pggffiftr«!	_
MarUtonai
Cena 1 Din
Maribor, torek 17. junija 1930
Leto IV. (XI.), štev. 136
l^vijA razun nedelje in praznikov veak dan ob 16. uri Rtšuft pri pošlnem ček. zev. v Ljubljani it. 11.409 Valje meeečno, prejeTian v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cepata it. 13
Oglasi po tarlfu
Oglase sprejema tudi oglaeni oddelek Jutra" v Ljubljani, Prešernove uttot M, 4
Mala antanta — živa tradicija
Bliža se letošnja konferenca Male antante, ki se bo otvorila 25. t. m. v Štrbskem Plesu na Slovaškem in bo obravnavala velevažna aktualna vprašanja mednarodne politike, izvedbe haaškega In pariškega sporazuma, Briandovega panevropskega načrta, odnošajev do sosednih držav in vprašanja, ki bodo tvorila dnevni red prihodnjega zasedanja Društva narodov. Že ta kratki izvleček Iz dnevnega reda konference Male antante dokazuje njeno ogromno važnost, le z ozirom na velevažni moment trdne solidarnosti držav Male antante in zlasti todi z ozirom na spremenjeni notranjepolitični položaj v Rumuniji. Ob tej priliki ni nezanimivo, čuti glasove Češkoslovaške, rumunske in naše javnosti in glasove odličnih predstavnikov teh treh držav o današnjem stanju v politični formaciji, ki je danes poleg velike evropske antante nedvomno najjačji element stabilnosti in miru v Evropi, še te dni smo Čuli znamenito izjavo češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša. Slišali Smo tudi izjavo novega rumunskega kralja o nespremenjenih smernicah rumunske zunanje politike. Naš minister dr. Marinkovič je tudi še nedavno podal izjave, ki pomenijo absolutno stabilnost v Mali antanti in trdno odločnost, braniti za vsako ceno sedanje stanje. Solidarno s tem je baš te dni rumunski min. predsednik Maniu odločno povdaril nedotakljivost mirovnih pogodb.
Značilna pa je tudi nedavno podana izjava češkoslovaškega prosvetnega ministra Dorerja, ki na podlagi zgodovinskih dejstev z nepobitno logiko dokazuje, da Mala antanta ni plod kakšne povojne diplomatske akcije, ampak da solidarnost narodov, združenih v Mali antanti, sega *e v davno predvojno dobo.
Cehoslovaki, Jtigoslovenl in Rumuni “- Pravi g. Dčrer — so vezani z bratskimi in prijateljskimi vezmi ne samo iz vojne dobe. Njihovo edinstvo, poosebljeno v Mali antanti, ni organ, ustvarjen iz Povojnih zvez. Grešijo vsi oni naši povojni neprijatelji, ki menijo, da je zveza med Cehoslovaki, Jugosloveni in Rumu-nl slučajna diplomatska zveza za obvarovanje skupnih pridobitev iz vojne.
Cehoslovaki, Jugosloveni in Rumuni so melj tudi že pred vojno medsebojne od-aie, skupne aspiracije in interese
a antante potemtakem ni umetna
. P°v°jne diplomacije, ampak živa kr t S® naš*h narodov. Vznikla je že ta-naš Je — po lrancoski revoluciji — Kj v narod začel se dvigati iz suženstva.
. narodi so že v preteklih stoletjih no! L?nake usode. Bitka na Beli Gori je na v *eme'J češki neodvisnosti, bitka .Kosovem polju je očuvala svobodo ruc?V’ ^rva^> Rumuni, Slovaki in Malovo tnS° ^ poc* madžarskim jarmom, tlčtiu, P°menll° samo pomanjkanja poli-ekn« ^rŽavljanskih pravic, ampak tudi "uomsko in kulturno suženstvo.
Rutnun? DOČetkom^rn/nnl’ Juso,sI1°y.eni in
DocetKom mmolega stoletja za-
Evropa proti Ameriki
KATASTROFALNA PANIKA NA NE WYORŠKI BORZI, KER JE PREDSEDNIK HOOVER PODPISAL NOV O CARINSKO TARIFO. — STRAH PRED REPRESALIJAMI EVROPSKIH DRŽAV.
NEWYORK, 17. junija. Včeraj je predsednik Hoover podpisal novo carinsko tarifo. Borba za in proti novi tarifi pa s tem nikakor še ni končana, temveč bo dosegla šele sedaj vrhunec. Odpor proti povišanim carinam se namreč ni pojavil samo v Evropi, marveč tudi v Južni Ameriki, ki se istotako zavedajo, da bo s tem skoro popolnoma onemogočen vsak uvoz v Zedinjene države.
Vse to je izzvalo v ameriških gospodarskih krogih veliko zmedo, ki je prišla do izraza zlasti na včerajšnji new-yorški borzi. Čim se je namreč zvedelo, da je predsednik Hoover sankcijoniral novo carinsko tarifo, je nastala na borzi silna panika. Lastniki industrijskih papirjev so začeli prodajati svoje akcije na debelo, tečaji so padali od minute do minute, in predno je minulo pol ure, je dosegla panika tak razmah, da so-morali borzo zapreti. Industrijski krogi se namreč boje, da bodo evropske in tudi druge države posegle sedaj po represalijah ter onemogočile ameriški izvoz. Gospodarska stagnacija, ki je bila že zadnja leta zelo občutna, se bo sedaj še povečala. Vse se skuša iznebiti industrijskih papirjev dvomljive vrednosti, ki so tako že letos dosegli najnižjo točko. Izgube vče-
rajšnjega dne na borzi se cenijo na 200 milijard dinarjev.
Predsednik Hoover je imel včeraj popoldne v radio govor, s katerim je skušal pomirjevalno vplivati, naglašajoč, da pesimizem ni umesten in da bo ameriška sposobnost že našla izhod iz krize. Po-vdarjal je tudi, da gospodarska stagnacija ni posledica carinske politike, marveč Drenasičenosti denarnega trga in splošne svetovne gospodarske stagnacije. Toda, že iz večernih ameriških listov je razvidno, da Hooverjev govor ni dosegel za-željenega uspeha. Vsi listi namreč obširno razpravljajo o odporu Evrope proti novi ameriški carinski tarifi ter izražajo bojazen, da bo nova tarifa onemogočila ameriški izvoz.
PARIZ, 17. junija. Listi z največjim nezadovoljstvom kritizirajo novo ameriško carinsko tarifo in ugotavljajo, da bodo morale države, ki so dolžnice Zedinjenih držav, izvajati represalije, ker sicer sploh ne bodo mogle izvažati svojih proizvodov v Ameriko. Med represalije spada tudi to, da bi te države odpovedale nadaljno odplačevanje svojih vojnih dolgov. Vsi pariški listi naglašajo potrebo, da se čimprej skliče evropska konferenca, ki naj končno sklepa o stališču do Amerike.
Brof Bethlen u Londonu
LONDON, 17. junija. Poročila angleških listov o namenu poseta madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlcna soglašajo v tem, da gre le za čin uljudnosti. Vse nade Madžarske na morebitna pogajanja za revizijo trianonske mirovne pogodbe ali dru gačno ureditev reparacijskega vprašanja so neumestna. Pač pa je pričakovati, da se bodo pogajanja za madžarsko posojilo v Angliji končala ugodno za Madžarsko.
major Pabst se urne u Nemčijo
BERLIN, 17. junija. »Temps« poroča, da se mudi iz Avstrije izgnani glavni organizator Heinrvvehra, major Pabst, sedaj v Milanu, namerava pa se vrniti v Nemčijo. Sedaj čaka le še na uspeh protesta tirolske vlade proti njegovemu izgonu. Tirolska vlada mu
je namreč ponudila domovinsko pravico na Tirolskem, da bi mu na ta način priborila avstrijsko državljanstvo.
