Ameriška Domovi ima
/fefl/l ER I E/l' Ul— HOME1
No. 100
AMERICAN IN iRtMT K>R€ION IN LANOUAG« ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 21, 1959
SLOVCNUM
MORNING NCWIPAPCA
ŠTEV. LVm.-VOL. L vin.
Novi grobovi
SKORAJ POLOVICO .	, r. , A	ZA POTREBE ŠOL
August Frank Achm
V torek je preminul po dolgi	.	.	, v	, ,
bolezni v Euclid Glenville bolni- Bhzu polovico Splošnega skh-
Sriici 52 let stari August Frank ^chin s 18100 Harland Ave., ro-j^n v Clevelandu. Zapustil je soprogo Alice, roj. Moran, sina ^•meua, hčer Marie, mater He-
titi državnega proračuna v Ohio gre za vzgojne ustanove, pa vendar še niso vse potrebe zadostno krite.
COLUMBUS, O. — Proračun
kn Achin, brata Georgea in ene- države Ohio za prihodnji dive leti, 2a vnuka. Pogreb bo v soboto ki ga je poslanska zbornica odo-2iutraj ob 8:45 iz Mary A. Sve- brila, obsega $1,808,496,400. Sko-kk pogreb, zavoda v cerkev Ma- r(J tretjino te ogromne vsote ali 11J e Pomočnice na Neff Rd. ob polovico splošnega sklada pojde
S:30
nato na Kalvarijo.
za kritje potreb javnega šolstva. Proračun je celo za $461,854 več-guverner DiSalle
John F. Posch
Preminul je 67 let stari v Cie-j ib ket Sa le 'velandu rojeni John F. Posch s predložil.
P. 105. St. v Bratenahlu. Za-1 Novi proračun bo stopil v ve-i-Ustil je ženo Paulino in hčer,Navo s 1. julijem. Glavne po-killian, por. Turner. Pogreb bo stavke so razdeljene takole: k Monreal pogreb, zavoda na St. isPt°®ni sklad $1,071,632,784, dr-Clair Ave. in E. 110 St. v soboto 1 žavne ceste $678,874,9155, var-2i ob desetih v cerkev sv. Aloj-j ^ist na javnih cestah $28,359,-xiia. Na mrtvaškem odru bo da-'606- nadziranje nad točenjem al-bes in jutri od 2. do 5: pop. in,koholnih pijač $21,827,305. Osta-
cd 7. do 10. zvečer.	k 'vsote so maniše-
Eden od poslancev je razlagal,
v torfkTe^a^hvin", Tenn., l!a P«** "ekal'0 Polovico l** 1W Pnmk a. Truden, kateri je 0oPrej živel v Clevelandu. Star
fz slov. naselbin
FONTANA, Calif. - Od tod sta odpotovala na obisk proti vzhodu Mr. in Mrs. Anton Su-sel. Ustavila se bosta najprej v Pueblo, Colo., kjer ima Mr. Su-sel dva brata, nato pa pojdeta dalje v Cleveland, Ohio, kjer ima Mrs. Susel sestro Mrs. Jennie Wick na 19071 Renwood Ave.
Hruščev svari vodilne tovariše, naj ga ne posnemajo
MOSKVA, ZSSR. — List “'Partijnaja žizn” jt v uvodnem članku hudo napadel tovariše, ki so do sedaj vedrili in oblačili v uzbeški in velikoruski republiki. Očita jim, da spravljajo v Usk-bekistanu na donosna mesta v 1 administraciji samo svoje sorodnike in prijatelje, da ne poznajo “komunistične skromnosti,” da niso poskrbeli, da bi Uzbekistan izpolnil svoj plen v proizvodnji pavole.
Moskovske tovariše je zadel očitek, da niso ne dobri 'delavci v administraciji ne dobri voditelji industrije, da pa povrhu še zanemarjajo nauke, ki jih je za
Morsko vodo naj čisti soli atomska sila!
WASHINGTON, D. C. — Že zdaj manjka v nekaterih naših državah sladke vode za industrijsko rabo. Tako pomanjkanje grozi tudi naši ohajski državi v krajih, ki So daleč od jezera Erie.
Naše tajništvo za notranje za- .kornuniste napisal Lenin. Škrat, deve je po zakonu obvezano, da ua. hočejo utrditi svoje donosne se briga za vodo. Zato že dolgo |položaje s tem, da nasajajo v
•1° bil 49 let in je odšel v Nash-v‘Ne v 1. 1939. Tam zapušča že-Oo Anno in hčer Andreo. V New ^°rku ima sestro Mary Hollan-jler in brata Mike, v Michigan sestro Louise, tukaj pa bra-,£) Andreja. Pogreb se bo vršil v soboto v Nashville, Tenn.
Katie Bukovac
^ Včeraj je umrla 56 let stara Na tie Bukovac, roj. Vlahovič, z 132 £_ 149 st., preje s 14935 Syl-v'a Ave., doma v Topčini, obči-1'£l Sošice, od koder je prišla 1. J°26. Zaposlena je bila pri Nishop-Babcock Co. Zapustila ■e moža Franka in otroke Johna, Navla, Steva, Mihaela in Ann Ol'oha, 8 Vnukov in vnukinj ter 6rata Nika Vlahovich. Pokojna k bila članica The Pioneers No.
HBZ. Pogreb bo iz Grdino-'^0ga pogreb, zavoda na E. 62. St. ws in kraj bo javljen kasneje.
5105,444,000 gre za državne univerze, $430,530,000 pa za podporo okrajnim šolskim odborom v državi.
Nekako 23 odstotkov splošnega sklada gre za ostarele, potrebne otroke, slepe in za delo nespo-sobne — skupno $244,796,000, za potrebe duševno bolnih je predvideno skupno $179,375,000 ali 16.7% celotnega splošnega sklada proračuna.
let poskuša najti način, kako bi se dala slana morska voda destilirati na tako cenen način, da ne bi bila dražja od navadne.
Menda so praktično metodo že iznašli, težave delajo samo stroški za izhlapevanje. Sedaj je tajništvo naročilo naši atomski komisiji, naj postavi poseben a-
vseh odborih, komisijah in svetih samo svoje zveste pristaše in da hočejo sami sedeti na vseh odločilnih mestih.
Kot se vidi, bi podeželjski komunistični veljaki radi posnemali Hruščeva, pri tem pa dobro živeli. Članek v partijskem glasilu jim je povedal, da se ne
tomski reaktor, ki bodo njegovo s	zanje t0j kai. dela lahkQ
paro vporabljali za destilacijo HruščeV y Moskvi morske vode. V tehničnem po- ^	^
gledu ne pričakujejo težav, ra-. , . _ .	,	~7 i.
dovedni pa so, koliko bo taka de- ^ Moskvo DOslall našo
V Beli hiši dvodnevni razgovori o beguncih
Po sklepu Združenih narodov se začne s 1. junijem posebno “begunsko leto,” tekom katerega naj se svobodni svet potrudi za rešitev vprašanja milijonov političnih beguncev po vsem svetu. — Bela hiša je za danes in jutri sklicala posvetovanje, ki se ga bo udeležilo skupno okoli 200 zastopnikov zvezne vlade, njenih ustanov, Kongresa in raznih dobrodelnih ustanov v deželi, ki se s tem vprašanjem posebej ukvarjajo.
CLEVELAND, O. — Generalna skupščina Združenih narodov je na svoji seji 5. decembra 1958 sklenila, da bodi čas od 1. junija 1959 do 30. maja 1960 begunsko leto. Ima naj namen, da opozori vse narode na težko stanje beguncev, ki jih je še na milijone po vsem svetu, in na njihovo dolžnost, da pomagajo tem nesrečnežem. Proti sklepu so seveda glasovali komunisti, glasovanje je torej bilo 59 proti 9. V naši deželi se je kmalu potem osnoval poseben odbor, ki si je postavil za nalogo, da organizira kampanjo za begunsko leto. Odbor ima sedež in glavne odbornike-v Washingtonu. Stopil je takoj v zvezo z našo administracijo in ji predlagal, naj bo akcija za reševanje begunskega vprašanja skupna, sodelujeta naj naša javnost in naša administracija. Predsednik Eisenhower je takoj pristal na ta predlog. Dogovoril se je z odborom, da naj se organizira naravnost v Beli hiši sestanek vseh interesentov, ki naj jih nabere imenovani odbor, čc le mogoče tekom meseca maja.
Sestanek ima namen, da ugo-	~
stilacija
škpv.
vode povzročila stro-
NuČrt za evropske atom-ske elektrarne naletel na odpor
. NRUXELLES, Belg. — Mnogo vC bilo govorjenja in hvale o na-,rtu> ki ga je Evropska atomska ^misija zamislila o atomskih ® ektrarnah. Tekom 7-10 let ' ai bi Evropa dobila šest do £'Serri atomskih elektrarn. A-erika se je obvezala, da se bo " 6črta udeležila in dajala tudi ^ razpolago potrebno atomsko ,vUrjavo po ameriških cenah. Po-e'g tega je Washington, dal $135,-00>0°0 posojila.
v Evropi je bilo začetkoma
<■. ^o navdušenje za ta načrt, bedaj
Afganistanski predsednik vlade na obisku v Moskvi
MOSKVA, ZSSR. — V ponedeljek je prispel na uradni obisk v Moskvo prdesednik afganistanske vlade Mohamed Daud. Spre- j jel ga je sam predsednik sovjetske vlade Hruščev s svojimi najožjimi sodelavci.
Afganistan je precej velika dežela, na meji med Sovjetijo, Iranom, Pakistanom in Tibetom. Gospodarsko je •še močno zaostala, je pa pomembna zaradi svojega položaja. Za njeno naklonjenost se potegujeta tako Zahod kot Scivjetija. Oba sta ji v pre-
potujočo knjižnico
NEW YORK, N. Y. — Na naši razstavi v parku Sokolniki v Moskvi bomo tudi pokazali Ru-
som,
iejo
kakšne so in 'kako obratu-naše potujoče knjižnice.
lovi dejansko stanje begunskega problema in da skuša najti smernice, kako naj se problem reši.
še vedno nad dva in četrt milijona
Svet stoji še zmeraj pred dejstvom, da imamo okoli 2,300,000
se pa od njega odmikajo njegovi zagovorniki in prija-
Nihče noče vtakniti kapi-
Vsi
U*lji.
tala
), _ reaktorje, ki bodo v naj-..rtajšem času zastareli. Proti na-- u s0 predvsem premogovniki. r,n-Sedaj na skladiščih na ^ 'Jone ton premoga, ki ne ve-kam z njim. Upajo na pono. ?t(0 konjunkturo. Ako bi imeli niške elektrarne, bi premo-kj,. na industrija prišla takoj v 40 in bi propadli vsi manj Obilni rudniki.
-5&ATWAVE
V remensk prerok pravi:
Večinoma
oblačno, nalivi in Naj višja temperatura
.	--— .	I—M 1 . l
Samo $3,000 za nagrobnik!
NEWARK, O. — Robert W.
Smith je zapustil okoli $21,000 jyr0del naše potujdče knjižnice beguncev in da dotok še ni za-premoženja, pa v oporoki določil, to£no odgovarja eni izmed 1,000, ustavljen. Se zmeraj čaka okoli da naj porabijo $13,000 za po- kj delujejo v naši deželi.	I 1.000,000 arabskih beguncev na
stavitev nagrobnika kot ga ima-( Knjiijnica bo imela 2,800 knjig, to, kje jim bo usoda določila ta predsednika Združenih držav vf.e seveda v našem jeziku. Med končno bivališče. V enakem po-Garfield in McKinley.	'knjigami ne bo na primer Pa-'ložaju je milijon kitajskih be-
Sodnik je odločil, da to ne bi sternkovega romana “Doktor ' guncev, ki se nahajajo v Hong
Živago.” Obiskovalci potujoče Kongu. Par sto tisoč je begun-knjižnice si bodo knjige lahko cev v evropskih državah, ki tudi ogledovali, toda ne bodo jih mo- ne vedo, kam jih bo zanesla bo-gli kupiti.	dočnost. Iz Alžirije je do sedaj
" Mislimo, da bi se jim morala zbežalo že nad 160,000 domači-clati prilika za nakupe. Ako nov. Malih begunskih skupin zmečemo na milijone denarja za P° 1° d° 5° tisoč je pa cela vrsta, podobne namene v azijskih in ^sem tem je treba na nek način afriških deželah, bi jih lahko pomagati. Sedanje podpiranje tudi v Rusiji.
bilo “primerno” in je odredil za nagrobnik le $3,000 iz dediščine čaš, da bo tak nagrobnik v do-ivoljni meri spominjal na pokojnika.
.—----------
Učiteljstvo zadovoljno z
novim plačilnim načrtom
CLEVELAND, O — Po enoletnem študiju je šolski odbor iz-| delal lestvico za nove učiteljske Po novem bo začetna pla-
teklih letih dajala večjo gospo- i
darsko pomoč. Sovjetija ima Place-	___
trenutno izgleda v 'snubljenju ča S4’500’ n£9vlsJa Pa *9’800' Ucl-
Afganistana več uspeha od Za- tdjska zveza bo v° nacrtu rf
pravljala na splošnem sestanku
danes, je pa v načelu z njim zadovoljna, v kolikor bi stopil takoj v veljavo.
hoda.
Sovjetski pisatelji zborujejo ob prisotnosti tovariša Hruščeva
MOSKVA, ZSSR. — Po petih letih so se sovjetski pisatelji zopet zbrali na kongres v Moskvi. Na prvo sejo jih je prišlo okoli 2,000; med častnimi gosti ni manjkalo tovariša Hruščeva.
Uvodna poročila, ki so jih brali člani predsedstva kongresa so bila vsa na liniji. Ponovno so priporočala, naj se vrnejo iv literarne kroge vsi tisti kulturni delavci, ki jim je režim odpustil grehe, ker so se dosti in pošteno spokorili. Mednje spadata na primer Uija Ehrenburg in Simonov.
Molk je vladal o literarnem pomenu Dudinceva, Pasternak je pa s svojim romanom Doktor Živago še zmeraj med obsojenci, zaprta so mu vrata v pisateljsko družino. Na programu ni bilo morda par posrečenih šal in priostrenih pripomb na račun režima, ki so jih prisotni pisate-1 lii navadno odobravali z glasnem smehom.
DOBRA MISEL!
“Kako bi razgnali razljučeno množico?” je bil vprašan mlad policijski kandidat.
“Začel bi dobrodelno nabirko,” je odgovoril kandidat.
jim komaj jamči za golo življenje. To ni zadosti, najti jim je treba nove stalne domove in dati možnost, da se z lastnim delom postavijo na svoje noge.
