Številka 3
III. leto.
Pavialnl franko « državi SNS.
V Ljubljani, dne 2,0. januarja 1921.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev = za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne Štev. 2 K 50 vin.
„NAS GLAS* izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 100'—
Polletna naročnina........K 50*—
Četrtletna naročnina .... K 25*— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi ======= po ceniku. ■1 " 1	=
Uredništvo: Ljubljana. Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se »e priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravnlštvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
B. (Maribor)'
Novemu poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani
Marsikaka pikra opazka le že padla na društvenih zborovanfih. tu pa tam tudi v vezani in nevezani obliki v »N. G1.« na račun v. s. in povenicništva v Liubtfani. TV>da. kakor se ie pokazalo, vse je bilo do-sedaj — bob v steno.
G.e roi est mort! Vlve le roi!« Dobili smo poveva poverjenika. Hvalilo ga. da }e robž bistrega razuma in odprtega srca. Po ntegovih delih ea bomo sodili.
Absolviran tilozof prejme dekret, a ne utore nastopiti službe, ker ga vpokličejo k vptakom. kler se mora klatiti pet let po raznih boiiščih. Po voiski prosi, da se mu vštete ta čas v službeno napredovanje, če-
poverjeništvo ugodi iz razloga, da ie vladala tu neka »vis maior«.
Drug suplent ni mogel navzlic vsemu nrizadevaniu dobiti polne suplenture. ker so takratni nemčurski ravnatelji dajala Drednost svoiim somišlienikotn. Temu se njegova nrošnia. da se mm vštele približno 1 ričet rt leta popolnoma v službeno napredovanje. iz »načelnih razlogov« dvakrat udbiig.
Nagrade za nadure so se izlačevale v šolskem letu 19I9./20. z okroglo 2.30 K. Padi teea veliko ogorčenje med prizadetimi. Neikatemiki prosijo iz tega razloga frpdoore im io ureimeio. Drugi še do danes niso prejeli nikakega odgovora.
JuHia rneseca 1.1. sc ie vnela v »N. G1.« burna debata o štetiu suplentskih let v ča-
LISTEK.
pR. ROJEC (Ljubljana):
Na delo!
Delo. ki nai ga lavni nameščenec iz-,Vršuje v svojem •prostem času v narodne ^ kulturne namene ie različno. Pisatelj Gi druge stroke umetnik res no more biti sakdo. Vendar pa ie vsakdo sposoben kako delo izven službenih opravil. Če osveti svote sposobnost kakemu korist-emu društvu, lahko mnogo pripomore narodu do višie kulture.
v potrebna so zlasti taka društva, ki v„?L,a’° Jfadstvo. Po mestih in tudi po tak.	kraiih no deželi že obstove
,,„ia dru^va- Kier iih še ni. tam nai se m ‘nr>v® ,n na' se v niih marllivo dela. — štv ^ ;]n,štev ie le na napi trii. Ta dru-tre^a, zdramili in dvigniti do ^nesnega delovania in napredka!
Sfivno napredovanje, ki ie dvignila tudi precel prahu na občnem zboru prof. društva 13. novembra v Ljubliani. Vsa zadeva ie zaspala. Upravnega sodišča še do danes nimamo in nihče ne ve. kdai ea do-! bimo. G. poverjenik ie sam jurist in — j nraviio — odličen iurist. Kako stališče za-! vzcma on v tel zadevi?
Ker govorim že o urvravno-pravnih zadevah v. š. s., nai se dotaknem še nai-noveiš'h imenovani v vište činovne razrede.
Kolikor morem presojati od daleč, so se »en bloc« pomaknili vsi prizadeti v višti red s 1. januarjem tekočega leta. Zavedam se da ?e čast višjega čina popolnoma zavisna od kompetentne oblasti in v splošnem brezpomembna za nrelemke. Vendar se le do § 6. zak. z dne 19. septembra 1898 odst. 3. pod nreišniim režimom datiralo norma J no ooviSanie v Vlil. c. r. žc z doseženo 2. v Vil. na z doseženo 4. petletnico: toren ako ie dosegel profesor, recimo. 2. petletnico že 1. oktobra, tudii s 1. oktobrom.
Ali ie umestno, da se v teh težavnih časih draži srednješolsko učiteljstvo s takimi malenkostmi, ki ne stanete v. š. s. niti vinarla?
Je li umestno, da pozna v. š. s. le take § sl. prag., ki niso ravno v prilog učiteljstvu. n. pr. da prepoveduje profesorju poučevanje dilaka lastnega zavoda, čeravno n i njegov učitell ?
