f„k d»n m« ***
la prunikoT.
d *Uy e,cfpt *êtur*,§* SttàâV tDi Holidays.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uradniéki In upravniàkl prostori: 8667 South LawndaU A v«.
Off ico of Publication: 1667 South LawndaU Ava. Telephons, Rockwell 4904
^YEABXXXL
Gasa lista Ja ou
KbUnS m .....i cUm mtu, January M. 1»M. at pmUoTTÍm
*t IMmrnm. USaafc.	U. Act of C«**r«. of M« refc I. 117».
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 27. APRILA (APRIL 27), 19,19
Subscription |6.00 Ysarly ftTEV.—NUMBER 83
Acceptance for mailing at special rate of postage provided for la «seilt* nos, Act of Oct. 8, 1917, authorised on June 14, 1916.
Jugoslavija bi rada ostala nev-
ralna v evropskem konfliktu
Velike diplomatične aktivnosti v Belgradu. Zunanji minister Cincar-Markovič odpotoval f Berlin, kjer bo gost diktatorja Hitlerja. Možno6t zbližanja med Jugoslavijo in Ogrsko
Beferad, 26. apr. — Jugoslavije silno trudi, da ohrani svojo itnlnost v zamotani situaci-vprašanje pa je, ali bo uspe-v svojih naporih. Ona se ne nda postavila na stran osi „.Berlin in ne na stran Veli-. Britanije in Francije, ki hote obkoliti Nemčijo in Italijo, ustavita Hitlerja in Mussoli-t
V Belgradu so se pričele veli-diplomatične aktivnosti v edeljek, ko se je jugoslovan-i zunanji minister Aleksander icar-Markovič povrnil iz Belk, kjer je konferiral z gro-I Cianom, italijanskim zuna-ministrom in Mussolinije-b zetom. Takoj po povratku je sestal s premierjem Cvet-ričem, ki je dospel v Belgrad Zagreba, kjer je konferiral z Mačkom o rešitvi hrvatske-problema. Cincar-Markovič je sestanku s premierjem odpora! v Berlin, kamor ga je po* bil diktator Hitler in kjer bo tfov osebni gost. Temu obisku Ipisujejo vladni krogi veliko inost, kajti znamenja kažejo, i bo v Berlinu padla odločitev, I bo Jugoslavija sploh mogla Uti nevtralna v konfliktu, ki ne more prinesti nobene kori-l pa naj se postavi na eno ali Igo stran.
Pičla uradna («uročila o razgo-r»h m«l eunan jlma ministro-
l Jugoslavije in Italije v Belkah naglaftajo, da so se vrši-v prijateljskem razpoloženju. ®f Ciano je zagotovil Cincar-ikoviča, da Jugoslaviji ne pre-^evarnoHt italijanske agresije <ia Mussolini ne bo ojačil obo-fene sile v Albaniji, katero je Nla italijanska armada. Ita-Ihoče le, da ji gre Jugoslavija roko, če »e bo zapletla v voj-| Poiiljala naj bi ji le živila drugo blago, ki ga Italija po-We. Ciano je Hicer sugesti-l naj Jugoslavija odstopi del kta Ogrski, ni pa pritiskal, sprejeti sugestijo. Ita-rto zadovoljna, če bosta Ju-Ma in Ogrska sklenili ne-^'"i pakt in s tem izboljša-^iMjne odnošaje. * drugih virov pa prihajajo »•ena poročila. Na konfe-v Benetkah je baje Ciano «»•al, naj „e Jugoslavija pri-bosi Rim-Berlin In tako po-pizlomiti protifaAistični blok, U gradita Velika Britanija Francija.
»fco proti zunanji krvenciji
Vtarne diakuzije * nadaljujejo
i~ Milita riatič-
^itični krogi Ae vedno Zrl0 o vprašanju, ali '" 2*5 kaJ Pridobila, če bi , 7* »» v evropske afere v g «bruha Vojne. Diskuzije tednov in mnenje
no imela nobene ko-
iff P* »kodo, če bi M za
<ia Jsponska oeU-fc. f n javno mnenje 'tališče. daai stvar ni
glavna kot Izgleda na *w
davijo, da je Japon-•m t Nemči-mlf<1*bPino voja-'■Ih prva .11 ^^PoJovJeUkiRu.
^	diploma-
t »i i	«VOJO
^atalo japonske n* ^ljnero vzhodu, je
Polom šolskegd sistema v Penni
Učitelji ne prejemajo plač
Harrlaburg, Pa. — (FP) — Sistem javnega šolstva v Penn-sylvaniji je danes bližje poloma nego je bil kdaj prej od ustanovitve pred več ko sto leti. To dejstvo je odkril državni prosvetni department, ki je v svojem poročilu izjavil, da šole v mnogih okrajih niso bile zaprte le vsled tega, ker učitelji in učiteljice ne prejemajo plač.
"Druga najbogatejša država v Uniji skuša rešiti svoje ekonomske probleme na račun šolskih otrok ter učiteljic in učiteljev, ki morajo doprinašati žrtve, brez katerih bi morale šole zapreti vrata," je rečeno v poročilu.
Čez šest tisoč učiteljev in učiteljic v okrajih Schuylkili, Luzerne, Northumberland, Lacka-wannna, Carson, Blair, Fayette in Cambria ni prejelo nobene plače že več mesecev. V drugih okrajih so povedali učiteljem, da bodo zaprli šok, če ne pristanejo na redukcijo plač za 60 odstotkov.
Ena šestina šolskih distrik-tov v državi je na relifu, to je, da funkcionirajo le deloma s podporo, ki jo dobivajo iz državne blagajne. Blagajna pa je zdaj izčrpana. Ena Četrtina šolskih di8triktov ne plačuje obveznosti na svoje dolgove. Vsi so bankrotirani. Več tisoč učiteljev je izgubilo službo in potem svoje domove. Odvisni so zdaj od relifa in dobrodelnosti svojih prijateljev in sosedov.
V nekatertK okrajih so morale relifne avtoritete preskrbeti učiteljem čevlje in potrebno o-bleko, drugače sploh ne bi mogli izvrševati svoje službe, do-čim so v drugih učitelji zapre-tili s stavko. Grožnja je bila spremenjena v akcijo v nekaterih krajih na polju trdega premoga.
Država bi lahko dobila denar za vzdrževanje šolskega sistema z obdavčenjem mogočnih industrijskih korporacij in bogatinov. Tega ne bo storila, ker ima velebiznis svoje lobiste v Harrisburgu, ki pazijo, da se kaj takega ne bo zgodilo.
Nadaljnje odšlovitve relifnih delavcev
Waahington, D. C. — Uprava federalne relifne administracije je naznanila, da bo morala odpustiti nadaljnjih 100,000 delavcev, ki so uposleni pri gradnji relifnih projektov, v maju in juniju. To Je posledica akcije v kongresu, ki ni hotel dovoliti dodatne vsote $160,006,000 za financiranje relifnih del In oskrbo brezposelnih.
- Domače vesti
Članica v Mayovl kliniki Rochester, Minn. — Mary Be-laj iz Willarda, Wis., članica društva 198 SNPJ, je srečno prestala težko operacijo v tukajšnji kliniki bratov Mayo. Prijatelji ji lahko pišejo na naslov: Mrs. Peter Belay, St. Mary's Hospital, Rochester, Minn.
Rojak utonil Chicago. — Anton MehUn, ki je živel na naslovu 3000 So. Kenneth, je zadnji teden po nekem nesrečnem naključju utonil v reki Fox pri Algonquinu. Njegovo truplo ao potegnili iz vode zadnjo soboto. Star je bil 66 let in zapušča sina in tri hčere.
Clevelandske veetl Cleveland. — Dne 24. aprila se je med umivanjem po dokončanem delu v tovarni zgrudil mrtev, zadet od srčne kapi, Anton Kmet, star 46 let in rojen v Cle-velandu. Zapušča ženo, sina, dve hčeri, očeta, dva brata in sedem sester.
Unija in operatorji še daleč narazen
Vladno posredovanje v pogajanjih
New York, 26- apr. — Repre, zentantje rudarske unije TTMWA in operatorji se še niso zedinlli glede sklenitve nove pogodbe, ki ima nadomestiti prejšnjo, katere veljavnost je potekla 1. aprila, čeprav je posegel v spor dr. John ft. Steelman, načelnik spravnega biroja federalnega delavskega departments Delavska tajnica je poslala Steelmana v New York, da posreduje med unijo in operatorji.
Včerajšnja konferenca, Katere se je udeležil tudi Steelman, ni prinesla nobenega rezultata. Sporna zadeva je v glavnem zahteva Johna L. Lewisa, predsednika rudarske unije, da mora nova pogodba uključevat? provizijo glede zaprte delavnice.
Čez 300,000 rudarjev na polju mehkega premoga počiva, odkar je potekla stara pogodba. Motnost je, da bo obrat ustavljen v vseh premogovnikih 4. maja, če unija in operatorji ne bodo
Vladna kontrola francoskega tiska
Podžiganja rasnega aovraftva
prepovedano
Pariz, 26. apr. -^premier Da-ladier je včeraj odredil strogo kontrolo tiska v sveži s kampanjo, ki ima zatretl zunanjo propagando v Franciji. "Vojaške zveze med Francijo in drugimi državami in povečanje oborožene sile ne zadostujejo," je rekel premier na seji planov svojega kabineta. "Francija mora zatreti vse zunanje In notranje napore in gibanja, ki offiažiOo narodno enotnost in podilgajo rasno sovraštvo."
Uveljavljeni dekreti prepovedujejo zunanjo ptppagando v tisku in prevratna aktivnosti. Za kršilce so določene ostre zaporne in denarne kasni. Dekreti ne pojasnjujejo, kaj , vlada smatra za zunanjo propagando. Levičarski listi očitajo desničarskim, da dobivajo finančnojpodporo iz Italije in Nemčije, ti pa nasprotno trdijo, da levičaiske liste sub-vencira sovjetska Rusija. Na podlagi novih dekretov bo moral vsak list, ki prejema podporo od sunaj, prijaviti vsak slučsj policiji.	,
Robert Coulondre, francoski poslanik v Nemčiji ki je bil pozvan domov, ko je Hitler okupiral Češkoslovaško, Je konferiral z Daladierjem pred povratkom v Berlin. Grigore Gaf^ncu, rumun-ski zunanji minister pride danes v Pariz Iz Londona. Nicolas Titulescu, bivši rumunski premier in zunanji minister, je sinoči dospel v Pariz iz Bukarešte. On bo sodeloval v pogajanjih, ki se pričnO danes y Parizu.
Ustavne reforme v indijski provinci
Bombaj, Indija. — Vladar province Palanpur v zapadni Indiji je naznanil dalekoaežne ustavne reforme. Ta provinca, v kateri živijo muslimani, bo dobila demokratično obliko vlade. Ljudstvo bo volilo poslan oe v provinčno zbornico in k on troiiralo blagajno.
možnost, da bo Japonska ojačila ves s osjo Rim-Berlin.
se
sporazumeli ta teden.