Amerika bo pomagala v bodoče kot je v preteklosti
Amerika je že dosedaj naredi-
Bodi previden in pazljiv, pa e bol izzognil marzikatari ne-vatil
MAJHEN SVET! — Gen. David Samoff, načelnik RCA, (na levi), preskuša radio, ki tu večji od običajnega vžigalnika za cigarete, John L. Burns, predsednik RCA, pa drži TV rekorder, ki bo iz umetne lune posnel slike vesolja.
'a dosti v korist beguncem. Po zadnji svetovni vojni se je vselilo v našo deželo nad 700,000 ljudi, več kot polovica od njih so bili begunci. Poleg tega smo izdatno podpirali IRO in organizacije, ki so ji sledile, z denarjem in hrano, zasebniki pa z obleko. Treba bo še povečati napore. Naša administracija se misli na primer udejstvovati na treh področjih: želi močno povišati dobave hrane iz zalog deželnih pridelkov, ki nimamo zanje prave vporabe; želi spremeniti zakonodajo v tem smislu, da bi beguhci postali posebna kategorija imigrantov, ki dobi avtomatično izračunljivo kvoto, tako, da ne bo treba delati od časa do časa posebnih begunskih zakonov; končno je pripravljena, da skupaj z zasebnimi organizacijami financira preselitev beguncev nžr stalna bivališča in jim pomaga prve dni v njihovih novih domo-vinih. Administracija upa, da bo našla na Kapitolu razumevanje za vse te načrte. Upanje je upravičeno, kajti že do sedaj je nekaj senatorjev in kongresnikov prijavilo ali pa tudi že predložilo zakonske osnutke v prid rešitvi begunskega (vprašanja.
Da sam predsednik Eisenhower smatra zadevo kot važno, se vidi ne samo po tem, da se bo sestanek vršil v Beli hiši, ampak tudi po tem, da je za predsednika sestanka in svojega zastopnika imenoval državnega podtajnika Hendersona in da je na programu sestanka tudi govor podpredsednika Nixona.
Da je sedanji sestanek samo uvod v kampanjo in da kampanja sama ne bo hitro zaspala, to dokazujejo sponzorji celega gibanja. So namreč voditelji dobrodelnih ustanov vseh ver, posebno katoliške, protestantske in judovske. Najiveč inicijativnosti so do sedaj pokazali zastopniki judovskih organizacij.
Da bo kampanja tudi uspešna, zato govori novica, da je sam kongresnik Walter zanjo. Walter je predsednik pristojnega odbora v predstavniškem domu in je bil dosedaj še zmeraj odločilen faktor pri vsakem begunskem zakonu. Ako se bo on potegnil za begunce, jim bo zakon ugoden. Ni pa s tem rečeno, da se bo Walter ravnal po nasvetu intere-
Iz Clevelanda in okolice
Slovan na TV—
Moški pevski zbor Slovan bo v nedeljo ob enih pop. nastopil v Jankovičevem programu na TV, channel 5.
Seja—
Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima nocoj ob običajnem času sejo. Vsi vabljeni!
Podružnica št. 3 SMZ ima v nedeljo ob 1:30 sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Na seji bodo izvoljeni delegatji za konvencijo. Vsi vabljeni. Prihodnja seja bo šele v septembru! Zadušnica—
Jutri ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Žele ob 6. obletnici smrti.
Na obisk v domovino—
V Slovenijo odpotujejo danes z ladjo Queen Msxy: — Mrs. Frank Arnsek, Mrs. Victoria Arnsek, Mrs. Mary Reposh, Miss Frances Reposh, Mrs. Frances Harvatin, Mrs. Josephine Atelšek. Mrs. Frances Mraz, Mr. Frank Remshak, Mrs. Frank Remshak, Mr. J. L. Štucin, Mr. Joseph Hudoklin, Mrs. Anna Hudoklin, Mrs. Msria Jarc in Mrs. Karolina Leskovšek. — Izlet je organizirala pot. pisarna August Kollander, ki je potnike pospremila do New Yorka. Srečno pot in zdrav povratek!
KAJNOVEM VESTI
CLEVELAND, O. — Včerr j popoldne ob 3:30 je bilo v mestu 91 stopinj F. vročine, za ta čas največ, kakor daleč sežejo vremenski zapiski. Vročina je kriva smrti fil let s'are-gn W. Tippita, ki je umrl pri delu.
ŽENEVA, Šv. — Sovjetski zunanji minister je predložil zahodnim silam razgovore o štirih točkah: o novi ureditvi položaja' Zah. Berlina, o nenapadalnem pakbi, o ustanovitvi posebne komisije iz zastopnikov obeh Nemčiji, ki naj razpravlja o zedinjenju Nemčije, ter o ustanovitvi posebne-gr področja v srednji Evropi z omejenimi oboroženimi silami in orožjem. Vse štiri točke predstavljajo tudi del zahodnega' predloga.
CLEVELAND, O. — Cecil W. Banner, 29 let stari kuhar, je priznal, da je zadavil Mrs. Mary K. Jardine, 42 le* staro učiteljico, ločeno mater dveh otrok, potem ko sta skupaj preživela večer obiskujoč razne gostilne. Njeno golo truplo je bilo najdeno v Hunting Valley v nekem jarku pokrito s smrekovimi vejami.
WASHINGTON, D. C. — Vodstvo AFL-CIO je izjavilo, da ne ho podpiralo Kennedyeve-ga delavskega zakona, kot je bil spreje*/ v senatu.
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Eisenhower je podelil J. F. Dullest! najvišje civilno odlikovanje — medaljo svobode v priznanje za njegove zaslug za narod.
CINCINNATI, O. — Frank L. Snrenz, ‘ leteči ropar,” je bil obsojen na 23 let zapora.
sentov. Mož je prilično
— V Kaliforniji je ogenj .samo v enem letu uničil 306,000 akrov gozda in napravil s tem za preko $4.000,000 škode.
glaven, tudi s tem je treba raču-
svoje- »nati.
MIEHiSka domovina, MAY 21, 1959
jfc||j Ameriška Domovi ima
___6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0828 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published dally except Saturday«, Sunday«, Holidays and 1st week in July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for S months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.60 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 100 Thurs., May 21, 1959
Po avstrijskih parlamentarnih volitvah
Zadnje avstrijske parlamentarne, volitve so dale nekaj zanimivih rezultatov, ki jih skoraj nihče ni pričakoval.
Kar je najbolj padlo v oči je bila velika udeležba pri volitvah. Nad 95% volivcev je izpolnilo svojo volivno dolžnost. To je za svobodne parlamentarne volitve skoraj najvišji dosegljivi maksimum. Pri tem je treba povdariti, da ni bilo nikjer nobenega nasilja in da se je tudi volivni boj vršil v glavnem zelo dostojno. Stranke so se že ob začetku volivnega boja sporazumele na dostojno volivno agitacijo in se tega na splišno tudi držale.
Akoravno sta obe glavni stranki, ljudska in socijaHsti-čna, v glavnem zadržali svoje pozicije, pomenijo vendarle volitve zmago socijalistične stranke in precejšen sunek na levo. Ljudska stranka je dobila 3% manj glasov kot pri volitvah 1. 1956, socijalisti so pa dobili 4% več. Zato je ljudska stranka izgubila tri mandate, socijalisti so pa pridobili štiri. V novem parlamentu ima ljudska stranka 79, socija-listična 78 poslancev.
Socijalistični uspehi so značilni v sledečih smereh: socijalisti so povsod spodrinili komuniste in jim pobrali veliko glasov, komunisti so ostali radi tega brez mandatov v novem parlamentu. Socijalisti so dalje proti pričakovanju dobili dosti glasov po malih mestih, trgih in vaseh, kjer so preje stalno prevladovale desničarske stranke, zagrizli so se torej naravnost v politične trdnjave ljudske stranke. Socijalisti sami so presenečeni nad uspehom, računali so da bodo dobili kvečjemu dva mandata več kot 1. 1956.
Ljudska stranka je izgubila glasove v glavnem v korist desničarske liberalne stranke, ki je dobila skoraj 15% vseh glasov in dvignila število svojih mandatov od šest v 1. 1956 na sedanjih osem. Zakaj se je ljudska stranka odrezala tako slabo? Mislijo, da jo je zapustilo veliko volivcev med slabo plačanimi industrijskimi delavci in nižjimi uradniki. Niso bili zadovoljni med drugim tudi s tem, da je v ljudski stranki dosti desničarjev, ki so nekdaj pripadali vsem mogočim protiljudskim diktatorskim strujam, in da imajo ra^ vno ti več vpliva na strankino politiko, kot bi jim ga pripadalo po številu. Na drugi strani zapuščajo stranko vsi naci-ionalistični elementi, ki so se prva leta po vojni zatekli pod njeno okrilje, in prehajajo k desničarskim liberalcem.
Skratka: kar je na levici, je šlo po večini k socijalistom, kar je na desnici, se je začelo cepiti na demokratično sredino in skrajno desničarsko nacijonalno krilo. Ako bo avstrijski narod ostal pri taki cepitvi, bodo socijalisti morda že pri prihodnjih parlamentarnih volitvah najmočnejša avstrijska politična stranka.
Nova avstrijska vlada bo seveda koalicijska, vodila jo bo ljudska stranka. V ljudski stranki sami bo pa verjetno prišlo do precejšnjih sprememb. Nekaj njenih voditeljev se že tako ali tako dolgo časa pripravlja na umik, drugim pa bo pomagal do umika v zasebno življenje rezultat sedanjih volitev. Stranka bo morala revidirati tudi svoj politični program, s sedanjim ne bo mogla priti daleč, ker je sestavljen iz tendenc na levo in desno.
Japonska ostane naš zanesljiv zaveznik
Zadnje občinske volitve na Japonskem so dokazale, da vživa konservativna stranka še zmeraj zaupanje podeželja. Stranki pripada večina novoizvoljenih županov in guvernerjev, ki so bili v več slučajih izvoljenih s tričetrtinsko večino. Stranka, ni imela na deželi posebnih težav tekom volivnega boja, hujša je bila volivna borba po mestih, kjer levičarji obvladujejo mlado inteligenco in delavske vrste. Levičarjev sicer ni veliko, toda so zelo glasni in skušajo na vsak način prevpiti svoje nasprotnike v javnosti. Tako dobimo velikokrat vtis, da je Japonska politično precej razrvana dežela, ki se ne more odločiti za jasno linijo v zunanji politiki.
V resnici je pa položaj drugačen. Voditelj konservativne stranke in ministrski predsednik Kishi nič ne omahuje, ve, kjč ležijo koristi in interesi njegove domovine. Oprt na rezultate zadnjih volitev je gladko odbil pritisk tovariša 1 iruščeva, ki je hotel, da se Japonska bolj nasloni na komunistični svet. Rekel mu je kar naravnost, naj se komunisti brigajo za svoje posle, Japonsko pa naj pustijo pri miru n Odgovor tovarišu Hruščevu je bil skoraj bolj namenjen Reipingu. Kitajski tovariši se že cela leta trudijo, da bi prišli do vpliva v japonski prestolici. Pri izbiri sredstev za dosego svojega cilja niso ravno tankovestni. Kadar je Japon* ska slučajno v zadregi, takoj pritisnejo nanjo. Kadar se japonskim komunistom, ki jih pa ni veliko, ponudi prilika, takoj začno s podtalnim rovarjenjem, organizacijo štrajkov demonstracij itd. Na drugi strani ponujajo Kitajci velike gospodarske ugodnosti, ako bi se Kishi odločil za živahnejši trgovski promet s Kitajsko. To pomeni hudo skušnjavo /a japonsko gospodarstvo, ki je zmeraj v skrbeh, kako naj pre-
živi toliko milijonov Japoncev na tako malem prostoru. Ven-rma pobožnostima in ji vdano in dar se Kishi ne da upogniti.	iskreno voščimo!
Za rdečo Kitajsko je to huda ovira. Radi japonskega
,___to_________________
stališča ne more razviti svoje napadalnosti po vzhodni Aziji, kajti japonski ugled raste v vseh azijskih državah, akoravno ga še precej motijo spomini na brezobzirno ponašanje japonskih okupacijskih čet tekom zadnje svetovne vojne.
Za Ameriko je japonska zunanja politika neprecenljive vrednosti. Omogoča nam, da lažje držimo naše pozicije v vzhodni Aziji. Pri vsem tem pa ne dajemo Japonski niti približno toliko “odškodnine” za njeno zvestobo, kot jo moramo na primer plačevati v Evropi, južni Aziji ali Latinski Ameriki.
Prijateljstvo z Japonsko nam zelo veliko pomaga ravno v teh mesecih. Onemogoča tovarišema Maou in Hruščevu, da organizirata nov pritisk na, Ameriko tudi v Aziji, da bi na ta način komunisti lahko še bolj rogovilili okoli Berlina in v arabskem svetu. Mislimo, da bi se lahko tudi kaka evropska država šla učit v Tokio, kako je treba delati pametno in koristno politiko.	'
{i 4	J
^♦♦1	1 Ufi 11	M
X
j BESEDA IZ NARODA
Spominska proslava
Cleveland, O. — Te dni mineva 14 let od onih težkih in strašni dni, ko je komunistična roka napravila konec bratomorne vojne iv Sloveniji, ki je nastala po krivdi komunistov, ki so v najtežji dobi okupacije pod krinko “borbe za osvoboditev” priče li z revolucijo in pobijali ter morili ljudi kar vsevprek.
Komunisti se niso prav nič borili proti okupatorjem, ampak so z njimi /celo na tihem sodelovali; z italijanskim in nemškim orožjem so komunisti pod krinko “Osvobodilne fronte” začeli izvajati svojo “osvoboditev” in svoj namen: pomoriti in pobiti vse svoje nasprotnike in tiste, ki so se jim zdeli nevarni.
V teh težkih razmerah so nastale Vaške straže in kasneje Slovensko domobranstvo z namenom braniti življenja ljudi, njihovo imetje in domove. V dobi okupacije je tako nastala na slovenski zemlji bratomorna vojna, ki so jo začeli, izzvali in zakrivili edinole komuniste in ki so jo pred 14 leti tudi končali z zadnjim, največjim zločinom: pobili in postrelili so nad deset tisoč slovenskih domobrancev, mož in fantov, ki so "odklanjali komunistično nasilje in revolucijo, ki so branili slovenske domove in življenja in ki so bili premagani šele potem, ko so jih po končani vojni Angleži sprejeli v svojo zaščito, jih nato razorožili in jih s pretvezo in lažjo potem v zaklenjenih vagonih vrnili in izročili v roke komunistom.
Sestradane, mučene in zveza, ne so jih nato komunisti streljali ponogi, dokler ni zadnji padel v kočevske jame, ki so sprejele nad deset tisoč mož in fantov. Ti so darovali svoja mlada življenja za pravo svobodo slovenskega naroda in njegovo boljšo bodočnost.