Nemčija zahteua pojasnila
RIM, 17. junija. Razne izjave italijanskega zunanjega ministra Grandija v Varšavi So izzvale posebno v Berlinu veliko nevoljo. Nemški poslanik v Rimu je zato že dobil od svoje vlade nalog, da naj zahteva v tej zadevi od italijanske vlade natančne informacije.
Konferenca o uredbi naših luk
BEOGRAD, 17. junija. Te dni bo v ministrstvu za javna dela konferenca strokovnjakov iz cele države, na kateri bo glavno vprašanje ureditev naših luk. Prisostvoval bo konfer. sam minister g. Trifunovič ter zastopniki vseh ostalih zainteresiranih ministrstev. Razen moderne ureditve luk se bo razpravljalo tudi vprašanje zgrad-
be modernih dokov in skladišč ter ureditve železniškega prometa v lukah, Vsa ta vprašanja je študirala posebna komisija, ki bo podala na konferenci svoje mnenje. Razpravljalo se bo zlasti tudi o finančni strani vseh teh prev blemov.
Predor skozi luanj planine douršen
SARAJEVO, 17. junija. Veliki predor skozi Ivanj-planino je popolnoma dovršen in je bil tudi že pri komisijo-nelnem ogledu spoznan sposobnim za promet. Izvršujejo se še neka manjša dela pri Bradini in meseca julija bo vpostavljen redni promet skozi pre-dor.	t
□ržaunl kmetijski kongres u Beogradu
BEOGRAD, 17. junija. Meseca septembra bo v Beogradu kongres kmetovalcev iz cele države. Zastopano bo ministrstvo ter vse gospodarske insti tucije iz cele države.
čeli buditi iz suženjskega spanja, je pričel tudi preporodni proces pri teh narodih. V tem preporodu so kmalu našli svoje skupne interese in so se trudili jih solidarno in bratski pospeševati. Solidarnost Čehoslovakov, Jugoslovenov in Rumunov, osnovana na praškem slovanskem kongresu, je zapečatena s krvavimi žrtvami na bojnem polju. Vočigled slovanskega kongresa 13. maja 1848 je srbski narodni zbor v Karlovcih proglasil odcepitev srbske Vojvodine od Madžarske. Patrijarh Rajačič je stopil na čelo srbske revolucije, sporedno z njim pa je tudi ban Josip Jelačič branil svobodo Hrvatov. Slovaki so po svečanem zboru v Liptanskem Sv. Nikoli izbrali za svoje voditelje Štura, Urbana in Hodžo. Rumunci so se pod vodstvom vladike
Sagune z orožjem v roki borili za svobodo Erdelja, Cehoslovaki, Jugosloveni in Rumuni so se skupno borili in prelivali kri za skupni ideal.
Mala antanta, prožeta s kulturno ln demokratsko idejo, vodi borbo prvenstveno proti absolutizmu, oligarhiji in barbarstvu. Ideja Male antante je ponovno dokazala, da ne zastopa ekskluzivnega, egoističnega interesa slovanskih in rumunskih narodov, ampak da ima univerzalne cilje in da sprejme v svojo zvezo katerikoli mali narod, ki hoče pošteiio delati na utrjevanju svobode vseh malih narodov Srednje Evrope.
Pred sestankom predstavnikov Male antante vsekakor tehtne, globoko ute-meliene besede.
5mrt znanega francoskega držaunika
PARIZ, 17. junija. Tu je umrl v nedeljo bivši dolgoletni finančni minister Louis Klotz, star 62 let. Njegovo ime je zaslovelo zlasti 1. 1928, ko so prišli na dan veliki škandali radi njegovih nesrečnih finančnih spekulacij. Bil je prisiljen, da je odložil vsa svoja častna mesta ln je bil vrh tega od sodišča obsojen na 2 leti zapora, vendar je odsedel samo 9 mesecev, nakar je bil pomiloščen in pogojno izpuščen.
(T)ariborsko gledališče
REPERTOAR.
Torek, 17. junija ob 20. uri »Bobrov kožuh«, ab. B. Kuponi. (Zadnjič).
Sreda, 18. junija ob 20. uri »Adieu Mimi«/ Poslovilni večer g. A. HarastoviČa. Četrtek, 19. junija. Zaprto.
Petek, 20. junija. Ob 20. uri »Btietni večer članov ljubljanske opere«, ab. C. Dramske cene.
Baletni večer članov ljubljanske opere v mariborskem gledališču, člani baleta ljubljanske opere prirede v petek, 20. t. m. baletni večer z zelo zanimivim sporedom. Ze pri zadnjem gostovanju v mariborskem gledališču je balet dokazal, da goji svojo umetnost z največjo resnobo in da je na odlični umetniški višini. Izvajali se bodo tudi razni baletni vložki iz oper »Aida« in »Faust«, iz operet? »Tičar« itd. Da se omogoči obisk tega zanimivega večera vsakomur veljajo me-sto opernih dramske cene. Ab. C.
Pogreb smrtno ponesrečenega branjevca Karla Koršiča.
Kakor smo že poročali, je v soboti Karol Koršič, znan trgovec z južnim sadjem na Aleksandrovi cesti nasprot veletrgovine Turad smrtno ponesrečil Pri obirahju češenj je padel z drevesa b dobil pri padcu tako težke notranje po škodbe, da je še istega dne umrl v bol nici. Včeraj so Koršiča, ki je že lani er krat postal žrt«v avtomobilske nesrečt položili k večnemu počitku. Na njegO\t zadnji poti so ga spremili Številni njegovi goriški sorojakl. -
Slovensko knjigo na našo
mejo!
ZA KULTURNO ZBLIŽAN JE Z OBMEJNIMI KRAJI. - IZČRPANE LJUDSKE KNJIŽNICE. — NOVA NALOGA NAŠIH PLANINCEV. — KLUB SPD. »MEJA«. — TUDI ČASOPISI DOBR ODOŠLI!
Lahko rečemo, da se pri nas goji /tulturno delovanje med narodom prav uspešno. To velja posebno za nage nekdanje nemškutarske postojanke, ki jih danes vidimo v povsem dru-Ei luči! S pomočjo prepotrebnih in prekoristnih javnih ustanov se je Vzgojno delo med širokimi ljudskimi Sloji zopet dvignilo. Narodna zavest se je učvrstila in največ zaslug pri tem delu imajo brezdvomno javne ljudske knjižnice, ki so v zadnjih letih pričele širiti med narodom največje duševno dobro — knjigo. Lepo, dobro, vzgojno knjigo. Našli so se javni delavci in javne institucije (med temi pač najagil-nejša ZKD), ki so čutile potrebo, da se narod vrne knjigi. Zavedali so se, da je bodočnost ljudstva v kulturi in da je dobra knjiga njen neporušni temelj — ako je seveda knjiga vsem dostopna, ako se knjiga čita in razume.
Te pozornosti so bile v veliki meri deležne tudi naše severne obmejne postojanke od Korotana do Medjimur-ja. Saj ni skoraj več vasi ob severni meji. ki bi ne imela svoje knjižnice. Seveda ne moremo govoriti o vzornih, bogatih in ljudske potrebe vpošte-vajočih knjižnicah. Ustanovitelji so imeli v prvi vrsti namen, da polože temelje, ki pa zahtevajo še mnogo neumornega izpopolnjevanja. Zato pa je treba mnogo truda in gmotnih žrtev.