Je li priporočljivo, da pride nadzornik ! nadzorovat orofesorla zadnji teden v letu j aii pa celo. da ga citira ob 8. uri zvečer ! na zavod »inspiciendi causa«. da ne poda
Ravno v društvih na deželi imate naši javni nameščenci nailepšo priliko, delati za blaginjo naroda in procvit njegove kulture Kjer iih te več skupaj v enem društvu, tam nai si delo razdele no zmožnostih. Ta naj bo društveni voditelj, tajnik. blagajnik ali odbornik:	drugi nai
skrbi za poučna in zabavna nredavania ter nai tudi sam nastopa kot predavatelj; tretli nai dela pri gledališkem odseku kot režiser, igralec prepisovalec ulog. četrti ie knjižničar, peti oskrbnik časopisov šesti poročevalec časopisov itd. Narod potrebuje izobrazbe, vsestranskega pouka in poštene kritike! A kie le nai dobi. ! ako ne nri svali inteligenci?
Utihne nai neslano demaeoško hvalisanje. da smo Slovenci izredno izobražen in naikulturnejši slovanski narod! Prav v zadniem času se ie izkazalo, kako neumestno ie bilo to hvalisanje. Naš narod ima mnogo takih velikih nanak. ki so lako slične narodnim smrtnim boleznim. Ako hočemo narod ozdraviti in ohraniti, moramo ob vsaki priliki taktno kazati na te
roke niti svorim nekdanjim tovarišem, da-siravno si N. V. princ regent ni pomišljal nuditi roke nainižfemu izmed predstavljenih — da »pade« v razred vsem nepoznan sredi pouka in mu prisostvuje., ne da bi se učitelju predstavil itd.?
JeJi umestno, da se izda odlok, da le »dan svobode« pouka prost, tako pozno, da ga čitalo diiaki s knngaml pod pazduho šele istega dne nabitega na zavodovih vratih?
Vše to so do večini malenkosti, ki pa povzročate vseeno nevolto. množite neza-dovolinost in jemljete veselic do dela. Šele. ko bo učiteljstvo v svoiih viših videlo svote zaščitnike ko bodo profesorji našli v kompetentnih krogih tisto zaslombo, kd . io rabite za izvrševanie težavnega svojega poklica v teh križev čolnih časih, šele takrat bodo zadobili nazal svoto oreišnio prožnost in delavnost. Šele takrat bodo z rado v boljšo bodočnost mogli prenašati vse orei. ko rožnato sedanjost. Takrat se povrne stanovski ponos.
VAJDA (PtuO:
Slaba vest?
Listi so poročali, da ie »Zveza indu-stritcev« v Ljubliani vložila pri deželni vladi protest proti temu. da bi se pri »Trboveljski družbi« izvedla revizija poslovnih knjig. češ. to pomerula poseganje v svobodo. zajamčeno no državnih o.snovnih zakonih. Gg. industriid morate imeti zelo slabo vest da se boiilo vnoeleda v poslov-
napake in opozarjati nante naše stranke, stanove in posamezne roiake. Znano ie namreč, da ie vsak človek bolj nagnjen k hudemu nego k dobremu in da zato noče n'hče sam videti in spoznati svojih pogreškov oa če mu še tako očividno ško-duiete. To človeško slabost ima tudi naš narod.
Velik naroden zločan ie. narodove napake prikrivati in olepšati ter narod r-o nepotrebnem hvaliti. S takim delom se narod le slepi in neha v pogubo. Kar le dobrega in hvalevrednega na niem. to se samo hvali ali m nai hvaliio tuji narodi! Lastna sodba ie le malokdaj pravična In skoraj nikdar dostojna.
Brezvestna hudobija le tudi hujskanje slami proti stanu ter razvnemanje strankarskih strasti. Vsak stan ie potreben in narod te močan ter srečen le takrat, kar dar vsi niegovi stanovi žive v prilatell-tevu in drug drugega vzaiemno podpirate. Do zdai so sovražni tulci med nami netili ntepire in neslogo na umeten način in to njihovo lopovsko oočetle iim te bilo
ne kniteie. ki bi brez dvoma razodel, kalco brezvestno izkoriščalo delavce in konsu-ir.ente.