Farmarfi navalili na unijski urad
Somerset, Pa., 26. apr.—Grupa farmarjev je včeraj navalila na glavni stan unije Construc-tion, General Labor & Handlers, kjer js razbila pohištvo in izgnala dva uradnika unije iz mesta. Farmarji zahtevajo uposlitev pri gradnji ceste, kar jim je bil A. L. Russell, reprezentant unije pripravljen dovoliti pod pogojem, da stopijo v unijo in plačajo pristopnino $16 vsak. Russell Je odpotoval v Johnstown pred no so farmsrjl navalili na glavni stan uoije. Ko je bil informiran o navalu. Je izjavil, da bo apeliral na governerja Jamesa za pomoč.
Reorganiziranje vladnih departmentov
Washington, D. C., 26. apr,— Predsednik Roosevelt Je včeraj predložil kongresu načrt glede reorganiziranje federalnih departmentov in ustanovitve novega biroja za koordinacijo m#d upravama »ocialne zaščite in Jav nih del. Roosevelt računa, da bo reorganiziranje depertmentov znižalo stroška za petnajst do dvajset milijonov dolarjev letno,
Z . ........... i."» * " *
Japonska koče ojačiti zvezo z Nemčijo
Tokio. — Japonska bi rada sklenila novo zvezo z Nemčijo in Italijo glede vzajemne pomoči, ki naj b! ojačila protikomu-nistični pakt. Ideja., ima zagovornike v japonskih militaristlč-nih krogih, ki bi radi dobivali letala z Italijo ter orožje in mu-nlcijo iz Nemčije. Japonska bo še nadalje sledila programu evropskega totalitarnega bloka In pripravljena je dati koncesije Nemčiji in Italiji na Kitajskem. Japonska poalanika v Berlinu in Rimu sta bila In-struirana, naj pritiskata na Hitlerja in Mussolinija glede sklenitve mllitarlstlčne zveze med Japonsko, Nemčijo in Italijo.
velika britanija jači svojo oboroženo silo
Vlada bo pozvala milijon moi v armado
RUMUNSKE KONCE-SIJE ANGLIJI
London, 26. apr. — Proračun, da Velika Britanija potroši $6,-213,000,000 za ojačanje avoje oborožene sile na suhem, morju in v zraku, je včeraj predložil finančni minister John Simon v parlamentu. Ta je najviija vsota, ki jo je že kdaj vlada zahtevala za oboroževanje v mirnem času. Simon je v svojem govoru dejal, da monla tudi ta vsota ne bo sadoatovala in da bo zahteval dodatne apropriaclje.
Vlada je odredila dodatne davke na sladkor, tobak in avtomobile, da poveča svoje dohodke. Simon je predložil tudi itevllke, iz katerih je razvidno, da se je narodni dolg povečal za $643,-900,000 v preteklem letu in da zdaj znaša $37,600,000,000.
London, 26. apr. — Premier Chamberlain bo danes informiral parlament o zaključku članov svojega kabineta glede takojšnje uvedbe obvezne vojaške službe. Na bazi tega zaključka bo posvanih v armado milijon fantov v starosti 18 do 20 let.
Vladni krogi v Londonu pričakujejo, da bo naznanilo o kon-skripciji ojačilo angleško-franeo-sko militaristično svežo in da bosta tudi sovjetska Rusljs ln Turčija kmalu stopili v protifašistični blok. Pariška vlada Je
Sto milijonov za bojni m&terial
Washington, D. C., 26. apr.— Nižja kongresns zbornica je sprejela nafrt, ki določa potrošl-tev $100,060,000 za dobavljanje bojnega materiala iz tujeiem-stva. Ta tvoHJo v prvi vrsti mangan, krom, tungsten in plotovi» na. Zbornični odsek za militari-stične zadeve Je naznanil, da bo Amerika kupovala ta material, kjerkoli ga bo mogla dobiti In s tem Je odgovoril kritikom, ki so trdili, da bodo rudniški Interesi v Angliji, Franciji, Holandski in sovjetski Rusiji imeli največ koristi od ameriških naročil.
Aktivno* Hitlerjevih agentov v Argentini
Buenos Alres, Argentina, 26. apr. — Dr. Alberto i. Grassi Js povedal na obravnavi pred državnim sodiščem, da so Hitlerjevi agentje ponujali denar In o-roftje prebivalcem v pokrajini Patagoniji, če bodo revoltirali proti vladi. Obravnava je posledica preiskave, ki Je ugotovila, da ao Hitlerjevi agentje agitirall ta anekaijo Patagonije po Nemčiji. Prottaarijsks organizacija argentinskih Nemcev je podala izjavo, v kateri pravi, da so Hit lerjevi agentje »kušall dobiti kontrolo nad Nemci v Argentini,
odredi prisilno vojaško službo in Chamberlain se Je^daj odloČil za ta korak. Bukarešta, Rum unija, 26. apr.
— Tu se širijo govorice, da bo Rumunlja dala velike koncesije Angliji. Dovolila ji bo konstruk cijo pristanišč ob Donavi in Črnem morju. Trgovineka pogajanja med Rumunijo in Anglijo, ki 6o se pričela v pondeljek, dobro nspredujejo. Ta so v svni s kampanjo, ki ima potegniti Rumunijo proč od nemškega ekonomskega in političnega vpliva.
Hull posvaril nem-škega diktatorja
Hitlerjeva pot vodi v katastrofo
Iwanhlngton, D. C.. 26. apr.— Državni tajnik Cordell Hull je včeraj opozoril Hitlerja in druge diktatorje, da zanje ni prostora na svetu, ko je govoril na banketu Rdečega križa, ki ima tu svojo letno konvencijo.
"Dovolj prostora je na tem svetu za dve milijardi Človeških bitij, ki prebivajo na njem," je rekel Hull. "Dovolj je tudi dobrin, da lahko vsi ljudje živijo udobno, ni pa dovolj prostora ta diktatorje in politične organizacije, ki bi rade zasužnjile in do-minirale vse narode. Nobena država ni izključena is sodelovanja, čigar cilj Je izboljšanje položaja vsega človeštva, če se sama noče premišljeno Izključiti bodisi z izolacijo ali pa s pomočjo oborožene sile. Izolacija potiska vsako državo v revščino, o-svajanje tujega ozemlja 6 silo pa vodi v katastrofo."
Hull je dalje rekel, da se bodo, morale miroljubne države oboroževatl proti agresivnosti diktatorjev, med temi tudi Amerika. Združene države so pripravljene sodelovati s vsemi, ki poksšejo resno voljo za razorožitev, dokler pa se to ne zgodi, bodo prav tako pripravljene ns obrambo svojih interesov in institucij. Delegatom Je povedal, da mota Rdeči križ nadaljevati svoje humanitarno delo v zave-6tiuda Je Amerika vedno na njegovi strani.
Waahington, D. C., 26. apr.— Zakonski načrt, ki ga Je predložil kongrssnlk Frank C. Osmers, republikanec iz New Jefteyje, je
dolgo pritiskal* na Anglijo^j izzval velikansko odobravanje v
Ameriško oboroževanje demokracij
Združene države največja moralna sila na svetu
Washington, D. C. — Državni podtajnik Aummer Weltes je dejal, da bi morala Amerika prodajati zdaj, ko diktatorji o-gražajo svetovni mir, orožje in bojni msterlsl miroljubnim dr žsvsm, ds jih reši pred pod jarmljenjem. "Združene države so postale največja materialna sila na svetu in morale bi biti tudi največja moralna sila." je rekel Weltes. V svojem govoru je udrihal po diktatorskih državah, ki nočejo podjarmiti šibke države z nasiljem.
Naglašal Je, da Je glavni cilj Rooseveltove administracije o-hranitev miru, obenem pa je ponovil predsednikove beaede, "da agresivnost totalitarnih držav proti miroljubnim narodom ima učinek tudi v Ameriki in to kljub izolaciji." "Hvetovni mir Je nerazdeljiv," Je dejal Walles. "Kjerkoli Je red porušen, kadar sklenjene pogodbe ne držijo več. so tudi naši Interesi rHzadetl. Svetovni mir Je ogrs an, kadar močne države podjarmljajo šibke, katere imajo prijateljske odnošaje z nami. Tem bi morala Amerika pomagati, jim prodajati orožje, da bi se lahko upirale agresorjem."
. Weltes Je dslje rekel, da obstoječe diference m«d narodi ni ao tako velike, da se ne bi mogle
vseh krajih. Ta določa, da v slu čaju vojne med Ameriko in zunanjo državo, morajo biti prvi pozvani v armado predsednik in podpredsednik Združenih držav, vsi člani kabineta ln vsi senatorji in kongresnikl, ki glasujejo za vojno, vsi direktorji korporacij, ki izdelujejo orožje in mu-nicljo in Jo prodajajo tujim državam In kujejo profite iz tega, kakor tudi oni, ki dajejo posojila državam za nakup orožja. Osmers je dejal, da je predložil zakonski načrt s namenom, da oplazi tiste, ki podžigajo vojno histerijo.
Nemška mornarica v španskih vodah
V Igo, Španija. 26. apr.—Nem-Aka bojna mornarica, ki Jo tvori 2ft bojnih ladij, bo Jutri doapela v Cadiz, Španija, na manevre, ki bodo trajali več tednov. Nom-Aka križarka Admiral Schour je že prej dospela v Bllbao.
P roti nemške demonstracije v Avstraliji
Hydney, Avstralija, 26. apr.— Vojni veterani ho ms včeraj zbrali pred uradom nemškega konzula in demonstrirali proti Nemčiji. V akcijo so bili pozvani policaji in gasilci, ki so kmalu razpršili demonstrante.
Obsodba socialistov v Monakovem
Monakovo, Nemčija. 26. apr. — Nacijsko sodišče Je obsodilo im»m oseb, članov mednarodne socialistične militantne lige, v zapor. Vsi so bili spoznani za krive razpečevanja nelegalnih tiskovin.
berlin ignoriral angleškega poslanika
Ribbentrop ni hotel sprejeti Hendersona
i
POLJAKI KAŽEJO BOJEVITOST
Berlin, 26. apr. — Nacijaki krogi so dali klofuto Angliji, ko ni hotel sunanji minister Joa-chim von Ribbentrop sprejeti (»oslanika Nevll^ Hendersona, ki je izrazil željo, da hoče imeti razgovor z njim, ko se Je vrnil v Berlin. Henderson Je bil informiran, da je Ribbentrop zaporen in da ga ne more sprejeti.
Nemška delegacija s Ribben-tropom na čelu Je pa z velikimi ceremonijami sprejela jugoslovanskega zunanjega ministra A-eksandra Cincar-Markov iča, ko je z letalom doapel na berlinako letališče. Ribbentrop bo spremljal jugoslovanskega državnika v Hitlerjev urad, kjer bo konferiral s diktatorjem o kooperaciji med Jugoslavijo in osjo Rim-Berlin. Cincar-Markovič je bil a I noči gost na banketu, ki Je bil prirejen njemu v počaat. Kdaj bo Ribbentrop sprejel angleškega poslanika, nacljskl krogi nočejo povedati.