Baš to dejstvo je žal največja ovira, da danes ljudskih knjižnic — kljub prizadevanju raznih ^niteljev — ne moremo smatrati za faktorja, ki bi obmejnemu ljudstvu mno-le v polni meri pomagati. Znano je, da so obmejni kraji vsled raznih neprilik kulturno zaostali. Da je tako, *o v Drvi vrsti krivi pomanjkljivi stiki med »fronto« in »zaledjem« in je narod ob najhujših napadih bil prepuščen sam sebi. Danes so razmere že dokaj spremenjene in naše obmejno ljudstvo ima voljo izobraževati se, ono hoče — napredovati. V tem oziru so bilance obmejnih ljudskih knjižnic pač iasne priče, da ijudstvo "ndno čita. To pa celo tako. da čitatelji knjižnico v nekaj letih popolnoma izkoristijo, vsled nedovolj-nih svežih dotokov je v kratkem času izčrpana, omalovaževana, zanemarje-
na ... Razveseljiva vprašanja »Ste že dobili nove knjige?« trčijo običajno ob bridko realnost: »Nimamo denarja!« In knjižnica čaka tedne in mesece na »dobre ljudi«, ki bi naj priskočili na pomoč . ..
Pred meseci v Mariboru ustanovljeni klub SPD. »Meja« si je poleg tu-ristike nadel nalogo, da ob izletih v obmejne kraje proučava kulturne, so-cijalne in gospodarske prilike obmejnega ozemlja. Kjerkoli je mogoče, hoče tudi z besedo in dejanjem pomagati! Z osebnimi stiki hoče premostiti prepad med mestom in deželo odstrani ti vse predsodke in si pridobiti prijatelje, zveste čuvarje naše meje. Stalni nedeljski obiski posameznih obmejnih postojank naj ustvarijo trdno vez z mejaši, naj jih krepe v spoznanju, da naše »zaledje« vpošteva njihov težki položaj in naj jih tudi potrjujejo v veri, da naša javnost nikdar ne bo pripustila, da bi grabežljivi tujec posegal preko naših mej-
Klub »Meja« se jasno zaveda, da je kulturna pomoč našim obmejnim krajem nujno potrebna. Na podlagi izkuf stev svojih prvih letošnjih izletov hoče v prvi vrsti pomagati pri izpopolnjevanju že obstoječih obmejnih Ljudskih knjižnic kakor sploh pri izobraževanju jiašega obmejneera ljudstva.
Za člane kluba je letno darilo štiri knjig, ozir. eno izdanje katerekoli književne družbe (Vodnikova, Cankar jeva. Kmetijska, Mohorjeva družba, Goriška. Slovenska Matica) obvezno. Prav tako na bo klub hvaležno sprejemal tudi knjige od vseh drugih prijateljev naših nt.mejnih krajev. Velike važnosti so tudi razne revije in posebno zanimive številke časopisov, za katere bodo »Mejaši« poskrbeli, da pridejo čimprej na mejo.
Ako se naša javnost zaveda sploh kakih dolžnosti napram narodu, se mora zavedati nač nalelavneiSe: dvigniti naše obmejno Hudstvo, l?i je zvest čuvar nas samih. Trdna meja — varno zaledje, nezanesljiva meja — večna nevarnost.
Knjige, časopise in revije soreiema iz prijaznosti podružnica »Putnika« na Aleksandrovi cesti.
indnenni drobiž
mariborske spomladanske kasažfce dirke
Za veliki derby-meeting na Teznu pri Mariboru dne 19. in 22. junija se je do zaključka prijavilo — kakor je bilo pričakovati — za Maribor vsekakor rekordno število 45 konj iz tu- in inozemstva. Tako so iz inozemstva med drugimi prijavili svoje konje posestniki večjih vzgajališč dirkalnih konjev iz Gradca, Dunaja, Lipnice. Ehrenhausna; iz tuzemstva pa iz Zagreba, Ljubljane, Celja, Ptuja, Maribora, Šoštanja, Ljutomera itd.
Danes navedemo samo nekaj imen Prijavljenih konjev-dirkačev kakor: Jon (Rekord 1. 29.), Kolar (1. 26.), ,ans/.fl- ^9-)* Anfangerin (1. 25.), Blanka (1. 30.), Salome (1. 30.), ki dajejo dovolj jamstva, da bo pri taki konkurenci izid v Mariboru že priljubljene dirke Karla Pachnerja športna senzacija prve vrste.
I Kakor Je nadalje iz prijav razvidno, bodo razen že omenjenih kanonov nastopili tudi novi konji prvovrstnega pokolenja in mnogo obetajoče sile in opozarjamo posebno na dobro uspeli 31etni letnik, v katerem se brezdvomno nahajajo korifeje bodočnosti.
Iz ljutomerskega okraja bo tokrat sodelovalo nič manj kakor 12 konjev, ki imajo z ozirom na njih silo in zmožnosti, ki so jih že letos pokazali pri spomladnem meetingu v Ljutomeru, jnnogo izgleda na zmagovalni uspeh!
Iz že poznanih veličin teh konjev ljutomerske reje se posebno opozarja na Poldo, Koketo, Finiša, Felčiko in Elso, ki so tudi pri letošnjem meetingu v Ljutomeru večkrat zmagale.
Glavno točko spomladanskega mee-tinga tvori vsekakor Jugoslovanski derby z nagrado Din 20.000, pri katerem nastopijo samo najboljši štiriletni konii-dirkači iz tuzemstva. Četudi število teh ne bo veliko, bo vendar ta dirka zelo napeta, ker se nahajajo vsi za derby prijavljeni dirkači skoraj na enaki višini in vsak posestnik sposobnosti svojega derby-dirkača pred^ javnostjo prikriva, tako da njih zmožnosti in sile niti strokovnjakom niso poznane.
Razen kasaških dirk, glede katerih bomo še natančnejše poročali, bo tokrat tako 19. kakor 22. junija nagradno skakanje čez številne prepone, pri katerem bodo konkurirali najboljši jahači iz garnizij Maribora, Čakovca, Slov. Bistrice, kakor tudi dame in gospodi iz Z-^reba, Ljubljane, Celja in Šoštanja, kj bodo s svojim prvovrstnim materijalom pri publiki gotovo vzbujali veliko zanimanje za ta lepi šport.
Oba dneva dirk bo posetnikom dirk ™ razpolago stalni avtobusni promet ... l,re naprej od Velike kavarne na dirkališče na Teznu in nazaj.
Koncert v mestnem narku priredi v četrtek (Telovo) od 11—12. ure godba »Drave«.
Ob zgodnjem jutru u juniju
Koncert v prirodi.
Pa me je zamikalo, slišati zgodnji koncert ob junijskem jutru. Ura bije tri. Prvi svit že diha v bujno zelenje, vršiče dreves že zasedajo pernati pevci. Hajd tudi jaz na noge in jo namerim v smer po dolu ob potoku med vonjavimi travniki. Pevski odri vsi v pestrem nakitu, kakor se spodobi ob tako svečanem trenutku, ko je treba pozdraviti solnčni vzhod, ta najlepši in najljubši pojav v božji prirodi. Zelene mize — travniki so vsi pogrnjeni z lično belimi meglenimi prtiči, ob njih in na njih stoje najokusneje poviti šopki — drevje, grmičje. Travniki na desni že košni, seno poplastano, razlivajo tisti mični vonj, ki se nam nudi le ob veliki seneni košnji. Ob levi ležeče livade pa še valovijo v polnokošatem cvetnem zelenju. Tam doli dalje pa kosa glasi svojo neizprosno pesem, nočna rosa blaži nje skeleče disonance.