In teh mož in fantov ter vseh onih Slovencev, ki so v letih 1941-1945 darovali svoja življenja za Boga in domovino, se bomo spomnili v nedeljo 24. maja 1959 s posebno Spominsko proslavo, ki bo ob pol štirih popoldne v šolski dvorani fare Marije Vnebovzete v Collinwoodu.
Pri Spominski proslavi sode-
udeležite Spominske proslave v nedeljo, 24. maja 1959, ob pol štirih popoldne v šolski dvorani fare Marije Vnebovzete v Collinwoodu.
Clevelandski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev.
------o------
Seja in piknik
Nocoj bo važna seja Društva sv. Jožefa št. 169 K. S. K. J. v navadnih prostorih. Ravno smo končali zimsko sezono s kegl^-njem- in zaključili z lepim banketom v sredo zvečer 6. maja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Okusno večerjo so nam priredile naše izurjene kuharice Mrs. Šuštaršič, Mrs. Camloh in Mrs. Malovrh. Vsega je bilo dosti na razpolago ravno tako kot na svatbi. Postrežba je bila izvrstna in smo se zabavali v pozno noč.
Moja dolžnost je, da se izskre-no zahvalim vsem tistim, kateri so imeli kaj opraviti pri tem.
Čas zelo hitro teče in kar na enkrat bo 7. junija, ko priredi Društvo sv. Jožefa št. 169 otvoritveni pikmk na svojih prostorih na White ftd. Zato si napišite ta dan na koledar in pridite na piknik in tudi pripeljite svoje prijatelje in znance, seveda tudi vaše malčke, ker bo zabava za vse stare in mlade.
Odbor je pridno na delu, da bo lahko vsem postregel. Zboljšu-jejo se tudi naši prostori in če ima kateri kaj časa zvečer po delu, lahko pride pomagat, ker tam se najde zmeraj delo in zabava. Če nimate prevoza, pokličite mene in bom poskrbel, da pridete tja in nazaj! Vsi ste dobrodošli! Kličite KE 1-7131.
S pozdravom
Joseph Ferra, tajnik
Praznik Marije Pomagaj - prvo romanje v Lemontu
Lemont, 111. — V nedeljo, 24. maja, je god Marije Pomagaj. Na Ameriških Brezjah bo prvo letošnje romanje. Pred 11. uro dopoldne bodo zapeli Marijini zvonovi. Prijazno bodo klicali in vabili pred tron naše ljube Matere Marije Pomagaj, kjer se bo oglaisila pesem:
“Veselimo se, kristjani, danes pri Mariji zbrani, ker smo prišli mi zdaj veseli vsi k svoji ljubi Materi.
I/e pomagaj nam, o Marija z Jezusom!
Ob 11. uri dopoldne bo sv. maša pred Marijinim oltarjem v cerkvi, med sv. mašo romarska pridiga. Romarje vabimo, da med sv. mašo prejmejo tudi sv. obhajilo. Zdaj bo to lahko, ker je dovoljeno, da lahko tri ure prej jeste. Torej lahko še jeste malo pred deveto uro 8:45, ker sv. obhajilo se bo delilo okrog 11:45 dopoldne. Med sv. mašo in pred sv. mašo bo prilika za sv. spoved.
Med sv. mašo bodo donele pred Marijin tron prelepe naše Marijine pesmi. Romarji, otroci Marijini, pridite k svoji Materi! Popoldne ob 2:30 bo šmarnična ali majniška pobožnost s petimi litanijami.
Verniki, ki pridete popoldne v Lemont, glejte, da ne boste zamudili litanij in blagoslova.
V Romarskem domu bo pripravljeno tudi kosilo, toda zelo lepo prosimo: Kdor hoče, da bo postrežen, naj to naznani, da vemo, koliko pripraviti. Iz Chicago in iz Jolieta lahko tudi tele-fonično naročite kosilo, toda ne v nedeljo zjutraj, temveč že v soboto. Po telefonu vprašajte za: Franciscan Fathers Lemont.
Ta mesec smo obhajali dan naših telesnih mater, v nedeljo pa •pridim^ k svoji nebeški Materi, da ji čestitamo za god!
Voditelj romanj.
Kulturna kronika
H koncertu “Slavčka”
Prvi samostojni javni nastop “Pevskega društva Slavček” smo prenekateri pričakovali z zanimanjem in radovednostjo. Dosedanje sodelovanje pri raznih prireditvah je kazalo na uspeh.
V nedeljo popoldne je bilo kar lepo vreme, čeprav malo hladno. Kljub vsemu je bila velika nova šentviška dvorana za letni čas nenavadno dobro zasedena. “Slavčki” so se tudi v tem pogledu izkazali, saj so že pred nedeljo prodali baje blizu 500 vstopnic. Priznati jim je treba, da so bili vstrajni in vneti, da bi njihov prvi nastop tudi v tem pogledu uispel.
Ko se je razgrnila zavesa na odru, smo videli na njem blizu 60 pevk in pevcev v starosti od nekako 12 pa do 22 let. Pevke kot tudi pevci so bili v enotnih oblekah, dekleta v belih bluzah in temnih krilih s temnimi trakovi pod vratom, fantje v belih srajcah s temnimi trakovi mesto kravat in v modrih hlačah. Pogled na odru razvrščeno slovensko mladino je bil prijeten, veselje in ponos vzbujajoč. O der je bil spredaj okrašen z bla-gonijami v cvetličnih loncih, na zadnji zavesi pa je bil obešen
nekak društven grb, na zaveso pripeti trakovi pa so nakazovali obrise gora.
Spored je sestavil in koncert pripravil Miodrag Savernik. Koncert je otvoril mešani zbor
s A. Foersterjev© “Ljubezen
Praznovanje Marije Pomagaj v šentviški fari
Cleveland, O. — V nedeljo, 24, maja, je praznik Marije Pomagaj, ki jo Slovenci kličemo svojo ------j-j-	v*,.,
Mater in Kraljico. Marija Po- bo prilika za kopanje.
Zlet in romanje
Cleveland, O. — V svoji majski številki oznanjajo OZARE, da bodo priredile letošnje poletje dva zleta. Enodnevni zlet s privatnimi avtomobili bo eno nedeljo v Dearborn pri Detroitu v slavni Fordov muzej na prostem — Greenfield Village in Rotundo, ki kaže v prihodnjih tednih A-lasko. Večji zlet in obenem romanje bo v Auriesville, N. Y. Trajal bo diva dneva (sobota in nedelja) 25. in 26. julija. Vožnja (bus), prenočišče in hrana $26. Med potjo bo postanek v čudoviti soteski reke Genesee v Letshworth parku. To sotesko imenujejo canyon vzhoda. Tu
Končni
cilj je najbolj svet prostor v USA — kraj, kjer so bili od Indijancev mučeni trije jezuitski mi-
magaj je* tildi zavetnica Marijine Legije v šentviški fari.
V	domovini je bilo češčenje
Marije Pomagaj, ki stoluje na sijonarji, prvi ameriški Svetniki Brezjah, tako razširjeno in je — Auriesville. Ozare sicer pri-iuje s tremi pesmimi pevski zbor šc vedno, da je Sveta Stolica v našajo krasno sliko kraja, po-Korotan, dramatsko društvo Li- Rimu ta praznik pred dvemi leti^zeto iz zrakoplova, vendar vso l>ja pa pripravlja zborovsko re- uzakonila za ljubljansko škofijo, 'lepoto in svetost kraja lahko do-
kar je izredna odlika za vse Slo- živiš samo, če si osebno tam. vence.	'	Zletnika ali romarja prevzame
Župnija sv. Vida bo Marijo ogromno okroglo poslopje cer-Pomagaj praznovala na posebno kve z 72 vrati (vhodi). Kakor lep način:	{rimsko kolisej. Svetišče je v
V	soboto, 23. maja, bo ob 8:30 sredini cerkve in oltarji stesani
zjutraj sv. maša v čast Marije iz hlodov kakor bi jih Indijanci Pomagaj. Kdor le more naj se zgradili. Cerkev lahko zajame to 'svete daritve udeleži, pred- 10,000 ljudi. Zgodovinski park vsem pa naj bi se jo udeležili ni samo lep, ampak to je tudi vsi člani Marijine Legije (po- svet prostor mučeništva. Ro-možni in aktivni).	mar kar čuti, da stoji na zemlji,
V	nedeljo, 24. maja, ob 7:30 ki je dejansko pila kri mučen-
zvečer bodo slovesne šmarnice z <-’ev. V Auriesville greš zletnik, govorom posvečenim Mariji Po- domov se vračaš romar, močno magaj. Govoril bo prevzvišeni potrjen v sveti veri. škof dr. Gregorij Rožman. Cer- Prijave za zlet sprejema Rudi kveni pevski zbor “Lira” bo po- Knez, 13810 Eaglesmere Ave., skrbel za slovesno petje.	Cleveland 10. Tel.:	LI 1-4256,
Tako bo v soboto in v nedeljo Pojde isam0 en bus. Kdor se že-Marija Pomagaj, Mati in Kralji- li udeležiti, naj se čimprej priča Slovencev, praznovala v naši javi.
fari svoj god. Pridimo k gornji,	Rev Jožef Godinai
citacijo “Našim .stražarjem” iz zbirko pesmi našega pesnika Marjana Jakopiča ter kratek prizor iz tistih težkih dni: “Ob prelomu,” ki ga je napisal Stane Pleško iz Toronta. Na sporedu bo tudi predavajanje kratkega dokumentarnega filma ‘“Jelendol,” ki prikazuje grozote komunističnih ‘“osvoboditeljev.” Glavni govornik pri proslavi bo pa g. F ranče Grum iz Rochestra, glavni predsednik ZSPB.
Dohodki te proslave so namenjeni za podporo domobranskih invalidov, ki še životarijo v evropskih begunskih taboriščih in so hvaležni za vsako malenkostno podporo. Z veliko udeležbo pri nedeljski Spominski proslavi sr bomo spomnili tudi teh naših bratov-invalidov.
Še enkrat Vas vabimo, da se
PO SVETU
Vseučiliški profesor in zdravnik dr. Mijadži je izjavil, da je rak na pljučihivsaj na Japonskem izvečine prej posledica nečistega zraka kakor kajenja. To je ugotovil, potem ko je v 10 letih proučil 38 tisoč primerov te bolezni.
*
Profesor Piccard, znani francoski raziskovalec mirskih globin, je prodal ameriški mornarici svojo potapljaško ladjo Trst, ki so jo zgradili v tržaških ladjedelnicah. Amerikanci nameravajo ladjo preurediti v orožje proti podmornicam.
*
V neki newyorski restavraciji so pred kratkim uvedli tole zanimivost: pod mizami so mehke blazine, da si lahko ženske po kosilu sezujejo čevlje.
*
Prof. Nesmejanov je na zadnjem zborovanju ruskih kemikov izjavil, da bo človek še pred 1. 1965 prišel na meseo-in na naj
bližje planete ter jih raziskal.
*
Angleški znanstvenik dr. Martin je pred dnevi sporočil, da se gladina vseh morij na svetu dviga, ker se na Arktiki taja led. 01/ južnih angleških obalah se bo morska gladina iv prihodnjih 100 letih zvišala za okrog 15 cm in zato bo treba zgraditi obrambne nasipe.
Zahodnonemški katoličani so se izkazali
Katoličani v Zahodni Nemčiji so tekom letošnjega posta zbrali za potrebne in trpeče po svetu skupno nad $8,000,000, kar je nemara celo več od tega, kar smo dali ameriški katoličani letos v te namene.
Nemški škofje so svoje vernike pozvali, naj ne dajejo isamo miloščino, ampak naj doprinesejo “resne žrtve” za trpeče po vsem svetu.
Sredstva, ki so jih zbrali nemški katoličani bodo uporabili za izvedbo dobrodelrfth načrtov v Afriki, Indiji, na Koreji, Japonskem in na otoku Madagaskarju v Indijskem oceanu ob afriški obali.
Nemški škofje izjavljajo, da je to šele začetek in da upajo, da bodo lahko v bodoče zbrali v te namene še več.
__ ........______________ do
domovine,” ki sta ji sledili J' revnikovi “Pridi Gorenje” |9 “Fantje marširajo.” Podajanje je bilo močno dognano, zbor discipliniran. ženski glasovi, posebno soprani so bili ubranejši in polnejši od moških, ki se jiJ11 pozna mladost pevcev.
Omenjenim trem uvodnim so sledile še žirovnikove “Na pla" nincah luštno biti,” “Polka j® vkazana” in “Žena gre v g06^' Vse so bile navdušeno sprejete, pa tudi res lepo izvajane.
Sekstet Alojz Zupan, Gabri6 Žakelj, Janez Žakelj, Marjan Ovsenik, Lojze Lončar in Matij3 Lončar je zapet narodni “Re£*' ment po cesti gre” in “Zdravica v Zormanovi priredbi. Pevci sc se potrudili in zapeli kot fantj6 na vasi, čeprav še njihovim g^a' sovom manjka izrazitosti in P0'-nosti. Zvene še vedno bolj deško kot fantovsko. V podajali so dosti gotovi.
Moški zbor je lepo podal IpaV' čtivo “Slovenec sem.”
Prvi del koncerta je zaklj1^1 mešani zbor z žirovnikovo ‘‘JaZ pa pojdem na Gorenjsko” jn 5 Hubadovo “Škrjanček poje, goli.” Zadnja je vnela posluša stvo v taki meri, da jo je zbot ponovil.
V	drugem delu sporeda je ° začetku zapel mešani zbor ko|0 ško narodno “Gor čez jezero” Bajukovi priredbi, njej so sle^1' le Sattnerjeva “Tudi Oger je,” Vodopivčeva “Boter polž”111 Žirovnikova ‘“Glejte že sonce za"
Laja-”	.	1()
Jaroška Novak je zapela so “En Šuštar me je vprašal.” ^ prijeten, toda še nekam šibe glas. V dvorani, kot je šentv* ška, se skoraj izgubi. Nastop W3 prikupen.
V	naslednji točki so nastop1*^
Jaroška Novak, Anita Peteli11^ in Breda Osenar z Nedvedov “Kje prijazne ste višave.” ^ pele so pogumno in poslušalo' j'h navdušeno pozdravili-sem so ponovile.	v .
Koncert je zaključil m63^
“pri'
>or z Žerovnikovo “piio'- , pomlad zelena,” Adamičevo orglarja” in Foersterjevo ninar.” Tem je dodal še šla je miška iz mišnice.” -j Celoten spored koncerta je dobro pripravljen. Pevke pevci so bili gotovi in discipl111. rani, sledili so pazljivo vsem 11 vodilom svojega vodje. u Mislim, da lahko zapišem, se “Slavčki” izkazali Pre0. pričakovanja dobro. Brez ma gre glavna zasluga za to P vovpdji Miodragu Savernik"' ^ Zboru in pevovodji k uspehu prisrčne čestitke z že L t bi zbor rastel in napred°'.j ter gojil in ohranjal med 0 lepoto slovenske pesmi še do» živo.	J-
*
Kulturni drobiž j
Prihodnje leto bodo Poliav proglasili za “Chopinovo” katerem bodo obhajali 150-iet^ co rojstva Friderika Chop1^ svetovno znanega skladate^ Priredili bodo med drugim j mednarodni nastop pianist°v tekmovanjem.