Pri nas lavnih nameščencih ta vdo-eled vedno obstora. ker so naši oreiemlki lavno določeni. Ali obstola za ec. industrii-ce nosebna svoboda, zaiamčena ix> državnih osnovnih zakonih, da smejo brez kontrole izsesavati ostalo prebivalstvo? Nad državnimi osnovnimi zakoni so človečanski zakoni oo katerih ima vsak delaven človek nravico do dostoineea živlienia. Če se ec. indmstriici skliculeio na neke državne osnovne zakone, se bo oač moralo skrbeti da se ustvarilo takšni osnovni zakoni. ki bodo omogočili živlienie vsem sloiem.
Vse. katerim nikdar ni dovoli dobička, resno svarimo na) ne tiraro neznosnih raz-rmer do skrainosti. Zeodovina nas uči. da so nastale vse revolucije, ker so nekateri sloii živeli v orevelikeni razkošni in izobi-Hu. dočim so druei trpeli pomanjkanje. Tudi sedanja napetost izvira iz teea vzroka. V Reoeradu na profesorski skupščini fe bilo kakih 30% komunistov, »Savez umnih radnika« le ustanovlien od komunistov. na Hrvatskom ie baie del uradništva volil Radičevce. le v Sloveniji smo ostali zvesti meščanskim strankam ali pa smo volili z narodnimi sociialci. ki cotovo niso revolucMonarci.
Vemo. da revolnciia vrši le necatlvno delo rušenia. zato svarimo nred nio: svarimo oa tudi pred vsem kar vodi do revolucije: svarimo pred brezmejnim, nenasitnim izkoriščanjem, svarimo oa tudi pred sabotažo dela. ki.nas uconabiia. Le delo in naivečla produkcija bo omilila dracinio.
To sa spoznali kulturni Nemci in po tem spoznanju se ravnalo niihovi delavci. Posedujoči razredi in vlada oa so tudi toliko previdni in razumni, da ne izkoriščajo delavstva do neznosnosti temveč uvajalo nolacoma sociialne reforme, namesto da bi sijih dali izsiliti oo revoluciii.
Če se ce. industnici hranijo proti voo-eledu v poslovne krnice, iim utecne revo-lucila oocledat' v drnce, še občutliiveiše tainosti ali v mileišem slučaiu bodo izšli iz DrihoJnHi volitev veliko radikalneiši poslanci. ki utecneio skleniti industriicem orav neoriietne zakone.
Živela kritika!
Tovariš Jos. Č—c nam piše: Bodi mi dovoljeno, da odzivajoč se klicu sklepne številke drugega letnika našega glasila razložim, kako sem si zamislil sodelovanje vse armade javnih nameščencev pri N. O. z ozirom na ta klic. Mene izziva skoro vsak članek ►Našega Glasa«, da bi
mu odgovarjal. Tako se morda »odi še marsikomu. Zakaj molčiva? Jaz ne bom več! Da bi mi 'e za čas ne šla tako tnda.in če se že koj prvič ne bom preveč zamertl gospodu uredniku. Dai, da, gospod urednik, tako me Izziva kak članek ali dopis, da bi kar iz kože skočil. To pa bi ne bila malenkost sedaj sredi, četudi ne prehud© »ime, saj nam Se včasih že neprijetno, če izlezemo iz suknje. Zatorej predlagam, da se otvori pod gorenjim naslovom v »Našem Glasu« stalni prostor, za vse tiste, ki iz kateregakoli vzroka ne morejo sodelovati v daljših samnstoijniili dopisih, da le z nekaj vrsticami povedo s čim, kar so brali, so ali niso zadovoljni. Pri tem tudi lahko povedo da se z njimi v njih kraju strinjajo vsi ali večina. Take izjave naj bi veljale že ob sebi kot poziv za druge kraje, da tudi sporoče svoje -mnenje In če je osamljeno, večinsko ali siplošmo. Seveda vse to stvarno, pošteno in resnično. Poskusimo! Če bo udeležba živahna, se obnese vsekakor. Marsikdo bd pisal, samo če bi začel, S tem pa le pridobi »Naš Glas«, naša organizacija An naš stan, po njem pa tudi splošmost. Zdaj naj preidem na kritiko samo: Sveti Narobe! usmili se nas! Prosimo te, usliši nas in prizanesi nam s svojimi aii-mentacijami — hotel sem reči, lameutacijami! Torej sl tudi eden tistih, ki sa žele predvojne razmere »per Bausch m Bogen« ali pa s »cdkin-pokom« nazaj? Sicer ti jih je že prav dobro povedal tovariš s člankom »Plača« višjih in nižjih; vendar -naj ti tudi jaz izpulim še en pregrešen las. V štev. 51 »Našega Glasa« praviš v četrtem odstavku, ko govoriš o sodniških dokladah (celotni odstavek naj si vsak prebere sam), da ie izvenkoncep-tno sodno osobje dstotako teh doklad deležno. Pribijem, da to ni res; priznavam ti le to, da si veliko napisal, pa malo ugajal. Kar se tiče tistega angleškega klobuka, pa družinski očetje vemo, da le pod več klobukov gre več glav. Pod enega pa pojdejo le tedaj, -če postanejo v našo veliko tolažbo modni taki klobuki, kakršne so hiše, ki so ljubljanskim posestnikom taka neznosna bremena.