Koncert se pričenja. Otvori ga lahko-krila lastavica; cvrči pod krovom ob oknih, budi in kliče k čim večji udeležbi, ker res škoda vsake zamujene sekunde, — ne povrne se več in naše življenje je kratek le dan. Prepelica se je vtihotapila pod namizni prt in kliče izpod njega svoj znani »pet pedi«. Ljudje tolmačijo njen spev takole: »Pet potic, pet pogač, korček vina, vrč vode, koscem gre.« Iz bližnjega gaja kliče sinica ljubko znani »cicifuj«, pa še menjavaje:: »čeri, čeri« vmes. Sadovnjaki so omlajeni, ni duplin in ptički duplarji iščejo zibelk za svoj mladi rod po gozdih, v po žolni izklesanih domovih. Tam ob parmi na jablani drobi ščinkovec ali zeba jutranji pozdrav:	»Ci, či, či, najlepše se zdaj
živi!« V dihu obpotočnega grmičja se o-glašajo penica, taščica in laški kos. Pod njimi prirenčava žabnjek svoj hripav bas, soproga žaba pa mu sekundira v nežnejšem, na čelo spominjajočem glasu. Na orehu ob cesti kliče lišček »Cvrlin, Cvrlin, pojdi, pojdi, kratko bo!« Vrabci nastopajo po večini v strnjenih zborih in ne trpijo »solistov«, so pa neznosni kričači, ki vsiljujejo nevšeče vpitje, kakor kričavi Žid slabo robo. Pa bi jih težko pogrešali, ako bi jih ne bilo — namreč malih kričačev vrabcev. Tam sem iz loga povprašuje v »allegro« s krepkim glasom: »Kje si bil? Kje pa si tako zgodaj bil?« — To je tenorist vuga ali kobilar, ki oživlja naše gaje za časa vale-nja. Ljudje pravijo, da poje: »Juri Dre-milo, si videl kje svojo kobilo? Glej, tam po gomili so jo gonili.« — Jaz sem mu nemo odgovarjal:	»Jaz sem hodil, jaz
sem bil, da sem kratki čas lovil.« Žal, kukavica pa se ni oglasila, je že utihnili. Ko pa vidi prvi žitni snop, pa že baje zbeži nazaj na jug. Tudi kosa in slavčka ni bilo slišati med koncertnimi glasovi. Gozdovi se krčijo in ta dva ljubka pevca se umikata v obsežnejše hribovske goščave. Škorci še le nastopajo ob soln-čnem siju. Teta sraka si še ob tako zgod njih urah lika doma svoj beli predpasnik in prav je, da pri koncertu motno ne re-peče. Skopulja vrana pa je prelena in še dremlje in dobro je tako, znala bi s svojim odurnim »kra, kra« vse razgnati. V travi se oglaša črni muren ter hoče posnemati črička. Ne gre, pa ne gre. Čriček je čriček in muren ostane muren. Vse ima strogo odmerjeno nalogo v koncertu večne harmonije...
Pridite in poslušajte, dokler je čas! Vse mine, večna harmonija ostane. Koncert se ponavlja, pevci in poslušalci menjavajo — odhajajo. Kam? V večno harmonijo ... In tam na pokošenem travniku med dišečimi senenimi plasti se plazi tihotapec — maček in preži na življenje ... liki smrt na človeka... Vse-dobri Bog, zakaj si poslal pošasti med nas! — Pa molči Človek, kjer Nebo govori!	»Popotnik iz Slov. goric«.
Tombola gasilnega društva v Studencih
je uspela v nedeljo s popolnim uspehom. Glavne dobitke (kolo, stroj, svinjo...) so zadeli delavci, ki so vsi slabo situirani, zato so se še posebno veselili izrednih daril. Po prireditvi se je vršila dobro obiskana gozdna veselica. Tako sta bila oba dravska bregova z otokom vred na večer prav živahna, kar se je baje posebno iepo videlo s Slov. Kalvarije in s Pohor/
Pomočnik bana g. dr. O. Pirkmajer -honorarni profesor ljubljanske univerze
Na seji profesorskega zbora ljubljanskega vseučilišča dne 6. tm. je bil pomočnik bana dravske banovine, g. dr Otmar Pirkmajer, izbran za honorarnega profesorja upravnih ved in upravnega prava za materijo obče uprave in držav* Ijanstva. Naše iskrene čestitke! —
Cepljenje proti Škrlatici.
Poziv staršem! V Mariboru se že pat let pojavlja Škrlatica v 'številnejših pri* merih kakor kjerkoli drugje v območju teritorija Mariborskega inšpektorata, Ta precej močna endemija nas sili k o-preznosti, podvzeti moramo prav vse, da zmanjšamo število pojavov Škrlatice. Mestni fizikat odreja vedno pri pojavu te bolezni izolacijo, karanteno in desin-fekcijo, kar se v večini slučajev izvede s sodelovanjem uvidevnih prizadetih strank natančno in vestno. Toda kljub tem strogim odredbam ni opaziti padanja Škrlatice v našem mestu. Vsled tega se poziva javnost, da se posluži radikalnega in uspešnega sredstva obrambe pred Škrlatico in to je cepljenja. Cepljenje iz-vrši Zdravstveni dom v Mariboru, Koroščeva ul. 3, proti malenkostni odškodnini, za manj premožne pa tudi brezplačno. Sedaj poleti je najprimernejši čas za cep ljenje proti Škrlatici in se zato pozivajo starši, da dajo svoje otroke čimprej ce* piti. —
Iz higijenske službe.
Za uradniškega pripravnika pri Zdrav stvenem domu v Mariboru je imenovan g. Josip Pago, ki je bil doslej dodeljer Higijenskemu zavodu v Ljubljani.
Kačja nadloga v širši mariborski okolici
Kakor nam pripovedujejo izletniki io okoličani, se je letos pojavilo na solnčnih in skalnatih legah izredno veliko gadov in modrasov. Izletniki, ki so se zabavali z nabiranjem jagod, pravijo, da so postali na čudno sikanje iz resja pozorni in pogumnejši so se lotili zasledovanja. Enemu se je na rebri znanega kamnoloma na meji studenške in limbuške občine onstran Mariborskega otoka posrečilo, da je s težko palico obglavil kar pel gadov. — Enako pravijo radvanjski izletniki in turisti, ki se skozi Brestrnici? preko Šobra podajajo na Kozjak. — Mariborsko mestno učiteljsko društvt je zborovalo preteklo soboto skupno * slovenjebistriškim učiteljskim društvom v okrajni hranilnici v Slov. Bistrici, kjet so jih tovariši in tovarišice prav prijazno sprejeli. Zborovanje je poteklo v dobrem razpoloženju ob predavanju gosp-Dimnika iz Ljubljane, ki je učiteljstvo seznanil z nekaterimi pojasnili glede na osnutek pravilnika k novemu šolskemu zakonu. Po končanem sporedu se je učiteljstvo sestalo na banketu v hotelu »Beograd«, kjer je neumorno sviral salonski orkester pod vodstvom g. Živka. Neradi so se učitelji in učiteljice ločili od bistriških tovarišev-tovarišic. Sklenili so, da se še večkrat prijateljsko sesta* nejo.