“Za bodočnost ruskega nar°rfo Dr. Žival izstrel1
k«11'
bo imel večji pomen Dr. kot raketa, ki so jo .vesoljstvo,” je izjavil v ne ^ j'ntervjuvu znani francoski Pia, , telj Francois Mauriac. “Dr' 0 vago se je porodil iz hlepenj3 ^ svobodi in človečnosti, Lunik P,, iz hlepenja po moči in vladanj *
|
Dunajski Burgtheater, eno » ^ j lovno znanih gledališč, naj ^ pripravljal za bližnjo bodočn0^ za oder delo Josipa TavčačL trenutno enega najuspešneJ5 slovenskih dramatikov.
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 21, 1959
Msgr. Oman, veliki rodoljub in domoljub -- 80-letnik!
Msgr. John J. Oman si je tekom svojega življenja pridobil s svojim delom kot duhovnik, — kljub letom še vedno župnikuje pri Sv. Lovrencu, — kot društvenik, kot socialno čuteči človek in ne nazadnje — kot zaveden slovenski rodoljub med ameriški-*ni Slovenci ugled in spoštovanje kot malokdo.
Na straneh ‘Ameriške Domovine” je skozi dol-Sa leta vsak petek v “Newburških novicah” čitate-Ije vodil, svaril, pa tudi zabaval.
V priznanje in zahvalo za vse njegovo mnogovrstno vneto delovanje mu “Ameriška Domovina” Posveča danes k njegovi 80-letnici posebej te strani, mu iskreno čestita in želi, da bi še dolgo let ostal nied nami, vodil, svaril in nas vnemal v ljubezni do naše rodne domovine, prekrasne Slovenije, in vse dobrega, kar smo iz nje prinesli v novi svet!
MSGR. J. J. OMAN - GLAVNI PREDSEDNIK LIGE
Msgr. John J. Oman je že ne-1 Ko msgr. Oman praznuje ča-
kaj let sem glavni predsednik Lige katoliških slovenskih A-merikancev. On je bil predsednik Katoliškega dne in zborovanja pri slovenskih frančiškanih v Lemontu, 111., ki je sklenilo ustanovitev Lige KSA, on je
stitljivo obletnico osemdesetih let življenja, naij jo slavi tudi z zavestjo, da so med najbolj iskreno hvaležnimi njegovimi duhovnimi otroci tudi tisoči in tisoči “novih,” ki sedaj žive, delajo in si bodočnost grade po
predložil ime, ki ga nosi Liga od j širni Ameriki. Ti so na prav
začetka do današnjih dni, on je bil eden glavnih delavcev za njeno osnovanje.
Odkar Liga deluje med ameriškimi Slovenci, je msgr. J. Oman med prvimi, najodgovornejšimi njenimi nosilci. Na prvem občnem zboru je bil izvoljen za predsednika širšega odbora, ko pa je msgr. Matija Butala odložil glavno predsedstvo, ga je on sprejel in bil tedaj in na vseh kasnejših občnih zborih vedno soglasno izvoljen za njenega glavnega predsednika. Vselej je sprejel to breme slovenske dobrodelnosti za tiste, ki
Kaj je nekdo, ve samo Bog. Moje bivanje je bilo dolgo jn le vidimo, kaj dela, slišimo, prijetno. Najbolj sem hvaležen k'aj govori! Celih dvanajst let za čudovito skušnjo prvega leta
sen, •	,	, v .j mojega duhovništva. Kmali
eiT> imel prijetno dolžnost de- J b	, • j , , v ^ ^
v	^ J	sem spoznal, da je delal c. g. O
‘atl 2 msgr- Johnom J. Omanom man dvakrat trše kot kdorkoli
k°t njegov kaplan; imel sem o- drugi v župniji. Nadziranje čre-!so trpeli v zadnji vojni, revolu-kilo priložnosti ga videti pri de- de, tako široko raztresene po, ciji, okupaciji in kasneje na svo-lu in poslušati besede njegove Brooklynu, West Side, Oarfield | jih potih kot begunci v piegnan-^odrosti. Kljub vsemu sem Heights, Maple Heights in Ran- stvu po svetu.
*laj odkril, da besede, ki bi jih d,a11 (Warrensville), skrb za verski pouk, odziv na nenadne kh-
PISMO MSGR. JOHN J. OMANU ZA 80 LETNICO
Da jih je že osemdeset. Res, hoja ni več tako trdna, kakor je bila nekoč, toda govorjenje, pisanje in navdušenje še ne kažejo te starosti.
Da Vam pišem tole pismo, je vzrok to, ker oba po gorenščem dišiva. Vi ste Omanovega Šim-na sin, ki je naravnost iz Kranjske gore prišel v Ameriko in Le-gatove Rezke sin, ki je bila iz Grabč doma, iz tistih Grabč, ki so od Bleda, kjer sem jaz rojen bil, koj samo tako daleč, da bi domala kamen lahko zagnal na sredo vasi. In bi za tega volja bi-svetlo živimi očmi malčkov, ki lo grdo, če bi se golen rojak svo-se pode okoli novih ognjišč. Ob jega velikega rojaka ne bil spom-
Msgr. John
Vse zbiralne ^kcije za Lrtve,
^ogel zapisati, ne bi prikazale	j.	vsaka naša podjetnost za pomoč,
’*bvo,iivo mi. ki jutri sla- ” Z0T° 16 b',° del° “ i vse, kar Se je na tem področju vil on	i	'	napravilo po vojni med nami,
v .j , , r°jS ,1 , a, •	! C. g. Oman je postal župnik nosi njegov podpis. On je vselej
Ne zgleda, da bi bilo predav- gv Lovrencu } 1915 in se je jn ^ ^ vedno ]n
pa se še vedno dobro spo- skoz. vseh 45 -.................. ^ ■
poseben način in v posebni meri “njegovi,” ker jih je njegova pomoč v posebni meri neposredno zadela in jim je njegov ^ vzvišen zgled ponosnega Slovenca v adoptirani domovini, v prav posebni meri dragoceno vodilo in cilj, ki ga skušajo doseči v svojem lastnem življenju in v življenju svojih otrok.
Monsignorjeva osebnost nam je zgled, življenjska pot pa zgdoba, ki je nič boljše ni treba za vnemanje srca in vžiganje dobrih sklepov. To je zgodba Šimnove družiine, ki se je utrgala iz nedrij naše slikovite Gorenjske in se iz nuje presadila v Minnesoto. Zgodba Šimnovih, ki so “na rokah” ustvarili novo domačijo v Ameriki. Zgodba Šimnovega Žana, ki je trdo delal, da si je zaslužil prve denarje za šolo, vse šolske hlače trgal V samostanu Božja Vrata je predramil, se je vendarle obo-po ameriških šolskih klopeh, pa živel menih, ki je hudo trpel za- tavljal zapustiti svoje trdo leje iz vseh teh ameriških šol izšel radi nepremagljive zaspanosti, žišče in je rajši še poležal, da bi kot kremen-fant, kristalen slo- Za nobeno ceno na svetu se ni užil še nekoilko sladkosti svoje
osemdesetletnici ta velik venec oči žari v pramen hvaležnosti in iz src na vsa usta poje ta zbor
nil za osemdesetletnico. Res je, da ste se v Minnesoti rodili, pa se mi zdi, da ste tam koj samo
dinjam onega dne. Bilo je na Petek, 31. maja 1935, malo po posvetitvi, ko je bilo sveto °^e še sveže na mojih rokah, ko
sem pozvonil pri vratih župnišč
“novih’ iz vseh kotov Amerike telo dobili, duha so Vam pa ma-zahvalno pesem in voščilo. Bog ma prav gorjanskega dali, prav Vas živi Father John!	j tistega, ki diši po preprostosti,
Mr. Miha Krek. po starih pesmih, ki so jih Vaša
Louis Veuillot:
Legenda o zaspanem meniha
let kot voditelj predlogov, pobud in nasvetov, popolnoma posvetil duhovni kako naj organizacija najbolje skrbi za svoje farane. Zgodovi- opravi svojo vzvišeno in plemena fare sv. Lovrenca je v pra- ndo nalogo; popreje ko je bilo vem smislu zgodovina njegove- treba potovati v Joliet, 111., prav :pa T	.	„ .	ga	življenja:	On ima močan	tako, kot kasneje,	ko se glavni
bozrlZ' Lovrenca''	C- g‘	0man ]e	čut	za dolžnost in odgovornost,	odborniki zbirajo	ob njem v
moč .I svojega novega po- Verjetno ne govori nobena stvar Clevelandu.
Jocmka s smehljajem in bese- glasneje kot njegovo ^ ozna.
j, ., '' Vidim, da	Vas	bomo mo-	faran0imi	“Župni urad pri	Vsi vemo, da ni	slovenske ka-
1 malo porediti ^	(Tedaj	gv	Lovrencu	je vecJno odprt,	toliške prireditve,	ki je kakor-
tehtal samo 139 funtov.) 2at0 smo tukaj, da postrežemo koli v zvezi z Ligo, da je ne bi ° al je nato: ‘Jaz se bom no- faranorn p0 svojj najboljši mo- msgr. Oman priporočil ustno in °.l odpeljal z vlakom v hribe vj,,,	( pjsmen0) £e ne drugače, pa vsaj
Winsylvanije pridigat na več-	, , v svojih Newburških novicah v
f števil° misijonov. Odsoten I okojm g. Ivan Zornu n do g - Ameriški Domovlnl; Povsod pri-
k°m nekaj tednov; v tem času letni organist pn Sv. Lov e	zavzema zad-
Prevzamete Vi vsp dolžnosti'” m monsignrojev ožji prijatelj, je Pu	&
vzamete vi vse aoiznusu.	njo, kot duhovnik med duhovni-
^eJaj sem spoznal z občudova- nekoc odlično povedal. C. g.	Slovenec med slovenski-
^jern pomešanim z bojaznijo in 0man Je proizvod dveh svetov. ’	^ .	.	. v . sestan-
s DrpeeiSniim strahom da ie Od svojih slovenskih staršev je mi drustvi; P^1 se.lah .1)a ses™n l-recejsnjim strahom, aa je	-ut- <	„ kih in pri zborovanjih. Msgr.
“prvi boss” resnično mislil	podedoval najboljše poteze sta-	deiai ^ ^ .n Qna .e
biznes.” Predno sem mogel	reSa sveta; poštenost dela v-	^	rastla in napredcwala,
Zvezati svojo prtljago, mi je nf>st- gostoljubnost, ljubezen do ^	.& dosegala lepe USpeh&)
pastel dol:(nosti: “Nocoj imate	Slasbe m vsega lepega v sp os-	k. b}	..h	brez n1egovega sodelo-
ahko šmarnice, potem bo pri-	nem> me'J t0111 ko se je od svoje	nomoči ne mogla
en par k pouku za poroko;	rodne Amerike oklenil odličnih (vanja m	pomoči mogla.
Jmri, na binkoštno vigilijo, bo- lastnosti svobodnega tekmova- ( —-------------------------------
sle blagoslovili vodo in peli lita- nia> iznajdljivosti, zaupanja v ^ Njegovega 80. rojstnega dne ^ije vseh svetnikov pred glav- samega' sebe in duha demokrar v fYjojjtvi spominjajo vsi, ki 110 sv. mašo. Jutri bo tudi pre- tičnih ustanov. Te krašne pote- gg p0znaj0 in kj ga ljubijo, prav aei spovedi, ker je to prva ne- ze 80 čudovito združene v č. g. ^ pOSebno pa njegov nekdanji po-elia v mesecu. Da se bodo mo- Onianu!
ljudje z Vami boljše sezna- j Msgr. Oman je v taki meri del ^i> boste imeli v nedeljo po dve življenja fare sy. Lovrenca in v Jhaši s kratko pridigo v angle- nekem smislu del življenja vseh plr*i in1 slovenščini pri vsaki, slovenskih fara v Clevelandu, ki
°boldne bo nekaj krstov in ob so prejele od njega toliko drago-•-•30
venski značaj, ponosem in navdušen slovenski duhovnik.
mogel prebuditi ob enajstih zve- postelje. Zaprl je nazaj oči
čer, da bi šel molit jutranjice. in kmalu zopet trdo zaspal Zgodba o Father Omanu, ki je ' Toda narava ki ga je bila o-1 Ne) tako ne more iti dalje! slovenske ovce po Ameriki pa_1 bremenila s toliko zaspanostjo, Meniha je zapekla vest m zacu-sel, z neskončno potrpežljivost- mu -ie naklonila tudi veliko til jej da je s SVojo lenobo pom-jo in ljubeznijo kozle k Bogu sPretnost ln ^J^vost. Brez žal tudi svojo umetnost in da se naravnaval, pa še neprestano pi- Posebnih vso1 m brez vec;e^ mu sam hudič zadovoljen po-sal, cerkev in domove gradil, ,znanja računstva je sestavil po smehuje. Stvar bo pae treba društva ustanavljal, za lepo pe- natancnem premisleku m z ve- prijeti s čisto druge strani, lasem skrbel in sam prepeval, vsa- liko Potrpežljivostjo imenitno koj je namestii nad p0StelJ0 težko slovensko reč pospeševal in uro- IzPrva vd! al ^ ko desko’ tako da je zag™ela podpiral, če je imela le količkaj mesto einega sončka ki naj bi na lenuhove noge že deset
pogojev biti dobra, da bi mogla Za budil’ kar f ° vrst°	kund nato- ko' §a 3e kaca Pn-iaz-
širiti krščansko krepost in pri- ,čih zvoncev' A ke^ Sa Se P°ka' no zbudila. O, kolikokrat je prispevati k lepoti slovenskega i- zali tudi li za nezadostne, je po- krevljal ubogi pater ves potoi-mena	’	stavil na stebriček, ki se je dvi- £en v kor
7	,	v	.,	_	gal nad uro za okrasek še umet-, Toda _ skoro ne bodete mo.
Zgodba o župniku Omanu ki na koSa, petelina ter bobnarja ^	B.]0j da kača iz_
je nastopal kot pokrovitelj Slo- ;n 0b določenem času so zaceli &	j_ ._____
vencev in jih učil, kako se mo-' razgrajati vsi ti hkrati, rejo morda u:3iveti v razmere | Nekaj noči je šlo prav dobro.
