze v letih 2019-2021 okrog 150 evrov na tono, medtem ko je bila odkupna oz. prodajna cena v specifičnem in torej škodnem letu 2022 okrog 300 evrov na tono. Kar pomeni, da je bil kljub 50 % poškodovanosti pridelka Največ pomoči po suši iz leta 2022 prejeli sadjarji Prejemnik pomoči Izplačana sredstva Evrosad 658.976 € Sadjarstvo Mirosan 421.172 € KŽK 266.797 € Sadjarstvo Ormož 248.499 € Sadjarstvo Blanca 190.236 € Agroemona 174.135 € Pp - Agro 152.198 € Krč Luka 141.400 € KZ Selnica ob Dravi 138.393 € Darsad 125.970 € v letu 2022 prihodek enak kot v letih 2019-2021 in matematično gledano škoda ni nastala. Pa vendar je. Še večji absurd je zaslediti pri izračunu škode za tri- in večkosne travnike. Ob 45 % poškodovanosti omenjenih površin so jim na agenciji izračunali celo pozitivni izplen. Za ceno travinja so na agenciji namreč navedli, da je bila povprečna cena v letih 2019-2021 0,08 evra, v letu 2022 pa 0,16 evra. »Cene za travinje so bile podane povsem na pamet, saj se trava praviloma porablja za krmo na kmetijah, kjer je pridelana. Zato njihovih cen statistični urad ne spremlja in niti ne more spremljati. V vsakem primeru pa za kmeta, ki je moral krmo dokupiti, višja cena lahko pomeni le še dodatni izpad dohodka«, dodaja sogovornica. Preživetje kmetije je zagotovila Povprečen pridelek na hektar 2020 2021 2022 2023 Pridelek na ha (t/ha) Pridelek na ha (t/ha) Pridelek na ha (t/ha) Pridelek na ha (t/ha) Pšenica in pira - pšenica 5,9 5,9 5,5 5,1 Koruza za zrnje 10,8 9,4 6,7 8,8 Silažna koruza - glavni posevek 52,2 44,7 33,1 41,7 Trave in travne mešanice 6,9 6,2 4,0 5,6 Jabolka 30,6 11,0 24,1 15,3 Hruške 17,2 5,1 14,8 11,2 zaloga krme iz prejšnjega leta, vso koruzo, ki so jo nameravali pustiti za zrnje, so posilirali v silažo, za nameček pa zrnje dokupili. »In zaradi vsega tega ne moremo razumeti načina izračuna, ki se ga je posluži-la agencija, saj ni upoštevala inflacije in torej vseh drugih podražitev, ki so vplivale na višje cene oz. dražjo kmetijsko proizvodnjo.« Tako haloška kmetica opozarja, da bi morala agencija za kmetijske trge uporabiti drugačno metodologijo za izračun škode oz. upoštevati dodatne parametre, kar da omogoča tudi evropska uredba, na katero se sklicuje agencija. V čigavo dobrobit deluje Zbornica? Ali torej agencija za kmetijske trge resnično deluje v dobrobit kmeta? »Naša kmetija se je pri- tožila že zoper več odločb, ki so nam bile izdane, pri nekaterih smo šli tudi v upravni spor. Res pa je, da so postopki dolgotrajni in se kmetije za tovrstne manevre ne odločajo, saj enostavno nimajo volje. Vendar pa je nedopustno, da agencija, ki bi morala biti partner kmeta, deluje zoper njega. Tako so na primer šele letos v našo korist zaključili postopek iz leta 2015, ko smo se morali kar trikrat pritožiti in vložiti dva upravna spora, da se je pritožba sploh vsebinsko obravnavala in odločilo, kot smo menili, da je prav. Še na upravnem sodišču so zapisali, da bi morala agencija za kmetijske trge ravnati v korist kmeta, seveda v skladu s predpisi.« Zgolj razumevanje težav kmetov jim kaj dosti ne pomaga Medtem pa so na kmetijski zbornici bolj popustljivi do kmetijskih birokratov, saj pravijo, da agencija v primeru naravnih nesreč ne odloča o postopku in višini sredstev, ampak samo izvršuje postopek izplačila finančne pomoči kmetom. »Agencija izda odločbe o izplačilu 1 T ......~~ " - ___, *)«»< ........ " TI., ' » H í OOÚO "" « ™ «Mi " Vt a™, »d kE Foto: Mojca Vtič Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je v juliju 2023 začela izdajati odločbe, s katerimi je dodelila sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2022. Od skupno 22.933 vlog je bilo le 15.157 pozitivnih in kar 7.350 negativnih, okrog desetina odstotka vlog pa še ni rešenih zaradi pritožb. Foto: Mojca Vtič na osnovi preverbe izpolnjevanja predpisanih pogojev za vsakega posameznika in na podlagi elektronskih podatkov o škodi, prevzetih od uprave za zaščito in reševanje, ki so jih občinske komisije za ocenjevanje škode vnesle v elektronsko zbirko podatkov AJDA in so bile zajete v Končno oceno neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi suše leta 2022.« Priznavajo pa, da so nizke višine finančne pomoči in negativne odločbe, ki so jih prejele kmetije, ki so bile zaradi suše med najbolj prizadetimi, zelo razočarale. »Gre pretežno za živinorejske kmetije, ki so imele škodo na travinju, koruzi, lucerni. Suša je povzročila pomanjkanje krme in te kmetije so morale visoka sredstva nameniti dokupu krme, da so lahko ohranile čredo, izračuni glede upravičenosti do pomoči pa so pokazali, da na njihovih kmetijskih gospodarstvih ni bilo izpada dohodka.« Zbornica v bitko poslala kmete A načelno sočustvovanje je slaba tolažba za kmete, ki kljub evidentirani škodi niso upravičeni do pomoči. »Da je nekaj z izračuni narobe, bi moralo biti jasno vsakomur, četudi le izpolnjuje obrazce,« je jasna sogovornica iz Haloz, ki je prst krivde uperila tudi v kmetijsko zbornico, ki da bi se po izračunu odškodnin morala odzvati, ne da je boj odstopila vsakemu kmetu posebej. Mojca Vtič Vir: AKTRP Vir: SURS Slovenija, Podravje • Po slabih letninah domačega medu dodatna državna pomoč Noč za dodatni denar čebelarjem za vsak panj Ob minulem svetovnem dnevu čebelarjev je predsednik slovenske in evropske čebelarske zveze Boštjan Noč med drugim javno predstavil pobudo, da bi čebelarji za vsak panj od države prejeli deset evrov, za kar bi potrebovali med 1,5 do dva milijona evrov. V državi je trenutno okoli 12.000 čebelarjev z 200.000 čebeljimi družinami. V zadnjih letih jim, tako Noč, narava ni bila naklonjena, saj je bila pridelava medu slaba. Podobna je tudi ocena po prvi tretjini letošnje sezone. Zelo zgodnja pomlad in nestanovitno vreme sta čebelarjem vzela več kot polovico pridelka akacijevega medu, je izpostavil Noč in dodal, da zaenkrat „velikega zadovoljstva ni". V pri- hodnjih tednih čebelarji čakajo na cvetenje lipe, kostanja in gozdnega medu, hkrati pa upajo na ugodne vremenske razmere. Noč je danes predstavil sklepa, ki ju je soglasno sprejel občni zbor Čebelarske zveze Slovenije in so ju že predstavili predstavnikom oblasti. Čebelarji predlagajo, da bi država vsakemu čebelarju za vsak panj, za opraše-valni servis, ki ga delajo čebele, namenila deset evrov. Obenem pozivajo k sprejemu zakonodaje, ki bo zagotovila zakonsko podlago za to, da bodo lahko čebelarji, ki od dejavnosti živijo, ob slabih letinah upravičeni do prejema finančne pomoči. „Obljuba je, da bo ministrstvo za kmetijstvo letos to naredilo in da to zakonodajo končno dobimo, s tem pa bodo imeli tisti čebelarji, ki od tega živijo, bolj predvidljivo okolje," je navedel Noč, ki in dodal: »Verjamemo, da v letošnji jeseni te zakonske podlage izborimo v evropskem prostoru ter da leta 2025 država ta sredstva nameni v proračun.« Opozoril je tudi na nekatere aktualne probleme, s katerimi se srečujejo čebelarji na evropski ravni. Med temi se kot največji problem pojavlja ponarejen med. Po podatkih Evropske komisije je skoraj 50 odstotkov medu ponarejenega. Sta, Ur Foto: J. Klobučar 10 Štajerski Kultura torek • 28. maja 2024 Ptuj • Ponatis mladinskega romana Ko zorijo jagode Mladost: obdobje, ko vedno odraščamo na enak način V knjižni zbirki za mlade Zvezdna Beletrina je v tretjem letniku izšel ponatis mladinskega romana slovenske klasike Ko zorijo jagode Branke Jurca. Gre za zbirko svetovnih mladinskih klasikov, ki je svojo pot začela leta 2022, v petih letih pa naj bi izšlo kar 25 izbranih naslovov. V tretjem letniku te nove knjižne zbirke za mlade je izšlo pet naslovov izvirnih mladinskih klasikov, pet čudovitih del, slovenskih in tujih pisateljev, ki jih na nek način povezujejo tudi okrogle obletnice. Branka Jurca bi letos praznovala 110. rojstni dan, 110. rojstni dan bi letos praznoval tudi Vitomil Zupan, 50 let je minilo, odkar je odložil pero Erich Kästner, 130 let pa je minilo od prve izdaje Kiplingove Knjige o džungli. Pogovor o knjigi Branke Jurca Ko zorijo jagode, njenem ponatisu, se je Sanja Selinšek o pomembnosti tega dela, pogovarjala z urednico knjižne zbirke Zvezdna Beletrina Anito Dernov-šek, profesorico na OŠ in raziskovalko dr. Vladko Tucovič Sturman, domačinko iz Majšperka, sicer pa prof. na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Udeležili so se tudi sorodniki Branke Jurca in Ivana Potrča. Branka Jurca je napisala 35 del za otroke in mladino. Skoraj pa ni šole v Sloveniji in tudi v zamejstvu, ki je ne bi obiskala. Bila je velika promotorka branja. Napisala pa je tudi nekaj del za odrasle, kot Pot v svobodo in avtobiografski roman z naslovom Rodiš se samo enkrat. Najbolj pa je poznan prav njen roman Ko zorijo jagode, ki ga še vedno ponatiskujejo, kakor tudi slikanico Snežak v vrtcu, ljubko, kratko besedilo, ki tudi izraža srčnost. Jagoda - pogumna vzornica Zanimivo je predvsem to, kako se mladi odzivajo na neko zgodbo, kako se odzivajo na ravnanje ene literarne junakinje. Prvo, kar omenijo, je, da je to čas brez telefonov, da je Ljubljana še precej prazna, a ji je Branka Jurca postavila neke vrste literarni spomenik. Ne glede na drugi čas pa je mladost obdobje, ko vedno odraščamo na enak način. Mladi bralci lahko v Jagodi, urbanem mestnem dekletu v sedemdesetih letih, najdejo eno pogumno vzornico, jo prepoznajo kot svojo sošolko, ki pa je seveda živela v drugem času. Zanje je zanimiv literarni čas, ki ni tako oddaljen. Kljub temu da se je soočala z osebnimi stiskami in težavami, je vedno našla dovolj volje in moči, da Foto: Črtomir Goznik Pogovor o knjigi Ko zorijo jagode z urednico knjižne zbirke za mlade Zvezdna Beletrina Anito Dernoušek in raziskovalko dr. Vladko Tucovič Sturman je vodila Sanja Selinšek, vodja mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. je pomagala prijateljem, sošolcem, znancem. Odrasla je v odgovorno mlado dekle. V ljubezenski zgodbi z Dragijem pa iščejo neke vzporedne svetove in se kritično odzivajo. Roman Branke Jurca Ko zorijo jagode krasijo izjemni dialogi, ki tudi v prepiru s prijateljico ne prizadenejo, česar pa, kot povedo mladi, ne bi bili sposobni. Jagoda je sicer tudi sočutna. „Beseda teče tako spro- ščeno, čeprav je tako oddaljena," poudarja Anita Dernovšek. Jezikovne domislice in jezik, ki je tako zelo pravilen, hkrati pa lep in tak, ki zadene bistvo, ne da bi uporabil pogovorni jezik, navdušujejo tudi dr. Vladko Tucovič Sturman. Povedala je, da je pisateljici v tem literarnem besedilu zelo uspelo vnesti duh časa in prostora v literarni lik Jagode. Izjemna spremna beseda in ilustracije Ponatis knjige krasijo izjemne ilustracije Klare Jager. Navdušuje spremna beseda Barbare Zorman, doc. za mladinsko književnost na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem v Kopru, ki te pošlje v današnji čas, v situacije, ki se mladim ljudem dogajajo danes in še kako Kako lahko nebralci navdušijo mlade za branje? Pogovor je nanesel tudi na bralno kulturo danes med mladimi. „Ob knjigah mladi bralec raste. Upam si trditi, da osnovnošolci danes še veliko berejo. Na vprašanje o tem, ali mladi berejo sploh, bom odgovorila z vprašanjem, ali odrasli še beremo, ali učitelji danes še beremo dovolj. Čas, v katerem živimo, je hiter, površinski. Mislim, da bi bili danes Branka Jurca in Jagoda precej žalostni," je odgovorila Anita Dernovšek, ki opozarja še na to, da mladi niso več sposobni osredotočenega branja. Misli jim begajo. Ob tem, kaj berejo, bi se morali ukvarjati tudi s tem, kako berejo. Danes izide veliko preveč del, ki ne prispevajo k višanju bralne kulture, je bilo slišati tudi na enem od nedavnih simpozijev, na katerem je bila tema otroška in mladinska književnost. Na vprašanje o bralni kulturi danes je tudi dr. Vladka Tucovič Sturman odgovorila z vprašanjem: »Kako lahko nebralci navdušijo mlade za branje?« Sama se srečuje bolj s študenti in ugotavlja, da tudi študenti premalo berejo. Tudi če berejo, berejo premalo, ne razumejo prebranega in tudi ne mislijo, da si morajo poiskati pomoč. aktualizira temo. Bere pa se kot literarno besedilo. Začetek je fiktivni pogovor med osnovnošolko, ki mora v šoli odgovoriti na vprašanja o delu Ko zorijo jagode in ki na spletu najde Branko Jurca ter na enem od spletnih omrežij začne pogovor z njo. S tem na nek način predstavi dejstvo, da včasih mladim ne znamo približati oz. predstaviti osnov, ker sicer ne bi bilo tega pogovora, ker Branke Jurca, žal, več ni med nami, da bi praznovala že 110. rojstni dan, če bi še živela. Osnovnošolka se namreč sploh ne zaveda, da je naletela na neko soimenjakinjo. Dogaja pa se ji neka identična situacija, kot jo je doživljala Jagoda z Dragijem, seveda v sodobnem času. Tudi način dialoga je temu primeren, prav tako izbira besed. Aktualizirala je današnjega najstnika, ki se odslika v tem oddaljenem času, v Jagodinem življenju, kot sodobna najstnica. Z izbranimi pesmimi pa je pogovor o knjigi Branke Jurca Ko zorijo jagode razveselil OPZ podružnične šole Grajena. Na kitaro pa je lastno skladbo zaigral Anej Majcen. mg Foto: CG Ptuj • Razstava Iz muzejske gipsoteke Mavčni odlitki - dokumenti nekega časa V prostorih nekdanje grajske konjušnice so odprli občasno razstavo z naslovom Iz muzejske gipsoteke. Na njej Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož (PMPO) predstavlja izbor mavčnih odlitkov različnih del, ki jih je muzej od ustanovitve leta 1893 dalje pridobival za svojo dejavnost in jih hrani v depojih. V sklopu slovenske muzejske mreže ni posebnega muzeja kiparskih del, ki ga kot kiparski pojem imenujejo glipkoteka. Še najbližja je glipkoteka Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. „Slovenski muzeji in umetniške ustanove v svojih zbirkah hranimo mavčne odlitke različnih umetniških del iz zgodovinskih obdobij in tudi del sodobnih slovenskih kiparjev. Umetniki so kot osnovni material za odlitek v kalup, narejen po pozitivu originala, med različnimi materiali za ta namen (zlitine brona, kositra in druge) uporabili tudi sadro, v javnosti bolj znano kot mavec ali pogovorno gips. Za reliefne upodobitve so umetniki uporabljali še sadrenec, imenovan tudi alabaster. Muzeji v svojih zbirkah hranijo odlitke in kopije spomenikov, kipov, reliefnih plošč, medalj in kovancev ter arhitekturnih elementov iz antike in poznejših obdobij. Zgodovina zbirk kalupov in odlitkov je izjemno široko raziskovalno področje, saj so bili odlitki nekaj časa osrednji medij za spoznavanje antike. Od 18. stoletja dalje je nastajalo vse več zbirk odlitkov antičnega kiparstva. V 19. stoletju so te zbirke pogosto dobile muzejsko postavitev. Odlitki so omogočili razširjanje umetnosti v javnosti. Vendar pa niso bili na voljo v neomejenih količinah in tudi še danes ni mogoče dobiti vsakega starinskega kosa. Odlitki so še danes prisotni na številnih mestih v zasebnih prostorih, v parkih in na javnih mestih, na stanovanjskih stavbah, v trgovinah in kot spominki," je na odprtju razstave povedala Nataša Kolar, ki je skupaj z Mojco Vomer Gojkovič njena avtorica. Uredili sta tudi katalog in napisali besedila zanj. Pri pripravi same razstave pa so sodelovali še: muzejska ekipa konservatorjev, fotograf in zunanji sodelavci. V ptujskem muzeju so bili odlitki prisotni že od