Volilna zmaga Slovencev na Štajerskem. Štajeraki Slo^enci nimamo grajščako7 ali plemst^a, kakor Poljaci, Čehi in Hr^ati, ali kakor Nemci in Magjari. Naši veliki posestniki so večjidel nemški prišleci in naselniki, ki ce za naae narodne zadeve ali ni5 ne brigajo ali jim pa naiavnost nasprotujejo. V 7elikem posest^u nimamo nobene zaslombe. Slo7enci tudi pogrešamo naiodnega mestjaiistva. Naaa meata, naši trgi so ali trdno nemški ali nem5urski. Zato tudi 7 tueatnib skupinah niinamo upanja kmalu zmagati z narodnim kandidatom za deželni ali državni zbor. Ostanke nekdaj številnega slovenskega ljudstva, stisnenega med Nemce, Magjare in Italijane, zastopa edino le slo^enski kmet. Ta edini je še ostal Slo^enec, Drugo je odpalo. Toda kakor so se 7 kmeta 7iuole in rešile zadnje iskrice slovenske narodnosti, tako so tudi iz ktneta izali plameni, ki so zanetili novi ogenj narbdnega življenja. Iz kmeta se je rodila narodna duhovščina, narodui učitelji, pesniki, pisatelji, novi narodni možje in nadalejšnji boritelji, 78e 7 blizu 100 letih. Čndo^it napredek! Ko je nastopila doba, da si pri nas ljudst?o odbira zastopuikov ali poslancev za deželue zbore, bili smo štajerski Slo^enci še malo uredjeni, slo7enski kmet še se ni 7 ogromni 7e5ini prebudil k za^esti, volil je le na Ptuju naiodno in 7 Celju, namre5 g. Hermana in dr. Razlaga. Ali 7 par letih je narastla narodna zavest tako močno, da smo 1. 1866. na Stajerskem po^sod 7 kinetskih skupinab zmagali in 7 Gradec poslali pr^okrat 8 narodnih poslauce7. Nemci in nem5uiji so se nad tem kar za^zeli. Vendar tedajšnja zmaga bila je prenagla, 807ražnik 7 naglem in ra^no zato sre5nem naskoku podren, narodna za^est bila je se premalo utrjena. Zato pa se njemu potem nismo mogli brž tako trdno 7 bran posta^iti, kakor smo želeli. V hudi 7olilni borbi smo zgubili kmalu 1, poznej pa 4 narodne poslance. V Mariborskem 7olilnem okraju skoro na zmago 7eč upati ni bilo. Trebalo nam je torej narodno delo od kraja in bolj temeljito pa tudi potrpežlji^o in požrt7O7alno pričeti. Delali smo pa res 7sestranski, porabili vse, kar se je dalo. In glejte, dragi Slovenci, 7kljub silnim težavarn pozdravili smo 12. sept. na Štajerskem veseli sad 121etnega truda in dela ! Zmagali srao po^sod, pre^rgli smo S7oje politi5ne so^ražnike po7sod na kmetib in tudi 7 mesta in trge pot nadelali. Zmagali pa smo po78od tako odlo5no in sijajno, da so nasprotniki popolnem ob tla. Še celo" v Mariborskem 7olilnem okraju smo po trdni borbi odlo5no piodrli do narodne zmage. Slo^enski kmet je po^sod na Štajerskem 8ie5no in krepko k narodni za^esti probujen. On 76, da je Slo^enec, in zato je po^sod tadi volil — slo^euski. Čast in bva.a, sla?« in priznanje 7sem, ki 90 k tema pripomagali! Kako vrlo in lepo so se naši slovenski volilci obnašali, to pojasnujejo najlepae pa tudi najboljše: številke pa tudi to, da so se naši nasprotniki za c. k. okrajne gla^arje skrivali pa 7endar propali. Najstarejai poslauec štajerskib Slo7ence7, blagi g. Herman je 7 Ptuji zmagal z 102 glasoma proti okrajnema gla^arju Traut7etterju, ki je dobil samo 16 glasov. V Mariboru smo Slovenci zmagali z kmetom g. Fluberjem z 110 glaso^i pioti okrajnemu gla^arju Seederju, ki je dobil 92 glaso7, in z g. dr. Radajom z 104 glasi proti 7e5nemu kandidatu in 12 let 7selej zmagonosnemu Seidlu, ki je z 72 gla8i S7oje stare garde za 7selej propal. Mariborski okraj je dal Seederju 61, Seidlu 51, Radaju 42, Fluberju 42, potem slov.-bistriški okraj Seederju 21, Seidlu 18, Radaju 26, Fluberju 27, št. lenartski pa Seederju 10, Šeidlu 3, Radaju 36, Fluherju 41 gla807. V Ljutomeru je dobil mnogozaslužni gosp. Kuko^ec 61 glaso7, kandidat nem5urj67 7itez Hempelj samo 16. _ V Brežicab bil je slo^enski kandidat gosp. Šnideršič iz^oljen enoglasno. V Celju so Slo^enci dali g. dr. Dominkušn 183, g. profesorju Žolgarju pa 148 glaso7. Nemikutar Posek dobil je 77 in Berks 27 glaso7.^ V SI07. Gradcu pa je zmagal župnik č. g. dr. Šuc z 3^4 glasi. Kar je na Stajerskem na kmetih slo7enst7a, to je sedaj 7 Gradcu zastopano po narodnih poslancih ! Živili slovenski volilci!