Branjevke
se morajo radi procesije na Telovo pre-staviti na Novi glavni trg, za njimi bodo mize za kmetice. Vozički naj se ta dat! shranijo v Zidovski ulici, mesarji pa bodo stali na Rotovškem trgu. —
Načelstvo obrtne zadruge mesarjev in prekajevalcev v Mariboru naznanja cenjenemu občinstvu, da bodo stojnice na praznik sv. Rešnjega telesa, dne 19. junija 1930., na Rotovškem tr£u in ne na trgu, kakor je bilo že enkrat objavljeno v časopisih. Obenem se slavno občinstvo opozarja, da se sme pr°* dajati meso in drugi mesni izdelki ob nedeljah in zakonitih praznikih po novi na-redbi banske uprave v Ljubljani le do 10 ure dopoldne. To velja za mesnice ij1 stojnice mesarske in prekajevalske obrUi radi česar se slavno občinstvo v mestu Mariboru vljudno prosi, da sl svoje P°‘ trebščine na mesnih izdelkih pravočasno preskrbi.	1767
Krajevni odbor druš!.va Rdečega križa
v Krčevini	.	v
priredi v soboto 21. junija ob 20. u.rltj gostilni gda. Vogrina (KrčeV‘nSda dvor) — Aleksandrova cesta, tik vno v Tomšičev drevored, kresni za*,aVn0 večer z godbo na lok, petjem in TaZ -e zabavo. Posebna prilika za god^ iLojzik in Lojzovi Čisti dobiček v d° idelni nameni —.
Najbolj strupene rastline
NAŠE STRUPENE RASTLINE, JAGODE IN GOBE. — STRUPENE RASTLINE V TROPIčNIH POKRAJINAH. — RAS TLINSKI STRUPI IN MODERNA MEDICINA.
Da vsebujejo mnoge rastline strupene Sokove, je bilo znano že najstarejšim narodom. Tako so n- pr. že stari Asirci, Babilonci in še prav posebno Egipčani bili pravi mojstri v pripravljanju morilnih napojev iz sokov rastlin. Take rastline sa znane tudi pri nas, vendar jih razmeroma ni veliko in tudi njihov strupni najbolj nevaren. Najhujše otrovne sokove ima brez dvoma pri nas kristavec, ki raste rad po starih grobljah, pri gnojiščih, Po njivah, vrtovih itd. Strupene pa so naposled tudi zlatice, volčje jagode in Posebno še nekatere gobe. Njih se ogibljejo tudi živali in jih ne moremo pripraviti do tega, da bi jih zavžile.
Vse te rastline so pa v primeri z nekaterimi, ki rastejo v tropičnih krajih Afrike, Južne Amerike, Indije in Južnega morja zelo nedolžne. Tako uspeva v brazilskih gozdovih neko zelišče, kateremu pravijo domači indijanci »makoah«, ki vsebuje v svojem steblu, koreninah, listih in semenu tako hud strup, da zadostuje že najmanjša količina, če pride v dotiko s človeško ali živalsko krvjo, da nastopi nagla in neizogibna smrt. Prav Isti učinek pa ima ta strup tudi, če ga samega ali razredčenega med hrano ali pijačo zavžijemo. Še hujši je pa strup rastline »takn-tau«, ki raste v osrčju Afrike. Za nevarno zastrupljenje zadostuje že, če se človek zbode z njenim tenkim trnjem, ko jo krog in krog pokriva. Zato se je afriški, posebno kong-ški zamorci silno boje in se je izogibljejo ge na več korakov.'Izborno pa znajo iz njenega soka pripravljati strup, s katerim namažejo potem svoje sulice in puščice. Temu nevarnemu orožju je podleglo že več Evropejcev.
Najhujši doslej znani iz rastlinskega &ko pridobljeni strup je pa malajski *tiin«, ki povzroči tako naglo smrt kakor kap in je pri tem tudi zdravniško zelo težko ugotoviti vzrok smrti. Če zadene v tem strupu namočena puščica živo bitje, se takoj zgrudi mrtvo na tla. Ta Strašen strup je pa znan tudi v Indiji, kjer so se ga v prejšnjih časih zelo pogosto posluževali, kadar so hoteli odstranit ljudi, ki so jim bili na poti. Posebno v politični borbi je bilo strašno
in najbolj zahrbtno orožje. Učenjaki so se dolgo zaman trudili, da bi se seznanili z načinom pripravljanja tega strašnega strupa in šele v najnovejšem času se jim je to posrečilo, kajti »čarovniki«, ki so ga pripravljali in prodajali, so strogo skrivali svojo skrivnost.
Poleg tega so pa znane tudi še drugačne strupene rastline, ki more celo s svojim vonjem. Tako raste na otoku Sumatri, deloma po tudi na Javi in Celebe-su neko pritlično drevo, ki umori živa bitja že samo s svojim vonjem, ki ga izpuhteva iz cvetja in listov. Ptice, ki prijete na to drevo in sedejo na njegove veje, padejo ometene na tla in neredko-kdaj tudi poginejo. Zgodilo se je celo tudi že, da so našli pod temi drevesi mrtve večje živali, kakor opice in naposled tudi ljudi. Leta 1911. je na ta način končal sluga nekega' nemškega botanika na Sumatri. Zaspal je utrujen in nič slabega sluteč v senci takega drevesa, ko so ga pa pozneje po dolgem iskanju našli, je bil — mrtev.
Leta 1924. so odkrili Francozi na Madagaskarju neko zelišče, ki ob času cvetja tudi izpuhteva tako strupen vonj, da zamore umoriti največje živali in človeka. Leta 1928. je profesor Pertez našel v Urugvaju neko stepno kaktejo, ki povzroči, če se kdo obode z njenim trnjem, iste posledice kakor pik gada ali modrasa. Pred smrtjo more človeka rešiti samo takojšnja zdravniška pomoč. Razen tega so pa v tropičnih pokrajinah poleg rastlin znane tudi številne jagode in gobe, ki vsebujejo v svojih sokovih silno nevarne strupe. Neka višnjeva jagoda, ki ji Indijanci pravijo »retu«, vsebuje strup, ki povzroči, če se zavžije, silne krče in naposled neizogibno smrt. Zdravniki še do danes niso našli protileka. Tako vidimo, da so navedene strupene rast line vse bolj nevarne kakor so naše v Evropi, čeprav so tudi te že zahtevale človeške žrtve. Vendar pa je moderna medicina našla že dovolj sredstev, da pri takojšnji intervenciji paralelizira u-sodne razkrojevalne procese teh strupov in jih bo v bodočnosti gotovo našla še več.
Filmska produkcija Europe
Cela filmska produkcija Evrope tvori komaj 37% celotne svetovne produkcije, dočim 41% odpada na Zedinjene države In 22% na Japonsko. V Evropi je na prvem mestu Nemčija, ki je pa obenem tudi na tretjem mestu med filmskimi produ centi celega sveta. Glasom statistike iz L 1928 je N e m č i j a v tem letu producirala 250 filmov, torej 14% svetovne produkcije. V Nemčiji je bilo 1. 1928 5300 kinov z 1,9 mil. sedežev, v Zedinjenih državah pa 20.500 z 10.5 mil. sedežev. V nemški filmski industriji je udeleženih 61 delniških družb z delniškim kapitalom 71 milijonov mark. Najmočnejše družbe so Ufa, Defu, Aafa, Emelka itd. Vkljub veliki produkciji pa krije nemška filmska Industrija komaj 5 do 6% svetovne potrebe. Večinoma plasira svoje izdelke v Evropi.