njegove ustanovitve. Nekateri predmeti z odlitki: Orfejev spomenik, nagrobnik Kaja Kornelija Vera in Marka Petronija Klasika, Mitrovi reliefi in reliefi vzvišenih dojilj z mestnega stolpa, so bili predstavljeni tudi na razstavah leta 1911 in 1937 v Rimu. Tako ptujski muzej tudi v 20. in 21. stoletju zaradi zaščite originalov za namene predstavitve in izobraževanja ter za darila nadaljuje tradicijo izdelave odlitkov pomembnih muze-alij. Mavčni odlitki so tako kot film Črtomir Goznik Razstava lz muzejske gipsoteke bo na ogled do konca septembra. ali fotografija zgodovinski dokument nekega časa. Razstavo Iz muzejske gipsoteke, ki bo na ogled do 29. septembra, sestavlja izbor mavčnih odlitkov različnih del: spomenikov, kipov, medalj in kovancev, uporabnih in okrasnih predmetov. Odprl jo je direktor PMPO Aleksander Lorenčič. Veseli ga, da razstavo spremlja katalog, saj gre za občasno razstavo, ki bo na ogled le nekaj mesecev. To se ne dogaja samo zaradi njihove odlo- čitve, to je posledica pomanjkanja prostorov. Potrebovali bi večje razstavne prostore, o depojskih pa več ne izgubljajo besed. V zadnjem času so celo izgubili eno razstavišče. MG torek • 28. maja 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Zavrč • Svečana prireditev ob odprtju učnega čebelnjaka V bližini gradu postavili Bučelnjak V bližini završkega gradu lahko mimoidoči opazujejo učni čebelnjak. Gre za novo pridobitev Osnovne šole Cirkulane-Zavrč, kije bila uspešna na javnem razpisu Prve osebne zavarovalnice in Čebelarske zveze Slovenije. Foto: OS Cirkulane-Zavrč Novi učni čebelnjak je namenjen predvsem usposabljanju mladih čebelarjev. Uradnega odprtja novega učnega čebelnjaka se je med drugim udeležil Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, ki je izjemno zadovoljen z letošnjim odzivom osnovnih šol. Po njegovih besedah so takšne akcije temelj za nadaljnji razvoj slovenskega čebelarstva, učni čebelnjaki pa so v prvi vrsti namenjeni usposabljanju mladih čebelarjev in prenosu teorije v prakso. Predstavniki Prve osebne zavarovalnice so ob tej priložnosti vsem učencem razdelili semena sončnic. Nataša Hajdinjak, predsednica uprave, pa je poudarila, da so učne čebelnjake postavili že skoraj v vseh slovenskih regijah. Njihov glavni cilj je otroke na prijeten način seznanjati z osnovami čebelarjenja in jih spodbuditi za delo s čebelami. Zbrane je nagovoril tudi završki župan Slavko Pravdič, ki je izjemno vesel nove pridobitve v kraju, še posebej zato, ker je tudi sam čebelar in se dobro zaveda, koliko dela in truda je potrebnega za delo s čebelami. Učni čebelnjak so poimenovali Bučelnjak; v šolski kroniki so namreč zasledili, da se je tako imenoval čebelnjak pri šoli v začetku 20. stoletja. Zanj bodo skrbeli učenci čebelarskega krožka, ki ga vodita z mentorja Edi Hojnik in Ivo Zupančič, ter člani Čebelarskega društva Zavrč. Veliko zaslug za pridobitev učnega čebelnjaka pa ima predsednik društva Marjan Mezgec. »Učni čebelnjak nam ne bo prinesel samo medu, ampak tudi dragocena znanja in izkušnje. Učenci bodo lahko opazovali življenje čebel, spoznavali njihov pomen v naravi in se učili o odgovornem ravnanju z okoljem. S tem bomo širili zavest o pomembnosti ohranjanja našega planeta za prihodnje generacije,« je v nagovoru poudarila ravnateljica Suzana Petek in dodala, da je ta čebelnjak tudi simbol sodelovanja, trdega dela in predanosti ter je rezultat truda in predanosti mnogih posameznikov. Prireditev so z nastopi obogatili učenci šole. Estera Korošec Nemčija • Evropsko nogometno prvenstvo županov Slovenska reprezentanca na 13. mestu Župani in podžupani slovenskih občin so se v začetku meseca v Nemčiji udeležili evropskega nogometnega prvenstva županskih reprezentanc. Običaj je, da država, ki gosti uradno evropsko nogometno prvenstvo, organizira tudi nogometno prvenstvo reprezentanc županov. Selekcija županov in podžupanov nogometašev, med njimi jih je polovica spodnjepodravskih: Milan Gabrovec, Sebastian Toplak, Borut Kolar, Brane Kolednik, Mitja Horvat, Matjaž Kopše in Stanislav Glažar, ki je tudi selektor. V nemškem Leipzigu je nastopilo 16 reprezentanc, razdeljene so bile v štiri skupine. „Slovenci smo v skupinskem delu izgubili vse tri tekme, zadnji dve, z Ukrajino in Moldavijo, smo zmagali ter dosegli 13. mesto. Kot selektor sem z nastopi ekipe zadovoljen, ker smo igrali v skladu s pričakovanji, nekaj igralcev smo imeli poškodovanih. Glede na starost naših igralcev in malo število občin v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami (več tisoč občin omogoča izbiro mlajših in kakovostnejših igralcev) je bilo doseženo 13. mesto realen rezultat," je povedal selektor slovenske županske reprezentance, župan Hajdine Stanislav Glažar. Dodal je, da so evropski prvaki postali župani Češke. Župansko reprezentanco je v Leipzigu spremljala delegacija Skupnosti občin Slovenije. „Šlo je za pomemben dogodek v luči izmenjave znanj, izkušenj in krepitve mednarodnih vezi med župani iz različnih držav Evrope. Srečalo se je več kot 400 županov, kar je predstavljalo izjemno priložnost za navezovanje novih stikov in prenos dobrih praks v lokalna okolja. Izmenjava izkušenj med udeleženci je bila bogata in koristna za vse prisotne," pa so pojasnili na Skupnosti občin Slovenije. MZ Dornava • Aktivnosti ZUDV dr. Marijana Borštnarja Tedni vseživljenjskega učenja Zavod za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava se vključuje v vseslovensko kampanjo Tednov vseživljenjskega učenja. V minulem tednu so od srede do petka izvedli tri dejavnosti, zaključek bodo športne igre 15. junija, ko se bodo v različnih športnih disciplinah - seveda prilagojeno - pomerili odrasli uporabniki. Na dan sproščanja je prišla tudi skupina uporabnikov varstveno-delovnega centra. Vseživljenjsko učenje je v ZUDV Dornava dejansko prisotno vsak dan. „Zdi se nam pomembno, da se kampanji priključimo, dodamo svoj doprinos. Pripravili smo štiri različne prireditve," je povedala Vesna Likovnik Gorjup, vodja institucionalnega varstva odraslih v ZUDV. Prvi dogodek je bil v sredo, 22. maja, ko so za uporabnike in zaposlene pripravili dan odprtih vrat terapevtske stavbe C. Tema dneva je bilo sproščanje. „Tudi sproščanja se ljudje moramo naučiti: kako se sprostiti in kaj nas lahko sprosti. V vsakem od kabinetov je bila predstavljena druga tehnika sproščanja, za kar so poskrbeli naši strokovni kadri. Sproščali smo se z masažami, barvanjem mandal, poslušanjem glasbe, prijetnimi vonjavami in okusi ... Gostom smo ponudili namaze, kruhke, domačo peh-tranovo potico, zeliščne čaje, V ZUDV Dornava s filozofijo vseživljenjskega učenja preživijo vsak dan. domači bezgov sok. Vse to smo pridelali v našem aroma parku. Največja gneča je bila tam, kjer sta bila okus in vonj," je povedala Vesna Likovnik Gorjup. Druga delavnica je imela naslov Čiste roke rešujejo življenja. Govorili so o pomenu pravilnega umivanja rok. Tretji dogodek je bil obisk študentov zdravstvene nege iz celjske fakultete. „S študenti smo bili ves dan, govorili pa v glavnem o medpoklicnem sodelovanju, ki je ključ do uspeha." Zaključni dogodek Tednov vseživljenjskega učenja bo 15. junija, ko se bodo zaposleni in uporabniki ZUDV družili na športnih igrah. „To ne pomeni klasičnega tekmovanja, ampak športne aktivnosti v prilagojeni obliki. Za nas je dosežek, če nekomu uspe vreči žogo, malo skočiti . Na koncu dobijo vsi medalje, veselje ob tem je nepopisno," je še povedala Vesna Likovnik Gorjup. MZ Ptuj • Na Mestnem stadionu kros predšolskih otrok V teku seje pomerilo 210 mladih tekačev Vrtec Ptuj je na Mestnem stadionu organiziral že 43. občinski in 15. medobčinski kros predšolskih otrok. Na tradicionalnem športno-rekreativnem dogodku je sodelovalo 210 otrok. Otroci iz ptujskega in okoliških vrtcev so se z velikim pričakovanjem in navdušenjem udeležili krosa v organizaciji Vrtca Ptuj. Ta že vrsto let poteka na Mestnem stadionu. Več kot polovica jih je bila iz Vrtca Ptuj, preostali so prišli iz vrtcev Zavrč, Cirkulane, Gorišni-ca, Hajdina, Dornava, Majšperk, Videm, Kidričevo, Markovci in Juršinci. Dogodek ni tekmovalnega značaja, saj so zmagovalci vsi, pomembno pa je predvsem sodelovati. Po besedah rav- nateljice Mateje Lobenwein v vrtcu skozi vse leto spodbujajo gibanje in številne športne aktivnosti. »Kros je priložnost za najmlajše, da spoznajo pomen telesne aktivnosti, se družijo z vrstniki in se imajo lepo. Tek je prilagojen tako, da je prijeten in ne preveč zahteven.« Tudi letos sta del trase skupaj z otroki tekla brata Malek, jih spodbujala, animirala in navijala zanje. Veliko otrok je po zaključku z velikim navdušenjem pripovedovalo, kako zabavna in smešna sta bila. Ob zaključku dogodka je ptujska županja Nuška Gajšek vsem sodelujočim podelila medalje. EK Foto: MZ Foto: MZ Foto: SOS Foto: CG 12 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 28. maja 2024 Središče ob Dravi • Zlata in diamantna priča zakoncema Kolarič 50 skupnih let Majde in Alojza 11. maja sta v cerkvi sv. Duha na Grabah svojo zaobljubo pred Bogom in svati po pet desetih letih obnovila zlatoporočenca Majda in Alojz Kolarič iz Šalovcev. GRADOVI JUŽNE CESKE in BUDEJOVICE S PIVOVARNO Poročni priči sta bili isti kot pred petdesetimi leti. Priča zlati nevesti je bil njen brat Franc Fergola z ženo Anico iz Jastrebcev, ki bosta v juniju prav tako postala zlatopo-ročenca. Priča zlatemu ženinu je bil prav tako njegov brat Štefan Kolarič z ženo Otilijo iz Obreža, ki pa sta v začetku maja obeležila že diamantni jubilej, šestdeset let zakonskega stanu. Sveto mašo in zlati poročni obred v cerkvi je opravil župnik Jože Urbanija. Civilni obred je potekal v kulturnem domu Sokolana, vodil ga je župan občine Toni Jelovica. Slavje se je nato nadaljevalo pozno v noč ob zvokih ansambla Modrijani. Zlatoporočenca Majda in Alojz sta se spoznala davnega leta 1969 ter se pet let kasneje poročila v cerkvi sv. Bolfenka na Kogu. Zlata nevesta Majda je hči Milene in Franca Fergola iz Jastrebcev. Svoje otroštvo je preživljala na kmetiji s starejšim bratom Francem. Po poklicu je prodajalka. Deset let je delala v prodajalni takratnega trgovskega podjetja Zarja v trgovini v Miklavžu pri Ormožu in v Obrežu. Alojz je odraščal na kmetiji z bratom Štefanom in sestrami Antonijo, Jožefo in sedaj že pokojno Marijo. Izučil se je za poklicnega voznika tovornjaka. Zaposlen je bil v takrat- nem podjetju Viator Ljubljana kot šofer tovornjaka priklopnika. Alojz z Majdo je bil osmi prevzemnik družinske kmetije Kolarič v Šalovcih. Majdi in Alojzu so se v zakonu rodili trije otroci, hčerki Andrejka in Jelka ter sin Tonček. Ker dela na kmetiji ni nikoli zmanjkalo, je Majda po rojstvu tretjega otroka ostala doma in se je posvetila vzgoji otrok ter delu na kmetiji. Alojz je bil zaposlen kot šofer tovornjaka vse do svoje upokojitve. Majdo in Alojza v jeseni življenja razveseljujeta dva vnuka Marcel in Kristijan ter pet vnukinj Maja, Zara, Neja, Gaja in Benja. Vnuka in vnukinje se z veseljem vračajo k njima, saj se zavedajo, da jih babica in dedek v svojem toplem domu vedno pričakujeta odprtih rok. Jelka K. Majšperk • Razstava Jaz, ti, mi Osnovnošolci predstavili svoja dela Učenci OŠ Majšperk, natančneje 60 učencev, v občinski zgradbi razstavlja svoja likovna dela, ki jo jih ustvarili v sklopu tedna umetnosti. Na ogled so platna, na katerih je v ospredju belina, maske, lutke, miniature. »Zelo sem ponosna na dela, ki so danes na ogled, na učence,« je dejala mentorica in profesorica likovne vzgoje Majda Črešnik. DOŽIVELI BOMO: • grad Rožemberg • srednjeveško mesto in grad Krumlov • tradicionalno češko pivovarno s pokušino piva v kraju Budejovice • veličastni grad Hluboka • grad Trebone iz 13. st. 29. in 30. junij Očaral nas bo grad Rožemberg, ki se bohoti nad Vltavo. Napotili se bomo v bližnji Češki Krumlov, kjer se bomo sprehodili skozi srednjeveško jedro in ogledali znamenitosti: srednjeveški trg, grad Krumlov in grajski stolp. Češke Budejovice se ponašajo z enim najlepše obnovljenih trgov na češkem in ravno tam bomo obiskali tradicionalno češko pivovarno in uživali v pokušini piva. Naslednji dan bo sledil ogled grada Hluboka, ki vabi s svojimi 141 sobanami, s prekrasnim pohištvom in slikami ter čudovitim parkom, kar priča o življenjskih navadah in razvadah nekdanjega plemstva. V mestecu Trebone se bomo ustavili ob istoimenskem gradu iz 13. st. in si po želji ogledali grobnico plemiške družine Schwarzenberger. vrliKftßVürr Mladi umetniki iz OŠ Majšperk Likovna dela so nastala v okviru tedna umetnosti, ki v slovenskem prostoru poteka že peto leto z namenom spodbujanja in vključevanja umetnosti in kulture v vzgoj-no-izobraževalni proces. Osnovna tema ustvarjalnega tedna je bila Jaz, ti, mi, tako so učenci razmišljali o posamezniku in njegovi vlogi ter pomenu v skupnosti, obenem pa tudi vplivu na okolje, saj so vsi rokovali z recikliranimi materiali. Mlade ustvarjalce, za mnoge je bila nedavna razstava prva, je nagovoril domači umetnik Gregor Samastur: »Vsak posameznik je pomemben člen celote, zato se moramo zavedati pomena slehernika, kajti brez posameznikov ne bi bilo mene, tebe, svet bi bil prazen.« O razstavljenih delih pa je dejal: »Mladi ustvarjate v nekem svojem, lastnem svetu. Vidi se, da je mentorica tista, ki vas vodi, obenem pa vam dopušča osebno svobodo, kar daje vsakemu likovnemu delu posebno težo.« Slednjega se zaveda tudi mentorica, saj pravi, da se skozi umetnost mladi izražajo ter da je umetnost tista, ki Foto: Mojca Vtič mladim omogoča, da izrazijo svoje misli, čutenja v celoti brez sramu ali zadržanosti. Mladim ustvarjalcem se je zahvalil ravnatelj Rajko Jurgec in tudi župan Sašo Kodrič, ki vabi k ogledu razstave v času delovanja občinske uprave. Spomnil je tudi na likovno razstavo Obrazi, umetnika Bojana Lubaja iz Kidričevega, ki gostuje v Kreativnem centru na Bregu. Ogled (in to brezplačen) je možen ob sredah in sobotah vse do 29. junija. mv Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! CENA 205€ CENAVKLJUČUJE - prevoz z udobnim turističnim avtobusom nastanitev v hotelu ***, dvoposteljne sobe -1 x polpenzion - zunanji ogledi po programu - vstopnina v grad Hluboka - obisk pivovarne in degustacija - vodenje in organizacija potovanja Štajerski TEDNIK ;radioPTUI Rokomet Ormožani peti v državi in v upanju na Evropo Stran 14 Tenis Štiri v vrsto nanizala, naslednja ovira zelo visoka Stran 14 Atletika Čurin Prapotnik v Turčiji najhitreje letos Stran 16 Atletika Igemna konkurenca v Estoniji, Čeh drugi Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • NK Aluminij tednik (Poílu.