Krogi, ki imajo tesne t vete s nemškim zunsnjlm uradom, trdijo, da Je povratek angleškega poslanika v Berlin znamenje, da ae hoče Chamberlain, ki je po-tval Hendersona domov v snak protesta proti okupaciji češkoslovaške, spet sprijazniti 6 Hitlerjem. Dalje trdijo, da Hender-son nima nič vatnega povedati na predvečer Hitlerjevega odgovora na Rooseveltov apel ta desetletni mir v Evropi. Angleški poslanik Je bil instruirán prodno Je odpotoval v Berlin, naj opozori Hitlerja na resnost situacije in na nevarnost vojne, ki bo izbruhnila, če bo Nemčija skušala okupirati poijako ozemlje.
Poljsks delegacija, ki Js prišla v Berlin, Je demonstrirala pffcv tako bojevltost kot nacljl. Na vprašanje, kaj misli o agitaciji Nemčiji naklonjenih elementov na Poljskem, Je odgovorila!
"Mi ne bomo tako liedast! kot so bili Čehi. Nemcem ne bomo dovolili prevratne agitacije proti državi. A ko bodo postopali predrzno, bomo ravnali z njimi prav tako kot nastopajo sami proii opoziciji v svojih mejah. Potlačili Jih bomo z istimi metodami kot Jih rabijo sami pri zatiranju opozicije."
Porast priseljevanja v Ameriko
poravnati pravično in častno. Omenil je, da z ozirom na zadnje dogodke v Kvropi nI upa nja, da bi mednarodna mirovna konferenca, za katero se Je navduševala tudi Amerika, uapeta. Izjema bi bila le v slučaju, da bi vse države jasno demonstrirale željo, da so v resnici za ohranitev miru. Take možnosti sedaj ni, ker vse kaže, da prihaja nova katastrofa. ,
'i
Persekucije vzrok zaobrnitve toka
Washinglon, I). C. — Priseljevanje v Ameriko, ki Je padlo na rekordno nizko točko v letih de. prosije, se je |»ovečalo. To Je razvidno it pravkar objavljenega uradnega poročila.
Pred nekaj leti se Je več oseb izselilo iz Amerike nrgo priseli-to, toda v zadnjih dveh letih so Je tok zaobrnil. V Ameriko je prišlo «6,»75 več oseb nego Jih ji- oilAlo.
Za porast priseljevanja Je odgovorna |Htr«ekuciJa manjšin v Kvropi kakor tudi napeta situacija. Zid Je tvorijo največje število novih priseljencev. V zadnjih letih Je prišlo 36,000 Židov v Ameriko, kjer so si ustanovili svoje demove. L 10W Je prišlo samo 2372 Židov V A me-rt ko, dočim Je preteklo leto število narasli» na 10,736.
Opazovalci tega gibanja pravijo, da je peršekuclja vzrok, da Je več izurjenih delavcev In profesionalcev prišlo v Združene države kot neiturjenlh. Med priseljenci so tdravniki, odvetniki In profesorji.	> —
Gläsovi iz ,
naselbin
Pevuki festival v Milwaukee ju
Chicago. — Kot je razvidno, »o priprave za festival, ki ae vrši prihodnjo nedeljo dne 30. aprila v Milwaukeeju, v popolnem zamahu. Vae izgleda, da bo program zanimiv, mogoče še boljši kot lani v La Sallu. Pevski zbori ao na delu in ae trudijo, da bp-do občinstvu podali mnogo razvedrila In zabave. Da bodo pa tudi zbori zadovoljni, pa ae pričakuje od občinstva velika udeležba, kar bo pevcem v vzpodbudo in za boljšo bodočnost zborov.
Poročeno je bilo, da se bodo nekatera društva korporatlvno u-deležlla tega festivala. Cest takim društvom, ki upoštevajo lepo slovensko pesem. Upati je, da se jih v tamkajšnji bližini še več odzove na tako velevažno stvar. Pevski zbori bodo tudi s sabo pripeljali več prijateljev Iz svojih naselbin. Tako naj tudi mil-wauški rojaki opozore svoje prijatelje, naj pridejo na 80. aprila v dvorano S. 8. Turner In bodo užili nekaj veselih ur v yesell družbi. Na svidenje 1
Član Prešerna.
Federativna Jugoslavija
Vest zadnjih dni se glasi, da je vlada v Bel-gradu pristala na zahtevo Hrvatov glede federativne forme JugoHovsrntke drŽave.
Najnovejši načrt je, da se Jugoslavija razdeli na štiri avtonomne dele, kil bodo Srbija s Črno goro vred, Bosna, Hrvatska In Slovenija. Vsak teh delov bo Imel v zadevah gospodarstva in kulture svojo domačo;vlado, ampak zunanja politika, armuda in nekatere druge atvarl ostanejo skupna zadeva v rokah centralne alf federalne vlade.
Zdi se, da so Srbi v tem kritičnem momentu pripravljeni na vse koncesije, samo da pomirijo Hrvate, na drugi strani pa le instinkt lastne samoohrane brani Hrvatom, da še ne zahtevajo popolne neodvisnosti.
Vprašanje pa je: ali bo preuatroj države v federacijo kaj pomenil — danes, ko jugoslovanska vlada sklepa nove pakte odvisnosti s fašistično Italijo In ko se to paktlranje podvoji, ko pride zunanji minister Clncar-Marko-vič v Berlin? Koliko bo vredna na primer avtonomija Slovenije, če bodo Slovenci — in z njimi vred Hrvatje! — bolj odvisni od Musso-linlja in Hitlerja kot pa od vlade v Belgradu?
Cemu ni belgrajska vlada privolila v federacijo pred desetimi leti, namesto da je pri-zadjala Hrvatom in drugim neizmerno gorje z diktaturo? Takrat bi bila avtonomija nekaj pomenila. Koliko pomeni danea?
kakih 70 milj od Sprin*fielda. Tam ima žena sestro Stelle. Njen mož naju je že čakal na postaj f.
Sedemo v avtombil in hajd na njegov dom.
Stella nas je že čakala z okusno večerjo, ne s klobasami, marveč s "Čikno" in drugimi dobrotami. Pri njima sva tudi prenovila. Obema hvala za postrežbo. Ko se okrepčamo, nas je Joe vse skupaj peljal v 4 milje oddaljeni Livingston, kjer živi mati moje žene in Stelle. Zopet dež. Vseeno smo bili kmalu tam. Mater, ki je še precej trdna, smo presenetili. Malo se pogovorimo, jo vzamemo s seboj in gremo k našim prijateljem GorenČevim. Johna ni bilo doma, toda nam žena pove, da kmalu pride. Pri njih živi tudi Johnova mati. Vsi so nas bili veseli in nam postregli. Kmalu pride tudi John s hčerko. Tudi njega smo presenetili. ženi pravi, naj prinese najboljšega. John mi je pravil tudi o poslavi 30-letnice njih društva in da so imeli dober uspeh. Društvo 96 kljub slabim razmeram dobro obstoji. Zasluga gre bratom in sestram, ki se zavedajo, kaj je jednota.
Preko ceste stanuje naš prijatelj Pavliha, ki ima Johnovo sestro za ženo. Tudi njih moramo obiskati. Povedali so nam, da sta oba bolna. Ko pridemo tja, nam odpre hči. Rudy sedi pri mizi in čita, poleg sebe pa ima berglje. Je pobit na nogi, žena pa bolna v postelji. Njuna hči je učiteljica, pomaga pa tudi doma in tudi nam je postregla. Kadi bi se dalj pomudili, toda čas ni dopuščal. Hudo je bilo nam in njima, ker nista mogla z nami. Iz srca jima želimo sko-rajšno zdravje. Vsem pa hvala za postrežbo.
Peljali smo se zopet nazaj v Staunton. Drugi dan greva s Stellinim možem obiskat njegovo mater par blokov daleč. Je sedaj drugič omožena s Slovencem, Johnom Steeleyjem, oba prijazna. Tudi John mi potoži, da njih društvo SNPJ ne napreduje, ker maj ne ne obratujejo kot so včasih. Sedaj sta v obratu samo še dve. Ker druge industrije ni, je mladina primora-na drugam za delom. ,
Kmalu popoldne pride druga 1 ženina sestra Tillie iz St. Louisa, ker sva ji sporočila, da prideva tja. Posloviva se od Stelle in Joeva in se odpeljeva s Tillie proti 40 milj oddaljenemu St. Louisu. Ko se pripeljemo pred Švicarsko dvorano, kjer se je vršila slavnost društva 107. nam šofer pove, da smo na cilju. Zo-
•	pet dež. Ko prideva v dvorano, zagledava ogromno udeležbo.
- Programa sva veliko zamudila,
>	zato tudi ne morem o njem po-
•	ročati. Videla sva par točk, na»
>	to pa je nastopil gl. predsednik jed note Vincent Cainkar. ki je povedal, kaj je SNPJ in na kak-
>	Ani podlagi obstoji. Imel je vzpodbujajo« govor in bil dele-
i žen velikega aplavza, lepa. dekli-i ca |>a mu je |»rinesla šopek rož. Ko je br. Cainkar ustanavljal
•	tO društvo pred :t<> leti, se naj-I brže ni zavedal, da bo govoril na i njegovi 30-let niči kot glavni , predsednik najbolj napredne »lo-, venske jednote. Sodeč po veliki
>	udeležbi in delu. se bratje in se-f stre Planinskega raja tega tudi
•	zavedajo.
<l*IJ« ss t. «tTML'
O pluti in počitnicah
Coverdale, Pa. — h naše naselbine se nikdo ne oglasi. Razvidno je, da vsi raje čitamo kot pišemo, tako tudi jaz. Caaa I-mamo dovolj za to ali ono že od 1. aprila. Po vrtovih ne moremo nič delati, ker nam vremenski bogovi ne dovolijo že ves mesec. Prve dni je snežilo, zdaj pa vsak dan dežuje. Imamo res prave počitnice.
Lepo nas je potegnila Pitts-burgh Coal Co., last Mellonove družine. Na 13. aprila smo dobili "statemane" o naši plači, katero bi morali dobiti na 15. a-prlln. Ko smo šli omenjenega dne k plačilnemu uradu, smo zagledali notico, da družba ne more plačati, ker ni denarja. Tako vleče za nos revne delavce e-na najbogatejših premogovnih družb v deželi. Seveda smo bili I razočarani, toda pomagati si nismo mogli, ker je družba zavezala bisago, da nas sestrada. Danes, 21. aprila, ko to pišem, plače še nismo prejeli. V svoji trgovini nam da družba na račun zaslužka do 30% v blagu.