.Filmska industrija Rusije je — ka-*°r japonska — nastala še le v povojni °°bi. L. 1928 je bilo izdelanih 150 daljših ‘ilmov, 8% svetovne in 22% evropske Produkcije. Sov;etska vlada je spoznala ellk Pomen filma za politično v;*iojo . arocl® in je, z vso energijo vpostavila in l io-ri , ,astno Eniško produkcijo. Že . 1^8 je krila Rusija 65% potrebe na ™	12 *astne produkcije.
t J^ng!li’ ie bilo 1. 1928 izdelanih 100 filmov (6% svetovne produkcije), rilmska produkcija se zakonito ščiti in Pospešuje. Zakon točno predpisuje, kako morajo izposojevalnice filmov vsako le-? v naraščajočem sorazmerju jemati an-zj * filme, kar naravno pospešuje domačo produkci.o.
filtnsica industrija Francije je bila Pred vojno vodilna na svetu, po vojni pa
1927 komaj 11% filmov bilo iz francoske filmske produkcije, 75% pa je dobavila Amerika. Zato je kasneje tudi francoska vl?da izdala »varnostne odredbe«, kon-tingentne predpise, ki so povzročili zopetni dvig francoske produkcije.
Filmska produkcija ostalih evropskih dežel pomeni le maio in tvori komaj 5% svetovne produkcije. Zdi se, da bo iz povojev prva prilezla češkoslovaška filmska industrija, ki zaznamuje že nekaj lepih uspehov. V Jugoslaviji smo dobili šele nedavno svoj prvi večji film, — iz svetovne vojne.
Rli je res astrologija zabloda?
Pisec članka »Astrologija v prošlo-sti in sedanjosti« nam je podal sicer in teresantne črtice o pradavnem obstoju in izpopolnjenju astrološke vedj2, vendar prihaja do zaključka, da so še vedno na svetu ljudje, ki se bavijo s prerokovanjem iz zvezd, kar dokazuje, da se stare zablode tudi v luči resnice ne dajo naglo izkoreniniti.
Ne da bi hotel piscu odvzeti njegovo mišljenje, vendar mi bodi dovoljena trditev, da piscu novejša raziska-vanja v tej vedi niso znana. Kaj bi celo rekel, ako bi vedel, da se je Vatikan vedno bavil z raziskavanjem astrologije in da ima knjižnico, ki ji ni para, in ki ni postopna lajikom. Nadalje se bavijo z” znanstvenim raziskavanjem astrološke razlage znameniti znanstveniki, ki se lotevajo svoje naloge z ivalevredno objektivnostjo. Ker pa astrologija ni materijalna substanca, nego spoznanja, nakopičena in preiz-cušena od raznih narodov in iz prastarih časov, se seveda ne more opredeliti v tnaterijalne substance, kakor tudi matematika ne, ki more biti samo iktivna. Seveda se zamorejo s tako vedo zabavati tudi paraziti, osobito, ako zamorejo to izkoristiti v svoje ze-o dobičkanosne namene. Marsikomu )o tudi neznano, da se snujejo v osta-em kulturnem svetu celo univ. stolice za preizkuševanje te vede in se na laja v Londonu znamenito svetovno-znano društvo za psihično raziskava-nje, ki si je nadelo nalogo, vso metafiziko raziskovati in jo znanstveno opre deliti. Bogati Američani, bančna društ va in trusti imajo svoje astrološke biroje in mirno lahko tudi trdim, da se poslužujejo te vede vsi večji državniki za svoje in državne namene. Smelo )i bilo tedaj misliti, da bi ta prastara veda izumrla ali da bi se z njo pečali nerealni ljudje in samo koristolovci. Tudi večini čitateljem ni znano, kake pripomočke ima današnja znanstvena astrologija. Bistvo izračunavanja ločem na kratko opisati: Da se zamore človeško življenje ali kak dogodek astrologično raziskovati, treba je pred vsem vedeti točne podatke rojstva prizadete osebe, nadalje kraj rojstva pomočjo kompliciranega izračunavanja zvezdnega časa rojstva, in gospodarjev ter ozvezdja,, ki se nahajajo v razdeljenih 12. delih, v 360 stopnjah svetovnega, oz. nebeškega kroga, se dobijo pozicije ozvezdja. Do sem je znanost edina Te pozicije' se na teme-' lju prastarih in vedno bolj izpopolnjenih spoznanj razlagajo in morem tr-' diti, da je današnja astrologična znanost že dospela s svojimi fazlagami do 70 odstotkov resnične razlage. Ker ima vsaka znanost ali veda svoja tolmačenja in izrastke, vendar ne gre, da. se jih radi tega negira, osobito tedaj, ako so nam predana od dedov in pradedov in prastarih narodov, katerih kulturnosti se divi še danes moderni tehnični in realni svet.
Fran V o r s i č;
Asfaltirana cesta Beograd—Zngreb.
Iz Beograda poročajo, da se v ministrstvu za zgradbe pripravljajo na črti za zgradbo asfaltne ceste, ki bi naj vezala Beograd z Zagrebom. Uredila in razširila bi se v to svrho seda' nja glavna cesta ifc Beograda v Zagreb in asfaltirala. Preračunano je, da bo vožnia z avtomobilo po tej cest trajala 7 do 8 ur. Stroški so preračunani na 2~f) milijonov Din, za enkrai je odobrenih 20 mil. Din. Sploh se kaže v celi državi stopnjevano zanimanje za cestne zgradbe in zlasti ugaja povsod način kako hoče dravska banovina kriti izdatke za nove ceste: davkom na bencin po 1 Din za l kg.
fzsušenje jezera Nemi se nadaljuje.
Pred nekaj tedni so potegnili iz je zera Nemi sidro iz bronca. Mislili so prvotno, da je to sidro sestavni de’ potopljenih Kaligulovih ladij. Vendar so znanstveniki ugotovili, da je sidro iz še starejših dob. Ker je bilo najde-drugih
.	- —-—,	,nih tudi še nekaj drugih zanimivih
je izpodrinila amerikanska konkuren-. predmetov, bodo jezero naprej izsu U v Franciji sami ie v 1. 1925 do 1 ševalL
Sokolstvo
Sokolsko drušlvo Slovenjgradec
p priredilo v nedeljo dne 15. junija svoi društveni telovadni nastop, ki je jako dobro uspel. Razpored je bil zanimiv, ne predolg in srečno sestavljen, kajti pestro so si sledile proste vaje, igre in o-rodna telovadba. V raznih oddelkih je nastopilo okroglo 150 oseb, ki so pokazale občinstvu predvsem, v koliko so pripravljene s prostimi vajami za Beograd. Te točke so bile vseskpzi dobre, morda bi si želelo kritično oko malo več skladnosti in izpiljenja — pa celih, neokrnjenih vaj. Vmes so bile vpletene razne igre — ugajale so vrste dece s tekom čez ovire, v vrečah i. dr. — Občinstvu je pa menda najbolj prijalo dejstvo, da so po večini pogumne deklice potolkle svoje bratce o tekmovanju. Na orodju je nastopilo častno število telovadcev vseh oddelkov v osmih vrstah; tu se je opazilo, da je trpela ta panoga telovadbe na korist Beograjskega zleta, kar pa se opaža splošno tudi pri drugih društvi!: Nastop se je vršil na dvorišču osnovne šole, ki je s svojimi senčnatimi prostor' jako prikladno; igrala pa je dobro godbs mariborskega Sokola. Mesto je bilo \ zastavah, za kar gre hvala merodajnih činiteljem, občinstva pa je bilo premalo. Vsekakor bi smelo pričakovati društvo, ki deluje tako vzorno in požrtvovalno, pač malo več pažnje s strani svojih someščanov. Razveseljivo pa je bilo število zunanjih gostov, med kojimi sem opazil osobito mnogo Rušanov in Pre-valjčanov. Po telovadbi je krenila povorka v Sok. dom, ki je šele na pol zgo-tovljen; tu se je razvila neprisiljena Sokolska zabava. Zal pa jih je moralo mnogo prezgodaj oditi, kajti kakor nalašč, topot vlak ni imel nikakšne zamude.