íajt¿ naí na íuitouiiün íjilztu! RADIOPTUJ tea- afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Drugi izpad v treh sezonah odnesel Pevnika Robert Pevnik je bil trener članske kipe Aluminija zadnji dve leti in dva meseca (pred tem je bil trener mladincev). Marca 2022 je štafeto prevzel od Oskarja Drobneta, ko je bila kidričevska barka v prvoligaških vodah že obsojena na izpad. V naslednji sezoni je šumarje vodil v 2. ligi, z osvojenim 2. mestom in izločitvijo Gorice v dodatnih kvalifikacijah pa je ekipo iz Kidričevega ekspresno vrnil v 1. ligo (ob tem se je z Aluminijem uvrstil v polfinale pokala). A se mu v tej druščini znova ni uspelo obdržati, čeprav so možnosti obstajale vse do zadnjega kroga. Poraz na odločilni tekmi z Domžalami na domačem igrišču (1:3) je bil očitno kapljica čez rob in je prišlo do razhoda ... Predsednik kluba Marko Drobnič je ob tem dejal: »Robertu Pevniku se zahvaljujem za ves doprinos, ki ga je v tem obdobju pustil v Kidričevem, predvsem pa za to, da je sledil osnovni filozofiji in viziji kluba: dajal je namreč priložnost za igranje mladim igralcem. V celotnem obdobju je bilo ogromno lepih in izjemnih trenutkov, za kar sem mu hvaležen. Robert Pevnik - na klopi Aluminija od marca 2022 do maja 2024: sezona 2021/22 (1. liga) -11 tekem, o zmag, 4 remiji, 7 porazov sezona 2022/23 (2-1 ¡ga) - 30 tekem, 19 zmag, 7 remijev, 4 porazi (+ zmaga in remi v dodatnih kvalifikacijah z Gorico) sezona 2023/24 (1. liga) - 36 tekem, 8 zmag, 7 remijev, 21 porazov Ker pa zastavljenih tekmovalnih ciljev v pravkar končani sezoni nismo dosegli, je prišel trenutek za sporazumni razhod. Robertu Pevniku želimo vse dobro na nadaljnji karierni in osebni poti.« V zadnjem intervjuju je Pevnik poudaril, da je ponosen na opravljeno delo in da bo »šumo« vedno nosil v svojem srcu: »Vsem, s katerimi sem deloval v kidričevskem klubu, se zah- valjujem za korektno delo, ki smo ga skupaj opravili. Posebej se zahvaljujem vsem igralcem, ki so verjeli v opravljeno delo, prav tako pa ne smem pozabiti navijačev, ki so nas včasih upravičeno pograjali, a vedno podpirali. Ponosen sem, da sem tako dolgo deloval v Kidričevem. Vsem v klubu želim, da z dvignjeno glavo usmerijo pogled naprej.« JM Foto: Črtomir Goznik Robert Pevnik je z Aluminijem v letošnji sezoni vpisal osem zmag, sedem remijev in 21 porazov. Nogomet • Matjaž Rozman in Matic Vrbanec (oba NK Celje) »V naslov smo verjeli od samega začetka« Matjaž Rozman in Matic Vrbanec sta se z ekipo Celja veselila naslova državnih prvakov. Nekdanja člana Aluminija sta sedaj že vrsto let člana grofov, ki so bili letos zelo prepričljivi, krono so osvojili že nekaj krogov pred koncem sezone. Matjaž, ti si se drugič veselil naslova prvakov, Matic, ti prvič: kako sta to doživljala? Kakšni so bili občutki? M. Rozman: „Ja, res je, da sem drugič postal državni prvak in to je nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi v karieri. Prvič je bilo bolj nepričakovano in se je odločalo na zadnji tekmi proti Olimpiji, trepetali smo za naslov do zadnje minute oziroma zadnje sekunde tekme. Letos je bila drugačna zgodba, saj smo bili v bistvu skozi celotno sezono prvi in je bilo nekako bolj pričakovano. Ne glede na to je bilo vseeno veselo in smo Zadnje tedne si bil zelo medijsko izpostavljeni -kako si to prenašal? M. Rozman: „S tem nisem imel težav, mislim, da to spada zraven. Ob večjih uspehih je res malo več teh medijskih obveznosti, ampak sem vesel, če se novinarji spomnijo name. Z vsemi se mi zdi, da imam dober odnos in se vedno z veseljem odzovem za intervjuje in mi kaj takega ni nikoli v breme." V Gerečji vasi imaš veliko podporo prijateljev. Kaj ti to pomeni? M. Rozman: „To mi veliko pomeni! Vesel sem te podpore, ki sem je deležen v bistvu že skozi celotno kariero." Matic Vrbanec in Matjaž Rozman s „kanto", ki jo prejmejo državni nogometni prvaki. zasluženo na vrhu. To so zelo lepi in prijetni trenutki, ki jih je težko opisati z besedami." M. Vrbanec: „Občutki ob moji prvi osvojitvi lovorike prvaka prve lige so bili res fenomenalni. Preveva me posebno zadovoljstvo, gre za potrditev dobrega dela - rekel bi, da je to nagrada za vsa odrekanja skozi sezono." »Bili smo najbolj konstantni« Kako gledata na celotno sezono, večino časa ste bili v vodstvu? M. Rozman: „Ja, res je, že od tretjega kroga naprej smo bili prvi in smo nekako držali varno razdaljo pred tekmeci. Bili smo najbolj konstantni in na koncu mislim, da smo tudi zasluženo osvojili naslov." M. Vrbanec: „Vodilni položaj smo zasedali skorajda od samega začetka sezone, kar kaže na to, da smo bili zelo konstantni skozi celotno sezono." Kdaj je bil pritisk največji? Ste kdaj podvomili, da vam bo uspelo? M. Rozman: „Že od samega začetka smo verjeli, da smo kakovostni in da lahko osvojimo naslov. Mislim, da nam je dal Albert Riera samozavest in vero in smo začeli serijsko zmagovati tekme. Veliko delo je opravi tudi Da-mir Krznar, predvsem je pokazal veliko mero občutka; ko je prevzel ekipo, ni veliko spreminjal in je pustil zadeve od Riere, potem pa je s časom dodajal svoje stvari, svoje principe." M. Vrbanec: „Glede na prikazane igre iz kroga v krog, iz tekme v tekmo, sem hitro dobil občutek, da premoremo več kakovosti od nasprotnikov. Iz tega je izhajala samozavest in sam kakšnega dvoma o našem naslovu nisem imel." Na koncu se je na stadionu Z'de-žele zbiralo vedno več navijačev: kako vam je to pomagalo v boju za naslov? M. Rozman: „Res se je proti koncu zbiralo veliko ljudi in se je prebudila celjska publika. Bila je res zelo lepa kulisa in vesel sem, da niso prišli samo gledat, ampak tudi navijat. Bilo je res zelo lepo vzdušje, prav poseb- no pa je bilo, da smo lahko na koncu skupaj z njimi proslavili naslov." M. Vrbanec: „Proti koncu sezone je bila opazna sprememba na stadionu. Vse več je bilo gledalcev, kar je dokaz, da so tudi ljudje začeli verjeti v nas, v to ekipo. Je pa takšna podpora za vsakega igralca vsekakor dodatna motivacija, tudi zame." Kako sta zadovoljna s svojima vlogama v ekipi, v kateri je veliko zvezdnikov? M. Rozman: „S svojo vlogo sem zadovoljen, večji del sezone sem bil prvi vratar, sem tudi najstarejši igralec ekipe in se mi zdi, da se vsi med samo zelo dobro razumemo. Tako nimam občutka, da bi se kdo obnašal zvezdniško, ampak smo res ena zelo dobra klapa in vsi fantje so zelo dobri nogometaši in tudi zelo dobre osebe." M. Vrbanec: „V Celju je bila to že moja četrta sezona, zato že imam svojo vlogo v ekipi. Ob začetku sezone sem odigral kar nekaj evropskih in ligaških tekem, spomladi pa sem svojo vlogo podredil ekipi in skupnemu cilju." Ostajata del Celja tudi naprej? M. Rozman: „Pogodbo imam še za naslednjo sezono, tako da ostajam še naprej v Celju." M. Vrbanec: „V nogometu je veliko stvari nepredvidljivih, zato v tem trenutku težko rečem, kaj bo v prihodnosti. Pustimo se presenetiti." »Želim, da se čim prej spet vrnejo v 1. ligo« Kako gledata na izpad Aluminija? M. Rozman: „Aluminij ima v mojem srcu posebno mesto, saj sem tam preživel v bistvu celo otroštvo, šel sem skozi vse selekcije. Žal so nesrečno izpadli iz lige, dobesedno v zadnjem krogu. Imeli smo veliko težav z njimi, vzeli so nam veliko točk in vem, da so dobra ekipa. Tudi vodstvo je sposobno, na čelu s predsednikom Markom Drobničem, ki ga poznam in spoštujem. Vem, da bo tudi zaradi njega kljub izpadu klub ostal na zdravih temeljih. Želim jim vse dobro in da se čim prej spet vrnejo v prvo ligo." M. Vrbanec: „Podrobno spremljam naše prvenstvo, še posebej Aluminij. Seveda mi je žal, ker si ni izboril obstanka v prvi ligi, ampak verjamem, da se bo tja vrnil." Jože Mohorič Nogomet • Pokal Slovenije Rogaška brez licence, a s prvo lovoriko v svoji zgodovini Rogaška - Gorica 7:6 (0:0, 0:0, 1:1) - po penalih V Stožicah je bila odigrana finalna tekma Pokala Pivovarna Union, v kateri sta se merila Rogaška (ostala je brez prvoligaške licence za naslednjo sezono) in drugoligašinja Gorica. Po 90 minutah igre sta mreži mirovali, v podaljšku je za vodstvo Rogaške zadel Thalisson, izenačil pa je Luka Marjanac. Streljanje enajstmetrovk se je zavleklo do sedme serije, ko je za Gorico zgrešil Robert Cosič, za Rogaško pa zadel Cene Kitek. Rogaška je tako v zgodovinskem prvem pokalnem finalu prišla do lovorike, Gorica, ki sicer ima tri tovrstne naslove, pa je drugič izgubila. Rogaška kljub pokalni zmagi prihodnjo sezono ne bo nastopila v evropskih tekmovanjih. Kdo od slovenskih klubov bo še nastopil v kvalifikacijah za konferenčno ligo, bo treba počakati na odločitev NZS, najverjetneje bo to Bravo, ki je v 1. ligi osvojil 4. mesto. JM 4 Štajerski Podravje torek • 14. junija 2024 Rokomet • Liga NLB, 26. krog Ormožani peti v državi in v upanju na Evropo Gorenje Velenje -Jeruzalem Ormož 31:26 (20:10) GORENJE: Skok (6 obramb - 1 x 7 m), Taletovic (8 obramb - 1 x 7 m); Haseljic 1, U. Pipp, Velic 3, Maričic, Drobež 1, Tatar 1, Sokolič 9 (4), Ver-dinek 8, Šiško 4, Jezernik, D. Tajnik, E. Jovičic 3, Predovic, Hriberšek 1. Trener: Zoran Jovičic. JERUZALEM: Balent, Zemljič (11 obramb); Munda 5, Sok 2 (1), Vin-cek, Žuran, G. Hebar, T. Hebar 4 (2), Šulek, Pungartnik 7, S. Krabonja 1, Kolmančič, Jerenec 7. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Gorenje 4/4; Jeruzalem 5/3. IZKLJUČITVE: Gorenje 8; Jeruzalem 10 minut. POTEK REZULTATA: 2:0, 5:2, 7:3, 9:4, 12:4, 13:6, 16:6, 20:7, 20:11, 21:14, 25:15, 25:17, 29:19, 30:24, 31:26. Kaotična tekma Jeruzalema proti Celju je pustila preveč posledic za morebitno presenečenje Prlekov v zadnjem krogu v Velenju. Strokovni štab Jeruzalema je pred tekmo proti Gorenju ostal brez kaznovanih Filipa Ranfla ter Anžeta Blagotinška. „Naše misli pred tekmo, ki je odločala o državnem prvaku in uvrstitvi v Evropo, enostavno niso bile dovolj umirjene in usmerjene v samo tekmo. Dogodek po tekmi s Celjani, ki so zakuhali godljo, nas je drago stal. Razumemo, da je bil kaznovan Blagotinšek, ne strinjamo pa se nikakor s kaznijo Ranfla, ki je letos naš ključni igralec. Sicer smo od Rokometne zveze Slovenije že itak navajeni na dvojna merila in tako je bilo tudi tokrat. Nekaterih odločitev naše zveze ne razumemo in jih verjetno nikoli ne bomo," je o dogodkih že pred tekmo povedal trener Saša Prapotnik. Da Ormožani niso pri stvari, je pokazal že 1. polčas, ki so ga kar z desetimi goli prednosti dobil Velenjčani (20:10). Pred tem je prednost Gorenja znašala že 13 zadetkov (20:7). V vrstah Gorenja sta blestela Tilen Sokolič in Matic Verdinek, oba sta do odmora dosegla po sedem zadetkov. Tudi vratarski dvoboj je pripadel gostiteljem (6:2). Liga NLB REZULTATI 26. KROGA: Gorenje Velenje - Jeruzalem Ormož 31:26 (20:10), Ljubljana - Ivančna Gorica 25:22 (16:15), Riko Ribnica - Trimo Trebnje 27:28 (15:15), Celje Pivovarna Laško - Škofljica 40:35 (20:18), Dobova - LL Grosist Slovan 26:32 (16:17), Slovenj Gradec - Urbanscape Loka 33:25 (19:13), Koper - Krka 29:29 (16:13). 1. GORENJE VELENJE 26 22 3 1 47 2. TRIMO TREBNJE 26 22 2 2 46 3. CELJE PIVO. LAŠKO 26 19 1 6 39 4. KRKA 26 14 5 7 33 5. JERUZALEM ORMOŽ 26 14 4 8 32 6. RIKO RIBNICA 26 14 2 10 30 7. KOPER 26 14 1 11 29 8. SLOVENJ GRADEC 26 11 2 13 24 9. LL GROSIST SLOVAN 26 10 1 15 21 10. SVIŠ IVANČNA GORICA 26 8 3 15 19 11. URBANSCAPE LOKA 26 7 3 16 17 12. ŠKOFLJICA 26 6 1 19 13 13. LJUBLJANA 26 4 0 22 8 14. DOBOVA 26 3 0 23 6 „V obrambi smo bili premlačni in nismo do konca delali prekrškov, kar je Velenjčanom prinašalo pot do lahkih zadetkov. Posledično s slabo igro v obrambi tudi vratarja nista zbrala potrebnega števila obramb, da bi lahko bili vsaj malo konkurenčni Gorenju. Pred tekmo smo upali, da se bomo dlje časa upirali močnemu tekmecu," je 1. polčas v prepolni Rdeči dvorani opisal Aljoša Munda, letos poleg Gašperja Pungartnika eden največjih presenečenj v dresu Ormoža. V 2. polčasu so gledalci videli precej boljši obraz Prlekov, ki so znižali zaostanek na končnih -5 (31:26). Vprašanje zmagovalca niti v enem hipu ni bilo vprašljivo. Gorenje je tudi v 2. polčasu imelo razpoloženega vratarja, saj je Emir Taletovic zbral Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Jeruzalema so proti Velenju pogrešali vratarja Ranfla in krožnega napadalca Blagotinška, ki sta bila kaznovana po tekmi s Celjem. 8 obramb. Igralcem Jeruzalema ni preostalo nič drugega kot nasprotniku čestitati za zasluženo zmago ter osvojitev naslova državnih prvakov. „Bili smo daleč od igre, ki smo jo sposobni odigrati - enostavno nismo bili pravi. Imam občutek, da smo tekmo izgubili že v torek, ko smo prejeli suspenze za Ranfla ter Blagotinška. Ni kaj dodati glede te tekme. Smo pa lahko zelo zadovoljni glede celotne sezone. Pred njo smo si želeli le obstanka, na koncu smo osvojili 5. mesto. Kljub vsemu upamo na 'wild card' in uvrstitev v Evropski pokal," je sezono 2023/24 komentiral Munda, ki je tekmo zaključil pri petih doseženih zadetkih. Rokomet • 1. B DRL (m) Velika Nedelja na koncu osma, Gorišničani pogled že usmerili v prihodnost Kočevje - Velika Nedelja 29:22 (15:11) VELIKA NEDELJA: Bezjak (15 obramb), Matoševic; V. Kovačec 2, Zorec, Škorjanec 1, Notersberg 3, Grabovac 2, Kosi 1, Borko 4, Majhen 8, Žunič, Sraga 1. Trenerja: Uroš Kr-stič in Davorin Kovačec. SEDEMMETROVKE: Kočevje 2/2; V. Nedelja 4/0. IZKLJUČITVE: Kočevje 6; V. Nedelja 4 minute. IGRALEC TEKME: Nejc Pungaršek (Kočevje). POTEK REZULTATA: 3:1, 6:3, 10:7, 10:9, 15:11, 18:12, 21:13, 23:19, 26:20, 29:22. Velika Nedelja je sezono 2023/24 končala na osmem mestu, kar je bistveno več od pričakovanj pred sezono. „Želja pred sezono je bila, da se s tako mlado ekipo enakovredno borimo za obstanek v 1. B-ligi. Pred začetkom drugega dela sezone smo upali na uvrstitev na mesto, ki bi nam omogočilo dodatne kvalifikacije. Na koncu smo obstali v ligi neposredno. Poleg obstanka nas veseli še to, da smo v drugem delu sezone svojo igro dvignili na precej višji nivo, dejal Blaž Majhen. O tekmi proti Kočevju je najboljši strelec Velike Nedelje dodal: „Žal nam je lahko le zapravljenih sedemmetrovk in čistih metov iz izdelanih situacij. Pet slabih minut v zaključku 1. polčasa nas je stalo nove zmage. Poškodbi Matevža Žuniča in Borna Srage sta bili prehudi, da bi z njima zaigrali v 2. polčasu. Priložnost so tako dobili mladinci, kar se je precej poznalo v igri v obrambi, kjer smo bili enostavno prelahki. To je tekmec izkoristil in zasluženo zmagal." Odločitev o zmagovalcu je padla v zaključku 1. polčasa. Pri izidu 10:9 za Kočevje so rokometaši Velike Nedelje zapored zapravili kar pet čistih metov, med drugim dve sedemme-trovki in dva protinapada. Hitro v 2. polčasu je prednost domačih narasla na +8 (21:13) in zmagovalec je bil odločen. Kočevje si je s to zmago skupaj z Veliko Nedeljo zagotovilo obstanek v 1. B-ligi. Sezona je končana in čas je za sestavljanje ekipe za novo sezono. Želja je, da ekipa ostane v podobni obliki tudi v novi sezoni. Herz Šmartno -Moškanjci-Gorišnica 39:29 (20:14) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Kroflič, Trunk, Brodnjak; Ozmec 9(1), T. Bedrač 6, Zupanič 5(3), Šandor 5, Geč 1, N. Bedrač 1, Lorenčič 1, Bezjak 1, Žnidarič. Trener: Alan Potočnjak. Rokometaši Velike Nedelje in Moškanjcev-Gorišnice so sezono končali s porazoma. 1. KRŠKO 24 22 1 1 45 2. RADOVLJICA 24 18 2 4 38 3. HERZ ŠMARTNO 24 17 1 6 35 4. MOKERC - KIG 24 16 1 7 33 5. DOL TKI HRASTNIK 24 14 1 9 29 6. BUTAN PLIN IZOLA 24 14 0 10 28 7. GROSUPLJE 24 11 4 9 26 8. VELIKA NEDELJA 24 9 0 15 18 9. AJDOVŠČINA 24 8 1 15 17 10. KOČEVJE 24 8 0 16 16 11. ČRNOMELJ 24 7 2 15 16 12. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 24 5 1 18 11 13. JADRAN HRPELJE 24 0 0 24 0 V tem hipu je znano, da se od ormoškega dresa poslavlja Rok Zuran (športna upokojitev) in Anže Blagotinšek (odhod v Velenje). V ekipo za novo sezono 2024/25 se bosta po poškodbi vrnila David Bogadi in Jan Mlač Černe, iz Ljubljane se v matični klub vrača Jure Lukman, iz Avstrije pa Denis Škrinjar. Uros Krstic Tenis • OP Francije v Parizu Štiri v vrsto nanizala, naslednja ovira bo (verjetno) zelo visoka SEDEMMETROVKE. Šmartno 4/3; Gorišnica 6/4. IZKLJUČITVE: Šmartno 4 minute; Gorišnica 10 minut. Rokometaši Gorišnice so v Šmar-tnem odigrali še svojo zadnjo tekmo v sezoni. Domača vrsta spada v vrh 1. B-lige, kar je pokazala tudi tokrat. „Od statusa 1. B-ligaša smo se hoteli posloviti z zmago in smo odločno krenili v boj. Čeprav smo bili znova zelo oslabljeni, smo večji del prvega polčasa vodili, največ za tri (7:10), še v 20. minuti pa 10:11. Nato smo storili nekaj napak in domačini so prevzeli pobudo ter že na polčas odšli s prednostjo. V drugem polčasu sva oba trenerja veliko menjala, bolje so se znašli domači igralci in na koncu slavili zasluženo zmago," je po tekmi povedal gorišniški trener Alan Potočnjak. Gorišničani bodo nadaljevali s treningi in takoj začeli priprave na novo sezono 2024/25, ko bodo nastopali v 2. DRL. UK, M 1. B DRL (m) REZULTATI ZADNJEGA KROGA: Kočevje - Velika Nedelja 29:22, Herz Šmartno - Moškanjci-Gorišnica 39:29, Mokerc Kig - Butan plin Izola 30:26, Frankstahl Radovljica - Krško 28:31, Jadran Hrpelje-Kozina - Črnomelj 28:39, Dol TKI Hrastnik - Ajdovščina 32:27. Tamara Zidanšek Večkratna zaporedna najboljša športnica MO Ptuj Tamara Zidanšek je na njenem najljubšem turnirju, Roland Garrosu, uspešno preskočila že štiri ovire. V Parizu, kjer se najboljši igralci in igralke sveta merijo za 53,5 milijona vreden nagradni sklad, je najprej uspešno preskočila tri stopničke kvalifikacij, nato pa je bila uspešna tudi v prvem krogu glavnega turnirja. V zadnjem krogu kvalifikacij je premagala 22-letno Američanko Hailey Baptiste (107.), ki je bila 6. nosilka kvalifikacij. Nagrada za uspešno opravljeno delo je bila uvrstitev v glavni del žreba, kjer je imela za tekmico Alison Van Uytvanck (398.). Belgijka je pred kratkim dopolnila 30 let in je bila nekoč tudi 37. igralka sveta, po poškodbah pa je letos (uspešno) nastopala na turnirjih serije ITF. Štiri leta mlajša Slovenka je bila v dve uri trajajočem dvoboju boljša tekmica, predvsem je imela boljši izkoristek prvega servisa (67 %, Belgijka 55 %). Izmed 17 break priložnosti jih je izko- Roland Garros, kvalifikacije: 1. krog: Zidanšek (25.) - Hercog 6:2, 6:4; 2. krog: Zidanšek (25.) - Akugue (Nemčija) 4:6, 6:4, 6:1; 3. krog: Zidanšek (25.) - Baptiste (ZDA, 6.) 7:6, 1:6, 6:3. Glavni žreb: 1. krog: Zidanšek - Van Uytvanck (Belgija) 6:2, 2:6, 6:1; 2. krog: Zidanšek - zmagovalka dvoboja Coco Gauff (ZDA, 3.)/Julija Avdejeva (Rusija). ristila 6, Belgijka 4 od 6. V drugem krogu se bo naša igralka pomerila z zmagovalko dvoboja med 3. nosilko, Američanko Coco Gauff (20 let, 3.), in kvalifikantko iz Rusije Julijo Avdejevo (21 let, 188.). Rola v Celju do finala Medtem ko najboljša slovenska teniška igralka za leto 2023 nastopa v Parizu, je najboljši slovenski igralec leta 2023 Blaž Rola (511. na ATP) nastopal na ITF-turnirju v Celju. Za 33-letnega Ptujčana je bil to prvi nastop po lanskem oktobru. Opravil ga je zelo vzpodbudno ... Na poti do finala je premagal štiri tekmece, izmed katerih je bil najvišje rangirani 24-letni Emile Hudd na 701. mestu. Blažu je tudi v finalu kazalo dobro, proti 19-letnemu Brazilcu Joao Eduardu Schiesslu (811.) je po dobljenem prvem nizu v drugem vodil 4:1. Na tej točki se je le za trenutek ustavil, kar je mladi Brazilec izkoristil za popoln preobrat. ITF-turnir v Celju (15.000 dolarjev): 1. krog: Rola (1.) - Vasa (Finska) 6:1, 6:2; 2. krog: Rola (1.) - Ramskogler (Avstrija) 3:6, 6:4, 6:2; četrtfinale: Rola (1.) - Barnat (Češka, 5.) 4:6, 6:0, 6:3; polfinale: Rola (1.) - Hudd (V. Britanija, 4.) 7:6(2), 6:3; finale: Rola (1.) - Schiessl (Brazilija, 7.) 6:4, 6:7(4), 1:6. M Foto: CG torek • 28. maja 2024 Šport, rekreacija Štajerski 15 Nogomet • 3. SNL - vzhod, 26. krog Drava z zmago kronala naslov prvakov, zadnji lokalni derbi Podvinčanom V soboto so istočasno potekale vse tekme 26., zadnjega kroga 3. nogometne lige vzhod. Ker je bil prvak znan že nekaj časa, je bilo bolj zanimivo na ostalih zelenicah v boju za ostala mesta. Razplet je ekipam iz Spodnjega Podravja prinesel različna razpoloženja, na prvenstveni lestvici so se razvrstile od 1. (Drava) do 9. mesta (Zavrč), vmes so Videm (4.), Hajdina (6.) inIBLO Podvinci (7.). REZULTATI 26. KROGA: Hajdina - Šmartno 1928 3:1 (1:1), Zavrč -IBLO Podvinci 1:2 (0:0), Drava Ptuj - Premium Dobrovce 4:2 (1:1), ZASE Videm - Šampion 1:3 (0:1), Rače -Korotan Prevalje 3:1 (2:0), Avto Rajh Ljutomer - Krško 1:6 (1:3), Koroška Dravograd - Brežice 1919 Terme Čatež 1:2 (1:1). 1 DRAVA PTUJ 26 20 3 3 81:24 63 2. KRŠKO 26 14 5 7 88:41 47 3. KOROTAN PREVALJE 26 13 6 7 50:34 45 4. ZASE VIDEM 26 13 6 7 49:41 45 5. BREŽICE ČATEŽ 26 14 2 10 67:51 44 6. HAJDINA 26 12 2 12 53:43 38 7. IBLO PODVINCI 26 11 5 10 47:42 38 8. ŠAMPION 26 11 4 11 47:54 37 9. ZAVRČ 26 10 6 10 46:44 36 10. RAČE 26 10 5 11 36:37 35 11. A. RAJH LJUTOMER 26 9 5 12 45:61 32 12. ŠMARTNO 1928 26 9 3 14 42:57 30 13. P. DOBROVCE 26 6 5 15 27:55 23 14. K. DRAVOGRAD 26 1 1 24 16:110 4 Drava Ptuj - Premium Dobrovce 4:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Janežič (25.), 1:1 Ša-botic (27.), 2:1 Erhatič (58. iz 11. m), 3:1 Sakač (76.), 4:1 Mlakar (85.), 4:2 Podbrežnik (89.) DRAVA PTUJ: Lampret, Rec, Satler (od 46. Čuš), Mlakar, Penič (od 46. Doplihar), Lovenjak, Erhatič, Vidovič (od 65. Hren), Rogina (71. Sakač), Janežič (od 71. Debelak), Kmetec. Trener: Jura Arsic. Piko na i uspešni sezoni so nogometaši Drave postavili z zmago nad Premiumom. Na Mestnem stadionu Ptuj so približno 400 gledalcem predstavniki kluba ob tekmi pripravili celovit dogodek, ki je vseboval doskok padalcev Aerokluba Ptuj, predstavitev mlajših selekcij Drave, uvodni strel na tekmi legende kluba Matjaža Majcna in slavnostni prevzem medalj ter pokala. Na zelenici tokrat ni bilo pravega tekmovalnega naboja in je šlo bolj za revijalno tekmo, v kateri so nogometaši obeh ekip prikazali všečno predstavo s šestimi zadetki. Po zmagi je kapetan Drave Nik Erhatič dejal: „Mislim, da je bila to dobra tekma z naše strani in predvsem v drugem polčasu smo bili boljši tekmec. Vesel sem, da smo pred domačimi navijači, ki bi se jim rad zahvalil za podporo skozi celotno sezono, prvenstvo končali z zmago." Med tekmo so si Ptujčani in Do-brovčani pripravili veliko situacij za zadetek, veliko strelov sta uspešno zaustavila oba vratarja - domači Jan Lampret in gostujoči Anej Jurič. Slednji je moral prvič po žogo v svojo mrežo, ko ga je z natančnim diagonalnim strelom premagal Filip Janežič. Nalet domačinov so Dobrovčani prekinili z nizom zaključnih strelov, med katerimi je po odbiti žogi s približno petih metrov izenačujoči zadetek dosegel Ferid Sabotič. V nadaljevanju je domači trener Jura Arsič opravil vseh pet menjav in je z njimi malo dvignil tempo igre svoje ekipe. To se je obrestovalo s tremi zadetki, dosegli so jih Nik Erhatič iz penala (po prekršku nad Filipom Janežičem), Leon Sakač po odmerjenem strelu z roba kazen- skega prostora, in Klemen Mlakar po odličnem prodoru ter močnem strelu s strani. V končnici tekme je za Premium Dobrovce, katerega nogometaši so odigrali zelo solidno tekmo in so imeli tudi v nadaljevanju nekaj zrelih priložnosti, zadetek z natančno odmerjenim strelom dosegel Elvino Podbrežnik. Po zadnjem žvižgu sodnika Slavka Nemeta se je začelo veliko slavje. Za osvojeno prvo mesto v 3. ligi vzhod so igralci Drave prejeli od predsednika MNZ Celje Vlada Močnika zlate medalje in velik pokal. S tem so izpolnili cilj - napredovanje v 2. ligo. Ka-petan Nik Erhatič je ob tem povedal: „Dvigniti pokal ob osvojenem prvem mestu in se poveseliti tega uspeha pred lepim številom gledalcev, to je res super občutek in najlepši možni zaključek sezone. Vsi smo zelo veseli, da smo se ponovno uvrstili v 2. ligo." Po dveh letih se je Drava vrnila med drugoligaše, ta preboj pa morajo ob podpori zvestih navijačev s pozitivno konotacijo sedaj v klubu zadržati ter s skupnimi močni nadaljevati to zgodbo. Zavrč - IBLO Podvinci 1:2 (0:0) STRELCI: 0:1 Osterc (54.), 0:2 Zamuda Horvat (59.), 1:2 Bojnec (76.) ZAVRČ: Maroh, Kukovec, Predika-ka, Petrinec, Potočnik (od 75. Kelc Vnuk), Jambriško (od 55. Tursano-vic), Zorko, Bojnec, Kajzer, Koren, Draškovič. Trener: Robert Hojnik. IBLO PODVINCI: Cajnko, Šalamun, Cesar, Orovič, Zajko (od 84. Akanni), Dumbovic, Modrič, Osterc, Anžel, Ži-vič (od 70. Bratec), Zamuda Horvat (od 66. Kolenko). Trener: Aleš Čeh. Letošnje tretjeligaško tekmovanje so zaznamovali številni lokalni nogometni derbiji, zadnji v nizu je bil v soboto odigran v Zavrču, kjer so pred 200 gledalci domačini gostili ekipo IBLO Podvinci. Po tekmi so se zmage veselili gostje, ki so si tokrat ustvarili manj priložnosti za zadetek kot na nekaterih minulih tekmah, a so jih več izkoristili. Na drugi strani so fizično močnejši domači nogometaši veliko poizkušali z dolgimi podajami, po katerih so prešli v zaključke napadov. V prvem polčasu - kljub nekaterim solidnim situacijam na obeh straneh - gledalci niso videli zadetkov. So pa bili završki nogometaši aktivnejši, medtem ko so podvinški potrpežljivo čakali na svoj trenutek. Dočakali so ga, ko je bil nepravilno zaustavljen Robert Osterc, ki je najstrožjo kazen tudi sam uspešno realiziral - 0:1. Gostje so nato v razmiku petih minut dosegli še drugi zadetek: kapetan Podvincev Jernej Orovič je streljal, odbito žogo od vratarja Žiga Maroha pa je v gol poslal izkušeni Žan Zamuda Horvat - 0:2. Po zaostanku so igralci Zavrča še bolj pritisnili na vrata Tiborja Cajnka. Slednji je klonil po dobro izpeljani akciji, ki jo je s strelom s petih metrov dokončal Jaša Bojnec - 1:2. Do konca tekme so nogometaši Zavrča še iskali poti do izenačenja, a to jim kljub silni želji ni uspelo. Sezono so Zavrčani zaključili s porazom in končnim 9. mestom. Trener Robert Hojnik s tem ni bil zadovoljen: „Zaslužili smo si vsaj točko, saj smo igrali dobro v polju. Žal nam je zmanjkalo nekaj športne sreče v zaključkih akcij, da bi iztržili pozitiven rezultat. Prav tako nam je skozi sezono na nekaterih tekmah zmanjkalo malo sreče, da bi sezono zaključili višje kot na 9. mestu." Iz tabora IBLO Podvincev je trener Aleš Čeh odkrito povedal: „Z nekaj sreče smo tokrat prišli do zmage, saj si nismo ustvarili toliko lepih priložnosti kot na primer na tekmi z Dravo, a smo te redke izkoristili. Če bi izkoristili več priložnosti na nekaterih prejšnjih tekmah, bi bili na koncu zagotovo višje, kot smo sedaj. Sedmo mesto je zame osebno premalo, želel sem si biti višje. A malo število igralcev, poškodbe in kartoni so nas pri tem močno ovirali." Hajdina - Šmartno 1928 3:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Cep (16.), 1:1 Pfeifer (21.), 2:1 Lipavšek (84.), 3:1 Lipavšek (90) HAJDINA: Zupanič, Horvat, Dre-venšek (od 69. Mesarič), Rajh, R. Medved, Vogrinec (od 69. Tomanič), Super liga V povprečju so gledalci na tekmah 17. kroga Super lige videli malo manj kot štiri zadetke na tekmo. Več od povprečja so jih videli v Markovcih, Gerečji vasi in Stojncih, manj pa na tekmah v Grajeni in Apačah. Vodilni Ormož je vpisal novo zmago, potem ko je v tem krogu premagal Gerečjo vas. Derbi kroga med Grajeno Anprojem in Bukovci je z zadetkom v prid gostov odločil Niko Veršič. Na derbiju začelja med Apačami in Bočem ni bilo zmagovalca, čeprav so gostitelji z golom Mateja Rumeža vodili od 5. do 88. minute. Izenačil je Jakob Kolar. Je pa v tekmi z največ zadetki zmaga ostala v Stojncih, kjer so domačini po preobratu v drugem polčasu premagali Središče. Z zmago nad Markovci so se nogometaši Go-rišnice prebili na 2. mesto lestvice. Za zmago ima največ zaslug Klemen Zlatnik, saj je dosegel hat trick. REZULTAT117. KROGA: Stojnci - Središče 4:3 (2:3); strelci: 0:1 Trstenjak (3.), 0:2 Laissani (28.), 1:2 Petrovič (36.), 1:3 Trstenjak (38.), 2:3 Murkovič (39.), 3:3 Meznarič (61.), 4:3 Blažekovič (71. z 11 m); Grajena ANpro - Bukovci 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Veršič (76.); Apače - Boč Poljčane 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Rumež (5.), 1:1 Kolar (88.); Markovci - Gorišnica 2:3 (0:1); strelci: 0:1 Zlatnik (3.), 1:1 N. Čeh (50.), 1:2 Zlatnik (65.), 1:3 Zlatnik (81.), 2:3 Hozjan (93.); Pal (od 57. Emeršič), Cep, N. Medved (od 57. Jazbec), Bojnec (od 57. Petek), Lipavšek; Trener: Miran Emer-šič. Nogometaši Hajdine so dobro odprli tekmo s Šmartnim. Plod boljše igre je bil vodilni zadetek, ko sta šolsko akcijo s podajo in zaključkom izpeljala asistent Marko Drevenšek in strelec Peter Cep - 1:0. Gostje so hitro izenačili, ko so izkoristili napako domačih igralcev - Urh Pfeifer se je brez težav vpisal med strelce - 1:1. Po izenačenju so imeli pobudo in kontrolo v igri varovanci trenerja Mirana Emeršiča, ki so prišli do dveh velikih priložnosti, ki ju ni realiziral Nejc Medved. V drugem polčasu je domači trener v igro poslal tri izkušenejše igralce, kar se mu je na koncu tudi obrestovalo z zmago. Najprej je Kris-tian Lipavšek lepo zadel s strelom s približno šestnajstih metrov, nato pa je isti igralec čisto ob koncu tekme dosegel še drugi zadetek, saj je po podaji Urbana Tomaniča z bližine žogo zabil v gol - 3:1. S tem so se Hajdinčani veselili 12. prvenstvene zmage in končnega 6. mesta. Komentar tekme in končne uvrstitve je podal trener Miran Emeršič: „Tekmo smo odigrali dobro in smo bili veliko boljši od Šmartne-ga. Vesel sem, da smo sezono pred našimi navijači končali z zmago. Zadovoljen sem tudi s končno uvrstitvijo s 6. mestom, saj je bil naš glavni cilj obstanek, sedaj pa smo kot novinci v ligi prehiteli veliko ekip, ki že nekaj let igrajo v tej druščini." ZASE Videm - Šampion 1:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Stojko Krevzel (25.), 1:1 Zdovc (61.), 1:2 Vouk (85.), 1:3 Pu-šnik (93.) ZASE VIDEM: Kokol, Mesarič, Zdovc, Kurež, Krajnc, Ferčec (od 87. Špurej), Ploj (od 61 Buran), Petek, Krušič (od 87. Fridl), Cesar, Kelc (od Gerečja vas - Ormož 1:3 (0:1); strel- ci: 0:1 Kosec (15.) , 0:2 Kosec (52.), 1:2 Kraševec (59,), 1:3 Kirič (87.). 1. ORMOŽ 17 14 2 1 56:21 44 2. GORIŠNICA 17 10 2 5 36:23 32 3. STOJNCI 17 10 2 5 31:26 32 4. GRAJENA ANPRO 17 9 3 5 45:30 30 5. BUKOVCI 17 8 3 6 29:19 27 6. SREDIŠČE 17 6 2 9 34:44 20 7. MARKOVCI 17 5 1 11 29:44 16 8. GEREČJA VAS 17 5 1 11 22:41 16 9. BOČ POLJČANE 17 3 4 10 19:34 13 10. APAČE 17 2 6 9 23:42 12 1. liga MNZ Ptuj: Makolam pomembna zmaga nad Rogoznico V nedeljo popoldan so Makole pred zadnjim krogom končnice ohranile prednost pred Tržcem, saj so v gosteh visoko premagale Rogo-znico. Še učinkovitejši so bili v tem krogu nogometaši Tržca, ki so na svojem igrišču s 5:0 ugnali Skorbo. S tremi doseženimi zadetki je izstopal Jože Emeršič. Liga za prvaka: Tržec - Skorba 5:0 (2:0); strelci: 1:0 Emeršič (16.), 2:0 Kodrič (25.), 3:0 Emeršič (80.), 4:0 Mlakar (83.), 5:0 Emeršič (86.) Rogoznica - Makole Bar Miha 1:4 (1:3); strelci: 0:1 Kenda (17.), 1:1 Keško (22.), 1:2 Rojs (28.), 1:3 Šket (43.), 1:4 Rojs (49.) 