Se sliši, da je kompanija — "broke". O delavcu se pa nihče ne zmeni, če imaš ali nimaš. To se bo godilo tako dolgo, dokler se delavska masa ne prebudi iz spanja. Posebno pa delavski voditelji bi morali gledati, da bi prišlo do združenja. Toda o tem se malo sliši.
Citam vefi delavskih listov in večinoma pišejo enako. Zakaj bi jih bilo treba toliko? Toda če I-maš enega, drugega pa ne, si že —nazadnjakl Kako boš vse podpiral? Kje boš jemal? Ce več jih podpiraš, bolj delavski razred razdiraš. Zakaj je toliko strank in toliko listov? Ko bi bila samo ena stranka in samo en časopis, bi bila v korist delavca, ker v slogi je moč. Bil sem še na več strankarskih sestankih, todu
Se ena brca na naslov črnih
Clankar, ki se v A. S. laže, da smo pri SNPJ "fehtali za španske komuniste," da so špansko demokracijo vodili in branili "sami komunisti"
in da je civilno vojno v Španiji zakrivila komunistična centrala v Moskvi, je dobil nepričakovano indirektno brco s strani, odkoder je ni nihče pričakoval,
Mi smo že včeraj povedali v Prosvetl, da naša kolekta za španske žrtve fašizma ni imela nobene zvoze s komunisti in poklicali smo v apomln dejstva, ki ao znana vsemu svetu, namreč da španski komunisti, ki m» bili po številu najmanjša politična stranka v Španiji, niso igrali nobene vplivne vloge pri formiranju španske republike, niti pri volilni zmagi v februarju lltttti. To Je vsemu poštenemu svetu znana resnica. Kakih ruskih komunističnih agentov sploh ni bilo v Španiji v tistem času. Komunističnega vpliva v španski republiki ni bilo do — Frankovega puča. Sele Franko je privabil vpliv Rusije na Špansko, ko je začel svoj vojsški upor proti demokratično izvoljeni vlsdi.
Da je to resnica. iwtrjuje zdaj W. G. Krivit-sky, bivši general v ruski rdeči armadi in vodja sovjetske špionske služb« y zapadnl Kvropl, ki je imel biti "likvidiran", a je pravočasno pobegnil v Ameriko. Krivitsky je baš zadnje dni razkril v The Saturday Kvening Postu vlogo ruskih komunistov v Španiji poleg drugih stvari (terorja v Kusijl, zakaj je Stalin dal ustreliti osem generalov itd ).
Krivitaky piše, da se Je Stalin šest tednov PO K ran ko vem puču obotavljal, ali bi posegel x špansko civilno vojno ali ne. Dasi je Krivitsky pravočasno obvestil Stalina, da Mussolini in Hitler ie |»ošiljata letala, strelivo in vojaštvo v Španijo, je ruski diktator še vedno čakal — čakal je toliko časa, da Je izvedel koliko zlata ima Španca ljudska vlada in šele potem se je od lot 11 za sovjetsko "pomoč" španski republiki.
S|»anska ljnil»ka vlada bi ne bila nikdar sprejela te "pomočiV, Ce bi ji bila zagotovljena pomoč iz demokratičnih držav — Čim pa Je sprejela Stalinovo "pomoč", je bila usoda španske republike Aa|M«čateiia. Kajti Stalin Je dal Hitlerju in .Mu »solini ju priliko, da sta lahko odprto nastopila v Španiji pod pretvezo, da fca-t ret* "boljševiztranjs" pirenejskega polotoka ~ in dal je priliko katoliški propagandi, da Je lahko kričala o "komunističnem" značaju španske republike. 1	f
"Komunistični" značaj je bil usiljen španski republiki potem, ko Ji je Stalin diktiral |x»goje svoje "|M»moči", Kakor je Stalin Indirektno s svojimi nemškimi komunisti i«*m«irel do trn«-k« Hitlerju v Nemčiji, tako j«« indirektno po-mogvl Hitlerju, Musiioliuiju in njunemu hlapcu Franku do "katoliške' zmage v Španiji!
0 utrinku prijateljev
Springfield, IH—Letos praznuje naša jednota svojo 35-let-nico, mnogo društev pa tudi 30-letnico. Tako je tudi društvo Ptoninski raj 107 SNPJ praznovalo svojo 30-le t nico v nedeljo dne 16. sprila. katere sva se ude-Vfila tudi midva z Ženo. Nameravala sva se udeleliti 30-letnice društva 96 v I.ivingstonu niese-•a februarja, toda slabo vreme nema je preprečilo, da se nisva podala na tako dolgo pot.
Sedaj sva sklenila, da greva v St. I/hi Is. toda zopet del. Zenl tem rekel, a ko bova gled.tla na vreme, ne bova nikamor več šla. ker izgleda, da trn vedno d«l. No, ;ie pojdi v a, mi pravi Žera. Od-I tel je v • se še v solmtn popoldne i električno železnico. Najina prva postaja je bila v Stauntonu,
lurent» Marta*«. špan«ka * trota, katerega Je adaptirala lens prrtiordsiks Raasevehs.
PRGHBVET*
ovice i starega
Slovenije
kri bor, 31- marca
Z*m »
tolpe Koder, Pin-
smktno jkco
__ Ob o-
ni man j u občinstva,
I «.vno dvorano 53, pa ffik prvega nadstropja L^ okrožnega sodišča, dopoldne razglaša-
lodba v
Sf RaSjnike so prlpe-
Upravno dvorano. Jožef Ko-Tin okovan na nogah, dru-n» »o bile vklenjene roke. ¿bili kolikor toliko mirn1' L
¡¿no ob 8. uri je stopil v dvočlanski senat in je pred-dr. Turato v grobni tisi-lasil sodbo, v smislu ka-obsodijo: Jožef Koder jor pintarič na dosmrtno ter na trajno izgubo Čast-Jriavljanskih pravic, Mar-Pijeric na 2 leti in 2 mese-,obije ter na izgubo častnih fe za dobo 3 let, po prestani [i p« bo moral 4 leta v pri-) delavnico; Jakob Juhart I leta strogega zapora ter 3-[ pridržanje po prestani kaz-Ludvik Kelc, ki je mlajši
Etnik, pride v državno po-ilnico, Rudolf Magliea na ce zapora, Edvin Koder l^esece zapora, Martin Ma-I na 4 mesece in G00 din glo-lozef Maglica na 2 meseca ra, Jožef Kac na 900 din i, poKojno za dobo 2 let, An-Godet na 1200 din globe, po-
0	za dobo 2 let, Marija Pla-lk na 2 meseca in 1000 din \ pogojno za dobo 3 let, Ma-Adam na 2 meseca in 300 (lobe, pogojno na 3 leta, Lu-Maglica na 300 din globe, jno na 2 leti, Karel Hoj ker nestce strogega zapora ter tgubo častnih, državljanskih ic za dobo 2 let. Ostali obiti Ivan Godec, Slavko Kac larija Korotaj pa so bili o-6eni vsake krivde in kazni, obrazložitvi kazni je pred-lk dr. Turato dejal, da je pri prisoji kazni Kodru in m olajsilna okolnost pri-K in vinjenost, zlasti v pri-
1	razbojnistva pri Ačkovih v ih na Pogorju.
to je predsednik dr. Turato «a obtoženca posebej vpra-»ko sprejme kazen. Pinta-»izjavil, da se bo pritožil visoki kazni ter pristavil, m je ljubša smrt kakor do-»* Pobija. Vsi ostali obto-»tudi Jožef Koder, pa so
1	«prejeli.
k dal zastrupiti, da bi se i dekk» oženil
k 12 aprila. — Orožniška
m iz Žalca je izvedela dne tfl», da je prejšnjega dne »ob 6.80 Neža Stukovnik, N-Gotovije, občina Žalec, Jv"e smrti in v velikih f. v starosti 78 let, ter da »domnevno zastrupljena od £ana Stukovnika, rojene-M 18<3, in njegove dekle *'ePejeve, stare 36 let, LPa i*1 Sv- Miklavža nad občina Marija Gradec. Wji .se je ukoj podala z ¡¡?ikim zdravnikom dr. P^Jem iz ^alca na kraj P. //,ravnik je pokojnico H' v'*»dar ni mogel na f «gotovitt nikakih znakov t? |,a M' mu je zdel pri-.71' "umljif. ker je bila
2	* d,)*w<> ohranjena. Po
PTHgkKiu je |)atru|jtt
vrini poizvedb« in osumljenca.
¡3* K,"P»'jna je orožniški ""»«Mi zdravnika ' •«arja ltl Marije pu-, ' 'snujoče Zalogom ,,5< i" "'koč v av-
mik V'1 arHirani Ivan ' ■ no aobo in n«i *e mu vda. nekaj kupil, fh ,	Hrani, da
' UTT1Ha. |M>tr»m ,,a bo
Na
lak
">tim
nesel iz lekarne neko sredstvo: "patiko". Ker pa Klepejeva na odpravo ni pristala, ji je dal Stukovnik prepisati polovico svojega posestva
Nadalje je izpovedala Marija Klepejeva, da ji je nekoč v septembru prinesel Stukovnik iz Celja v zavitku neko rumeno štupo ter ji naročil, naj vsak dan daje v kavo ali zdrob majhno količino na držalu Žlice in naj pokoj niči redno daje to sred. stvo med hrano. Marija ga je ubogala in ves čas po njegovih navodilih dajala strup med hrano.	" 1 f
Nekoliko dni pred smrtjo pa je Marija dajala pokojnlci med hrano kar po celo kavino žlico. Stukovnik Ivan je Marijo večkrat vprašal, če Ae daje redno prašek med hrano, kakor ji Je bil naročil, nakar mu je odgovorila, da se natančno drži njegovih navodil. Poleg tega ga je dajala Marija zaradi Večje gotovosti med hrano tudi žveplo in neke vrste "patiko", katero ji je istotako prinesel Stukovnik Za odpravo plodu.
Pri ponovnem zaslišanju na orožniški stanici v Žalcu je Marija Klepejeva v navzočnosti občinskih tajnikov Ivana Zupanca in Ivana Raka svoje prvotno priznanje ponovila v celoti. Ivan Stukovnik pa prizna samo to, da je prinesel Klepejevi nekakšen prašek in ji naročil, naj ga daje ženi med hrano vsak dan na noževi konici. Nikakor pa ne prizna, da je Klepejevo nagovarjal k umoru. Istotako zanika tudi vse obteževalne okolščine. Po zaslišanju je oddalo žalsko orožni-štvo oba zločinca okrožnemu sodišču v Celju v svrho nadaljnjega zasliševanja in sodbe.