R. L’.
Šport
Humor inozemstua
»Oče, daj mi 2 dii ara. Rad bi si ogledal luno z velikim daljnogledom!« ščip in boš za svoj denar vidci mnogo
več.«
*
»Prišli ste za pol ure prepozno v pisarno! Kako se boste opravičili?« »Padel sem po stopnicah.«
,»In za to ste rabili celo uro?« .
MOLNP, službeno.
V nedeljo dne 29. junija se bo vršila v Celju medmestna tekma Celje:Maribor. Postava moštev bo objavljena prihodnje dni. Tajnik.
Občni zbor MOLNP.
'Redni občni zbor medklubskega odbora LNP se bo vršil dne 9> julija t. 1. Kra} in čas bosta pravočasno objavljena.
Sodniška sekcija, službeno.
Sodniški kandidati Hofer, Mazi in Kosi se črtajo iz sodniške sekcije, ker niso položili podsavezni izpit. Za podsavez-ne sodnike se proglase gg. Vesnaver, Bergant in Jančič Karol. Načelnik.
SK Vojvodina (Novisad):SK Železničar 6:0 (2:0).
SK Železničar je svojo turnejo zaključil's tekmo proti SK Vojvodini v Novetr Sadu, ter je podlegel v razmerju 6:0.
ASK Primorje v Mariboru.
■ Na praznik dne 19. junija bo gostovalo v Maribora moštvo ASK Primorja iz Ljubijahe ter bo odigralo prijateljsko tekmo š’ ISSK Maribor.
Rapid v Bad Gasteluu.
SK Rapid odigra v nedeljo dne 22. junija mednarodno tekmo v Bad Gasteini’ proti tamkajšnjemu Sportklubu.
Male športne vesti.
SK Ilirija je v nedeljo gostovala v Beljaku ter porazila Villacher Sportvereio v razmerju 6:0.
V Pragi se je nadaljevalo tekmovanje za Davisov pokal med Češkoslovaško in Japonsko. Japonski par Haradu-Abe je zmagal nad Čehoma Koželuh-Menzel l:fl 7:5, 7:5, 9:7. Stanje je 2:1 za Japonsko.
V Szegedinu se je vršila meddržavna tenistekma Jugoslavija:Madžarska. Zmagala je Jugoslavija 3:1.
»Gospod doktor, nobeno noč he. morem spati.«
»Potem pač napravite vsako noč vsake pol ure požirek konjaka!*
»Ali bom potem lahko spal?«
»To ne vem, vsekakor pa preide čas mnogo bolj prijetno!«
*
»Ali gre vaša ura pravilno?«
»Seveda, samo poznati jo je treba.
Ako n. pr. kaže tričetrt na tri in bije devet, potem je poj sedmih.«
V prvovrstni restavraciji se Je zgražal gost: »Natakar, krožnik je vendar moker.«	,
Natakar: »Poglejte dobro na boste, političnih procesih, v katerih je zastor l videli, da imate iuho pred seboj.« n^i državo. 7nn.n0 do širnem svetu.
»Proletarska turlstlka«.
V Sovjetski Rusiji imajo manijo, da vse prikrojijo v svoje svrhe. Tako so nedavno tudi ustanovili v Moskvi centralno organizacijo sovjetske turistike pod naslovom »Društvo proletarska turistike in ekskurzije«. Predsednik društva je glavni državni tožilec N, V. Krilenko, kojega ime je po raznih
Nkhel Z6vaco
£ukeedfa 3$oiqia
l|>dtfild raaH	120
? LXIX.
Poslednji ukrepi.
Angelo ni edini poslušal zanimivega rodbinskega razgovora, ki smo mu pravkar prisostvovali. Slišal ga je tudi Giacomo. Intendant Lukrecije Borgia, ki je s svojo gospo marsikdaj prihajal v Caprerski grad, Je poznal vse hodnike in kotičke tega širnega poslopja. In ker je bila njegova naloga, nadzorovati Lukrecijo. je ni izgubil izven oči.
In s pomočjo enega tistih skrivališč, ki jih je bila Lukrecija napravila na vseh koncih in krajih, je tudi Giacomo poslušal pogovor med papežem in Lukrecijo. Kmalu za Angelom je odšel tudi on.
Bilo je okrog polnoči, ko je dospel abat v ribičevo kočo. Kmalu je stal pred Rozo Vanozzo. Prav nič se ni zdela presenečena, da ga vidi ob taki uri. Mislila pa si je, da bo hotel vedeti, kaj da je rekla staremu Borgijcu zvečer na obrežju.
Toda tudi abat Angelo je bil diplomat po svoje. Posluževal se je hinavstva in krotkosti, kakor smo ga videli nastopati proti Cezarju, ali osornosti, ka-t kor smo ga slišali govoriti z Lukrecijo.
»Ura dejanja je prišla,« je delal brez priprave. »Kdaj hočete, da se zgodi? ...«
»Treba je počakati dva dni,« je odgovorila Maga. »Nisem še pripravljena.«
»Radi bi videli, ali bo stari Borgia izpustil mlado grofico Alma, kakor vam je prisegel?«
Maga se je presunljivo ozrla v abata.
»Kako veste to?« je vprašala.
»Starec se je igral z nami,« je povzel abat, ne a bi odgovoril na njeno vprašanje. Gospa Beatri-V e ne bo videla svobode. Trpela bo, kar ji je usoje-fto. Vi torej samo opuščate ugodno priliko, in kasneje bo prepozno.«
Maga je zdaj prebledela. Abat je govoril z veliko gotovostjo. Očividno je bilo, da v6 in pripoveduje resnico ... Beatrice je bila izgubljena ... In 2 mrkim glasom je Maga ponovila svoje prejšnje vprašanje:
»Kako veste to? ...«
Zdaj je Angelo točko za točko obnovil prizor, Ai mu je prej neopažen prisostvoval. Maga je poslušala, ne da bi ga prekinjala.
Samo lahen trepet jo je stresel tuintam. Ko je abat končal svojo povest, je nekaj hipov molčala. Angelo pa je Čakal njenega odgovora z mrzlično tesnobo, ki pa jo je skrbno prikrival.
»Jutri torej!« je nenadoma izpregovorila Maga.
»Ob kateri uri?« je naglo vprašal abat.
»Zvečer.«
»Kdaj hočete priti v grad?«
»Še nocoj. Ali me lahko skrijete ves jutrišnji dan?«
»Lahko. Pojdite z menoj.«
»Ne. Čez dve uri bom pred grajskimi vrati. Imam še priprave, ki morajo biti prej dovršene.«
»Torej pridem tja in vas povedem v grad.«
»Dobro. Idite zdaj. Pustite me samo.«
Abat Angelo je odšel.
Roza je ostala vsa odrevenela. Torej jo je prevaral Rodrigo še enkrat, poslednjikrat v svojem življenju! . „ . Prizanesla mu je bila. Odrekla se je bila svojemu maščevanju. Zadušila je v svojem srcu vse krike svojih čustev, da je dobila v zameno življenje nedolžne jetnice. In zdaj, glejte, je stari Borgia obsodil jetnico, samo da udari Ragastensa.