1. MAKOLE MIHA 16 12 2 2 46:20 38 2. TRŽEC 16 12 1 3 41:18 37 3. ROGOZNICA 16 9 3 4 37:21 30 4. SKORBA 16 6 0 10 28:48 18 87. Kirbiš); Trener: Luka Gajšek. Kronična neučinkovitost domačinov je bila ponovno odločilen faktor na tekmi v Vidmu. Celjani so bili v igri v sila podrejenem položaju, a so vzeli tisto, kar so jim domačini „po-nudili na pladnju". Ob treh zadetkih so sicer po sreči zadeli tudi prečnik, dvakrat pa se je v zaključkih gostujočih akcij izkazal vratar Žiga Kokol. Na drugi strani so domači igralci kontinuirano napadali in so kontrolirali situacijo v igri. Priigrali so si kar nekaj priložnosti in zaključnih strelov, a Robert Kurež in Žiga Krušič iz ugodnih položajev nista zadela cilja. To pa je uspelo gostom, saj je po globinski žogi Gal Stojko Krevzel sam prišel pred vratarja in ga je s kančkom sreče tudi premagal - 0:1. V drugem polčasu so gledalci videli še večjo prevlado domačinov in še več zapravljenih priložnosti. Najboljši domači strelec Robert Kurež je velikokrat poizkušal in je med drugim zadel tudi prečnik, ugodne situacije pa so zapravili še Luka Krušič, David Ferčec in Jan Špurej. Vmes so Videmčani sicer izenačili, potem ko je po predložku Klemna Kelca slabo reagiral gostujoči vratar Anej Požun Kožel in je žogo v mrežo spravil Žiga Zdovc - 1:1. V končnici tekme so gostje dosegli še dva zadetka: pri prvem je iz obrata s škarjicami zadel Gašper Vouk, pri drugem pa se je Nik Pušnik sam znašel pred vratarjem in ga je premagal za končni rezultat 1:3. ZASE Videm je bil jeseni pravi hit tekmovanja, na koncu pa so prvenstvo zaključili na 4. mestu. Po zadnji tekmi je trener Luka Gajšek dejal: „V tem spomladanskem delu nam žoga ni in ni hotela v gol, kar je imelo za posledico malo število osvojenih točk. A ne glede na slabši spomladanski del smo lahko s sezono zadovoljni in tudi z osvojenim 4. mestom." David Breznik Liga za obstanek: Pragersko - Dornava Digitalpar-tner.si 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Veselaj (39.), 1:1 Golob (60.), 2:1 Sagadin (91. iz 11. m) Podlehnik - Hajdoše 1:7 (1:5); strelci: 0:1 Kaučič (3.), 0:2 S. Šimenko (13.), 0:3 Kaučič (15.), 1:3 Vrečar (25.), 1:4 J. Šimenko (28.), 1:5 S. Šimenko (30.), 1:6 Tomic (76.), 1:7 Tomic (89.) 5. DORNAVA 16 6 2 8 41:48 20 6. PRAGERSKO 16 4 2 10 36:42 14 7. PODLEHNIK 16 3 5 8 20:38 14 8. HAJDOŠE 16 4 1 11 26:40 13 2. liga MNZ Ptuj: Zgornji Polskavi derbi s Cirkulanami REZULTATI 13. KROGA: Polskava avtop. Grobelnik - Oplo-tnica Senčila Senica 3:1 (2:0); strelci: 1:0 Gajšek (13.), 2:0 Gajšek (37.), 3:0 Gajšek (58. iz 11. m), 3:1 Leskovar Ru-pnik (72.) Zgornja Polskava - Cirkulane 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Smogavec (20.), 2:0 Puhman (54. iz 11. m), 3:0 Kotnik (69.), 3:1 Brlek (85.) Leskovec - Slovenja vas SMS sanacija 3:1 (1:1); strelci: 0:1 Muhič (10.), 1:1 Belčic (28.), 2:1 Emeršič Medved (63.), 3:1 Krajnc (71.) 1. ZG. POLSKAVA 15 10 1 4 39:23 30 2. OPLOTNICA SENICA 15 8 2 5 36:21 26 3. CIRKULANE 15 6 5 4 26:29 23 4. LESKOVEC 15 4 4 7 33:37 16 5. SLOVENJA VAS 15 4 4 7 29:46 16 6. POLSKAVA GR. 15 4 2 9 22:29 14 David Breznik Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma so po štirih tekmah brez zmage znova okusili njeno slast, ugnali so Podvinčane. Nogomet • Lige MNZ Ptuj V Apačah remi v derbiju začelja 16 Štajerski"TEDNIK Šport, rekreacija torek • 28. maja 2024 Atletika • Balkansko prvenstvo v Turčiji Čurin Prapotnik najhitreje letos Veliko reprezentantov je Slovenija poslala na 77. balkansko prvenstvo v atletiki v Izmir. Med njimi so minuli konec tedna v Turčiji barve Slovenije zastopali trije člani Atletskega kluba Ptuj: Veronika Domjan, Maja Bedrač in Anej Čurin Prapotnik. Spremljal jih je trener Gorazd Rajher. Anej Čurin Prapotnik je imel v soboto na sporedu tek na 100 metrov in štafetni tek na 4-krat 100 metrov. Trenutno najhitrejši slovenski sprinter je v kvalifikacijah dosegel tretji čas, potem ko je ioo-metrsko razdaljo pretekel v času 10,33 sekunde. V finalu je tekel še hitreje -10,28 s, kar je zadostovalo za 5. mesto. To je njegov najboljši letošnji rezultat v regularnih razmerah, za še hitrejši rezultat pa je nekoliko zamudil na startu. Anej Čurin Prapotnik: „Z nastopom na balkanskem prvenstvu nisem preveč zadovoljen, tehnično nisem naredil takšnega teka, kot sem hotel. Kljub temu rezultat ni slab in če bi ga tehnično izpeljal boljše, potem mislim, da bi se lahko spustil na osebni rekord. Upam, da se to zgodi v prihodnjih tekmah." V drugi disciplini Čurina Prapotni-ka ni šlo vse po načrtih, saj slovenska štafeta v postavi Anej Čurin Prapotnik, Jernej Gumilar, Andrej Skočir in Matevž Šuštaršič zaradi napake pri predaji štafete ni prišla do cilja. Izkušena metalka diska Veronika Domjan je tokrat v Turčiji nastopila Atletika • Kristjan Čeh Veronika Domjan in Anej Čurin Prapotnik (oba AK Ptuj) sta nastopila na balkanskem prvenstvu v Izmirju. solidno glede na njene letošnje dosežke in je z rezultatom 53,09 metra zasedla 6. mesto. „Sama nisem zadovoljna z rezultatom, ker se mi na tekmi zadeve enostavno ne sestavijo v dobro celoto. Ostajam pa pozitivna in verjamem, da se bo to pokazalo v naslednjih tekmah. Vsekakor je pa vedno lepo tekmovati v dresu slovenske reprezentance in tudi tokrat je bilo tako,« je po tekmi dejala Veronika. Do 10. mesta je tokrat v skoku v daljino prišla Maja Bedrač - njen naj- Strelstvo • 19. turnir v streljanju s serijsko zračno puško Najboljši SD Cerkvenjak in SD Trnovska vas Na strelišču v Trnovski vasi je bil izveden 19. Prvomajski turnir v streljanju s serijsko zračno puško. Tekmovanje je potekalo v članski kategorij in kategoriji do 12 let z naslonom. Na turnirju so poleg domače ekipe nastopale še ekipe SD Cerkvenjak, SD Osek, Kluba Halonga iz Cirkulan in predstavnik AMD društva Lenart. Skupno je tako v obeh konkurencah nastopilo devet ekip in 31 posameznikov. Rezultati: člani: 1. SD Cerkvenjak (Grega Še-ruga, Jana Grager, Branko Peklar) 526, 2. Trnovska vas A (Marko Bano-vič, Miha Petrič, Tamara Rola) 517,3. Osek (Franc Kurnik, Boštjan Zorman, Izidor Gungl) 515, 4. Trnovska vas B 483, 5. Halonga 451, 6. Trnovska vas C 437; - 12 let: 1. SD Trnovska vas A (Lan Pučko Lajh, Vita Maguša, Evelin Zor-ko) 500, 2. SD Cerkvenjak 437, Trnovska vas B 403; - člani, posamično: 1. Franc Kurnik Ekipa Trnovska vas A - mladi (SD Osek) 180, 2. Grega Šeruga (SD Cerkvenjak) 178, 3. Jana Grager (SD Cerkvenjaka) 175, 4. Marko Banovič 175, 5. Tamara Rola (oba Trnovska vas A) 174 ...; Izjemna konkurenca v Estoniji, Čeh drugi Član Ateletskega kluba Ptuj Kristjan Čeh je na atletskem mitingu v estonskem Johviju, kjer se je v njegovi disciplini zbrala skoraj vsa svetovna elita, zasedel drugo mesto z 68,60 metra. Zmagal je svetovni rekorder in evropski prvak Mykolas Alekna iz Litve z 68,82 m. Tretji je bil avstralski rekorder Matthew Denny (67,99), četrti pa Šved Daniel Stahl (66,69). daljši poizkus je meril 601 centimeter. S tem rezultatom je naša odlična atletinja kar precej zaostala za svojim letošnjim najboljšim rezultatom, ki znaša kar 649 centimetrov. „Z nastopom na balkanskem prvenstvu sem zelo razočarana. Ne vem, kaj se je spremenilo od prve letošnje tekme do danes: v zaletu ne tečem več tako, kot je treba, predvsem v zadnji fazi, posledično so skoki veliko slabši,« je Maja povedala po tekmi. David Breznik Kristjan Čeh je konec tedna nastopil na dveh tekmovanjih v Estoniji. Strelstvo • EP v trapu, Lomatu (Italija) „Zmaga mi je tokrat ušla za 22 centimetrov, a je bila to veliko boljša tekma kot prejšnja v Marakešu. To je bila prva tekma, na kateri sem hitreje delal z nogami v krogu za izmet, predvsem v prvih treh metih. V tretji seriji sem presegel tudi 70 m, a z minimalnim prestopom. Zadnji trije meti niso bili na tej ravni, a sem imel dobro in stabilno tehniko ves čas tekmovanja," je nastop strnil Čeh. Član AK Ptuj je na tekmi diamantne lige v Maroku razočaral z zgolj enim veljavnim metom (64,64), tokrat pa se je vrnil v kraj, v katerem je 16. junija dosegel osebni rekord 71,86 m. S tem slovenskim rekordom je izenačen na petem mestu med tekmovalci vseh časov. Po Johviju je Čeh naslednji dan nastopil še v Talinu na ekipnem prvenstvu Estonije (v tej državi nastopa z dvojno registracijo za klub Kalev iz Talina, kjer živi in trenira veji del sezone) in v metu diska zmagal z metom 67,92 m, ki ga je dosegel že v prvem metu. Pred evropskim prvenstvom v Rimu prihodnji mesec bo imel le še eno tekmo, diamantno ligo 30. maja v Oslu. V Sloveniji bo nastopil po EP in pred olimpijskimi igrami na državnem prvenstvu v Celju. JM, sta Slovenci zelo uspešni, Maček do odličja Maček do četrtega odličja na EP V italijanskem mestu Lonato del Garda ob gardskem jezeru poteka evropsko prvenstvo v streljanju s puško šibrenico. Med 442 udeleženci iz 42 držav je tekmovala tudi slovenska izbrana vrsta v trapu. V slovenski petčlanski reprezentanci sta ob Boštjanu Mačku, Denisu Vatovcu in Žanu Šfiligoju nastopila tudi ormoška strelca Matjaž Lepen in Tomaž Blazinšek. Lepen in Blazinšek na 47. in 89. mestu Slovenska trap reprezentanca se je v svetovni prestolnici streljanja s puško šibrenico, na največjem trap strelišču na svetu, prikazala v odlični luči. Slovenci so dobro pripravljeni in visoko motivirani z odličnim dosežkom Matjaža Lepna iz aprilskih olimpijskih kvalifikacij v Dohi (prva uvrstitev v finale, 5. mesto) pokazali dobro streljanje v uvodnem dnevu in napovedali boj za visoke uvrstitve. V prvih dveh serijah je odlično formo potrdil Ormožan Matjaž Lepen in se brez zgrešene tarče s polnim izkupičkom 50 tarč znašel na mestu vodilnega med 107 udeleženci. V tretji seriji je nato zgrešil štiri tarče in z 21 zadetki zdrsnil po lestvici. Drugi dan je Lepen znova začel dobro (24 zadetkov), žal pa nato zaradi slabega zaključka (20) in skupnimi 115 zadetki tokrat višja uvrstitev od 47. mesta ni bila možna. Najboljši dosežek Lepna na EP tako ostaja lansko odlično 7. mesto z EP v Osijeku s 122 zadetki. Drugi Ormožan in evropski pod-prvak v mešanih parih v trapu iz leta 2017 Tomaž Blazinšek v Lonatu ni ujel želenega ritma v uvodnem dnevu, s serijami 19, 21 in 18 zadetki je pokazal najmanj med Slovenci. Drugi dan je izboljšal svoj dosežek in se z dvema serijama po 22 ter skupnim rezultatom 102 zadeti tarči uvrstil na 89. mesto. Njegov najboljši posamični nastop na EP tako ostaja 30. mesto v Bakuju iz leta 2017. Najbolj konstantno streljanje med Slovenci je tokrat pokazal 52-letni dvakratni olimpijec Boštjan Maček. S skupnimi 122 krogi se je kot tretji najboljši v kvalifikacijah uvrstil v svoj peti finale na EP. Tudi v finalu je nadaljeval z odličnim streljanjem, po vrsti izločil Hrvata Giovannija Cerno-goraza, Italijana Massima Fabbrizija in Britanca Nathana Halesa. Na koncu mu je le malo zmanjkalo za finale, v katerem sta o zlati in srebrni medalji odločala Španec Albert Fernandez in turški strelec Ilnam Yavuz. Zlato medaljo je osvojil Španec. Zelo uspešno sta nastopila tudi preostala Slovenca, Žan Šfiligoj si je s 118 zadetki in 16. mestom pristre-ljal najboljši rezultat v karieri, Denis Vatovec pa je s 117 zadetki končal na 25. mestu. Med članicami je tokrat Jasmina Maček s 95 zadetki osvojila 45. mesto. Slovenci so v ekipni tekmi s 354 zadetimi tarčami osvojili visoko 7. mesto in za odličjem zaostali le za dva zadetka. Simeon Cone - do 12 let, posamično: 1. Lukas Štumberger (Klub Halonga) 169, 2. Vita Maguša 169, 3. Evelin Zorko (obe Trnovska vas) 167 ... Franci Hameršak Foto: Strelska zveze Slovenije Skupinska slika - Člani Slovenska trap reprezentanca se je v Lonatu veselila velikega uspeha z osvojitvijo bronastega odličja Boštjana Mačka. Na največjem strelišču na svetu sta na EP nastopila tudi Ormožana Tomaž Blazinšek in Matjaž Lepen. Uspeh moške ekipe sta dopolnila Denis Vatovec in Žan Šfiligoj, ob njima je Jasmina Maček in vodja reprezentance Igor Macur. torek • 28. maja 2024 Šport, rekreacija Štajerski 17 Kolesarstvo • 22. Poli Maraton Letošnji Poli maraton v luči 50-letnice Poli Te dni se organizatorji najmno-žičnejše rekreativne kolesarske prireditve pri nas, Poli maratona, intenzivno pripravljajo na več tisoč kolesarjev, ki jih tradicionalno vsako leto sprejme ta odmevna in priljubljena rekreativna kolesarska prireditev. Letošnja bo izvedena že 22. leto zapored, bo pa prav posebej jubilejna, saj poteka v luči 50-letnice blagovne znamke Poli. V vseh teh letih je Poli maraton prerastel v globalno prireditev -poteka v živo na Ptuju in v virtualni obliki že v več kot 25 državah po celem svetu. V dosedanjih 21 letih je na Ptuju in v njegovi okolici kolesarilo že več kot 80.000 rekreativnih kolesarjev iz Slovenije in tujine! Posebnost Poli maratona je v tem, da gre za prireditev, ki združuje ljubezen do kolesarjenja, narave in druženja. Štoparic in drugih merilnikov na Poli maratonu ne uporabljamo, saj gre za edinstven rekreativni dogodek, ki ne meri ne časa ne hitrosti udeležencev. Dobrodošli so vsi ljubitelji rekreativnega kolesarjenja in druženja ter je obenem tudi odlična priložnost za team building. Po kolesarjenju na izbrani trasi sledi druženje na osrednjem prireditvenem prostoru, kjer se udeleženci lahko okrepčajo s pestro kulinarično po- nudbo, najmlajši udeleženci pa lahko sodelujejo v pestrem animacijskem programu. Poskrbljeno je tudi za glasbeno spremljavo, letos s skupino Cover Lover. Razdalje - 52, 23 ali dva kilometra za najmlajše -udeleženci premagujejo po svojih zmožnostih, predvsem pa z veliko veselja. Kolesarjenje mora biti vsem v užitek. Dogodek v živo: PTUJ, sobota, 1. junij Prijavnina letos znaša 15 € za odrasle in 10 € za otroke, rojene med letoma 2009 in 2016. Za najmlajše (letniki 2017 ali mlajši) je prijava brezplačna. Če se vas prijavi več, lahko pridobite popust: popust za prijave v skupini nad 10 oseb je 2 € na osebo. Prijavnina vključuje: - športno funkcijsko majico Poli 50 let (žensko, moško ali otroško), darila sponzorjev dogodka, pester spremljevalni program, bogato kulinarično pogostitev. Vsi prijavljeni sodelujejo tudi v nagradnem žrebu za nore Poli nagrade: V lokalnih občinah bodo ob 50-letnici Poli zasadili 500 dreves Pri organizaciji Poli maratona sodelujejo zaposleni v Perutnini Ptuj in ekipa Kolesarskega kluba PP ter več kot 500 prostovoljcev iz lokalnega okolja. Kot trajnostno usmerjeno podjetje je Perutnina Ptuj za vsakega udeleženca 21. Poli maratona v sodelovanju z organizacijo Treecelet posadila drevo. S trajnostno noto nadaljujejo tudi letos, ko bodo v lokalnih občinah zasadili 500 dreves ob 50-letnici Poli. - 5-krat Poli Pony kolo - 50-krat po dve vstopnici za ek-skluzivni Joker Out koncert ob 50-letnici Poli Program Poli maratona: - od 8.00 do 10.45: zbiranje prijav - start (tudi cilj) je pred upravno zgradbo Perutnine Ptuj, Potrčeva cesta 10 - ob 11.00: Maxi Poli maraton (52 km) - ob 11.10: Mini Poli maraton (23 km) - ob 11.15: Poli snack maraton (2 km) Zabavno dogajanje na cilju: - od 12.00 do 15.00: kulinarična pogostitev, Poli športni animacijski program in nastop skupine Cover Lover - ob 14.30: uradna podelitev nagrad in pokalov Virtualni maraton Potrebujete le kolo, voljo in 22-ki-lometrsko traso po svoji izbiri. Progo lahko odpeljete kadarkoli med 31. majem in 2. junijem (do 20. ure), prevoženo pot pa dokažete z aplikacijo STRAVA. Saj bi vam verjeli na besedo, a pravila so pravila.:) Vse prijavljene čaka lepo darilo: športna funkcijska majica Poli 50 let (žensko, moško ali otroško). Več informacij in prijave na poli.si Šahovski kotiček 1. DL članic: ptujske mladinke odlične na članskem ekipnem prvenstvu V Biotermah Mala Nedelja je v organizaciji ŽŠK Maribor Poligram in pod pokroviteljstvom Šahovske zveze Slovenije potekalo tekmovanje v prvi državni ligi za članice. Sodelovalo je 20 dvočlanskih ekip, med njimi tudi ekipa Šahovskega društva Ptuj, ki je glede na starost igralk svoj nastop opravila odlično. Na dvodnevnem tekmovanju so igralke odigrale devet partij, kar je dokaj naporno. Ptujčanke so nastopile s kadetinjami, saj je najstarejša dopolnila šele 14 let. Štiriperesna deteljica v postavi Alisa Beranič, Nika Knez, Ajda Vodušek in Meta Vodušek je po začetnem ratingu zasedala 17. mesto, ob koncu pa je s 13. mestom upravičila vsa pričakovanja. V prvih šestih kolih sta se v boj podali Alisa in Nika, ki sta po uvodnem porazu nanizali dve zmagi in en remi. V tretjem kolu sta gladko 2:0 premagali peto postavljeno ekipo iz Gornje Radgone, v naslednjem pa še z 1,5:0,5 ŠK Slovenec iz Poljčan. V zadnjih treh kolih sta ju zelo uspešno zamenjali sestri Ajda in Meta Vodušek, ki sta dvakrat zmagali, enkrat pa sta morali priznati poraz. Dekleta so tako s štirimi zmagami, enim remijem in štirimi porazi ter osvojenimi devetimi točkami zasedla končno 13. mesto, kar je štiri mesta višje od začetne pozicije. Ob dejstvu, da so bile tretje nosilke, ekipa ŠK Žalec, ob koncu z enakim izkupičkom le mesto pred Ptujčanka-mi, je to vsekakor lep uspeh. Med posameznicami se je najbolje izkazala edina mednarodna mojstrica in prva nosilka Laura Janželj iz zmagovalne ekipe ŠK Ig, ki je zbrala vseh devet točk. »Zelo sem zadovoljen z nastopom naših tekmovalk, ki so praktično vse še »pionirke«. Prikazale so izredno dobro šahovsko znanje in se dokaj enakovredno kosale v družbi precej starejših tekmovalk. Glavnino ekipe so tvorile učenke OŠ Gorišnica. Obrestuje se delo tako v šolskem šahovskem krožku kot v šahovski šoli ŠD Ptuj,« je vtise ob koncu strnil predsednik ŠD Ptuj in glavni društveni trener, MM Danilo Polajžer. Končni vrstni red: 1. (1.) ŠK Ig 15 točk, 2. (2.) ŠK Komenda 14, 3. (4.) ŠD Krka Novo mesto 13 ... 