Ustrelil je izvoljenko in sebe Maribor, 12. aprila. Davi se je razširila po Mariboru vest o ljubavni žaloigri, ki je terjala dve mladi življenji. Okoli 9. ure je prišla pred stanovanje 27-letnega zobotehnjka Bojštana Vigela v Židovski ulici 12 Kristina Stampferjeva st. Prišla je poiskat svojo 16-letno hčerko Kristino, o kateri je vedela, da zahaja k Vigelu in ki je ni Jbilo vso noč domov. Toda vrata Vigelove sobe so bila zaklenjena. Vsa prestrašena je mati zaslutila nesrečo. Poklicala je sosede, ki so že davi okoli pol 6. slišali strele iz sobe zobotehnika Vigela. Sedaj se je potrdila zla slutnja, ko so sosedje vdrli v Vigelovo sobo.
Pred seboj so videli grozen prizor. 16-letna Kristina Stampferjeva je ležala na postelji-Na srčni strani je bila vsa krvava. Na tleh poleg postelje pa je ležal Boštjan Vigele. Njegovo srce je bilo ranjeno. Poleg Vigela je ležal samokres, ki je bil ves krvav.
O dogodku so bili obveščeni reševalci, ki pa jim ni bilo treba posredovati, ker sta bila oba milenca mrtva. Policijska komisija je takoj prispela na mesto ljubavne žaloigre, da ugotovi podrobne okoliščine pretresljivega dogodka. Ko je policijska komisija vstopila v Vigelovo sobo, je igral še zmerom radijski aparat, ob katerega zvokih se je odigrala ljubavna ža-loigra.
(V smislu ugotovitev komisije je Vigele pred grozno odločitvijo najprej poizkusil, če samokres dobro strelja. O tem pričajo nekateri listki, ki so jih našli v bloku. Zatem je ustrelil v zrcalo in ga razbil. Ko se je na ta način prepriča), da samokres deluje, je nsperil cev proti Kri-Htini. ki je ležala na postelji. Zadel jo je v srce. Po zdravniški ugotovitvi je bila po 4 minutah mrtva. Očitno se je Vigele prepričal o Kristinini smrti, nakar je še sebi pognal kroglo v srce. Zgrudil se je poleg poatelje in je kmalu zatem izdihnil.
Med 27-letnim zobotehnikom Vigelom in 16-letno Kristino Stampferjevo je bilo že delj časa ljubavno razmerje. 8 tem se ps niso strinjsli starši pokojne Stampferjeve. Mlada zaljubljenca sta se torej odločila za proatovoljno smrt. Ns mizi so "amen pri- riaAli dve pismi, iz katerih je
n" 1*> t roba več
h prigovarjanj«
fn ''vela ž njim "^»'¿ajih. j* dekla Marl-K(,vnikom in ga "Worila. fttukov-' 'varjil, naj od-im
razvidno, da sta oba trdno pripravljena na smrt. V pismih sta se poslovila od svojcev. Vigele je bil še sinoči pri svoji materi, ki pa ni opazila na svojemu sinu ničesar, kar bi moglo biti povod zlim slutnjam. Na mizi je ležal tudi liste* z *,ekim tujim, toda dobro znanim pozdravom. Pozdrav je bil opremljen a tremi prečudnimi križi in znamenji.
Ves čas do prevoda trupel Boštjan* Vigela in Kristine Štam-pferjeve na pobreško pokopališče se je zbirala v Židovski ulici množica ljudi, ki so stekli skupaj z vseh strani, čim so izvedeli za tragični dogodek, ki je vznemiril vso okolico.
Smrtna žrtev velikonočnega streljanja
' Slovenj Gradec, 12. aprila.— Kakor vsako leto, je tudi letos okoliško prebivalstvo ob priliki velikonočne procesije prižgalo na vseh hribih velike kresove. Ob kresovih pa so bili nastavljeni možnarji. Strelcem z mož-narji na Legnu pri Slovenjem Gradcu se je pridružil tudi 60 letni posestnik Frank Gorup Iz Šmartna. S seboj je prinesel starinsko puško, katera se še nabija od spredaj, in je pričel streljati. Nenadno pa je nesrečnemu Gorupu strel razgnal puško, katere del ga je tako nesrečno zadel v glavo, da mu je počila lobanja in so možgani izstopili. Gorup je bil na mestu mrtev.
za utrditev miru
Organizacije podprle Rooteveltovo politiko
New York. — (FP) -^Okrog milijon ameriškhi dijakov je demonstriralo za mir v New Yorku in drugih ameriških mestih. Demonstracije so organizirale Ameriška dijaška liga, Ameriški mladinski kongres in Liga za mir in demokracijo. U-prave nekaterih univerz in kole-gijov so suspendirale pouk, da so se dijaki lahko udeležili demonstracij.
#
Te organizacije so začele prirejati mirovne demonstracije pred šestimi leti, toda letošnja je bila največja. Voditelji študentov niso v svojih govorih o-menjali "stavke" kot v prejšnjih letih. Joseph P. Lash, tajnik Ameriške dijaške lige, je dejal, da stavkovna politika ne more preprečiti vstopa Amerike v vojno. Ta le razorožuje demokratične sile in je vsled tega v prilog agresorjem.
"Uverjeni smo, da je najvažnejša stvar, ki jo moramo na glašati v zvezi z mirovnimi demonstracijami, deklaracija, da dijaki podpirajo Rooseveltovo politiko organiziranega odpora proti agresorjem," je rekel Lash. "Povedati moramo, da odobravamo Rooseveltov apel za desetletni mir, ki ga je naslovil Hitlerju in Mussolini ju. Mi ne delimo optimizma z onimi, ki trdijo, da bo luč bolj svetila v Ameriki, če ugasne v Evropi in Aziji. Tudi Ameriko bo zajel val reakcije, ki podžiga vojno."
Ali ste naročeni na dnevnik "Prosveto"? Podpirajte svoj lisi t
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanj« s t. strani.)
Po programu prideta k nama John Zaverel in njegova žena, nato še sestra Church, vsi iz Springfielda. Zaverel je bil bolj znan, pa mi predstavil br. Ci-mermanu in njegovi ženi. Ci-merman je že star naseljenec v St. Louisu. Kmalu amo bili najboljši prijatelji. On nas je seznanil tudi z drugimi v dvorani. Pričel se je ples, v spodnjih prostorih pa banket, kjer so igrali in prepevali hrvatski tamburaši. Vse veselo. Na drugi strani dvorane je velika točilnica, polna občinstva. Postrežba točna, vsega si dobil po zmerni ceni. Ko smo se okrepčali, smo Še posedeli. Cimerman je bil naš gazda; ker on rad poje, smo tudi nekaj slovenskih zažingali.
Kmalu smo prišli skupaj tudi z Livingstončani. Rekli so, da jih je prišlo dva busa. Mnogo jih je bilo tudi od drugod. Slučajno sva se sestala s Humlja-nom, s katerim sva pred 30 leti skupaj pomagala graditi društvo 47 SNPJ. On se je potem kmalu izselil in tako nisva sedaj pozns-la drug drugega. Mnogo sva si imela povedati. Poslovila sva se z željo, da se fle vidiva."* •
Lepo je bilo videti, kako so se zabavali skupaj mladina in starejši. Da kaj ne zamudimo, smo se tudi mi parkrat zasukali ob fini godbi. Prišel je čas za odhod. Poslovili smo se v veselem razpoloženju od br. Cainkarja in drugih, tudi od br. Clmermana in njegove soproge. Njun zet nas je peljal na postajo. Hvala vsem za gostoljubnost. Ob 12:05 smo se odpeljali proti Spring-fieldu.
Naj omenim, da naš soc. klub 47 JSZ praznuje Prvi maj v nedeljo dne 30. aprila v tukajšnjem Slovenskem domu, pričetek ob 8. popoldne. Vabljeni ste vsi, da skupaj praznujemo Prvi maj.
/ Joseph Ovca, 47.
Zlato, vlada in politika
Milwaukee. — Ako ima zlato še kakšno veljavo, bi moralo ljudstvo v Združenih državah živeti v največjem blagostanju. Kakor porbč^jo, je v Ameriki že nakopičene okrog 60% vse svetovne zaloge zlata, na drugi strani pa tu<li čitamo, da ni v nobeni drugi deželi tako velike brezposelnosti kakor v Ameriki.
Zakaj torej tolika brezposelnost v pričo velike tfore zlata? Citatellj bo gotovo na ,to vprašanje odgovoril, da zatio, ker si ljudstvo ne zna ali pa noče pomagati. In to je resnica. Ali se še spominjate onih časov, ko smo prišli v Ameriko in čez nekaj let zaprosili za državljanske pravice? Sodnik je nas pri Izpitu vprašal, kdo vlada Ameriko. Odgovorili smo mu, da ljudstvo in nam je dal državljanske papirje. Ako bi bili odgovorili, da vlada Ameriko predsednik ali kongres, bi ga ne bili dobili.
Vprašajmo se resno, alf Ameriko res vlada ljudstvo? Gotovo, bo odgovoril skoraj sleherni državljan. Ljudstvo pa vlsds Ameriko ssmo v ustsvi, v teoriji, praktično pa jo vlada mala skupina wallstreetskih bankirjev. Zakaj pa vlads deželo mala skupina bankirjev? Zato, dragi čl-tatelji, ker je od 130 milijonskega narods sto in Štiri milijone delsvcev In farmarjev še tako brezbrižnih ali nevednih ali oboje, da večina od njih raje
glasuje za kandidate wallstreet-
skih bankirjev kakor za svoj«, to je delavske. Večinoma so še tako nevedui ali sebični, ako vidijo na glasovnici delavskega kandidata poleg bankirskega, bodo raje glasovali za bankirskega kakor za delavskega, češ kaj se sili v to ,ker je delavec: delati naj gre kot moram jaz. Ako ga vprašaš, zakaj je glasoval za bankirske kandidate, ti bo odgovoril, da zato, ker so "good".
Iz tega je razvidno, da ne ma* ra svoje pameti rabiti, ampak prepusti, da jo rabijo drugi. V nekaterih krajih pa je tudi to, da bi delavci radi glasovali za svoje kandidate, toda jih nimajo, in če gredo na volišče, so pri-mora ni glasovati za bankirske kandidate. Kdo je tega kriv? Nihče drugi kakor oni sami, ker niso politično organizirani. Mnogo so tega krive tudi delavske strokovne unije, ki Štejejo milijone Članov, toda so brez svoj« farmarsko-delavske stranke. Pri volitvah pa s svojimi glasovi na-gradujejo wallstreetske kandidate, ali bolje rečeno Greenove prijatelje namesto svojih.
Prav to je krivo, da delavci nimajo v tej deželi nobenega političnega vpliva in da se jim tako slabo godi. Ako bi se organizirali politično in razvili svojo moč, bi bilo vse drugače in bi imeli, kar bi hoteli. Saj so v deželi zakoni najvišja oblast in «t jim mora vse pokoriti, pa naj bo berača delavec, farmar ali bankir. Ako bi bili delavci organizirani politično tako močno kakor so stfokovno, bi postavili svoje kandidate od najvišjega do najnižjega urada, glasovali zanje in je gotovo, da bi bili Izvoljeni že zato, ker farmarski in delavski glasovi štejejo o-gromno veČino. Potem pa bi delavci delali zakone, kar bi ne bilo več kot prav. VeČina naj dela zakone, katerim naj se pokori tudi manjšina. . Sedaj dela zakone manjšina, večina pa se jim mora pokoriti.