•adoptirane domovine, biti tu . Toda ni minilo dolgo in ko je po- P" koristni in srečni, ne da bi opu- ( kazala ura enajst, so zvonci vre-stili le trohico tistega svojske- gčali, kos je žvižgal, petelin ki-ga, kar je v njih, ker so sloven- kirikal in bobnar razbijal po ske matere sinovi in hčere. svojem bobnu . . . menih pa le-
^KdTdrugr'w izgubil nmrn,'** pr?ien je .'T1 0Vi' t011 mu.' Naj'^lo! da'se'jih'spo^i-toda naš pŽter jo vnovič pokli- «*• m”no vrv ” “ •» >« ob u‘	in da smo
mati jako radi peli in po rigel-cih, ki jih je vedno vse polno po tistem travnatem bregu, ki se vleče vse od Rečice prav tja do roba Gorij — do Krnice in še dlje.
Jaz vem, če bi zdajle odšla na pot, da bi našla stezo-v Grabče, da bi še našla kakšno stopinjo Vaše matere na tistem bregu. Našla bi jo, ker ste vsa ta leta ostali Slovenec in ker Vam je materin in očetov dom v duši ostal, ker ste ta dom in hiše materine jezik ohranil. Zdaj je mimo osemdeset let in vem, da se tole uro še po gorenščem vprašate: Če so vsa ta leta? Če so?
Mi jih imamo, monsignor. Vi ste jih živeli, mi smo jih pa hranili. Stari, ki so z Vami živeli in novi, ki smo jih za začetek vzeli. Nobeno leto se ni Zgubilo, ker se nič ne zgubi, kar je za duše in za narod narejeno. Nič se ni zgubilo, kar je bilo s prižnice govorjeno in kar je bilo govorjeno od duše do duše. Še tista zrna iz Novic, ki ste jih pisa^ li in jih pišete, še tista zrna so vsa spravljena, zakaj v vsakem zrnu je klas, ki bo prinesel kruh, če se v pravo zemljo položi.
Včasih sva govorila in ste rekli, da ste se ob mojih povestih te in one besede spomnili, ki jo je tudi Vaša mati rabila. In ste je bili veseli, ker je tam zrasla, kjer je Vaš rod zrasel. Pa se mi je dobro zdelo, da oba tiščiva nazaj, nazaj v tiste Grabče, nazaj na Bled — pod tiste visoče gore, ki so jih nekoč, pred stoletjem gledali Omani in Legati in vsi tisti pionirji, ki so v Minnesoti nove Gorje in nove Grabče ustanavljali.
Jamnasta, gospod Oman, ne morem zato, če tako naverdja-no povem: Kadar Vas vidim, pa se spomnim starih dobrih hribovskih fajmoštrov, ki so z grun-tarji maševali in so jih grun-tarji onikali ne samo vikali. Pa so tudi z bajtarji imeli besedo,
gubila svoj glas, bilo, da je po-	muke z dvignjenim pr-
stom svarili in učili, znali poma-
I močnik.
Father L. Baznik.
še zmiraj ena tretjina!
Naša dežela je izrazito indu-
v v cerkvi pouk katekizma za cenih duhovnih darov, da mu atrijska, vendar je malo znano ^Iske otroke. Temu bo sledil vsi dolgujemo globoko hvaleči- dejstvo, da se nad 35 odstotkov blagoslov. Tako! Jaz pojdem, nost. Čutimo, da predstavljamo vsega prebivalstva preživlja ali
k,
ko
er nočem zamuditi vlaka! Lah- vse te ljudi, ko mu izražamo go- z delom na farmah ali pa v pod-
jl0 noč in Bog Vas blagoslovi! reče čestitke in se Bogu zahva- jetjih, ki farmarske pridelke ji bo Vaše bivanje tod pri Sv. ljujemo za msgr. Omana 80 ča- predelujejo, ali pa v podjetjih, 0Vl,encu dolgo in prijetno!” 1 stitljivih let.
ki farmarje — oskrbujejo.
stala deska sčasoma manj težka,
pa še večji zaspane bilo, , z besedo in dejanjem) na da so se noge počasi utrdile ali u in pd živinL da jih je — prebrisanec — u-maknil, preden ga je kazen o-plazila, je vendarle čutil potre-
____	njamo vsi Slovenci in da smo
cl na pomoč svojo iznajdljivost	uri ,brez vsakega novega jim h„težnl M vse, kar so do-
- *!
polagal pod svojo glavo in ki
mu je vsak večer ob enajstih
zasikala v uho:
“Čas je, vstani!”
nego
kratko brega storiii za duše in za bese-1 do. Naj oni še dolgo hodijo skoz In sam ljubi Bog ve, kakšni Spomjne svojih osemdesetih let prebujevalni načrti so še vse ro- in naj nam tega in onega še od-jili po njegovi glavi, preden je' denejo od celote. In naj še to Kača je zalegla mnogo	več	zaeutil, da bo končno zaspal za	ved0j da smo	jim nofVi hvaležni
kos, petelin, bobnar	in	večno • • • ZasPal? Ab- ne! Ker	tudi zato, ker	so našega škofa v
zvonci, ki so ob določeni uri še	)e bl1 vendarle goreč kristjan,	amo^o Vzeli	in so pri njih jer-
nadalje prirejali svoj hrup.	To	ga ne sodite tako slabo- Navzbc	pergo in ljubezen dobili,
je bilo pravo čudo, ki je budilo svojemu lenuharskemu grehu je ( Po gorenšče se jim v imenu ves samostan.	i vendarle otroško zaupal Onemu, vseh zabvaiim; Rohonej za be-
Toda — o j oj! Sredi svoje ra- ,ki vse odPU9Ča.	'sedo. In bohonej Bogu za osem-
dosti je odkril, da ni le velik za-1 “Ah!” je vzkliknil, “končno se deset let, ki jim jih je dal za naše dobro.
V imenu vseh vdani
Karel Mauser.
°CAK TRIGLAV, na katerega vrh se je slavljenec ob svojem obisku Slovenije popel.
Zgodba o mojsterskem vzgojitelju in voditelju, ki je Znal kot nihče od njem, združevati sam v sebi slovensko izročilo z novimi razmerami, da se je oboje dopolnjevalo v lepo soglasje, a slovenstvo njegovo le še bolj blestelo, kot bi morda moglo kje doma pod Triglavom.
Zgodba o slovenskem voditelju Omanu, ki je neprestano vzdrževal živ stik z rojstno domovino in potoval tja, da si je neposredno osveži sliko Slovenije in jo prenašal sem v naselbino, zlasti, da je reševal tiste,
ki so bledeli in omahovali pod Spanei temveč pravi lenuh. Na- Prebujana
težo prahu tujega, maiterijali-' vzbc temu, da ga je opisani ču- j In to so bile njegove posled stičnega mišljenja — zgodba o doviti hru^ vseiej popolnoma nje besede prvem kanoniku ljubljanske škofije v Ameriki.
In končno zgodba o Right Reverend Monsignoru John J. Omanu, prelatu Sv. Očeta, ki je v najhujši nesreči našega naroda
z župniki, duhovniki in zvestimi, požrtvovalnimi verniki o-snoval vsenarodno dobrodelnost in jo vodil, da je mogla sodelovati pri reševanju deset in deset tisočev slovenskih eksistenc iz puščave taborišč v delavnice po svobodnem svetu. In reden dodatek te zgodbe: Takrat smo tudi mi mogli v Ameriko, takrat sta mogla priti tudi naša mama in oče, zato smo sedaj tu. Gospod prelat pai žele, da ljubimo jBoga in Marijo, da smo zvesti državljani in ponosni Slovenci.
Tak je monsignor med nami, v spominih in razgovorih mater in očetov, deklet in fantov. Tako ga slikajo in obračajo njegovo zgdobo pred široko odprtimi in
Zdaj naj pa jezik naših starih gorenjskih očancev vzamem:
Naj oni vedo, da jih imamo bo po novem izumu. Vsak večer rad. in da jih visoko Sp0§tuje_
CERKVICA VRH GRIČA, znak slovenske vernosti.
an
HMERISKA DOMOVINA, MAY Ul,
'.................■.......................^
•' "v
KRANJSKA GORA, kjer se je v
bližini dvigal dom Omanovega očeta.
Msgr. o materi, očetu, domu, Sloveniji, slovenstvu, slovenski besedi, jeziku in pesmi
Njegovo življenje
Dne 8. maja 1865 se je vršila na naslavnejši božji poti v Sloveniji, na Brezjah, poslovilna svečanost. Enainpetdeset gorenjskih kmetov je prišlo po slovo h kraljici Slovencev pred odhodom v tuji svet. Bili so to pionirji, ki jim je bilo namenjeno, da bodo ustanovili prvo slovensko naselbino v Ameriki — Brockway v Minnesoti. Že pet let pozneje so si začeli graditi lastno cerkev. Posvetili so jo sv. Štefanu in jo imenovali “Sv. Štefan v gozdu.”
Prvega stalnega duhovnika je dobil Sv. Štefan šele 1894. Pred tem je župnijo sv. Štefana vodil nad 20 let stari cerkovnik Janez Poglajen, ki je bil menda prvi, ki je zaslutil božji klic v fantku, ki se je rodil 22. maja 1897 v dru ini Šimna Omana in njegove žene Terezije. Oče in mati sta bila Gorenjca. Oče je bil doma z Gozda pri Kranjski gori, mati pa iz vasi Grapče v župniji Gorje nad Bledom.
Prvo izobrazbo je Šimnov
S 16.
služiti svojemu narodu in čla-veštvu kot duhovnik.
Kakor opisuje slavljenčev prijatelj pok. dr. Trdan, se je to zgodilo takole:	,
Bilo je 1. 1901. Lepega jesen- PnPov_f skega dne je sedel Šimnov John pred elektrarno in se hladil. Mimo je prišel mladenič njegovih let, ki ga John ni poznal. Mladenič mu je povedal, da študira v zavodu sv. Janeza Krstnika in da so med mladimi študenti, ki žele postati duhovniki tudi še bolj priletni fantje. Kakor je msgr. Oman sam pripovedoval, je v trenutku zaslišal v sebi klic postati duhovnik. Še isto leto je vstopil v zavod sv. Janeza Krsnika in začel študirati. Ker je Ul dosti starejši od svojih so-učencev, so ga imenovali “old-man” in včasih tudi “sportsman.” Toda težave ga niso odvrnile od začrtane poti in kmalu so ga vsi zljubili, profesorji in sošolci.
L. 1909 se je z dovoljenjem škofa Trobca preselil v St. Paul, kjer je ob koncu 1. 1911 končal teologijo. V mašnika je bil posvečen sredi četrtega leta. Bil
“Tako pripovedovanje o starem kraju m o prvih naseljencih smo poslušali z največjim zanimanjem, delali pa smo hkrati tudi načrte za bodočnost: Kako bomo šli, ko bomo dorasli pogledat Kranjsko, kakor smo tedaj navizali slovensko zemljo. Triglav, Golico, Beljak, Ljubljano in še nešteto drugih krajev. Najbolj pa nas je zanimalo o belozidanih. cerkvah, ker v Minnesoti smo poznali takrat samo lesene in borno opremljene cerkvice in kapelice.”
Vrat njegovega1 doma niso zaklepali, tujce so sprejemali pod krov in k mizi, mati pa je naj raj še pripovedovala otrokom o kraju, o katerem pravi naj večji slovenski pesnik Prešeren, “dežela Kranjska nima lepš’ga kraja, kot je Bled z oko-Fco, ta podoba raja.”
“Vsak tujec je bil pri nas gostoljubno sprejet in nihče ga ni vprašal, kdo je, od kod prihaja ali kaj dela. V dolgih letih, ki sem jih prebil pod domačo streho, se niti enega slučaja ne spominjam, da bi kdaj tujcu pokazali vrata. Vrata sploh niso bila zaklenjena1 ne ponoči ne podnevi. Tujca so vselej prijazno
John prejel v domači Vasi. - -- .----------v	-	».
letom je dobil delo na železnici je posvečen na praznik sv. Ste kot — donašalec vode. Pozneje fana, 26. decembra 1911. Posve-ga srečamo kot delavca na far- čenje se je vršilo v domači čermi med drvarji v severni Min- kvi sv. Štefana v Minnesoti. Na-nešoti v železnih rudnikih, kjer slednjega dne je zapel prvo Glo-ie hitro napredoval do kurjača rio. Njegovi dobri materi Tere-
in strojevodje, m nazadnje v mestni elektrarni v St. Cloud. Že od otroških let je, kakor sam pravi, gojil srčno skrivno željo, da bi’ se kdaj kot strojevodja z lokomotivo vozil preko prostranih minnesotskih gozdov. To je bila njegova najiskrenejša želja in zdelo se mu je, da je to njegova edina naloga na zemlji. Zgodilo se je vendar drugače.
ziji se je izpolnila želja, ki jo je v srcu nosila vse življenje, da bi enega svojih sinov videla pred oltarjem.
Po posvečenju je odšel na svoje prvo službeno mesto k Sv. Vidu v Cleveland. Po nekaj letih kaplanovanja tod ga je clevelandski škof 1. 1915 imenoval za župnika slovenske župnije pri Sv. Lovrencu v Newburghu,
NAŠ H0NSIGN0R
Ko je Monsignor John J. Oman v zadnjem farnem buleti-nu zagledal svojo sliko ob kratkem voščilu k osemdesetletnici, je pripomnil: Osemdeset let, pa denejo tako sliko zraven, kakor da bi bil petdeset let star. A slika je najnovejša; pred kratkem jo je posnel Rev. Jože Godina. Kaže res mladostno lice, v katero še ni zarisanih nobenih starostnih potez, in vedrost sije iz njega. Vedrost se mi zdi posebna značilnost na našem Monsig-r.orju.
Pred 24 let sem ga spoznal, ko je prišel na obisk v Slovenijo m me je vzel seboj v Združene države k odkritju Baragovega spomenika v kulturnem parku. Že pri prvem srečanju sem postal pozoren na njegovo prijetno vedrost, zdaj pa imam priložnost uživati njegovo vedrost že deset let in priznam, da se je človek od njega naleze. Hvala mu za to!
Vedrost duha, neko veselo razpoloženje, kažejo vsi Omanovi, kolikor sem jih spoznal. Odkod jo imajo? Podedovali so jo in v družini od mladega gojili. Družina je bila velika, dve dekleti in šest fantov je doraslo v njej ob vedri materi — pevki. Radi so se imeli; še zdaj, ko je Monsignor starešina Omanovega rodu, se imajo radi in so zelo povezani med seboj. Z materjo so peli v družini, peli slovenske pesmi, ki jih je prinesla seboj iz Slovenije; v petju se je vedrost še poglobila. Koliko lepih pesmi zna še danes naš Monsignor! Poleg pesmi pa Mohorjeve knjige, ki so jih vsako leto z veseljem sprejeli, pa tudi brali. Naučili so se jezika in Vzljubili deželo, odkoder sta prišla oče in.mati, saj je Gorenjska eden najlepših krajev na svetu. Odkar jo je obiskal in občudoval, jo še bolj ljubi Se enkrat bi jo rad videl. Leta 1935, ko sva skupaj potovala, je rekel: še enkrat bom prišel pogledat in uživat lepoto Slovenije, čez deset let, ako mi Bog da
LJUBLJANA, prestolnica Slovenije, ki je monsignorja tako domače pozdravila
,bisku’
hajali v Brockway slovenski vanj. Zijaje smo jo poslušali in bogoslovci, ki so jih slovenski skušali predstavljati si njegove farmarji prav radi sprejemali, visoke vrhove tam nekje pod o-Ob nedeljah, včasih pa tudi med blaki. In ko sem dorasel, sem en fthninli n.ci. domu • sredi
tednom so se shajali na domu tega ali onega.