13. (17.) ŠD Ptuj 9 točk (Alisa Beranič 2/6, Nika Korez 3/6, Ajda Vodušek 2/3, Meta Vodušek 1,5/3) . EP veteranov: zlata in bronasta medalja članom ŠD Ptuj Evropska šahovska zveza je organizacijo Evropskega veteranskega prvenstva za leto 2024 zaupala Šahovski zvezi Slovenije, ki je to zaupanje v celoti upravičila. Glede rezultatov so svoje dodali člani moške reprezentance, ki so v konkurenci nad 65 let osvojili ekipno 3. mesto, dodali pa so še dve zlati in eno bronasto medaljo na posameznih šahovnicah. Čateške Toplice so že tradicionalno dobri gostitelji velikih mednarodnih pa tudi domačih šahovskih dogodkov. In nič drugače ni bilo tokrat, ko je med 7. in 15. majem nastopilo rekordno število 52 ekip iz 24 različnih držav, od tega 21 v konkurenci od 50 do 65 in 31 ekip nad 65 let. Z največ, kar sedmimi ekipami, so nastopili Angleži, po pet jih je bilo iz Nemčije in Finske, po tri iz Slovenije in Švedske ... Ekipe so sestavljali štirje igralci in obvezno ena rezerva, kar je pomenilo več kot 250 igralk in igralcev ter precejšnje število spre- mljevalnega osebja, od trenerjev, vodij ekip in drugih. Prvenstvo je bilo odprto za različne skupine: od državnih reprezentanc do ekip, ki so predstavljale šahovske klube in društva ter tudi ekipe sponzorjev. Iz Slovenije so tako nastopile tri ekipe, in sicer v konkurenci od 50 do 65 let ekipa, ki se je poimenovala SLO - Kralji, v konkurenci nad 65 let pa je ob uradni državni reprezentanci nastopila še ekipa SLO - ŠD Slovenske Konjice. Največ pozornosti je bila seveda deležna slovenska reprezentanca, ki sta jo sestavljala velemojstra Aleksander Beljavski in Adrian Mihalči-šin ter mednarodni mojstri Vojko Mencinger, Leon Mazi in Danilo Polajžer. Razen Vojka Mencingerja so vsi ostali štirje na nek način »Ptu-jčani«, saj sta Beljavski in Polajžer še vedno standardna člana prve ptujske ekipe, Mihalčišin in Mazi pa sta kar nekaj sezon igrala za ptujsko ekipo. Slovenci so bili glede na povprečni rating prvi favoriti, ob koncu pa so ob šestih zmagah, dveh remijih in le enem porazu osvojili solidno 3. mesto. Ob tem sta Beljavski na prvi in Mencinger na tretji šahovnici osvojila še zlate posamezne medalje, bronasto pa je na četrti šahovnici osvojil Leon Mazi. Prav tako je bronasto medaljo na peti šahovnici v konkurenci od 50 do 65 let osvojil član ekipe SLO-Kralji Marko Sajovic. Skupaj so tako Slovenci v različnih postavah in kategorijah osvojili dve zlati in tri bronaste medalje, kar jih po žlahtnosti osvojenih medalj uvršča na drugo mesto med desetimi državami z medaljami. Vrstni red nad 65 let: 1. (2.) Anglija 117 točk, 2. (3.) Slovaška 115, 3. (1.) Slovenija 14 (Beljavski 7, Mihalčišin 6, Mencinger 7, Mazi 6)... 29. Slovenija - ŠD Slovenske Konjice 4 točke... Vrstni red od 50 do 65 let: 1. Angli-jai 14 točk, 2. Madžarska 14,3. Italija 14... 7. Slovenija - Kralji 10 točk... Silva Razlag Slovenska reprezentanca ob prejemu bronaste medalje Foto: Luka Rifelj I GLASBO DO $RCA Bodite t/ Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2if. uro na radiu Ptuj. www.rodio-tednik.si 18 Štajerski Naše prireditve torek • 28. maja 2024 Vitomarci • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo -10. sezona Zapele suvereno in navdušile V večnamenski dvorani v Vitomarcih so na zadnjem majskem predizboru pele mlade pevke POŠ Vitomarci v okviru mlajše kategorije. Sedem jih je stopilo na oder, sestavile pa so tudi en duet. Tudi tokrat je prevladovala skladba 1000 let (Maraaya). Prvič pa se je zgodilo, da so na enem predizboru projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo nastopile tri sestre. Četudi je bilo manj nastopajočih, je slovenska pesem olepšala večer vsem tistim, ki so prišli podpret mlade pevke, med njimi je bil tudi ravnatelj OŠ Cerkve-njak-Vitomarci Mirko Žmavc. „Že desetič so nastopili naši pevci. To zahteva kar nekaj poguma, ni enostavno stopiti na oder, kaj šele zapeti suvereno in brez treme. Vsem čestitam," je poudaril. Posebej se je zahvalil profesorici glasbene umetnosti Aniti Grajfoner Šam- Sponzorji so bili: Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Komunalno podjetje Ptuj, I-vent, Lesnina, E-PLAST, Alojz Požgan, s. p., Vivapen, Target, Silkem in Sazas. peri, ki je pevke tako dobro pripravila za nastop, in Občini Sveti Andraž, ki omogoča, da se mladi pevski talenti OŠ Cerkvenjak-Vito-marci lahko vsako leto predstavijo v tem projektu. Prav tako družbi Radio-Tednik Ptuj, ki izvaja ta hvalevredni projekt spodbujanja petja slovenskih pesmi. Nastopajoči so Kaja Ilešič, 4. razred, POŠ Vitomarci, pesem Milijon in ena (Klara Jazbec), zmagovalka v mlajši kategoriji: „Zelo sem vesela, nisem pričakovala, da bom prišla naprej. Vsi doma smo veseli. Zelo rada pojem, skupaj s sestrama Lili in Sofio pa tudi pojemo pri pevskem zboru. To pesem sem si izbrala, ker je bolj umirjena in ker ima lepo besedilo. Všeč so mi pesmi, kijih pojejo Nika Zorjan, Klara Jazbec in Marraya. Pri pripravah za nastop mi je pomagala učiteljica Anita. Želim si, da bi uspešno zapela tudi v polfinalu." Foto: Črtomir Goznik lz POŠ so pele: Sofia Ilešič, Kaja Ilešič, lzabela Rižnar, Gabrijela Krepša in lza Škerbec, Lili Ilešič ter Julija Potočnik v mlajši kategoriji. prejeli darila Target in Vivapen. Iz POŠ Vitomarci bo na polfinal-nem odru v mlajši kategoriji nastopila Kaja Ilešič. Predizbori 10. sezone bodo kmalu zaključeni, sledili bodo trije polfinalni izbori - v Mariboru, Celju in na Ptuju. Finalni izbor pa bo 7. septembra v Rimskem kampu Poetovio. V 11. sezoni bodo mladi pevci tekmovali v treh kategorijah, pridružili se jim bodo tudi najstarejši otroci iz vrtca in mladinski oz. otroški pevski zbori z zabavnimi skladbami. To bodo še lepši večeri slovenske pesmi in glasbe kot doslej, pevcev in glasbe bo veliko več, pravi kulturni slavospev v krajih in mestih, kjer bodo potekali predizbori, polfinalni in finalni nastopi. MG radioPTUI 4 a sezona 1u projekta Štajerski Sponzorji projekta _ OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO KOMUNALA PTUJ radio celle novi tednik SILKEM Eiplast W uiunpen Dobrodošli doma XXX i-Vent Smart ventilation SAZAS Ptuj • 16. festival Arsana 2024 z novostmi Festival za največje glasbene sladokusce Dogodki letošnjega festivala Arsana bodo bogatili ptujsko poletje od 22. junija z otvoritveno Operno nočjo na Panorami do konca avgusta, ko bo na Mestni tržnici nastopila Nina Pušlar. Že vrsto let so si organizatorji prizadevali, da bi se razširil, mestu v poletnem času dal čim več, da bi privabili čim več domačih in tujih obiskovalcev, tudi tistih, ki ga zaradi strnjenih dogodkov in dopustov doslej niso mogli obiskovati. Več kot 50 festivalskih dogodkov so prepletli med druge ptujske dogodke v tem času. Od lani sta glavni festivalski prizorišči dvorišče minoritskega samostana, kjer bodo potekali umetniški vrhunci, in Mestna tržnica, oba s streho. Festivalskih prizorišč pa je še več. Mladen Delin, umetniški vodja in direktor festivala Arsana, je izpostavil vrhunce 16. festivala: Operno noč, Gala večer slovenske popevke, Mi2 & Lepolold I., Tadej Toš, Cubismo, Magnifico, Orkester Slovenske filharmonije, Vlado Kres-lin, Mali bogovi, Beltinška banda & Čedahuči itd. Festival bodo odprli z Naturally 7, ki se na Ptuj vračajo z novimi priredbami. Zvrstilo se bo nekaj lepih klasičnih koncertov, ki so jih v večjem delu prenesli v poletje, in bodo potekali na ptujskem gradu. Prvič bo v sklopu festivala nastopila tudi hrvaška folklorna skupina Lado. Na Ptuj pa letos prihaja tudi ena najpomembnejših pevk soula Morgan James. To bo tudi njen prvi koncert v Sloveniji. Otroški festival so letos obogatili z lutkovno predstavo in družinskim koncertom Adija Smolarja. Tradicionalno vabijo tudi oder mladih z različno glasbo za različno občinstvo, pa na koncerte v Domu kulture in Kavarni Bodi, ki je tudi uradno prizorišče za druženje po koncertih s ciljem, da bi mesto tudi po koncertih še živelo, vsaj do ene ure zjutraj. Bogat je tudi spremljevalni program. Podaljšan delovni čas gostiln Festival Arsana je v teh dneh postal član Evropskega združenja festivalov, ki vključuje več kot 100 festivalov iz več kot 40 držav in je najpomembnejša platforma za umetniške festivale v Evropi. Ptujska županja Nuška Gajšek je povedala, da se skupaj z zavodom trudijo, da bi festivalsko dogajanje prineslo čim več. Verjame, da bodo vse prireditve dobro obiskane. Tudi prizorišče na tržnici je bilo lani _ Foto: Črtomir Goznik S tiskovne konference z Mladenom Delinom in ptujsko županjo Nuško Gajšek: „16. festival Arsana prinaša več kot 50 dogodkov, na katerih bo nastopilo več kot 400 domačih in tujih ustvarjalcev s področja najrazličnejših zvrsti glasbe. Potekali bodo med 22. junijem in 31. avgustom ter v najstarejše slovensko mesto vabili obiskovalce iz Slovenije in tujine." zelo dobro sprejeto, prispevalo je k več življenja, gostinske terase so bile polne tudi po 22. uri. Za to si prizadevajo tudi letos in temu so prilagodili obratovalni čas gostiln. Na tržnici bodo postavili streho, s čimer želijo privabiti še katerega od organizatorjev, ki lahko ta prostor izkoristi za kakšno prireditev, da bo poletje na Ptuju resnično bogato in zanimivo za vse generacije. Vsem je skupni cilj, da bo Ptuj v resnici tudi festivalska prestolnica. Program 16. festivala Arsana je podrobneje predstavljen v festivalski knjižici, ki je letos izšla v 20.000 izvodih. MG torek • 28. maja 2024 Nasveti Štajerski TEDNIK 19 Domača lekarna Zeleni nasvet Najpomembnejši sovražniki krompirja Razhudniki so rastline toplega poletja in vlažnih tal, zato se v hladnejših, predvsem pa vlažnejših poletjih srečujemo s številnimi težavami pri njihovem varstvu. Med razhudnike sodi seveda tudi krompir, tega ne smemo pozabiti. V pridelavi na domačem vrtu je preventiva veliko pomembnejša, saj nam pripravki, domači ali kupljeni, pogosto ne morejo veliko pomagati. Prav letošnja pomlad, ki je krompirju prinesla tudi ozebo, po večini ni zmrznil, je pa bil poškodovan, prinaša veliko skrbi, da bo krompir letos imel več težav kakor v običajnih sezonah. Kaj torej moramo upoštevati, da bo krompir bolj zdrav brez naših ukrepov Kljub temu da je zdaj že malo pozno, bi najprej naštela osnovne preventivne ukrepe. Na prvem mestu je zagotovo kolobar, saj je ta osnova za vsako zdravo pridelavo. Vedeti morate, da bolezenske klice in tudi koloradski hrošč preživijo samo na rastlinskem materialu gostiteljske rastline. Ne glede na to, kako natančni smo pri spravilu, v zemlji vedno ostane nekaj obolelih delov rastlin. Na njih ostanejo tudi trosi in ostanki gliv, bakterij in seveda virusov, prezimi pa tudi koloradski hrošč. Na srečo krompir ni preveč občutljiv, zato je triletni razmak med sajenji razhudnikov na isto mesto dovolj širok. Vendar ne pozabite, da so sorodniki krompirja paradižnik, paprika, jajčevec, pa tudi andska jagoda in pepino. Na drugem mestu pa je tudi pravilno gnojenje. Mnenje, da je hlevski gnoj najboljše gnojilo za krompir, ne velja več. Krompir je zahtevna rastlina za gnojenje, potrebuje veliko hranil. A gnoj med njimi ni na prvem mestu. To je zagotovo kompost. Uporabite ga lahko do 15 l/m2, vendar mora biti res dobro preperel in tudi pre-sejan. Že organski ostanki niso povsem razpadli do humusa, motijo dober razvoj gomoljev. Zato je treba odsejati, odstraniti vse še ne povsem razpadle dele rastlin. To pa naredimo s sejanjem komposta, česar ljudje skoraj ne počnejo več. Seveda je tudi gnoj primeren, a ga je treba v tla zadelati jeseni. Prav tako krompirju škodi kalij v obliki kalijeve soli (kalijev klorid). Pomanjkanje kalija, tudi zaradi preobilnega gnojenja z dušikom (organska gnojila) ali fosforjem, ki ga je na vrtnih tleh zelo pogosto preveč še od prej, pomeni, da bo imel krompir težave z boleznimi. Zato sama zadnja leta pogosto svetujem, da se krompirju ob gnojenju, ki ne sme biti preobilno, doda tudi 15-20 dag/10 m2 kalijevega sulfata. Tega lahko ob osipavanju dodate tudi zdaj. Prav tako krompir zelo slabo uspeva tam, kjer je bilo pred kratkim za izravnavanje nizkega pH tal apneno. Moje kolegice so že pred leti dokazale, da je apnenje še po dveh letih povzročalo močnejši pojav krastavosti. Zelo pomemben je semenski material Pri pridelavi krompirja je zelo pomemben tudi izbor semenskega materiala in ravnanje z njim. V zadnjih letih sem opazila, da predvsem vrtičkarjem skušajo prodati izredno majhne in pogosto že nakaljene gomolje. Na srečo letos po večini ni bilo tako. Vendar vas vseeno opozarjam prav na to. Opazujte enkrat sami kaljenje gomo- ljev krompirja. Videli boste, da na majhnih gomoljih zrastejo majhni, nežni in tanki kalčki. Na debelejših gomoljih pa so čvrstejši in bolj čokati. Taka bodo kasneje tudi stebla in rastline. Rastline iz prvih so tudi bolj občutljive na bolezni listov, pa tudi koreninskega sistema. Iz tega sledi, da niso tisti mali semenski gomolji najbolj kakovostni. Enako velja, ko sadimo in izbiramo seme iz lastnega pridelka. Svetujem, da pri nabavi