Poglejmo, koliko delavcev so odslovili pri WPA. Zsksj so to storili? Zato, ker sede v kongresu kandidatje, katere ao postavili na volilno listo wallatreet-ski bankirji in njih trabantje v obeh kapitaliatičnih strankah. Ti "ljudski ra.vczentantje" so od bankirjev dobili nalogo, naj skrčijo izdatke za WPA. Nič zato, ako delovno ljudstvo strada. To so napravili pod pretvezo, da ni denarja. Kje pa je denar? A li so ga sežgali, ali v morje zme tali, ali pa je mogoče šel v Rim? Ne eno ne drugo se ni zgodilo. Denarja je izven federalne zakladnice vedno enako, toda je v njih blagajnah, v bankah, od kjer ga ne dajo niti za najnuj nejše potrebe ljudstva. Pod ka pitalizmom so oni gospodarji nad njim. Seveda bi ga vlada lahko v 24 urah pognala iz bank v obtok, toda ker je vlada kapitalistična, tega ne bo storila.
Najbolje pa bi bilo, da bi zasegla industrije in jih pričela sama obratovati ter v njih uposlila vse delazmožne ljudi. Skrajšala bi delovnik in zvišala mezde v taki meri, da bi delavcem zado* stovale za pošteno preživljanje in kupovanje proizvodov. Produ cirala bi samo za porabo, ne za prof i t.
Vlada wallstreetakih bsnkir jev ps tega ne bo nikdar storlls ker bi bilo to proti njihovim in teresom. Gotovo pa je, da bi to storila prava delavska vlada Sele potem bi velika gora zlata služila ljudskemu blagostsnju Joaeph lJI«, 16
WPA olajšuje vzgojo za odrasle
t^redaeduttki pwn ttovahii odbor ocenjuje uspehe programa
"Razmah, ki ga je nujnostni program dal vzgoji, predstavljal enega najpomembnejših razvo-ev v zgodovini Združenih držav," se glasi ravnokar objav-jeno poročilo predsedniškega posvetovalnega odbora o vzgoji.
V želji, da bi dobil objektivno oceno delovanja na polju vzgoje, kolikor se nanaša na ameriško vlado, je predsednik Roosevelt menoval odbor, da bi natančno proučil program WPA za vzgo-o odraslih in druga delovanja, (i jih vlada priporoča.
Člani osobja, ki so poročali o WPA, so bili dr. Doak S, Campbell, ravnatelj dovrievalnega u-čiteljišča na Peabody Collugu Nashvillu, dr. Frederick II. Bair, šolski nadzornik v Bronx-villu, N. Y., in dr. C. L. Harvey iz Departmenta of l^abor. Ana-izirali so vsa nujnoatna vzgojna delovanja od začetka FERA v 1933 a proučili so vrednost programatične organizacije, u-)rave in uspehov.
Prvi po rsdu važnosti je.po mnenju teh strokovnjakov program WPA za vzgojo turodnih n tujerodnih odraslih oseb, ki ne znajo Čitati in pisati. Pomoč, dana tujerodnim odraslipi osebam za pridobitev državljanstva, je enako važna, izjavlja poročilo.
"Program se v prvem redu bavi a poučevanjem učencev o načelih konstitucije Združenih držav in s prizadevanjem, du se naučijo uporabljati demokratična načelu za svoj lastni način Življenja . . . formalna predmetna snov prejšnjih dni, ko je besedilo bolj kot duh priseljeniških zakonov ovladalo program naturalizacljske vzgoje,. se j« umaknila pred bolj žlvljensko n človeško filozofijo poduka, v kateri se učenec uči uvaževati dobrote in svobodo moderne demokracije in sprejeti kot del svojega socialnega Življenja odgovornosti, ki gredo roka v roki z njegovo svobodo." Pomoč za premaganje jezi-
kovnih potežkoč gre vzporedna
z enostavnim, prnktičnlm podukom o pomenu vlade Združenih držav. Učenci so tupatam celo osemdeset let ali več stari, ali vsem se pomaga pri dobavi državljanskih papirjev in pri dru« gih korakih, potrebnih za prU dobitev državljanstva.
Uspeh tega dela obširnega programa VVPA la vzgojo odraslih tujerodcev je do sedaj dovršilo naturalizacljske tečaje. Velik, del istih je že dobilo državljanstvo ali pa si zagotovilo prvi papir. V mestu Nuvv Yor-ku je Naturalization Aid Unit pomogla ljudem, ki so se rodili v 73 raznih deželah, pripravila državljanske prošnje za 16,067 tujerodcev in odgovor Ha na več kot 40,000 vprašanj za informacije o državljanstvu v dobi med septembrom 1036 in junijem 1&38. V državi Ohlo je t . 1038 bilo naturaliziranih 5SOO tujerodcev in 75 odstotkov Izmed njih je bilo pripravljenih v tečajih WPA.
Državni šolski sveti so odobrili program in nuturalizacij-ska oblast sprejema spričevala učencev WPA, kot zadostna za potrebe državljanstva.
Odbor naglaša dejstvo, da pismenostmi in naturalizacijska vzgoja sta le prva koraka na poti obširnega napredka, ki jo sedaj odprt vsem pod vzgoje-valnim programom WPA, kateri nudi vsakovrstne tečaju od vzgoje delavcev, roditeljev, zdraystvene vzgoje In strokovnega poduka do vzgoje v umetnosti, glasbi, drsmatlki in drugih delavnostih za umno uživu-nje prostega časa,—WPA.
8LOVKNSEA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja «voje publikacij« la A« poMboo list Praa?«U sa korteU, ter potrebno agitacijo ovojih društev in itanstra ta «a propagando svojih Idej. Nikakor pa •»o sa propagando dragih podpornih orgaaiaadj. Vsaka ar-ganlsaclja ima obtiajao avoj« glasilo. Torej afttatoriiol topla« in naznanila drugih podpornih orgaaiaadj ta ajth drafttov aa) ss as aoMUaio Hala Pvoarata.
«MAJSKI GLAS"
prvomajska revija, poavečena delavskemu gibanju, je iziel. Ako ai ga ie niate naročili, atorite to takoj.
Cena za poaamezen izvod 25c. Za vežja naročila ao cene aledečet
10 iztiaov......$ 2.40
25 iztiaov...... 5.75
50 iztiaov...... 11.00
Priporočite ga avojim znancem in prijateljem, ki verujejo v izobrazbo in napredek delovnega ljudatva. Naročilo poiljite čimprej na naalovt
PR0LETAREC
2301 So. Lawnda!e A ve. - Chicago, Illinoia
Množica v«č tbot at*h ' kom v Washington«, D. C.
pevko Marian Anderson pred Linrotnovim
KRALJ ALKOHOL
, ROMAN
Spieoi JACK LONDON Im om§Ukiin» prevedli JOS. POLJAN EC
M
' Staiom* so »i jeli irski fantje streii z vinom in zavladol jt splo*no veselje in niivdu lenje. Opazil sem, d« «o se nekateri opotekali in padali med plesom in da je eden ftel v kot spat. Nekatera dekleto so se tudi začel« pritoževati in »o hotele oditi, druge pa so se samozadovoljno hahljale in so bile pripravljene na vse.	f . Ko so mi italijanski gostitelji, kakor vsakemu. ponudili vina. tem ga odklonil. Skušnja s pivom mi je bila dovolj in kar nič me ni bila volja, da bi se vnovič setni^ifl z njim ali s katerokoli stvarjo, ki mu je bila sorodna. Na nesrečo je neki mlad Italijan, Peter po imenu, brezboina dula, videl da sedim sam. Mahoma ga je vgriznlla neka muha in natočil je kozarec do polovice in mi ga ponudil. Sedel je na drugi strani mize meni poševno nasproti. Odklonil sem. Peter je grdo pogledal In mi znova ponudil vina. Tedaj pa me je obila groza — neka groza, ki jo moram razloiiti.
Moja mati je imela svoje posebne sodbe in misli. Predvsem je trdovratno trdila, da je vsa temnolasa in vsa temnooka človeška zalega lokala. Ni mi treba omenjati, da je mati imela plave lase. Potem je bila prepričana, da so temnooka latinska plemena vseskozi občutljiva, vseskozi izdajska in vseskozi morivska. Ko sem z njenih ustnic pil zgodbe, kako čuden in strašen je svet, sem jo slišal znova in znova zatrjevati, da se Italijan Človeku, ki ga raz-Žali, In najsi še tako neznatno in brez namena, gotovo maščuje tako, da ga zabode v hrbet. Njen stalen izraz je bil: V hrbet te zabodem.
Dasi sem bil tisto jutro tako teljan videti, kako bo Črni Mat ubil Morriseyevega Toma, me ni bila kar nič volja, nuditi plesavcem priliko, da bi videli not v mojem hrbtu. Nisem se bil It naučil razločevati med dejstvi in mislimi. Neomajno sefc veroval v materine besede o italijanskim značaju. Vrh tega se mi je nekoliko sanjalo o svetosti gostoljubja. Naučili so me bili všrjeti, da bi me sunil s noiem, ako bi ga razlalil, popolnoma tako kakor udari konj človeka, če pride preblizu njegovih kopit in ga draži. Potem je U mladi Italijan Peter imel todi tiste strašne oči, o katerih sem slišal govoriti mater. Te oči so bile drugačne od oči, ki sem jih poznal, različne od modrih, sivih, rjavih oči naše rodovine, od bledih in vedrih oči Ircev.
Morebiti je bil Peter le spil nekoliko kozarcev. Vsekakor so bile njegove tiči žareče črne in so a« Iskril« od zlobe. Bile so tajnostne, nekaj neznanega, in kako sem jih jaz, sedemleten d«čak mogel presoditi in spoznati njihovo hudobnost? V njih sem videl nenadno smrt in skoraj boječe sem odklonil vino. Izraz v njegovih očeh ae je izpremenil. Postale so resnobne, zapovedujoče, ko je porinil kozarec z vinom bliže k meni.