“Vselej je tja v tiho noč zadonela krasna slovenska pesem, da je odmevalo čez njive in travnike od gozda do gozda. Lepi so bili večeri. Kako radi so poslušali slovenske popevke zlasti naši očetje in matere, ki so že pred dolgimi leti zapustili rodno grudo in Se nastanili po obsežnih
sredi minesotske ravnine pogosto prepeval: Oj Triglav moj dom, kako si krasan
jo govore izobraženci, ne Pa ^ ke brozge, kot je v navadi ^ cestnimi vitezi. S tem n^a,a^j
ne trdim, da morajo naši taa
- -ar
tavati. Oboje je potrdbno, a
morda svoj materni jezik * tavati. Oboje je potrdbno, a^ >m, KaKO si Krasan . . .	mora šola posvetiti večino
Ko smo se torej tisto dopoldne angleščini, je pa dolžnost peljali iz Ljubljane proti Go-1 šev, da doma goje lepo m renjski, me je precej opozqril . slovenščino, ne pa ka e ^ na mogočno Triglavsko skupino nice, ki se jo otroci sram J moj prijatelj in zvesti spremlje-
valec prof. dr. Trdan. Ob pogledu na sivo kapo tam daleč na obzorju me je obšel strah, na je-
---- x--	---- J	—--^
minnesotskih gozdih, da si tam. zjk pa so mi prihajale besede Sv. v potu svojega obraza služijo pisma: ‘Tudi gore s silno težo še svoj vsakdanji kruh. To so bili niso stale.’ Kakšna silna moč je skoraj izjemno gorenjske kore- j morala delovati, da je iz ravni-nine in po večini tudi pevci, za- ne ali morja dvignila to gigant-to so se prav radi pridružili po- J sk0 težo in še tako visoko. Kak-
ve«
sicer prav zato, ker to ^ tisti materin jezik, ki ga 3e ^ ti prinesla iz domovine, ^ nekaka sraka s podtaknjc ^ pavjim perjem in se zdi ko ko strašilo
šole i« sl tudi Pot
Razen slovenske venskega doma je
j očim študentom. Mlajši smo se pa od njih učili in tako vzljubij ali lepo slovensko pesem. Dobri in veseli fantje so bili ti slovenski bogoslovci . . .”
* * *
Želja videti deželo svojih staršev se je msgr. Omanu uresničila, ko je bil star 46 let. Takole opisuje svoje prve vtise:
“Ko je drugo jutro vlak privozil na slovenska tla, me je za
šen mojster mora biti Stvarnik, da mu je narava tako pokorna!
sk'
ern6
bno, da imajo otroci doma vensko čtivo, starosti prim6^ zgodbe, povesti in podobno. ^ vo pa mora biti tako, da ° r
slovel
V Sloveniji kar mrgoli cer- vleče in vabi, da ga vzame kva, župnih in podružnih. Sko- ! ke in bere. V šoli se sloj raj sleherni grič nosi na svojem i učiti, doma pa biti brez P temenu cerkvico, v kateri časte nega slovenskega čtiva je tega ali onega svenika. Cerkvice so raztreseni biseri, ki krase tisočletno slovensko zemljo, hkrati pa so neštete cerkvice tudi živa priča globoke vere in velike ljubezni naših pradedov do
JvTj gcz, vatioci/ av-i/j	v*e* 'VOZU Ud olL/Vciioivct. bid, nit, j'-	UKG IJUDGZni IldSin 'pidUcU.UV LivJ
doživeti. Bog mu je dal dožive-1 hip prevzelo nepopisno ganotje. B0ga jn do božje matere Marije, tv a 1945 razmere niso bile take.	Ki Kil i zatonil in noliu-	drwro 1rn+ nri-
... .	da bi bil mogel želji ustreči. Pa
sprejeli m ga povabili na ko-	U1. v ,	,
^	.	, .v . tedaj bi bil našel bolj žalostno
ruzne žgance, ki so običajno ^ a	J
tvorili večerjo. Tudi mati doma
P, a 1945 razmere niso bile take, Najrajši bi bil izstopil in polju
i to iep0 zemij0j ki mi je da-
Nenadoma je zaslišal klic božji kjfer je še danes. .
*	*	*
Tistim, ki	občudejo	veliko	ljubezen	msgr.	Omana do
slovenstva do	bratov in	sester	slovenske	krvi, a	se obenem
vprašujejo, odkod ta ljubezen,	najdejo odgovor	v njegovih
spominih na očetov dom v Brockway, najstarejsi slovens naselbini v Ameriki, v spominih na mater	J
minih na lepe večere, ko je pesem slovenskih bogoslovcev in slovenskih pionirjev odmevala med minnesotskimi
gozdovi.	”
“Ljubezni do slovenstva in do žim danes mestni otroci sloven-
iz rajsko lepe blejske okolice je svojim malim najrajši pripovedovala o Blejskem .jezeru in o Otoku, o Marijini cerkvici in o čudotvornem zvonu, o Savici in o šivem očaku Triglavu. Kadar je pa pravljica utihnila, se jeNo-glasila pesem. Mati je že doma slovela kot izborna pevka. Ko je po letih hvaležni sin obiskal rojstno vas svoje matere, so mu stari ljudje pripovedovali, kako je Petračeva Reza znala peti in kako dobrega srca je bila . . .” “Oče so mi neštetokrat pripovedovali o planinskem življenju. O njem so imeli bogate skušnje, ker so bili po poklicu pastir. Vsako leto so odhajali z doma v planine in se šele v pozni jeseni zopet vrčali domov. Kot pravi čredar so znali pripovedovati o zvezdah na nebu, o prič-
Slovenijo, v mnogih ozirih opu-stošeno po sovražni okupaciji in rdeči revoluciji.
la očeta in mater in mi izročila v skrb in varstvo nešteto svojih sinov in hčera. Kako prijetno je od vseh strani udarjala na uho
Monsignor Oman, naj Vam | slovenska govorica . . .
Gospod ohrani dosedanjo vedrost | Bog je moral Slovence poseb-duha še vsa leta, katera Vam je no ljubiti, ker jim je dal tako še namenil. Ob Vaši vedrosti krasno zemljo. Udahnil ji je to-bo tudi nam lažje. Jaz pa ostajam Vaš veliki dolžnik, ker nihče drugi ne ve, kaj mi je v letih mojega “pregnanstva” pomenila Vaša vedrost. Bog Vam bodi plačnik in naj sedanjo vedrost spremeni nekoč iv večno veselje.
Škof Gregorij Rožman.
mile slovenske materinščine mi nihče ne more odrekati, pa tudi
skih staršev še v poznejših letih ne vedo, da Družba sv. Mo-
------ --- ' ‘	v***	j---—
ne vzeti. Imel sem pristno slo-.horja sploh obstoja. Zgodaj sem venske starše, ki so me od zgod- J spoznal tudi lepo število sloven-nje mladosti učili govoriti in skih pesini in jih rad prepeval, ljubiti tisto slovensko narečje, ge preden sem vedel, dai je kje ki sta ga sama znala in ga pred | kak Cleveland na svetu. Zato
kih v gozdu, o drevesih in rast linah. Poznali so nešteto zdravilnih zelišč, s katerimi so tudi v Ameriki zdravili živino in v prvih letih celo družino . .
liko in tako raznovrstne naravne lepote, da vsakogar kakšna stvar še posebelj vleče in vabi.
Prvo, kair sem v Sloveniji hotel videti, ko smo otresli raz čevlje prah in raz obleke saje, s katerimi nas je poškropila lokomotiva, je bil Triglav. Priznam, da je imelo to moje hrepenenje neko otroško barvo na sebi, vendar to ni nič čudnega. Saj sem že od otroških let gojil srčno željo videti kdaj ta čudoviti Triglav. Maiti nam je neštetokrat pripovedovala o tem gorskem j
Mnoge teh cerkvic slove kot priljubljena in dobro obiskovana božja pota, ki nudijo obiskovalcem tudi priliko za gojitev medsebojne družabnosti. Ko pa začne na vzhodu vstajati dan, se o-glasijo v vitkih stolpih zvonovi, ki vabijo okoličane k molitvi. Slovenci slove kot veren narod, zato so po deiželi redki, ki bi ob 1 klicu zvona; ne sneli klobuka, se prekrižali in ne počastili Marije ž nebeškim pozdravom- ‘Zdrava Marija, milosti polna’.”
VJXW V	-- „
kar za koso puščavski Pese
Ko se je uresničilo nje, ki ga je nosil v srojejjjl od mladih let in prvikrat ° \ j, deželo svojih staršev, se msgr. Omanu rodilo veliko
znanje:	bi'
“Že po prvih dneh niojc£a vanja na slovenskih tleh s^#ji je zdelo, da sem prišel j4 c jc dobri in skrbni materi, hi pričakovala in koprnela i*1 penela po meni svojem v p Zrlo je ta njena očitna in ”^1 ljubezen znova dvignila do narodni ponos, spet sem
Kot nekoč škof Slomšek je tudi msgr. Oman prepričan o veliki vrednosti materinega jezika. Ta dragoceni zaklad je izročil v varstvo slovenskim družinami očetom in materam, da bi ga skrbno hranili in nedotaknjenega izročali sinovom in hčeram in svojim vnukom:
“Slovenci ne smemo biti po-
dna duše uverjen, da je ^ ° ^ ja ameriškim Slovencem ' niči dobra stara mati, da ^ nija še živi, da je zdrava, ^ ljubi in skrbi za nas, ki S1"
novi njenih sinov . . •
*
Zato želimo, da bi n771 Slovenci, kjerkoli žive, 0 p, la,niškega pa do Tihega °c Ji rojeni v stari domovini, njih sinovi in hčere 771 p vnuki prisluhnili klicu irl02: Ji je velik Amerikanec, P0,
*	~	I	V VllV-i	A CA J-' 'S
orjaku in nas s svojim n^čmi711 j znani sslmo kot izvrstni delavci
-	orjaKU m nas s svojim miomiu j
O velikih počitnicah pa so pri-i pripovedovanjem kar zasanjala!
zvest Slovenec:
“Naj bi te lepe vezi
, ta'
'

pri najtežjih delih, zastopani vse Slovence tudi v	-.rik1
več kot 60 leti s seboj prinesla z lepega kranjskogorsko-jeseni-škega kota. Spominjam se, kako nam je naša nepozabna mati, ki je ob dolgih zimskih večerih sedela za mizo in za nas pletla nogavice, hkrati prebirala kratkočasne in poučne povesti, ki jih je vsako leto prinašala Družba sv. Mohorja. Otroci smo posedli okoli mize in z naj večjim veseljem in zanimanjem poslušali zgodbe in povesti. Že naprej smo se vsako leto veselili knjig Družbe sv. Mohorja, do-
sem odločno odklanjal vsako o-čitanje, da mi ni mar za slovenstvo in da bi najrajši takoj vse poamerikanil.
Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati djala, ko me je dete pestovala, zatorej dobro vem,
Slovenec sem, Slovenec sem.
*	N
Skupno z materjo so Janezek, njegovi bratci in sestrice sanjali o prelepi deželi, ki ji pravijo “Nebesa pod Triglavom.”
moramo biti v vseh panogah tukajšnjega gospodarskega in kulturnega življenja. Da bo to mogoče, mora biti naša mladina vešča angleščine in sicer tako, kot
tesno, da bi Slovenci v A jr nikdar ne pozabili, da so P. rl)' ci zdravega in čvrstega, 1 Roženega in globoko vernež3 venskega naroda!”
*	*	*	cj-
V zgodovini slovenskega naroda je bila njego^J1 novom, ki so se posvetili oltarju namenjena še prav P® Jof naloga. Primerjati bi jo mogli neštetim cerkvam, “ jedi11 po gorah v stari domovini. Okoli teh cerkva so n^s‘ P zgradili okope in se oprti nanje upirali turškim napadoi jo' ko so se tudi Slovenci v vseh velikih trenutkih svojo vine doma in v širnem svetu zbirali okoli svojih ci!Laiiit,l'i kov, iskali v njih zgleda in voditeljev v borbi za o£>i iv' verskih in narodnih svetinj. Tako so se tudi
b°
Ameriki z veliko ljubeznijo oklenili moža, ki jim je , vse svoje delo, skrb in ljubezen, da bi ob njem sebi • jim otrokom ohranili tiste svetinje, ki so jim bile drage — vero očetov, besedo materino in slovensko
Mi bi na ta slovesni dan, ko ameriški Slovenj s^rif
tv
OTOK BLESKI, kjer je bila v bližini doma Omanova mama.
80-leUnico msgr. Omana, radi izrekli slavljencu is^r^oš(1l hvalo za vse delo, skrb in njegovo veliko ljubezen, s P^' Bogu, da bi nam še veliko let.ohranil luč na,gori,msg ,j0yoH' HU pa naklonil še veliko let, polnih sreče zdravja in J^LviJ stva, in mu dal še v treje obiskati našo ljubljeno do ^J Slovenijo.
‘ AMERISK5 DDMOVIRS,
franc jaklic:
Od hiše do hiše
LJUDSKA POVEST
• • ■ 0, sedaj bomo pa še dobre, “Ančka!”
Samo če bomo hotele biti!” | Zdelo se ji je, kakor bi se ji “Jaz pa še sedaj ne verja- grozil . . . mem.”	| “Odpusti!” vzklikne dekle iz
“Pa meni verjemi, ki sem nje- dna trepetajoče duše, in solze se n'ai prijateljica,” reče Trznarje- ji vlijo po licu.
Va Katka. “Jaz vse vem, čeprav Anton ni vedel, kaj bi dejal, mi ni nič povedala; pogruntala ko jo je videl tako strto. sem jo . . . Ob nedeljah sva ho- j “I kaj pa' je vendar bilo?”