semena v trgovinah izberete gomolje premera nad 45-55 mm. Močno odsvetujem uporabo doma pridelanih gomoljev za nadaljnjo pridelavo. Na njih se prenašajo vse možne težave bodoče rastline. Če je le možno, ohranimo prve kalčke Mnogim krompir začne kaliti že v skladišču. Pa mislijo, da ni nič narobe, če te kalčke potrgajo, saj poženejo novi. Prav tako jim pogosto trgovci prodajo nakaljen krompir z nasvetom, kar potrgajte te kalčke, saj zrastejo ponovno. Pa ni povsem tako. Novi kalčki res zrastejo. A so tanjši in veliko jih je. Iz teh novih kalčkov pa zrastejo številna tanka, visoka stebla, ki se hitro lomijo, rastlina je močno zasenčena, zato pa tudi bolj občutljiva na bolezni in privlačnejša za škodljivce. Zapomnite si, da prvi kalčki, ki pa morajo biti čvrsti, debeli, ustrezne barve in veliki največ 1 cm, so tisti, ki zagotavljajo, da bodo rastline lahko izkoristile vso svojo naravno odpornost. Rastline iz nakaljenih gomoljev imajo večjo možnost, da ostanejo zdrave. A nakaljujemo na svetlobi, najbolje pri temperaturah od 10 do 15 oC. Tako dobimo najkakovostnejše kalčke. Najpomembnejša bolezen krompirja je krompirjeva plesen Seveda pa se pri uporabi domačega semenskega materiala hitro pojavijo še številne viroze, ki jih pa še ne moremo in ne znamo nadzorovati. Za pojav krompirjeve plesni morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, temperatura med 20 in 25 °C je najpomembnejši pogoj. Drugi, enako pomemben pa je dovolj dolgo omočen list. Prav ti pogoji pa so Foto: MP To so znaki krompirjeve plesni. Če jih vidite, je nujno, da ukrepate. letos že izpolnjeni. Krompirjevo plesen prepoznamo in opazimo skoraj vedno najprej na listih. Najprej se povesijo, posivijo konice ali robovi listov. Potem se lise širijo po listu in listi se potem hitro posušijo. Skoraj vedno se pojavlja samo na delu posevka, kje je najbolj vlažno, kjer morda stoji voda, in se kasneje po posevku širi naokoli. Zato je lahko na manjših njivah način varstva tudi ta, da ta del pokosimo, listno maso odstranimo, z ustreznimi pripravki, najpogosteje so v ekološki pridelavi to bakreni pripravki, pa potem ostale rastline pred širjenjem te bolezni zavarujemo. To seveda naredimo, če je pridelek, če so gomolji v zemlji že dovolj debeli. Krompir bo v zemljo dozorel in ga izkopljemo nekje 14 dni do tri tedne po košnji nadzemnega dela. Vsekakor pa moramo obolele zelene dele odstraniti, saj se z njih trosi, ki prenašajo bolezen, izperejo na gomolje. Tega pa si res ne želimo. Okuženi gomolji namreč začnejo hitro gniti. Zgodnji krompir, ki ga ne boste skladiščiti in ga pojeste, preden gomolji povsem dozorijo, ne bo zbolel. Če pa sadite skupaj, na isti površini zgodnje in pozne sorte, je smiselno vsaj z naravnimi pripravki, na prvem mestu bakrenimi listnimi gnojili ali pripravkom iz sode bikar-bone, zaščititi tudi posevke zgodnjih sort. Drugače bo tam leglo, začetek okužbe, ki je potem tudi na poznih sortah ne boste mogli ustaviti. Zato svetujem, da so posevki zgodnjih in poznih sort ločeni. Ali pa se odločite in sadite samo res odporne pozne sorte. Slednje pa je obvezno za tiste, ki si res želite zdravo pridelovati krompir. Že zdaj sem omenila dvoje po- Če ste po pozebi opazili take znake, vedite, da so letos vaše rastline bolj občutljive. membnih obramb pred to boleznijo, to so bakreni pripravki in pripravek na osnovi sode bikarbone. Tudi pripravek iz sode bikarbone ima negativno delovanje na omenjeno bolezen. Seveda pa velja, da ne bo ustavil že močno napredova-nega napada, zato pa moramo prej pokositi ali odstraniti obolele nadzemne dele rastline, samo ostanke pa poškropiti z njim. Ta košnja seveda zdaj še ne pride v poštev, to velja za naslednja dva meseca. Naravni, ekološki pripravki, ki jih lahko uporabimo preventivno, ko so ustrezne vremenske razmere za razvoj bolezni, pa so: kamilični čaj, rmanov čaj, timijanov čaj, žajbljev čaj (uporabimo ga samo pri pojavu bolezni, ne tretiramo več kakor dvakrat zapored, da ne uničimo tudi koristnih mikroorganizmov v zemlji), pripravki iz čebule, česna, drobnjaka, bezga, preslice, deloma tudi razredčeno mleko ali sirotka. Vsi ti pripravki seveda delujejo samo preventivno, preprečujejo pojav bolezni. Ob pojavu bolezni je treba s pripravki tretirati posevek trikrat zapored v tridnevnem presledku. V trgovini lahko kupite pripravke na osnovi preslice, sojinega leciti-na in bakrene pripravke, svetujem pa uporabo bakrenih listnih gnojil. Uporaba biostimulatorjev, posebej izvlečkov morskih alg ali rastlin, okrepi same rastline. Trenutno se na trgu dobi še en pripravek, sama mu rečem sorodnik sode bi-karbone, to je kalijev hidrogen karbonat, ki rastline zelo okrepi in jim pomaga preprečiti okužbe. Vsi omenjeni pripravki delujejo še na eno glivo, ki pa nima tako hitrega razvoja, zato na vrtovih ni nevarna. To je črna pegavost ozal-ternarija. Prepoznamo jo po značilnih rjavih lisah, ki so ostro ločene od zelene mase. Včasih jih obdaja še rumen rob. Alternarija ima lahko velike lise, v katerih vidimo koncentrične kroge, lahko pa se pojavi večje število manjših, temno rjavih, skoraj črnih peg. Ko opazimo eno ali drugo, uporabimo zgoraj naštete pripravke. Trenutno so vremenske razmere res nevarne, krompir pa dokaj občutljiv zaradi že znanih razlogov. Zato je prvo tretiranje posevkov, posebej z ekološkimi pripravki, nujno. Miša Pušenjak Vrtnina, ki krepi, zdravi in razkužuje Med prvimi vrtninami, ki nas na zelenjavnem vrtu presenetijo spomladi, je rdeča redkev, ki še kako obogati okus solat, nedvomno pa je tudi odlično samostojno živilo. Veste, da varuje celo pred nekaterimi vrstami raka? Redkev spada med zelo stare kulturne rastline in je že od nekdaj veljala za zelo cenjeno živilo. Uvrščamo jo v družino križnic, kamor spadajo tudi zelje, cvetača in brstični ohrovt. Pri uživanju ji delamo veliko krivico, saj po navadi uživamo samo plodove, a je pri mladi redkvici užitno vse, torej tudi koren in listi. Odličen vir kalija V redkvi najdemo veliko kalija, 320 miligramov na 100 gramov, kar odlično vpliva na delovanje ledvic, prav tako pospešuje izločanje škodljivih snovi in posledično odvajanje odvečne vode. Vsebuje nekaj vitaminov (A, B1, B2, B6 in C) in mineralov (kalcij, fosfor, železo in natrij), a malo kalorij, zato je nepogrešljiva pri dietah in ljudeh, ki se borijo s preveliko telesno težo. Kljub vsemu je pri redkvici treba opozoriti na zmernost, saj drugače lahko povzroči nemalo prebavnih težav. Nikar ne pozabimo omeniti še eteričnih olj in žveplovih spojin, ki jih vsebuje ter imajo čistilno in protivnetno delovanje. Pripisujejo jim celo varovalni učinek pred nekaterimi vrstami raka. O zgodovini in zdravilnosti Redkev so v Evropo prinesli iz Male Azije, kjer so jo kot zdravilno rastlino in oljarico gojili že v času antike. Stari Egipčani so iz njenih semen izdelovali olje, v času gradnje piramid pa so jo skupaj s česnom pripravljali sužnjem ter jih tako ohranjali pri zdravju in v dobri kondiciji. Redkev so poznali tudi Stari Grki in Rimljani, ki je niso vzgajali zgolj za prehrano, ampak tudi v zdravstvene namene. Uporabljali so jo predvsem proti kašlju, hripavosti in za zdravljenje prehladnih obolenj ter dihalnih poti. Nepogrešljiva je bila na samostanskih vrtovih, pozneje tudi na vrtovih revežev, ki so jo uporabljali predvsem kot hrano in zdravilo. V Franciji je v času renesanse veljala za zdravilo proti revmi in za izločanje žolča. Tudi danes je nepogrešljiva Danes se redkev priporoča predvsem za lajšanje težav pri bronhitisu in hripavosti. Bogata je s folno kislino, zato je primerna hrana predvsem za nosečnice. Čisti kri in je učinkovita pri zdravljenju zlatenice, saj pomaga zaustaviti uničenje rdečih krvnih celic in tako poviša dotok kisika v kri. Nepogrešljiva je pri pešanju apetita, pomaga pri osteoporozi in celjenju kosti ter hrustanca. Priporočajo jo pri boleznih dlesni in zob, nepogrešljiva je pri glivičnih boleznih kože, dokazano zdravi rane in opekline ter omili težave, ki so povezane z jetri in žolčem, predvsem pri pojavu žolčnega peska in kamnov. A obenem upoštevajte, da je pri ledvičnih bolnikih in bolnikih z resnejšimi bolezenskimi stanji želodčne in črevesne sluznice redkev na jedilniku prej izjema kot pravilo oziroma se o njenem uživanju pogovorite z zdravnikom. Redkvino vino Proti bolečinam v kosteh in revmi vam je lahko v veliko pomoč vino iz redkve. Potrebujemo 2 pesti rdeče redkve ali 1 veliko črno redkev in 1 liter kakovostnega belega vina. Priprava: redkvi odreže-mo liste ter jo dobro operemo in po potrebi oščetkamo. Na hitro jo osušimo in skupaj z lupino na drobno naribamo. Stresemo v steklenico in prelijemo z vinom. Steklenico neprodušno zapremo in pustimo stati 14 dni. Vmes večkrat pretresemo. Nato mešanico precedimo in pijemo tri tedne po pol decilitra na tešče. Kuro lahko čez dva meseca še enkrat ponovimo. Zoran Franc Opozorilo Redkev naj bo pri ledvičnih bolnikih in bolnikih s kroničnimi obolenji črevesne in želodčne sluznice ali s čirom na želodcu prej izjema kot pravilo. O njenem uživanju se posvetujte z zdravnikom. Foto: SH 20 Štajerski Križem kražem torek • 4. junija 2Q24 Piše: Dani Zorko • Po poti Majev Na maškaradi V špansko govorečih deželah na drugi strani Atlantika veliko skupin ljudi še vedno ohranja svoj jezik, kulturo in običaje. Čeprav prevladuje prepričanje, da živijo po navadi bolj odmaknjeno, pa to ni res, saj so čisto normalno vključeni v družbo, kot tujec pa niti teh razlik ne prepoznaš. Za eno takšno skupnost sem izvedel po poti in odločil sem se, da jih obiščem. Kraj se je imenoval Chamula, kjer živi ljudstvo Tzotzili, ki so precej samosvoji ljudje s svojimi običaji. Njihova sveta žival je ovca, še vedno pa se držijo različnih ša-manskih obredov, ki jih opravljajo v lokalni krščanski cerkvi. Eden takih obredov je žrtvovanje petelina, vendar pa teh zadev ni dovoljeno fotografirati. Iz San Cristobala vozijo do Cha-mule kombiji, ki štartajo daleč izven centra, v eni stranskih ulic. V kombiju sem bil edini belec, ostalo pa sta bili dve družini z nebroj otroci. Vsi so imeli barvito vezene bluze, razumel pa jih nisem čisto nič. Odložili so nas na hribu, od koder si imel pregled nad celim mestom, da si se lahko orientiral. Tudi pri njih je bil čas pustovanja, kar se je videlo tudi na cesti. Stojnice stojijo kar na glavni ulici, čas pa je naenkrat začel teči izredno Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Nastop ene izmed skupin Vse ženske nosijo črna volnena krila. Pogled na glavno ulico Chamule počasi. Težko bi rekel, ali so bili vsi na ulici našemljeni ali ne, ker je bila scena tako barvita in verjetno normalna za te razmere, da si nisem upal nikogar vprašati, ali je kje videl kurente. Že sprehod po glavni ulici je bil nekaj posebnega, na osrednjem trgu pa je že kar vrvelo ljudi. Tam imajo mestno tržnico, okoli katere so speljali povorko skupinskih mask, ki so vzganjale tak hrup, da ni bilo to ničemur podobno. Vsaka skupina je imela glasbeno skupino preboj skozi ovire poročevalec s terena german. bogovi pod vodstvom odina imitator in tv voditelj artac trdi sir v obliki hlebca zvecjimi luknjami besedna zveza. ki izraza življenj. resnico pevka falk nekdanji Sahist planinc ime crken vprežni drog pri vozu alojz gradnik atletinja zupin Passiflora quadrangularis Sadeži so rumeni do svetlo zeleni, dolgi do 25 cm, široki do 18 cm, težki pa do 5 kg. Meso je belo, sladko in z votlino s številnimi temnejšimi pečkami. Uporaba: Uživamo jih sveže. Uporabljamo jih tudi za pijače. Domovina: Južna Amerika Razširjenost: v vseh hladnejših hribovitih področjih tropskih dežel Rastlina: Hitrorastoča vzpenjavka, ki zraste celo do 45 m, ima štirioglato steblo. Listi so srčasti in dolgi do 15 cm, izredno lepi cvetovi pa viseči, dišeči, škrlatni in s številnimi vijoličastimi resicami. s harmonikami, ki so samo vlačili meh skupaj in narazen, brez prave forme, pri prevladujoči rdeči barvi pa so vsi nosili na glavi škrniclje s pisanimi trakovi. Kot neki ponesrečeni rdeči Juriji. In potem so v nedogled hodili v krog, ljudje pa so ploskali. Izgleda, da so bile skupine razdeljene na zaselke s hribov, ker so se po povorki na ulici ,dvobo-jevali', kdo bo uganjal večje štime in bolj neubrano plesal. Ljudje so sedeli na stopnicah in na tleh ter opazovali ves kraval. Pri tem je bilo zanimivo opazovati tudi njih, saj je vsak glodal neki kos sadja, pijačo iz vrečke ali kaj drugega. Po dogodku je moralo na osrednjem trgu lepo dišati. Res zanimiva kulturna izkušnja. Foto: Dani Zorko Ti Tzotzili so naredili name zanimiv vtis, saj so me spominjali na različna ljudstva iz Bolivije, kjer sem imeli v spominu podobne poteze teh mater, ki nosijo klobučke. Razen maskiranih burkačev so bili vsi ljudje videti umirjeni in z veliko manj temperamenta, kot ga najdemo v večjih mestih. Tudi tukaj velja, da je kakovost življenja na podeželju veliko višja kot v mestni gneči, le da ljudje včasih prepozno spoznamo. Jaz sem se v Chamu-li počutil zelo dobro in če bi imel čas, bi se zagotovo zvečer naselil v kakšno domačo gostilnico s pečenim piščancem in opazoval ljudi. Na stojnici sem kupil nekaj banan za domov in bil kar hitro spet nazaj v mestu, kjer se je zopet shladilo. Foto: Dani Zorko Človek ni vedel, ali gre za običajno nošo ali maškarado. LOIRET - departma v osrednji Franciji z glavnim mestom Orleans, ORANTA - lik ženske z rokami, dvignjenimi v molitvi v krščanski umetnosti, ROSI, Francesco - pokojni italijanski filmski režiser KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. torek • 28. maja 2024 Za kratek čas Štajerski 21 SkriNja domačih viž • 55. festrvaL narodno-zabavne gLasbe Ptuj 2024 Novi valčki in polke za vesela druženja Foto: Črtomir Goznik Letošnji festiual bo potekal u Rimskem kampu Poetouio Društua za rimsko zgodovino in kulturo Po-etouio LX1X. Najstarejši festival narodno--zabavne glasbe Slovenije, NZG Ptuj 2024, bo že tradicionalno gostil najboljše slovenske naro-dno-zabavne ansamble, ki s svojo glasbo in vižami že od leta 1969 bogatijo zakladnico slovenske na-rodno-zabavne glasbe. Letos vabi 6. septembra na novo prizorišče, v Rimski kamp Poetovio v Štukih pri Ptuju. Organizatorji so čas za prijavo za sodelovanje na letošnjem festivalu podaljšali. Zadnji rok za prijavo je 7. junij. Ansambli, avtorji glasbe, tekstov, aranžmajev, se trudijo, da bi bila tudi letošnja festivalska zgodba uspešna, da bi prinesla nove skladbe, ki bodo še dolgo razveseljevale in bogatile slovensko na-rodno-zabavno sceno. Tudi letos bodo ansambli tekmovali v dveh kategorijah: v kategoriji klasičnih kvintetov (harmonika, trobenta, klarinet, kitara, bas) in v katego- riji drugih zasedb. Izbor za nastop bo med prijavljenimi ansambli opravila strokovna komisija, izključno na osnovi nesporne kakovosti. Prijave bodo sprejemali prek spletne strani www.ptujskifestival. si najpozneje do petka, 7. junija. Izvedbo, skladbe in besedila, bodo na festivalu ocenjevali strokovna žirija in komisija za besedilo, ki ju imenuje organizator, ter občinstvo. Kipec Orfeja in denarno nagrado bo prejel najboljši kvintet, kipec Orfeja in denarno nagrado pa tudi najboljša nekvintetovska zasedba. Denarna nagrada čaka avtorja najboljšega besedila, Korenova plaketa najboljšega vokalista, vokalistko ali vokaliste. Najboljšo festivalsko skladbo bodo tudi letos izbrali obiskovalci na prireditvi in radijski poslušalci. Denarno nagrado za najboljšo skladbo si bodo razdelili avtor glasbe, avtor besedila in avtor aranžmaja. V 54 festivalskih letih je ptujski festival preizkusil akustiko več odrov, največkrat pa so ansambli doslej vižali na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju. Letošnje prizorišče, Rimski kamp Poetovio v Štukih, pa bo festivalski gostitelj prvič. „Radi se selimo, zato smo se odločili, da se bodo ansambli predstavili na novi lokaciji. To je tudi priložnost, da bomo ljubiteljem narodno-zabav-ne glasbe predstavili zgodovino rimskega Ptuja in narodno-za-bavne glasbe kot tiste kulturne stalnice slovenskega naroda, ki je prinesla razvoj te zvrsti iz ljudskega petja, katerega korenine segajo daleč v zgodovino," so povedali njegovi organizatorji. Festivalsko kuliso bodo izdelali skupaj s člani Društva Poetovio LXIX, ki bo svojevrstni preplet rimske zgodovine in zgodovine narodno-zabavne glasbe. V tem izjemnem naravnem okolju, ob-danem s sadovnjaki in avtohtono vinsko trto, s prečudovitim pogledom na ptujski grad, bodo tudi nove narodno-zabavne viže zazve-nele kot še nikoli doslej. Vstopnina bo simbolična, 10 evrov. Bogata bo tudi kulinarična in tekoča ponudba. Na novi lokaciji bo potekal tudi finale 10. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki je prav tako edinstven projekt slovenske pesmi in glasbe v Sloveniji. Člani Društva Poetovio se sodelovanja z družbo Radio--Tednik Ptuj, narodno-zabavnim ansambli, in zvestim občinstvom tega festivala izjemno veselijo. Potrudili se bodo, da bo organizacija za tako eminentni dogodek na najvišji ravni, da ga bodo vsi še dolgo pomnili, se veselili in družili ob novih valčkih in polkah. mg Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat. 5 7 4 4 3 8 9 2 3 7 3 7 2 6 1 3 3 6 2 9 5 8 1 2 5 6 1 8 3 se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- 9 3 5 9 8 7 4 1 9 2 5 3 2 1 5 2 7 5 1 1 6 8 4 4 7 2 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljjubezen Posel Denar Zdravje Oven ff ©©© €€ O Bik ©© €€ ooo Dvojcka f ©©© € OO Rak fff ©© € OOO Lev ff ©©© €€ O Devica f ©© €€€ OO Tehtnica fff €€ OOO Škorpijon ff ©©© €€€ O Strelec V ©© €€ OO Kozorog ©© €€ o Vodnar © ooo Ribi ©© ooo Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 28. maja do 3. junija 2024) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? ITi mEDlfl IITIPEX Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radlo-Tednlk, d. o. o., Osojnlkova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 3. junija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Media Impex. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Viktorija Toplak, 2205 Starše Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Naše prireditve torek • 28. maja 2024 1 A i\ SEZONA X U. PROJEKTA OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI „ IN SE VESELIJO 1.POLFINALE Petek, 7. junij, ob 17. uri Europark Maribor Glasbeni gost: Isaac Palma 2. POLFINALE Sobota, 8. junij, ob 10. uri Citycenter Celje Glasbeni gost: Domen Kumer 3. POLFINALE Sobota, 15. junij, ob 10. uri Qcenter Ptuj Glasbena gostja: Vida Veršič tuiiiiiiJü .«37. city/center I/se najboljše €•• ocenter Ptuj Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstopje prost Dobrodošli doma XXXI i Vent KOMUNALA PTUJ ^ SAZAS Smart ventilation C & SILKEM radioPTUI t Terme Olimia Štajerski ' rad io celje novi tednik torek • 28. maja 2024 Oglasi in objave Štajerski 23 Umrli so m Vabljeni 30.5. 2024 med 10.00 - 18.00 uro v Slovenjo vas 67c - 2 enoti trojčka Za potrditev prihoda ali info pokličite 041 933 151 Mira Gašparič Petrovič, RE/MAX Poetovio. poetovio@re-max.si Umrli so: Otmar Kramberger, Mestni Vrh 50, roj. 1943 -umrl 14. maja 2024; Kristina Žlender, roj. Skaza, Ptuj, Slovenskogoriška c. 18, roj. 1933 - umrla 17. maja 2024; Roza Kuserbanj, roj. Volk, Podvinci 85, roj. 1928 - umrla 18. maja 2024; Terezija Mikolič, roj. Zdavc, Breg 45a, roj. 1951 - umrla 18. maja 2024; Jožef Turk, Župečja vas 33a, roj. 1932 - umrl 18-maja 2024; Vida Mlač, roj. Mlač, Ptuj, Kajuhova ul. 5, roj. 1928 - umrla 19. maja 2024; Marija Krajnc, roj. Krajnc, Apače 230, roj. 1952 - umrla 19. maja 2024; Mirko Rojs, Spodnja Voličina 33, roj. 1940 - umrl 22. maja 2024; Ludvik Kamenšek, Draženci 49, roj. 1939 - umrl 23. maja 2024. Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni... SPOMIN Dne 26. 5. 2024 je minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi Janko Rogina Z VOLKMERJEVE C. 23, PTUJ Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji Mali oglasi Pizzerija Slonček potrebuje osebo za razvoz pizz po Ptuju z okolico, lahko je tudi upokojenec. Info: 031 301 116, Sonja Lorber s.p. STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, grahaste in črne, v začetku nesnosti prodajamo. Možna brezplačna dostava. Tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. 00:00 08:00 08:30 09:30 11:00 12:00 13:30 14:30 17:50 19:30 20:00 21:30 22:30 00:00 08:00 08:30 09:30 10:30 12:10 13:12 14:30 18:00 19:30 20:00 21:10 22:15 23:30 TOREK, 28. maj Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Sreča nje ljudskih pevcev fn godcev Za prijatelje Polje, kdo bo tebe ljubil Starpoint prodajno okno Italijanska trgovina - v živo 3. SNL - vzhod 26. krog Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Polje, kdo bo tebe ljubil Za pojmo prijatelji Starpoint prodajno okno Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNTK TV program v Živo tudi preko spleta: www.siptv.si L'<.:diuA'.vG Dúrnava 11Gd, 2252 DQRNAVA ¡nfo@aiptv.3i kOlltaKl; Q2 754 QU 33. Oil 618 .vww.slptv.sl SREDA, 29. ma Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja □an vrtca na Hajdini Glasbena komedija — Tote babe Zapojmo prijatelji Starpoint prodajno okno Italijanska trgovina - v živo Rošnja poje, gode in pleše Mic Mengeš — zdravstvena oddaja Kronika iz občine Hajdina Za prijatelje, glasbena oddaja Starpoint prodajno okno Video strani 00:00 08:00 08:30 09:30 10:50 11:50 13:00 14:00 14:30 18:00 19:30 20:00 21:00 22:40 23:50 ČETRTEK, 30. maj Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš — zdravstvena oddaja Večerna pesem, 2. det Za prijatelje Zapojmo prijatelji Starpoint prodajno okno Video Stran! Italijanska trgovina - v živo 100 let pihalne godbe Ljutomer Mic Mengeš — zdravstvena oddaja Kronika iz občine Dornava 3. SNL —vzhod 26. krog Starpoint prodajno okno Video strani PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si UDBA VOHUNILA ZA KUČANA Mikrofoni v stenah, telefonski prisluhi, ovaduhi, zalezovanja INTERVJU: MARJAN ŠAREC Zanimajo me evropske volitve, ne pa Janša in Logar NA DESET TISOČE EVROV Bojanu Požarju in medijem iz sfere SDS INTERVJU: KATJA BERK BEVC, predsednica Mlade Slovenije Pozivati proti volitvam, ker ulica reši več ali kar vse, je norost radioPTUJ Štajerski TEDNIK 24 Štajerski Kronika torek • 4. junija 2024 Ptuj • Malo hospitaliziranih predšolskih otrok Ukinjajo bolnišnični oddelek vrtca Eden izmed ukrepov, ki se na področju predšolske vzgoje obeta s septembrom, je ukinitev bolnišničnega oddelka Vrtca Ptuj. Razlog za to so statistični podatki, ki kažejo, da je v bolnišnici v povprečju premalo hospitaliziranih otrok v starosti od 1 do 6 let. Ugotavljajo še, da praviloma ostanejo kratek čas, le dan ali dva, pa še to v večini primerov v spremstvu staršev. 0 » I S M| s 9 Foto: ČG Ker ni zadostnega števila predšolskih otrok, hospitaliziranih v ptujski bolnišnici, bodo bolnišnični oddelek Vrtca Ptuj ukinili. S 1. septembrom letos bodo bolnišnični oddelek Vrtca Ptuj ukinili. Na ministrstvu so namreč ugotovili, da pogojev za delovanje ni. Kot je pojasnila ravnateljica Mateja Lobenwein, je bilo v povprečju v bolnišnici lani manj kot pet predšolskih otrok, ki so koristili njihovo storitev. Za cel oddelek bi jih moralo biti vsaj devet. Ravnateljica je potrdila, da z novim šolskim letom zato tega programa vrtca ne bo več. Tudi za strukturiranje polovičnega oddelka možnosti ni. „Želela bi si, da bolnišnični oddelek ostane in da je to interes celega Spodnjega Podravja, a ne morem vplivati na to, da v povprečju ni dovolj hospitaliziranih otrok za strukturo celega oddelka," je dodala ravnateljica. Težave imajo tudi s plačevanjem opravljenih storitev, na kar jih je lani opozorila revizorka. Polovico stroška delovanja oddelka krije ministrstvo, preostanek pa občine, a po sistemu zahtevkov. Ker nimajo sklenjenih pogodb, številne občine zahtevkov sploh ne poravnajo. Na Ptuj namreč prihajajo mali bolniki iz cele države. Financiranje bolnišničnega oddelka ni del cene osnovnega programa. Letos februarja in aprila je sicer bilo v povprečju nekoliko več otrok kot lani, približno 5,8, kar pa je še vedno - glede na državne standarde in normative - premalo za obstoj oddelka. Po normativih bi morali imeti v povprečju najmanj devet in največ 19 otrok od 1 do 6 let. Metka Peteh Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, je prepričana, da bi moralo vodstvo Vrtca in občine preprečiti ukinitev: „To so najbolj prizadeti otroci, ki so v bolnišnici dalj časa in potrebujejo to obliko socialne pomoči. Skušajmo narediti nekaj zanje." Na to pobudo je Lobenweinova odgovorila, da bodo v primeru izkazanih večjih potreb nemudoma podali predlog za ponovno ustanovitev bolnišničnega oddelka. To je sicer glede na lanskoletno statistiko malo verjetna opcija. Dženana Kmetec Podravje • Kozmetično urejanje vodotokov ne zadostuje Prve resne padavine pognale Dravinjo čez bregove Prvo resnejše deževje, le dan po godu pregovorno mokre Zofke, je ponovno pognalo Dravinjo (in njen pritok Ložni-co) iz struge. Lani je reka, ki izvira na Pohorju in zaokrožuje Haloze, poplavljala petkrat, kmetje z zemljišči ob strugi so zaskrbljeni, da bo letošnja zgodba podobna. Foto: Mojca Vtič Reka Drauinja je tokrat poplavljala na območju Poljčan, Makol in Majšperka, medtem ko na območju Vidma večjega prelivanja ni bilo. Po lanskoletnih katastrofalnih poplavah sredi poletja je proračunsko okrepljena direkcija za vode odprla številna delovišča na vodotokih po vsej Sloveniji, tudi na Dravinji. »V času od avgusta 2023 do maja 2024 je bilo na Dravinji zaključenih 31 delovišč v skupni vrednosti približno 1.160.000 evrov,« so povedali na direkciji za vode. Izvajalci so izvajali dela za vzpostavitev pretočnosti, kar pomeni, da so odstranjevali polomljeno in podrto drevje in plavje iz struge. »Na urejenih odsekih Dravinje in njenih pritokov se v sklopu rednega vzdrževanja na letni ravni izvajajo tudi enkratne (na urbanih odsekih tudi dvakratne) košnje brežin vodotokov. V letu 2023 so bile izvedene košnje ob vodotokih in dvakratna košnja visokovodne-ga nasipa v Majšperku. Prav tako smo v lanskem letu, že pred izvedbo izrednih ukrepov, na območju občin Majšperk, Makole in Poljča-ne izvajali vzpostavitev osnovne pretočnosti (odstranitev podrtega drevja in zamaškov iz pretočnega profila) vodotoka ter čiščenje za-plavnih pregrad v povirnem delu Dravinje. Vrednost omenjenih del je bila dobrih 200.000 evrov.« Direkcija je nato letos spomladi pripravila delovne sestanke s predstavniki pristojnega ministrstva in župani. Cilj delovnih obiskov je bil pregled izvedenih del v okviru izrednih ukrepov ter predstavitev in oblikovanje plana vzdrževalnih, sanacijskih in investicijskih del na vodotokih v prihodnjih dveh letih. Ob tem so občine pozvali tudi k predlaganju ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Na porečju Dravinje so se odzvale občine Slovenske Konjice, Poljča-ne, Makole, Majšperk, Videm, Slovenska Bistrica, Žetale. Občine so opozorile predvsem na problem prekomerne zarasti ob vodotokih, na odložene naplavine in lokalne zajede, ki bi jih bilo po mnenju pobudnikov treba zavarovati, so povedali na direkciji. Župan Vidma Brane Kolednik je dodal: »Opravili smo tudi ogled na terenu, vendar različni sogovorniki vidimo različne rešitve težav. Odločiti se bomo morali, ali bomo izključno naravovarstvenih ali bomo v obzir vzeli tudi druge.« Na opozorila o zamuljenosti vodotokov pa pravi: »Nekaj drži, nekaj je populizma. Dejstvo pa je, da je Dravinja močno zaraščena.« Zaradi zaraščenosti brežin so začetek del pozdravili tudi v Majšperku. »Veseli smo bili začetka izvajanja akcijskega načrta, ker se nekaj časa ni izvajalo nobenih ukrepov. Če se bodo ti načrtovani ukrepi izvedli, prav tako vzdrževalna dela struge, potem ocenjujemo, da bodo že ta dela bistveno pomagala k preventivi. Gre pa za odstranjevanje zarasti in čiščenje naplavin,« je pojasnil župan Majšperka Sašo Kodrič. Rešitev proti poplavam je poglobitev struge Glede na zadnje poplave pa je jasno, da le odstranitev zarasti ne bo dovolj za obstanek vode v strugi. »Ko se je začelo čiščenje, sem rekel, hvala bogu, da se urejanje Dravinje vendarle začenja, a da bo učinek viden ob prvem pravem dežju. No, dočakali smo ga in videli smo lahko, vsaj na območju Maj-šperka, da je Dravinja zopet poplavila. Naša kmetija je ob 25 ha trave, saj je zaradi dežja nismo mogli pokositi in spraviti, poplavilo nam je še 10 ha koruze in ječmena,« je dejal kmet Miha Leskovar iz Skrbelj pri Majšperku, ki je ponovno poudaril pomen poglobitve struge. Namreč nekje tri kilometre dolvod-no v kraju Doklece, kjer kmetuje Janez Kolar in kjer je bila Dravinja nazadnje urejena - regulirana -, večjih težav niso imeli. »Drži, na tem območju je bila škoda manjša kot gorvodno. Poplavilo mi je 10 do 15 % zemljišč, vendar večje škode na poljščinah ni bilo.« In kaj je razlog, da Dravinja od Slap v smeri Vidma ni poplavila kmetijskih zemljišč oz. jih je poplavila v minimalnem obsegu? »Do mosta v Doklecah je bila urejena regulacija struge, vendar pa opažam, da se stanje slabša in bojim se, da če se ne bo ukrepalo, torej če se ne bo odstranil mulj, material iz reke, bo stanje podobno kot gor-vodno. 15 let načeloma večjih škod ni bilo, sedaj pa že opažamo, da se struga hitreje zapolni.« Mojca Vtič c? > CP'" ► CP vC?4 O V fc* i o T- Rojstva: Maja Taužič, Podvinci 95a, Ptuj - deklica Sofija; Tjaša Dove-čar - deček Brin; Tamara Orovic - deček Filip; Patricija Vindiš - deček Žiga; Julija Žižek - deček Oliver; Petra Jaušovec - deklica Anelli; Sara Kure - deklica Mia. Poroke - Ptuj: Matej Jus, Kozminci 15c, in Nika Furjan, Čermožiše 90a; Mitja Jurovič, Lovrenc na Dravskem polju, in Mojca Korpar, Ptuj, Ulica Lackove čete 28; Dejan Fridl, Ptuj, Reševa ul. 3, in Anja Pihler, Kamnica, Elektrarniška ul. 7; Jure Koren, Dornava 68, in Anita Pukšič, Drstelja 23a; Tadej Muhič in Tanja Vičar, Gorišnica 18b; David Kozel, Draženci 48a in Klementina Erhatič, Zagorci 12. 1 C?J= O«; Cb _£2_ C? o C? o o 1C?, •^bO,::0-» CS Kocjan (31.) gobe seje in v zemljo da, Primož (9. junij) pa pobrana. Danes dopoldne se bodo krajevne padavine začele pojavljati v večjem delu države. Vmes bodo tudi nevihte. Popoldne bo zapihal severni do severovzhodni veter, na Primorskem proti večeru šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 14, ob morju 16, najvišje dnevne od 15 do 21, na Primorskem in v jugovzhodni Sloveniji do 23 °C. OBETI: Do srede zjutraj bo rahel dež povsod ponehal. Vir: ARSO