Kaj mi je bilo storiti? Od tedaj sem v svojem življenju dostikrat zrl smrti v obličje, toda nikdar nisem občutil takega strahu. Prinesel sem kozarec do ustnic in Petru so se oči ublažile. Bil sem prepričan, da me ne bo pri tej priči ubil. To mi je bilo v uteho. Toda vino ne. Bilo je ceno, novo vino, grenko In kislo, narejeno iz oatankov, pobranih z vinogradov in sodov, ter je imel dalako slsbši okus kot pivo. Samo na en način se vzame zdravilo in ta je, da se kar izpije. In na ta način sem tudi jaz izpll tisto vino. Nagnil aem glavo nazaj in ga pogoltnil. Moral sem iznova goltnitl, da sem obdržal strup v sebi — kajti to vino je bilo sirup za moje otroško telo.	f
Ko se sedsj oziram nazaj, si lahko mislim, kako je Peter ostrmel. Natočil mi je kozarec vdrugič do polovice In ga porinil preko mize. Odrevenel o<l strahu, obupan nad usodo, ki mu je zadela, nem pogoltnil drugi kozarec kakor prvega. To je bilo za Petra preveč. Pokazati je moral še drugim otroško čudo, ki ga je našel. Poklical je Dominika, mladega Italijana z brkami, da bi videl, kako znam piti. To pot so mi dali poln kozarec, človek je pripravljen vse storiti, da bi živel. Zbral sem ves pogum, potlačil slabosti, ki so mi silile v grlo, in stlačil brozgo vaae.
Dominik še nikoli ni videl mladiča takih junaških zmožnosti, fte dvakrat mi je natočil, vsakokrat do vrha. in gledal, kako mi je vino izginilo po grlu. Moja junaštva so sedaj vzbu-
jala zanimanje. Obdali so me srednje stari italijanski delavci, kmetje iz starega kraja, ki ni-so znali angleški in niso mogli plesati z irskimi dekleti. Bili so temne polti in divjega pogleda. Nosili so pasove in rdeče srajce. Vedel »em, da so imeli tudi nože in obkrožili so me kakor tolpa morskih razbojnikov. In Peter in Dominik ste me jim kazala, kak junaški pivec sem.
Ce bi ne bil imel domišljije, če bi bil topo-glav in bi se bil trdovratno držal svoje, ne bi bil nikdar prišel v te škripce. In fantje in dekleta so plesali in nikogar ni bilo, da bi me rešil. Koliko sem pil, ne vem. Spominjam se samo, da sem bil celo večnost v strahu krvoločne tolpe, da je romalo neskončno število kozarcev rdečega vina čez gole deske z vinom polite mize in izginilo v mojem žgočem grlu. Vino je bilo slabo, a nož v hrbtu bi bil še slabši, in jaz sem za vsako ceno moral ostati živ.
Ako se danes z vso pivsko izkušenostjo oziram nazaj na tisti dan, vem, zakaj se nisem omamljen zrušil pod mizo. Bil sem, kakor rečeno, odrevenel, omrtvel od strahu. Edino moje gibanje je bilo, da sem nosil ttnto neskončno procesijo kozarcev k ustnicam. Bil sem nepremična, vravnovešena posoda za vso tisto količino vina. Ležala mi je brez moči in učinka v želodcu, nedelavnem od strahu. Bil sem preveč prestrašen, da bi se mi bil želodec obrnil. In vsa tista italijanski svojat je gledala in zijala ter občudovala to otroško čudo, ki je požiralo vino hladnokrvno kakor avtomat. Ne ba-ham se, ako se drznem trditi, da niso še nikoli videli kaj takega.
Prišel je čas odhoda. Pijane burke fantov so pripravil« večino trezneje mislečih deklet, da so jih prisilile k odhodu. Znašel sem se pri vratih poleg svoje male deklice. Ona ni imela mojih skušenj in zato je bila trezna. Očaralo jo j« štorkljanje fantov, ki so skušali stopati poleg deklet in jih je pričela oponašati. Mali se je zdelo to imenitna zabava. Tudi jaz sem se začel pijano opotekati. A moja deklica ni pila vina, dočim mi je moje gibanje hitro pognalo vinske duhove v glavo. Se ko smo odhujali, sem bil bolj naraven kot ona. Cez nekaj minut pa sem se sam sebi čudil. Videl sem nekega fanta, ki se je majal pet, šest korakov, ustavil ob robu ceste, resnobno zrl v obcestni jarek ter resnobno in po očividnem resnobnem premifilja-nju padel vanj. Meni se je zdelo to neznansko burkasto. Opotekal sem se do roba jarka s trdnim namenom, da se na robu ustavim. Zavedel pa sem se v jarku, baš ko me je več deklet s skrbnimi obrazi vleklo iz njega.
Sedaj me ni bila več volja delati se pijanega. Nobene šaljivosti ni bilo več v meni. Vrtelo se mi je pred očmi Jn s široko odprtimi usti sem lovil zrak. Neka deklica me je peljala za r«ko, toda moje noge so bile svinčene. Alkohol, ki sem ga bil spil, me je butal po srcu in možga-nih kakor s kolom.' Da sem bil slabič, sem prepričan, da bi me bil usmrtil. Pa tudi tako vem dobro, da sem bil bliže smrti, nego se je kateri preplašenih deklet sanjalo. Slišal sem jih, kako so se pričkale med seboj, kdo je kriv tega; nekatere so jokale — zavoljo sel>e, zavoljo mene In zavoljo grdega vedenja svojih fantov. A mete vse to ni sanimulo. Dušilo me je in lovil sem sapo. Gibanje je bilo smrtna muka in srce mi utripalo še huje. A vendar so dekleta po vsej sili hotela, da bi hodil. In do doma je bilo štiri milje. Štiri milje! Spominjam se, da so moje blodeče oči videle v neskončni dalji majhen most preko cente. V resnici ni bil sto čevljev daleč. Ko smo dos|>eli do njega, nem se zgrudil in hropeč obležal na hrbtu. Dekleta so me skušala vzdigniti, toda bil sem brez moči in se dušil. Njihovi klici na pomoč so privabili I<aryja, pijanega sedemnajstletnega fanta, ki me je oživljal s tem. da mi je skakal po prsih. Megleno se spominjam na to in na vrišč deklet, ko so s« prerivale z njim in ga vlekle z mene. Potem pa ne vem nič več, vendar sem pozneje zvedel, da je l*arry obležal |xnl mostom in tamkaj preapal noč.
Ko nem so zavedel, je bilo temno. Nezavestnega so me bili nesli štiri milje daleč in me spravili v posteljo. Ril nem ven bolan in na vzlic strašnemu naporu mojega srca in ustroja sem se venomer pogrezal v blazne blodnje.
% (Dalje prihodnjič.)
Žensko poklicno delo in razpad
družine
Milira Ht upaaova
V vseh teh letin od svetovne vojne aem a« mnogo govori o propadanju zakona, o razpadu družine In veliko a« razmotrlva o tem. kako bi ae zakon a pet dal obnoviti, kako bi a« mladina na-pila apel idealnih naaorov o ljubezni med motem in ženo. \ere v lepoto in svetost te ljubezni, votje in vztrajne moči do zveato-frf, ki »*ft do groba in št preko
njegs, ds bi s« potem tudi dru-ftina vse bolj očvrštila.
Zakon je preživel do sedaj le razne oblike in Jih bo še mnogo v toku čaaa, ker a« razmere človeškega življenja vedno menjavajo in prelivajo. V naših dneh je za zakon značilno in odločilno, da mu ženatvo zaae noč« nič več priposnati tistega vpliva in važnosti kakor nekdaj. Dandan«« s« bore ženake za svoj oaebnoatni življenjski slog. Kodohna ženaka je odložila materlnatvo kot avoj izključni in edini cilj in zahteva priznanje zaae p red v aem kot za onebo, za ženo in mater v sebi tele v drugi vrsti. Odločno zahteva in poudarja svojo pravico, da «me ravnati po svojem last-
»cm preudarku, da smt razpola-
gati sama s aeboj |k> svojih o-sebnih zmožnostih.
Te pravice Ji dandanes tue nihče ne more in ne nme krat ti, kajti nikakor ne gre, da bi o-meje\ali Ae dandanes celotno de lo ženske narave na njeno ude atvo\ anje"kot žena in mati. Ma Itrinatvo je bilo res glavni in najvažnejši del ženskega poki ca od si\e davnine naprej (ta \se do naAega stoletja, kajti do ne-da\ nega ča»« ž* je bil vsak otro dobrodošel za povečanje števila druiine in r)aroda. aaj je odločalo število članstva o položanju in premoči tako družine kakor tudi narnd« Dandanes pa je stvar taka. ds *o že v««r defele in pokrajine prcoliljudene rn <U ae po-
ttod Strahotno #iri bi?zpo»cl*
PKOgVgTA
nost. Zato je pa tudi v naših časih nepotrebno, da skrbi vsaka ženska z vsemi silami za to, da ae poveča število ljudi v že itak preobljudeni državi, saj s tem si tudi nakoplje soodgovornost za še večje gorje bodočih dni, za „ strašnejšo brezposelnost, za prenapolnjene tovarne, obrate in urade, za sploino stisko, revščino hudodelstvo, celo za bodoče vojne, ki so neizbežne, ako bi preobljudenost vedno bolj naraščala. Sodobna ženska se tega navadno tudi zaveda ali pa vsaj podzavestno sluti vso to bridko resnico sedanjega Časa in zato tudi omejuje porode ter odklan-, a naziranje, da je še vedno edina naloga ženske, čim bolj razmnožiti človeški rod. Dasi bi si mogoče sama iskreno želela čim več zdrave, vesele in cvetoče de-se vendar zaveda, da se ne sme vdajati materinstvu samo po slepem nagonu, ampak da mora misliti tudi na to, kakšni izgledi za bodočnost »e nudijo njeni deci.
Zato dela sodobni ženski včasih hudo krivico, kdor ji očita, je v njej vsled sebičnih nagonov strah pred otrokom, da je njena egoistična miselnost kriva, ako je postal otrok v družini s strahom pričakovan gost, da smatra ona otroka za vsiljivca, ki jo prikrajšuje na osebnem u-godju, lepoti in gmotnih dobrinah. Krivda leži v sedanjem času, v socialnih razmerah, kakor so se razvile iz Kapitalističnega družabnega reda. Ker je bil moki tisti, ki je ustvaril sedanji ružabni red z vsemi njegovimi tiibami, vrtinci, zmedami in vi-arji, ki so potegnili s seboj tudi žensfco, otroke in družino, je nesmiselno, očitati ženskemu spolu sedaj, da izpodkopava temelje družine in družbe, da ruši svojim poklicnim delom, kiji ne pušča dovolj časa za otroka n družino, vsa velika in lepa izročila iz prejšnjih dni.
Ženske so se udejstvovale v poklicih ie dolgo prej preden se m /e začelo očitati, da upropaš-čajo a svojim pridobitnim de-om zakon in družino. Toda v prejšnjih časih so opravljale ženske samo najnižja, najmanj hva-ežna, najtežavnejša in najslabše plačana dela, dela, ki jih ni hotel moški sprejeti razen v najskrajnejšem slučaju. Ako je delala takrat proletarska žena i rdo ves dan kot delavka ali po-strežnica in je bila tako prisiljena odtegniti domu vse svoje mo-iSi, ako je garala kmečka žena ves dan od zore do mraka, ni «ljub temu nihče govoril o tem, da se majejo temelji družine. Sele ko je bila tudi meščanska žena prisiljena, da stopi v pridobitni boj, in ko je začela zavzemati lažja in lepša mesta, ki no si jih moški lastili doslej kot svojo izključno pravico, šele tedaj so se, spomnili moški na to, da zanemarja žena zaradi poklicnega dela dom in družino in da zt>odjeda s tem svojim delom temelje vsej družbi.