^ili skupaj v cerkev, pa sem bila ^ “Odpusti . . Odpusti! členila, da jo zasledim, ker mi i Samo to je ihtela. Šele potem, is vedno pravila, da nima nobe* ko se je poleglo razburjenje in nega. A to verjemi, kdor more,1 je Anton le prosil, naj mu pove, kz ji nisem, pa sem prva ime- kaj se je zgodilo, je začela pra-la • . . Ko sva hodili tako v cer- j viti vse do kraja . . Pa kako kev, ni pogledala nobenega,* sa- je težko pravila! Vse njeno 1110 tam na trgu, ako je videla (pripovedovanje je zvenelo kai-
stati Gornikovega, je vselej, kor iskrena prošnja za odpušča-
malo zardela. Za nobenim dru- nje in kakor obeti večne svetobe S'tti ji niso uhajale oči kakor za . . .
niim. Pa to ni kar samo ob se- Anton je bil žalosten in vesel.
bi.”
tako so se pomenkovale dekleta na luži in so ugibale, če Gornikov ve, da ga je zatajila, 'n kaj bo sedaj . . . Kozačeva ^arta, ki je bila blizu Gorniko-vih doma in se je včasih že na-stavljala temu Antonu, je bila ^ar vesela. Škodoželjno srce ji ie vpilo; “Prav mu. je! . . . Prav Otu je!”
In kar ni se mogla* zdržati, da bi ga ne zbodla, ko ga je gredoč Hornov srečala. Hotela ga je vi-premaganega, da bi ga za-Stnehovala, in bi se maščevala nacl njim. Ustavi ga in vpraša: Ali že veš?”
“Kaj pa je novega?” v Marta se nasmehne: “Me pa :e vse vemo, da te je dekle zata-jilai. .
Antona razburijo te besede in attTeh ga speče, da se zatogoti: Knj česnaš?”
Marta se brž umakne, pa še enkrat reče za njim: “Pa1 je res! Sedaj se pa nai glavo postavi, ^er te Ančka ne mara več.” Smejoč se je šla naprej. An-l°n pa je bil ves razburjen in ^rivalo se mu je vprašanje. Kaj pa to pomeni?”
In takrat se mu je zdelo, da dodajo vsi ljudje za njim in se vsa dekleta posmehujejo, ''roče mu je prihajalo.
Lazarjeva Ančka pa ni mogla Zaspati tistega večera. Srce ji K bilo nemirno in različne misli s° jo razburjale.
Gdprla je okno in se naslonila, Podpirajoč si razgreto glavo z r°kami. Nočni hlad jo je božal P° vročem čelu, ko je gledala ^mišljeno tja v čarobno noč, razsvetljeno od zvezd in od me-kih luninih žarkov. Nji pa ni bilo ]
nrisli
Spomnil se je Barbiča, ki mu je dejal, da bodo težave. Res, z'e so bile tu . . .
“Kaj pa poslej — ali me boš še kdaj zatajila?” je vprašal Anton deklico.
“Nikdar več!”
“Pa če te oče zavržejo, tepo ali spode od hiše?”
“Tvoja bom!”
“Moja v sreči ali nesreči! če se tudi upira ves svet!”
Pa je šel in na vasi je zaukal, kakor bi hotel vsem oznaniti, kaj se godi v njegovi duši, ka-kar bi izzival ves svet. “Juhu-hu!”
Tisti, ki so ga čuli in poznali, so pa mislili tako in tako . . •
župnik Karel Reja — umrl
Koncem aprila je v sanatoriju pri sv. Justu v Gorici umrl č. g. Karol Reja, dušni pastir Rupe in Peči. Zavratna bolezen ga je napadla prošle jeseni in tik pred božičem se je prišel zdravit v go-riško bolnico, kjer je zorel za večnost, prenašajoč trpljenje z vzgledno potrpežljivostjo in vdanostjo v božjo voljo.
Rodil se je č. g. Reja na Dobrovem v Brdih dne 7. febr. 1888. Študiral je v Gorici in bil posvečen v duhovnika dne 26. julija .1913. Predstojniki so ga takoj poslali v dušno pastirstvo: služboval je v Kobaridu, Breginju, Spodnji Tribuši, na Ročah in od 1. 1947 je bil premeščen v Rupo. Z novo državno razmejitvijo sta bili namreč vasi Rupa in Peč odtrgani od matične župnije Miren. In spet je bila zasluga g. Reje, da se je tu osnovala samostojna župnija, ki je tudi državno priznana.
Župnik Reja si je s svojo očetovsko dobroto, ponižno skromnostjo in prisrčno gorečnostjo kaj kmalu pridobili srca izročenih mu vernikov. A bil je neuklonljiv, ko je šlo za načelno
Ijen prehod bd zore do mraka za obisk Mangarta in Kanina. Tu-1 i : ti pa smejo pri tem uporablja- J ti samo v dogovoru označene smeri. Za legitimiranje zadostuje veljavna osebna izkaznica.
Pobudo za novo postavitev križev so dali bivši bojevniki iz Ra-venne. Na to slovesnost je prišlo veliko bivših bojevnikov iz vse Italije.
Nova naročila za ladjedelnice GRDA
Tržaški župan Franzi je sporočil, da bodo v maju začeli v ladjedelnici sv. Marka graditi vojno ladjo “Bergamini.” To bo
vojna ladja, ki bo izšla iz trža- 'ženja pleščev v Italiji,” ki so ga ških ladjedelnic. To naročilo, ki1 ustanovili v Castiglione d’Qssola.
Plesti in pleše
“Plešci vsega sveta, združite se!” je geslo “Narodnega zdru-
la mož gostih las, zaradi česar se je v zadregi gostom opravičeval: “Žal nimam pleše, vendar upam, da bom v nekaj letih tudi jaz iz^ gubil lase.”
Oglašajte v “Amer. Domovini”
jasnost, za verskonraivni blagor vernikov in za pravice Boga in Cerkve.
Prvi kamen za cerkev v begunskem naselju
V begunsekem naselju pri Štandrežu, ki je vstalo pred I enajstimi leti, so v nedeljo 19.
J aprila, položili prvi kamen za novo cerkev posvečeno Mariji usmiljenja. Istrski begunci, ki sedaj živijo v tem naselju, so ^ namreč prinesli iz Pulja mali .kip j Matere božje in hočejo, da bo ' njihova cerkev posvečena prav Mariji usmiljenja. Temeljni kamen je blagoslovil goriški nadškof msgr. Ambrosi. Ta je imel nato priložnostni govor, v kate-1 rem se je zahvalil goriški občini, ki je darovala potrebno zemljišče j za novo cerkev. Goriška občina bo darovala tudi 3000 m zemljišča za novo cerkev v Stražicah. Na Kalvariji so postavili tri križe
Na hribu Kalvariji nad Podgo, ro so dne 25. aprila znova postavili tri velike križe. Hrib Kalvarija je dobil ime prav po treh križih, ki so nekoč stali na njegovem vrhu in kateri so bili porušeni v svetovni vojni leta 1916.
šai
cat
slila
mehko okrog srca in težke so jo mučile . . . Poizku-
v M je moliti, pa ni mogla kon taU navadno molitve, zakaj mi-
je na to, kar se je zgodilo, ^Lliia na Antona.
Oh, kaj bo rekel? Kaj bo mi-S K ko bo izvedel?”
Tedaj je smuknila senca po eh, in pod okno je stopil An °n- Ni imel navade ponočevati, , ^ocoj je moral izvedeti, kaj e ono govorjenje. — Ančka je , restrašena odskočila. Zazeblo V le. da se je stresla, ko je za-C<^a ujegov klic:
VII.
Zaspal pa tisto noč Gornikov Anton ni.
Njegova duša je trepetala, kri mu je vrela po žilah. Srce mu je bilo nemirno, in neznan strah je silil v njegove, sicer neustrašene prsi, da je roko pritiskal na srce, kakor bi mu hotel vtisniti poguma.
“Kaj pa se je zgodilo?”
Na to vprašanje si je odgovarjal toliko časa, da mu je bilo vse jasno, da je dejal:
“Torej sedaj vedo vsi, da je Ančka moja; in dekleta se mi posmehujejo, a Lazar, njen oče, je besnel!”
“Zakaj je besnel, zakaj?”
To ni šlo Antonu v glavo. Pač mu je pravil nekaj tacega že Barbič, toda Anton tega ni mogel verjeti. Kako bi verjed nekaj, kar ne more biti . • • He! Zakaj bi on ne smel imeta rad Lazarjeve Ančke, in ona ne njega? Ali ni pošten fant? Ali se ne more oženiti, ako se le hoče?
Tako se mu je zdelo vse naravno, gladko, pa je bilo vendar drugače . . .
Ančka mu je bila vse povedala, pa mu tudi obljubila, da mu ostane zvesta. In ta obljuba je dajala Antonu moč in mu budila najboljše upanje.
“Kdo nama kaj more, ako se hočeva vzeti? Tistega bi jaz rad poznal, ki bi nama mogel ubraniti!”
(Dalje prihodnjič.)
-------O------
POL STOLETJA — Nizozemska kraljica Julijana je nedavno dopolnila 50 let. Prestol je zasedla l. 1948, ko se mu je njena mati Viljemina odpovedala. Gornja slika je bila posneta za Julijin SO. rojstni dan.
Oglašajt«* v “Amer. Domovini”
Za $615 Z lelalon v Lurd in Ljubljano
ter nazaj!
Od New Yorka do Bruslja, Lurda in Ljubljane ter nazaj ipotujete z letalom za vsega $615. V to vs'oto so ^ključeni tudi stroški v hotelih, vožnja na železnici in
cana.
Skupino vodi Itov. Joseph Varga
( _ Odhod iz NEW YORKA -5. JULIJA! Prijavite se
TAK0J!

V domovini ostanete lahko, kolikor časa želite!
bled travel
1-8787	EX 1-8787
lili
lltlP
OJ TO ČIŠČENJE OKEN! — čiščenje oken je v naši deželtvčasih res pravi problem. Ta posel pa tudi ni tako enostaven v Delfu na Nizozemskem, kjer nadomeščajo ceste branali. Na sliki vidimo čistilca oken, ko gre na delo.
je velikega pomena za tržaške ladjedelnice, je sad razgovorov, ki jih je v Rimu imel tržaški župan s predstavniki vlade.
Druga novica, ki j*e želo razveselila zlasti dejavce tržaških ladjedelnic CRDA, ph je naročilo dveh velikih prekobceanskjh ladij, ki jih bodo v kratkem začeli graditi eno v tržaških ladjedelnicah, drugo v Tržiču.	za
dve 35 tisoč-tonski ladji, ki bo-> sta vzdrževali zvezo med Trstom in Severno Ameriko in bosta-na-.• domestili Saturnio in Vpltahio.
Mlekovod pod Krnom
V Gornjem Posočju pripravljajo načrt za prvi mlekovod, kateremu naj bi pozneje sledili še drugi in tako olajšali prevoz mle, ka s planin iv dolino. Prvi mle-tovod bo povezoval planine Za-slap, Slapnik in Kuhinja na področju Krna. Mlekovod naj bi se končal na najnižji planini Kuhinja, od koder bi mleko s kamioni prevažali preko Krna in Vršna kobariško mlekarno. Računajo, da bodo potom mlekovoda lahko zbrali dnevno do 2000 litrov mleka.
Cevi za mlekovod, ki bodo iz plastične snovi, bodo uvozili iz
dustriji ne izdelujejo.
Nove olajšave obmejnega prometa
Na videmskem sestanku ital.-ugosl. obmejne komisije so sprejeli nekatere olajšave, ki jih so uveljavili sredi maja. Pomembne so olajšave zlasti za lastnike motornih vozil. Za hribolazce je cd 15. maja do 15. oktobra dovo-
To je majhen kraj v Piemontu in leži ob vznožju gore, ki je popol-norha gola in se zato tudi imenuje, odkar ljudje pomnijo, “Goli hrib.?
'Popolnoma naravno torej, da je društvo pleščev zagledalo luč sveta ravno phd Golim hribom, ki bi.ga pri nas, imenovali Pleši-vec.{ Združenje ima pravila in odbor, ki je sestavljen iz predsednika, podpredsednika, devetih odbornikav in tajnika, ki se seveda vsi odlikujejo po na daleč bleščeči se pleši.
Po pravilih so člani dolžni drug drugemu pomagati. Združenje šteje na stotine članov po vsej Italiji in vsako leto je pod Golim hribom (vsedržavni kongres. Kongres se začne z “mašo pleščev.” Ni treba pripomniti, da je župnik iz Castigliona, ki mašo daruje, prav tako brez las kot drugi.
Odbor Združenja je iz zgodovine pobrskal vse (slavne plešaste glave in o njih izdal posebno knjižico. Tu lahko beremo o slavnih plešcih, začenši z Julijem Cezarjem, katerega glava je bila gladka kot kremen, o Pitagoru, o sinu Karla Velikega,
HELP WANTED FEMALE
Full or part time. General cleaning, one child, new home, live in (optional), on Shaker Rapid. WY 1-0528 or SK 1-0429.
(105)
Zenske dobijo delo
Kuharska pomočnica Išče se izkušena kuharska pomočnica za delo od 2 pop. do 8 zv- Mora razumeti angleško.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avc. (x)
V zameno
Prosto stanovanje in hrana se dobi v zameno za večerno skrb za otroka v lepem Shaker lights, domu pri Rapid Transit. Lahko delate drugje. YE 2-5547. (101)
inozemstva, ker jih v domači in- imenovanem Karl Plešasti, kot
tudi o D’Annunziu, ki je opeval lepoto svoje gole glave. Odbor trdi, da so bili plešasti tudi Pe-trarca, sveti Tomaž Akvinski in Dante, vendar to ni stoodstotno dokazano.
Za zaključke letošnjega kongresa je bil slavnostni banket, ki je kljub odlični postrežbi imel to hibo, da je lastnik hote-
mEiEmi
SPOMLADANSKO ČIŠČENJE JE VESELJE
... če ste kurili s čisto PLINSKO toploto vso zimo
Nič dima, nič saj, nobene umazane plasti . . . zavese in stene ostanejo čiste! če še nimate plinskega toplotnega ogreva .lahko spremenite vaš 'sedanji ’f urn č z v Varčnega in zanesljivega plinskega v enem dnevu. Kličite nas za brezplačno ocenitev. Zapomnite si, nič ni čistejšega kot plinski plameni!
The East Ohio Gas Company
Hišno delo
Išče se žensko za hišno delo na 6116 St. Clair Ave. stranska vrata.	(101)
Moikl dobijo delo
Moški dobi delo
Išče se moškega za pomivalni stroj za posodo. Mora biti delaven in trezen. Uniforma preskrbljena in oprana zastonj. Popust na hrani in druge koristi. Oglasite se osebno pri personnel manager.
FORUM CAFETERIA 2050 E. 9th St.