Na delo! nas poziva drug avtor. V tem oziru se mu ves pridružujem. Ne morem pa se strinjati z njegovimi izvajanji. Josip Stritar je storil neprimerno več, kakor mu je veleval stan, in njegova dela daleko odtehtajo dejstvo, da njegov sin ne zna slovenski. Zadnje štiri vrstice tega odstavka pa sploh ne spadajo v javnost, ker kažejo premalo takta . . . Dragi sobojevniki! Sedaj pa za menoj ali -pa po meni! Živela kritikaI
Opomba ured. Predlog tovariša J. C. nam je prav zelo všeč. Saj bi nam donašal nekaj več gradiva In življenja. Toda bojimo se, da Izzove taka kritika nove zamere. Gotove vrste Jav. nam. so namreč vedno razžaljene; zamerijo, kadar se piše in kadar se ne piše o njih, ne prenašajo niti sence drugačne misli, kritika pa jim izziva naravnost srčne krče. Ne odgovarjajo, ne polemizirajo, n|go kraitkomalo odpovedujejo
paiusDešneiše oiožie nroti nam. Odkar imamo lastno državo, so nos tali tuii hui-skači skorai brezpomembni in brezmočni v naših ki arh: a namesto niih zdai toliko ohlastneie nastonaio domači izdaialci in razdiralci. Tudi nroti tem notraniim sovražnikom mora delati z vsemi svoiimi močm; vsak slovenski nošteniak. toda državni ^uslužbenec ie celo dolžan nobi-la*i vsako tako zlobno ruvanie' tuiih in domačih hujskačev.
Najvzorneiši vzcled nožrtvovalneca dela za narod in državo na bi nam morali nodaiati naši narodni noslanci ali nred-stavniki. Narod iih ie izbral kot svoie naibnliše može ter nosl-al v državno zbornico da bi tam zani delali, ca varovali nred vnanjimi in notranjimi sovražniki mu laišali oremn-ove neznosne nad-love. k; jih mora 7.dai trneti. ter da bi že skorai utrdili in dvicnili niecov-o domo-v no na naivišio stoninio blaeostania in ucleda
Javni nameščenci se oziralo na naše narodne predstavnike kakor mornar v
viharni noči na svoio zvezdo vodmeo: radi bi črpali iz niih delani uoanie in moči za svoie vsakdanie delo ki ca ookladaio ootroežlrivo in udano na žrtvenik države in domovine.
Vsak iavni nameščenec se mora smatrati ne le za plačaneca uslužbenca države, r.ev-o tudi za prostovoljne v a nio-niria narodne prosvete. Iz naroda smo izšli, z narodom tudi živimo! Ne seoari-raimo se ne tičimo vedno le med seboi. neco se oomešaimo med liudstvo. da nas vidi m sliši v svoii sredi, nas spozna in nas Hubi! Potem prenehalo mržnja, nezaupanje in strah, ki lih coii danes liudstvo nanram iavnim nameščbncem. Narod se uveri da nismo birokrati, ki si služimo kruh le s tem da liudstvo zasledujemo, kaznuiemo. izžemamo in temeliem raznih D-.ra^rafov nadlecuiemo, neco da smo naiboliši sinovi domovine, ki k hočemo koristiti z vsem kar znamo in moremo!