Gotovo je, da se ženska v danih razmerah ne more vrniti izključno v dom in družino in tudi bodočnosti se najbrže ne bo nikoli več vrnila. Odkar se je žarelo v tovarnah na brzo roko in \elikem proizvajati vse tisto kar je delala v prejšnjih sto- in tisočletjih ženska v domači hiši je postalo samo goMpodinjstvo neplodovic poklic, ki včasih ne more zaposliti in izpolniti niti e-ne same ženske osebe (»opolnoma še manj pa, da bi zupoHlil vse Ženske člane družine kakor prejšnjih iasih. Brez stalne za l>o»litve, brez resnega, odgovor nosti polnega dela pa ni razvoja prave osebnosti, kar vidimo naj bolje pri nekaterih ženah tako i menovanih višjih desettisočev ki so samo gospodinje in ki bi i mele dovolj časa za pravilen raz voj in rast svojega notranjega Jaza,Npri katerih pa gre kljub te mu razvoj v popolnoma napač nih smereh, ki si ubijajo čas različnimi posili opravili, t gojitvijo puhle družabnosti, a kle petanjem in obrekovanjem, s površnim. plitvim zanimanjem za razne panoge umetnosti in spor ta itd.	,	..
VRHNJA PLAST
V nasprotju • temi nam pa kažejo ženske, ki se bavijo poleg gospodinistva še s pridobitnim delom, da postane človek cel človek samo t delom, odgovornost jo. skrbjo in borbo. Moška brezposelno«! n« more veljati kot ra «log proti ženskemu poklicnemu delu., kajti H J« moškemu teiko brrz zaslužka. Je brezposeln žen* k i Ae neprimerno težje In vetje nevnrnoiti ji ¡>retc. Prav ter-
'John, zakaj mi ne pomagaš tako kot si mojemu očetu?
ko pa tudi ne more "biti govora o tem, da bi se zaradi navideznega razpada družine prisilile ženske nazaj k domačemu ognjišču. Ako bi se kdaj ta prevrat v resnici izvršil, pa bi se ne smel omejiti samo na meščansko ¿en-stvo, kakor mislijo moški, ampak tudi na kmečko in proletar-sko. Veliko vprašanje pa je, kdo bi potem vse to ogromno delo ženske fronte izvrševal.
žensko pridobitno delo ne povzroča nikjer razpada družine, nasprotno, včasih vpliva še celo lobrodejno na razrahljane družinske vezi, posebno tam, kjer bi živela družina drugače v skrajni bedi, ako bi ji ne pomagala '.enska s svojim delom in zaslužkom. V neštetih slučajih omogoča samo žensko poklicno delo, da se družina sploh lahko ustanovi, kajti - veliko zakonov bi ne bilo nikoli sklenjenih, ako bi se ne noglo računati pri sklenitvi zakona tudi na ženino pomoč. V tseh takih slučajih bi moralo na-lomestovati svobodno razmerje '.akon, ki edini lahko postavi človeka na varne notranje temelje.
Kolikor razpad družine sploh obstaja in kolikor se da prepre-iti glede na to, da je do neke neje nujna posledica sedanjega iružabnega reda, se to ne bo do-eglo z zabavljanjem čez žensko Izklicno delo, ampak s smotrno vzgojo in izobrazbo mladega človeka, z vzgojo za zakon in družinsko življenje. Vsak bo pri-rdil, da današnja vzgoja in izo-orazba ne pospešuje smisla za svetost družine niti pri ženski, še veliko manj pa pri moški mladini. Vsa vzgoja in vsa naša izobrazba se ozira samo na javno življenje, na pridobitno delo. ^iihče se ne vzgaja za zakon, zakon se omenja Ae kvečjemu s posmehom in prezirom ali pa se pojavlja kot strašilo, ko konec ve-«elja jn začetek vsega zla. In vendar je srečen zakon in lepo družinsko življenje najlepše v življenju slehernega človeka, tisto, kar pomeni njegovo osebno srečo, izpolnitev njegovega življenjskega bistva. Zato je pa naloga vzgoje, da vcepi ženski in prav posebno še moški mladini oravega družinskega duha, smisel za zakon in domačnost, kajti brez skrbnih plemenitih ¿«na in mater, brez dobrih mož iu o-*ttov ne bomo dosegli sreče in trdnosti družin. Zakon je najzanimivejša. pa tudi najtežavnejša in najodgovornejAa naloga na svetu, a odgovornost za njegov u-speh ali neuspeh mora biti razdeljen enakomerno na oba zakonska* dela. očetovstvo se njora «matrati za prav tako vzvišeno kakor materinstvo. Obnova družine. preprečitev razpada druži ne ni odvisna od vprašanja žen-«kega poklicnega dela, ampak od duhovne obnove obeh zakonskih delov, kajti na poti k dosegi
I družinske treče rv.,mt« biti mo*, in žena drug drugemu motaš luč in trdna, krepka opora.
HUMOR
Pred sodiščem
—Čujte, obtoženec, vaša žena se pritožuje, da sploh ne delate. Ali je to res?
—	Križ božji, gospod sodnik, le kako morete kaj takega trdi ti? Kar vprašajte jo, kaj sem delal drugi četrtek preteklega februarja.
e
—	Obsojeni ste na 20 let težke ječe. Ali imate še kakšno željo?
—	Samo eno prošnjo bi imel, gospod sodnik. Prosil bi vas, da bi sporočili moji ženi, da danes ne pridem na kosilo.
e
Nevarna podobnost
Gledališki sluga se približa med predstavo k nekemu gospodu in tiho reče:
"Gospod direktor vam priporoča, da se čimprej odstranite iz gledališča!"
—	Zakaj? Saj imam vendar vstopnico!
—	Da, ali vi ste preveč podobni avtorju današnjega komada.
*
Ne ve
Oče (sinčku): "France, ali si moj?"
Sinko: "Ne vem — vprašaj mamico . . ."
V^rt pertrtnturji -Gospa: "Dajte mi prtv
- da
Prodajalec: "Ce je u storite bolje, če vuaS jajce!"	*met<
' • \ Žalitev Zdravnik: "Dragi go* vi ste nevrastenik j„ du£ Bolnik: "Gospod dokW sem vas poklical, da bi me
vili, ne pa, da bi «* m »
Hrabrost
A.:	Zakaj rečemo |W 5 skupnega zakonskega živi srebrna, a po 50 letih zlgt roka?"
B.:	"Pa to je jasno! vztraja z ženo 25 let, zaslui brno, a kdor vzdrži celo & zasluži zlato kolajno." M
Semena in razne
Jugoslavije
SALATA, krhka ljubljanska k SALATA, rdečksta glavnata 8ALATA, poletna velika rim SALATA« pozna poletna velika SALATA. visoka krhka "itrae Z RIJ E, fino okroglo belo ZELJE, veliko kasno za kisanje KORENJE, veliko kasn« rud«, PETRŠILJ, visok gladki , k« PESA, rudeča okrogla namitai ■PESA, izredno velika za kra« REPA, pozna bela za kisaaje" REDKVICA, rudeta velika REDKE V, pozna črna zimska RADIČ za solato, fin zeleni RADIČ, rudetkast, pravi H(*i EN DIVJA, fina krhka kraviljai ENDIVJA, rumena iirokolistaal ENDIVJA, pozna iiroka zeleaa MOTOVILEČ (repincelj) veliki KUMARE, Izvrstne domate GRAH. visok kaaen uiiten v FIŽOL, brez niti. nizen zelea FIŽOL, brez niti. nizen ruaca FIŽOL, visok zelen brez niti FIŽOL, visok rumen brez siti
CENA TEH SEMEN JE 121 P;
Lahko kar isreiete ta ogla«, | tate kar želite in ga naa p skupno s Money Ordrom in bomo točno poslali.
V tem ¿asu priporočamo tudi
"Bahovec Planink
zdravilni *aj. To je svetovne zdravilo za kri. želodec, ledvice. lote, i rev a ter le posebno *u bolezni. CENA JE: 1 ikatljs $1.N,.1ik.
Mi plačamo poštnin«. suhe gobe. jako fine. Fsst
Mi plačsmo poštnino. prosena KAŠA, rumena. aji moka, jesprenj maria in Švedske kapljice
mnogo drugega starokrajtkcf ga na razpolage. Piiitc t» plain! cenik.
STEVE MOHORKO ( 704 South 2nd St Milwaukee, Wis.
HISA NA PRODAJ!
2—iest sobni stanovanji in 4
v basementu. Cena ffi.MO Z« I nila se obrnite na: 2116 S. 0 Cicero, 111.
NAROČITE SI DNEVNIK PR0SVEH
Po sklepu 11. redne konvencije sa lahko naroči na list Pri"* prišteje eden. dva. tri, štiri aU pet Članev Is eae draila* k « nini. Liat JVosveta stane aa vae enako, sa člane aH aečlss« M-jj
i-no letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri aseamsstt IU» tednik, ae jim to prišteje k naročnini. TereJ sedaj al vrseka. r*' je liat predrag sa člane SNPI. Llnt Praeteta Je tais M* gotovo je v vsaki družini nekdo, ki W rad čital Ust vsak šss. ^ listu Prosveta Je:
Za Cicero In Chletfs Jt.
1	tednik ia..........
2	tednika la.........
S tednike ia.........
4 tednike ia.........
I tednikov ia........
.....IIM
Za Zdru«. države In Kanado.M.M
1	tednik in.............. 4.M
2	tednika in............ |.M
.1 tednike in............ 2.4S
4 tednike in............ l.M
& tednikov ia........... ali
Za Evropo Jo...
Izpolniti» »podaji kupon, priložite potrebno vsoto deasrjs s« * Order v pismu in ni naročite Proeveto. liat, ki |e vaša	f
INiI-moIIo: Vselej kakor hitro kateri teh članov prtnth« * SNPJ, ali Č« sc preseli proč od draiine in bo zahteval »m tednik, hoda moral tisti član Is dotične družin«, ki jt tsM ^ nar^nn na Hncvntk Proaveto. to takoj naznaniti uprsmiH»" In obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. tedaj mora upravnlitvo znižati datum «a to vsoto naročal«».
PROSVETA. SNPJ, 2M7 Be. Lswadale Ave. Ckleagt. I*
Pri loir no poAiljam naročnine sa Hat Preavete reete .........
D I«.....................................Cl dr.*"*......
Naslov..................................................
Ustavil» tednik In ga prlplftJte k «efl naročnini ed thd^* »oje druHne:
i).........................................ö d"«" *......
D....... . .................................^ drn*vs .......
4).........................................čl dre*»" *......
»K*.......T................. CL dr*" • ^
Meute............................... Država ............*
Nov naročnik...................8tax .................