(101)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Zidana, 8 sob, cena zelo zmerna, da se uredi zapuščina, na 1564 E. 30 St. Kličite AC 6-1467.	-(100)
Soba se odda
Lepa sprednja soba se odda poštenemu dekletu, ki dela, pri mali družini blizu sv. Vida cerkve. Si lahko kuha. Kličite od 4 do 7 EN 1-6638.	—(100)
Išče sobe
Vdova išče dve neopremljeni sobi. Kličite po 4. uri pop. HE 1-9627.	—(101)
Naprodaj
Lepe sadike, paradižniki, paprika in raznovrstne cvetlice dobite pri Mrs. Perše, 28836 Chardon Rd. WH 3-0921.
(14,15,21,22,28, 29 maj.)
Vsa moderna hiša
4 spalnice, 3 zgotovljene na tretjem, nov plinski furnez, bakrene cevi, l-% garaža, blizu basa in trgovin. E. 120 južno od St. Clair. Brez agentov. Lastnik UL 1-3324.	-(21,22,25)
Stanovanje se odda
Odda se 3-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, spodaj, v bližini sv. Vida. Prednost imata starejša zakonca. Naslov dobite v upravi Ameriške Domovine.	—(101)
Naprodaj
Zidan bungalow, 3 spalnice, dve spodaj, ena velika zgoraj, v dobrem stanju, sežigalnik. $17,-500. Na 13210 Tyler Ave. WI 1-4913.	—(101)
Iščejo stanovanjc
Zaposleni par, miren, srednje starosti, išče 4 sobe in kopalnico. Kličite EN 1-5518.	(102)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
1S42!i Waterloo Rd.	IV 1-2237
EDINA SI OVFNSKA I7.nHl.OVAI -NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
Re-JSuAuto Body Cf .
Popravimo v»4 avto in prehgrvAmo,
da bo kot nov.
Popravljamo bodv In fender|c. Welding
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street ETTgT'xx'x
ji
o4-
AMEKISKA DOMOVINA,
Pegam in Lombergar
apuaJ dr. Fr. Detela
Hlapec je prinesel pismo, in bra ga je Krištof odpečatil. A .branje mu ni šlo tako od kakor borjenje. .
“Od leta do leta piše Žiga
na glas pred bratom in skrila da je ravno nam na korist njs- koračil po sobi semtertja; ume-obraz v belem predpasniku,	gova nesreča?”	ti ni mogel mehkosrčne	sestre.
Krištof je strmel in šel zamiš-	“Oh, Krištof,”	je ihtela se-	A rad jo je imel, in težko mu
Ijen parkrat po sobi. Obstal je	stra, “ne imenuj	tuje nesreče	je dela njena žalost,
pred sestro, jo prijel za roko,	božje kazni! Saj	noben človek “Anica,” je dejal in ji	položil
da je vstala, in ji otrl solze:	j ne ve, kakšna misel vodi bo'-jo roko na ramo, “jaz pojdem sam
“Ne jokaj, Ana! Ti nisi še po- roko.”	i v Velikovec in poprosim za O-
zabila Ostrvorharja, ki te je “Tj bi nemara še rada, da bi strovrharja.” bil tako razžalil. Sedaj se mu se Ostrovrhar izvil brez kazni!” ^	(Dalje prihodnjič.)
vrača. Ali ni to božja kazen, se je čudil brat, in molče je ona	------o---.—
bistroumnejši možje, da bode zajet, kakor hitro skopni sneg;! rok in že sem Ti hotel pisati, da se j pripravite Kranjci na nov, huj-| ši boj spomladi proti trem so-1
slabše,” je godrnjal, ko je slov- vrajnikom. In kaj se zgodi! kal besede. “Oh, Anica, ti si Predvčerajšnjim je prišlo pi-spretnejša, preberi mi te čire- smo iz Prage, da je umrl nagle čare! Bodoči škof bi moral ven- smrti kralj Ladislav. In včeraj dar lepše pisati.”	j—. Solnce je zahajalo, ko naz-
Anici se je spefblo bolje, in nanijo čuvaji z gradu, da se bli-
kmaJu sta zvedela, kaj brat Žiga iz Velikovca: “Dragi brat!
da pišema od štajerske strani mnogo-brojen sovražnik. Velik strah je prevzel takoj vse naše hra-
Na glas sem se smejal, ko semjbre junake, vso častito duhov-bral Tvoje poročilo, kako ste ščino in vse pošteno meščan-vzeli Gornji grad. Lepa batra-
homijomahija (Žabjemišja voj-nau Stara grška parodija Homerjeve trojanske vojne.) bi se dala pisati. Hvala Ti za to junaštvo! Stroške Ti kmalu povrnem, dasi se mi zdi, da si nekoliko previsoko cenil prestane težave in nevarnosti. Hvala Bogu, vse teče gladko.
Iz Rima je došel povoljen odgovor, in če Bog da, me bodeš že spremil prihodnje leto kot škofa v Ljubljano. Zdaj Ti pa povem novico, ki Te bode jako razveselila in Ti ob enem dokazala, da se še vedno gode čuda. Dva meseca sta prešla, odkar posedamo v Velikovcu. A to še ni omenjeno čudo. Kako neugodno so se bile poslednji čas obrnile stvari za cesarja, to veš. Vitovec je bil dobil zopet v pest vsa štajerska posestva, mnogo kranjskih in koroških. Njegovi konjiki so nas nadlegovali na vsem potu, in da nas vendar niso vseh polovili, je tudi nekako čudo; a pravo še pride. Na spomlad nam je napovedal vojno kralj Ladislav, in da bi bila mera zvrhana, je vdrl zadnje dni, meni nič, tebi nič, goriški grof v koroško debelo. Tudi on hoče dedovati po celjskem grofu in nadeja se, da mu prepusti cesar v toliki stiski vsaj delež. Marsi-katermeu zvestih cesarjevih svetovalcev je padel že tudi tak svet v glavo, vsem pa že, da bi vsaj ostavili Koroško in poiskali varnega zavetja v Gradcu, ker tukaj zagazimo lahko vkratkem med tri sovra'tnike. A cesar se ne gane. On ne odstopi od svoje pravice, naj se zdi drugim to koristno ali nekoristno. Mi po-prašujemo plciho, kaj da počenja sovražnik, ali je še odprta pot do Gradca; on pa opravlja mirno svoj posel in piše svoj A E. I. O. U, (cesar Friderik IV. je imel navado pisati na pisma, knjige, stene, vrata itd. skrivnostno vrsto samoglainikov A E. I. O. U. Zgodovinarji razlagajo te črke kot začetnice .pro-ročkih besedi: ‘Austria erit in orbe ultima’ ali ‘Austriae est imperare orbi universo,” to se pravi: Avstrija ostane do konca sveta, ali: Avstriji gre oblast nad vso zemljo.), preverjen, da ga reši Bog iz vseh nevarnosti. Zaman so mu prerokovali naj-
CHICAGO. ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — SW—f Suburb with 5 room apt. Living quarters and 3 room apt., income, 2nd floor. By owner. Call GUnderson 4-9648 or inspect at 6611 W. 39th after 10 a.m.	(101)
REAL ESTATE FOR SALE
LA GRANGE HIGHLANDS — 7 rm. contemporary ranch. 3 bedrooms, dining area, large family room. — Wood burning fireplace. Garage, lA acre lanscaped. Owner being transferred. Sacrifice sale $25,500. FLeetwood 2-0140.	(101
stvo. Vitovec! Vitovec! je šlo od ust do ust. Proroki so bili vsi pokoncu. Saj smo to že naprej vedeli; krij smo vedno dejali? sem slišal trikrat iz enih ust in premišljeval, ali se modrijan bolj boji ali bolj veseli, da S3 je uresničilo njegovo prerokovanje. Pripravili smo se na bran, kolikor se je dalo v naglici. Dozdevni sovražnik pa je obstal pred mestom.
“O, Vitovec je zvit lisjak!” so dejali strokovnjaki. Iz tabora pa so prišli proti mestu trije odposlanci. Mi jih gledamo, gledamo; zdeli so se nam tako znani. “I za božji čas!” vzklikne tovariš poleg mene, “to sta naša dva Ungnada!” In zares, cesarska. svetovalca, brala Ungnada, sta prišla v mesto in z njima njegova milost, krški škof Ureh, •ujetniki Vitovčevi. To je bilo čudenja! Cesar jih je sprejel takoj; prišli so bili, oproščeni, v imenu Vitovčevem, ki se podaja cesarju z vso svojo vojsko, samo da jih cesar pomilosti in jim pusti, kar imajo. Neizmerno je bilo veselje v Izraelu.
Kdo bi mogel misliti, da> ne sprejme cesar pogojev z razpro-trtimi rokami! A kaj še! On zahteva, da se podajo na milost m se pokore njegovi sodbi. Kak strah nas je zoipet obšel, tega mi Ti ne verjameš, če Ti tudi popišem. Pričakovali smo, da bode Vitovec razjarjen takoj naskočil mesto. A čuda se gode. Posvetovali so se dolgo; naposled na prijezdijo iz tabora brez orožja vsi vodje Vitovčevi. na čelu on sam med dvema Ostrovrharje-ma, mojim prednikom v Gornjem gradu in orjaškim njegovim bratom. Vse je drlo na ulice gledat glarovitih mož. Vitovec je srepo zrl predse, Ostrovrhar pa se je prijazno oziral o-krog in vse se je čudilo nje mvi moški lepoti in viteškemu drj.a-nju.”
Anica je malo premolknila in natihoma še enkrat prebrala zadnje vrste.
“Kaj ne, kako slabo je pisano?” je opravičeval brat.. Anica pa je vzdignila pismo više k o-brazu, da si pokrije rdečico, in brala dalje:
“Danes navsezgodaj je sedel cesar na sodnji stol. Vitovca je ■pomilostil takoj, ko ga je prosil odpuščen;a, in tudi druge vodje, ki so se bili vojskovali proti njemu. Janeza Ostrovrharja pa je vrgel v ječo in brani se ga pomilostiti. Postavil ga bode pred sodišče, in Bog mu bodi milo-stiv!”
Anici se je trgal glas.
“Naš pisar piše lepšfe,” se je hudoval Krištof na škofa, ki piše tako prdo. Anica se je premagala in nadaljevala poluglas-no:
Vzel mu je cesar vsa posestva, kamniški grad, Galenberg, Dokroviteljstvo mekinjskega samostana, sploh ves imetek. In veš Ti, komu podeljuje cesar vse to? Tebi, Krištof. Naj bodem jaz prvi, ki Ti vošči srečo. O-strovrhar pa bode glavo dal.” A-nico je posilil jok. Zaihtela je
AVB
AFELY
prikimala. Krištof pa je zopet Oglašajte v “Amer. Domovini”
T. CLAIR AVINGS
«13 lasi 185th Straat J 35000 ludid Avanu« - _J «335 St. Clair Avanua
Cleveland. Ohio
D o s t o j an s t v o .
Di.ber okus in simpatično razumevanje vaših potreb
MARY A. SVETEK
pogrebni zavod
478 E. I52nd Street	KE 1-3177
Velik prostor za parkiranje odzadaj
Ambulančna pi sluga z nksigensko napravo dan in noč
Kramer
je prav tako blizu
kot vaš telefon
En klic zadostuje, d® vas obišče naš cenilec in napravi
BREZPLAČNI PRORAČUN ZA PREDE-LJAV0 VAŠEGA
•	STREHE
•	GARAŽE
•	KOPALNICE
•	OPAŽI
•	ŽLEBOVI
•	PRIZIDKI
•	KUHINJE
•	VERANDE
•	SPALNICE
DO 36 MESECEV ZA ODPLAČEVANJE
F. H. A.
CHAS. KRAMER and SONS
PREDELAVA DOMOV
PODNEVI
BR 1-4800
3690 East S3rd St.
pONOčl
SK 1-4429 ER 1-9665
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, P°' polnorna sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izbefi,e'
JERRY PETKOVŠEK
649 EAST 185 STREET. EUCLID
■‘*911161

^ '1
A „
Kot stoji na napisnem listku . . .
"servirano tam, kjer kvaliteta nekaj pomeni’
Kdor ima dober oku=S', postreže z osvežujočim Stroh’s pivom. Stroh’s pivo je tako dobro zaradi tega, ker je varjeno iz najfinejših primesi. In Stroh’s je varjeno ob ognju, da zadobi neprimerno lahkoto, mehkobo in kvaliteto- Pijte Stroh’s pivo, “servirano tam, kjer kvaliteta nekaj pomeni f”
Ugajalo vam bo
SiDAJ PO LOKALNIH CENAH
Edini ameriško z ognjem varjeno pivo varjeno pri 2000 Ktopinjah-
je lažje!
THE STROH 8REWERY COMPANY, DETROIT 2«, MICHIGAN
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA IN STAREGA OSETA
Thomas Postotnik
katerega je Bog vzel iz naše srede dne 21. maja 1956 in preselil v lepše življenje
Že tri leta č.ni Vas krije zemlja, ljubi oče, zapustil si nas tako nepričakovano in naša srca so polna žalosti. Le zavest, da se ve' selite, dragi ata, z našo pokojno mamo v nebeških višavah pri B°' gu in Mariji, katerim ste bili 'tako zvesti na zemlji, nam zm3n■,' šuje bolest v naših srcih . . . Prelepi mesec maj’ je zopet ta> in vrt, katerega ste tako ljubili in negovali, bo kmalu ves cvetju, a našega skrbnega vrtnarja in gospodarja ni, ga ni ° nikoder . . . Vse je tako prazno in brez pomena od kar ste s poslovili od nas . . . Prosite za nas, ljubi oče, pri Bogu, da b mo tudi mi enkrat deležni nebeškega veselja in srečno sm1-nje 7. Vami nad zvezdami . . .
Vaši žalujoči:
sin DANI
hčerke MARY in DOROTHY MOLLI E, snaha, in ZETA Cleveland, Ohio, 21. maja 1959.
EAGLE ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI PRI MAY’S
ker importira no te preproge direktno iz Orienta . . . prihranite vi dobiček posredovalca!
Velike 9 x 12 čv. volnene
ovalne pletene preproge
Primerjajte katerekoli
pletene preproge iz
volnenih zmesi!
Cenjene po 69.05 in višje
39
.99
	Druge mere
22x34" velikost .		2.99
21x44" velikost .		3.99
34x54" velikost .		6.99
45x69" velikost .............12.99
*6x9' velikost ..............24,99
*8x10' velikost .............34.99
Direktni nakup v inozemstvu omogoča te nizke cene in velike prihranke. kvalitetne, gost pletene kolonialne preproge, ki so tako le/pe za dnevno sobo, za jedilnico, rekreacijsko sobo a.i za spalnico. V rjavi, zeleni, rdeči ali ogljeno sivi barvi za lepšo skladnost z drugimi barvami sobe ... te preproge so dvostranske, da jih uporabljate lahko več let.
»Te mere
so
približne
V'
Sprejemamo pismena in telefonska naročila . . . The May Co.’s Basement Preprožni oddelek