»Ah, bodi proklet! Beatrice bo poginila ... Ragastens poginil . . . Toda on, prokleti, pogine prvi! Končano je! Sklep je odslej neomajan .. .«
Tiho in počasi je stopila v tisti oddelek kleti, kjer se je nahajal Ragastens. Spadacappa ji je namignil, naj ne dela šuma, ter ji pokazal viteza, ki je spal. Izprememba se je bila zgodila v Ragastensovi duši. Maga mu je dejala:
»Beatrice je rešena. Jaz sem vam porok za to!«
In nato, po prvem trenotku nevernosti in po tisočkrat ponavljanih vprašanjih, na katera je morala Roza odgovarjati, je tudi njega navdalo prepričanje.
Njegova strašna napetost je pojenjala. Ragastens se je vdal silni trudnosti svojih možganov ter je v par minutah zaspal.
Maga ga je gledala z neizmerno žalostjo.
»Ubogi mladi mož! . ..« je zamrmrala.
Iztegnila je roko, kakor da bi se hotela dotakniti Ragastensa. Toda v trenotku. ko je hotela zbuditi viteza, je čula, da stopa nekdo v njeno sobo. Giacomo *e bil prišel.
Ker ni videl v prostoru, določenem za Rozo, nikogar, je stopil intendant v drugo čumnato, ki jo je bil ribič odkaza! Ragastensu. Zagledal je Mago.
»Važne reči za mladega moža!« je zamrmral. »Stari Borgia žrtvuje grofico Beatrice.«
»Vem,« je dejala Maga. »Abat mi je prišel povedat vse.«
»Treba je obvestiti viteza ...«
»Ah, žal!,.. Saj niti ne vem, ali bom imela dovolj moči! ...«
Toda Spadacappa je bil slišal teh par besed. Razumel je, da se je pripetilo nekaj strašnega, odkar je Maga naznanila njegovemu gospodarju, da bo Beatrice oteta. Namignil je obema, naj mu sle-dita.
»Kaj se godi?« je vprašal dični oproda, ko so
bili vsi trije v Magini izbi.
Maga mu je povedala, kako je. Spadacappa bil ves potrt. Tudi njegovo mnenje je bilo tako, da je treba viteza nemudoma obvestiti. In brez zamude časa je hitel k spečemu ter se dotaknil njegove roke.
»Gospod,« mu je dejal, »starka, najina sose« da ... hoče govoriti z vami.«
»Nesreča se je zgodila!« je vzkliknil Ragastens.
»Nesreča se ni zgodila,« je dejala Maga, ki je ta trenotek vstopila z Giacomom. »Pomirite se, morda še ni nič izgubljenega ...«
»Prazne besede!« je rekel Rasrastens zamolklo, »Povejte mi natančno resnico . ..«
»Takšnale je; stari Borgia mi je bil prisegel, da hoče pregovoriti svojo hčer, da izpusti vašo zaročenko. Toda zdaj si je premislil. Izdal je dano besedo. Kazen mu je bližnja, res . . . Toda vi, ubog/ prijatelj, ste vseeno siromak . . .«
V hripavem kriku se je iztrgala Ragastensu besna kletev. Njegove stisnene pesti so se iztegnile proti nebu. To mu je bilo preveč gorja. To neprestano omahovanje upov in možnosti, ki bi mu bili podlegli marsikateri močni možgani že prej, so spravljali zdaj tudi njega v najbližjo bližino blaznosti.
Kakor da bi se mu zasvitalo v najposlednjem hipu, je pomislil, da mu mora um zatemneti v obupu ali v besu, ako se prepusti svoji muki. Poizkusil se je pomiriti ter si vrniti oblast nad svojimi močmi, ako že ne običajnega mimodušja.
»Povejte mi vse na drobno!« je zaprosil z gla- • som, v katerem tujec ne bi bil čul drhtenja.
Kratko in jasno je Maga še enkrat povzela svoj pogovor z Aleksadrom Borgia, nato vesti, ki jih Je bil prinesel abat Angelo, potrdil pa Giacomo — dasl so privedli vsakega izmed njiju različni nagibi!
»Da rešim vas in njo. ki jo ljubite, sem storila toliko, kolikor gotovo ne bi storila, če bi bilo treba rešiti moje lastno življenje . . . Ubogi žrtvi! .... Moje srce krvavi od vajinega trpljenja . . . Sedaj ste v rokah usode . . . Borgia vas zdrobi, kakor je zdrobil vse. kar je našel na svoji poti.«
Ragastens je sklanjal glavo; globoka cruba mn je po dolgem rezala čelo, ko je sedel nepremično, brez najmanjšega drgeta, in neslišno plakal. Strašno je bilo gledati curljanje teh nemih solz po okamene-lem obrazu mladega moža. dočim se je zdel ves kakor ustvarjen za življenje in za srečo ...
»Maščevani boste,« je zaključila stara Maga. prevzeta od razburjenosti, kakršne ni občutila že od tistih dob, ko je izvedela, da je Rosita izginila .. »Obadva bosta maščevana, to vam prisegam! . . . Toda žal, težko da bi vama to vrnilo srečo, izgubljeno na vekomaj! . ..«
(Nadaljevanje sledi.)
TyoKt;i
Veterniku
Stranka brez otrok
išče stanovanje, sobo in kuhinjo. Naslov v upravi »Večernika«. 1766
Za potovanj«:
potne kovčeke in torbe, y veliki izbiri od navadne do najfinejše vrste. Kovček! za auto in kolekcijo vzorcev po naročilu. I. Kravos, Maribor, Alek-sandrova 13.	»	1763
Čisto opremljeno sobo
z elektr. razsvetljavo ter zajutrkom se odda s 1. julijem za 300 Din. Naslov v upravi lista.
Mizarstvo Ciril RazborŠek,
Taborska ulica 22, izdeluje pohišt-. vo in renoviranja.	XV
»PARK« kavarna
koncert ob vsakem vremenu.
Pozor!
Najcenejše pletene čevlje dobite, po Din 139.-— pri Ivan-u Pirc-u, Aleksandrova cesta 24.	1761
Stole vpletam
s prvovrstno trstiko ln sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice.	529
Časopisni Inserat!
pri Hinko Sax, Grajski trg.
Dobro ohranjen štedilnik
z dvema celindroma prodam. Meljska cesta 74.	1765
Elektroinštalacije,
montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika Izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII
Sobo in črkctillkanje,
barvanje falad izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska uii-ca 3 za kavarno »Astoria«.	IX
Posečajte hotel, restavracijo »Mariborski dvor« Oset. Prenočišča, kopalnice, garaže, hotelski avto. 1677
Izlava!
Mesto in dežela 1
Otomana, nova, moderna Din 550—650. Madrace, vložke po ceni. Židovska ul. 4, Maribor.	1658
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki jih je naredil, oziroma jih še bi naredil moj bivši uslužbenec g. Radko Val e n t a n, naj sl bo nA svoje ali moje ime. Tudi ni in ni bil nikoli upravičen kasirati kakršnegakoli zneska na moje ime in na moj račun.	1764
Gradbeno podjetje FRANJO VRABL, Maribor Radvanjska cesta 20.
InseriraJte
Trainjjcodri
se res držali, samo ako so bili od tvrdke MALY
Igralce driavne razredne loterije opozarjamo, da so
nove srečke že prispele
Žrebanje l. razreda 20. kola bo 2e
8. julija 1930
Kupujte srečke n novo kolo v upravi »JUTRA" In „V E C E R NIK fl“, Maribor Aleksandrova cesta Stav. 13.
ttdtja Konzorcij »Jutra« V Ljubljani; predstavnik Izda].*«!.« (n urednik; FRAN BROZOVIČ 7MaSboru7Tiska M^borskTtlskama <L d, predstavnik STANKO DETEU
* Mariboru