Javni nameščence, naivišii in nainižii. hodi — sluca narodov! To ie niecova prva dolžnost in nievov naivišii ponos!
naročnino. Tudi v najvzarnejšem zatonu se včasih »porečeta mož in žena. Gorje, če žena odgovarja ie z — molkom 1 Ali pa če pri vsakem nesoglasju z možem zbeži domov k staršem! Tak zakon je neznosen. A prav -tako razmerje vlada med nami. Vsi naj trobimo v en rog, vsi naj gonimo večno isto peseml Tak »Glas« brez kritike bi bii marsikomu najbolj všeč.Mi pa smo mnenja, da ihl bil tak »N. G.« čdsto odveč. Ln z narti vred insU tako še marsikdo. Vedno z vodkovi taliti, vedno vsemu tritrjevatl in kimati, odreči a« vsak -svoji misli, postati dolgočasna kaša, v kateri je zrno zrnu slično, -tega noče in ne more »Naš Glas«. Vsaj pod sedanjim urednikom ne. Ot pa hoče »Osrednja zvezai«, da postani »N. G.« juha broz soli in popra, nekak uraditi Ust brc* barve, noj nas odreši današnje naloge! Mi sme za pošteno kritiko! Zato si želimo, da najde predlog tovariša J. Č. čim več odziva.
Čehi in uradniško ministrstvo.
»Ndrodmi List v« so prinesli v prvi le-tošnii številki članek dr ta. Jana iiorbena z naslovom »Pisnička o vzdeldni« (Pesmica o omikj). Dr. Herben ie danes etned najodličnejšimi češkimi časnikarfl. oisateli in politik naivečieca ucleda. On piše:
« Ena -in skoro ista pesem se oelaša pri vseh demokratih, v vseh knricah o d!e-mokraciii. dasi že preti postati dolooča-sna in zoprna: pesmica o omiki.
Čitaite amerikanskeca pesnika Whit-mana. ki ie sanjaril o »Pričakovanjih demokracije« v Zedini enih državah že leta 1868.. ko se ie končala državljanska volna zaradi suženjstva. Končana ie bila voina z orožiem. toda divjala ie bitka clede duha nove dmokraciie. crozila ie nevarnost splošne volilne pravice, crozili so spod
med težniami in prepričaniem omikane demokracije na eni ter med nezrelostjo-strastmi in mukami ljudstva na drugi strani. Whitman ie videl rešitev demokracije v novi literaturi. Le novi duh poezife ii* vede bi mocel do niecovem mticniu postati vzgioiiteli nrave demokracije, prinesti v narod drucačen duh. kakor ie bil fevdalni. Kaiti fevdalizem, kasta in cerkvena tradicija so. dasi so se umikala, vendar še vedno držali v svoii moči razn® važne stroke, celo vzeoio. društvene vzore in literaturo.
Čitajte poznejšega liberalnega j0 demrkiatičnega filozofa Laveleva, ki 1® pisal naravnost brevir za demokracijo v svoii »Vladi v demokraciji«! Tudi on i® stavil vso bodočnost demokracije na eB pege j; ako bode narod omikan in moden da se bo mogel in znal sam upravljata bodo njegove uredbe demokratične. Le z omiko si pridobi človek samozavest ter se povzpne tako daleč, da hoče svobodno določat' svoje korake.
Univerzitetni profesor, poslanec švedskega parlamenta in prosluli pisatelj socijainodemokratični najnovejše dobe O. T. Steffen piše v svojem „Problemu demokiacije*1: socijalisti nimajo še stroj kovno omikanih funkcijonarjev, ki B mogli prevzeti gospodarsko preureditev družbe. Že nekaj časa moramo torej ohraniti gospodarski individualizem. Ke neizobraženost je slabost socijalizm -Zato izobražujmo se! Izobražujmo se šolal, in izven šol. ker do revolucije mor da nikdar ne pride. Buržoazija je vedno duževno oborožena, m zato politično moč-	„ x . „.Jctji
Nihče izmed omenjenih mož m tms pri tem na ljudske Šole.^na izobražev otrok, nego na izobraževanje od ,.e Vsi vidijo potrebo, da_ se shajajo vseh strank in da si pridobivajo i -	.
bo splošnega značaja brez ozmao s ^ ke, struje, vere m podobno. Tuo ,0§. je 1. 1912. priporočal Amerikancem P
ne seje, na katerih bi se razpravljalo o opravi občin, države in naroda. Tudi rai se moramo zdaj. ko smo svobodni možje, navaditi, da se shajamo na posvetovanja, kakor so to delali naši očetje. Treba je, da se pogovorimo, treba nam je debat, ki se jih morejo udeležiti vsi svobodni tnožje“, je dejal Wilson.
„Tudi nam Čehom'4, piše doktor Her-ben, „bi bilo koristno, da bi se shajali zreli možje in žene, da bi se shajali de-mokratje. republikani in socijalisti vseh vrst ter razpravljali o najvažnejših vprašanjih. državnih in domovinskih s stališča splošnosti, brez demagogije in strankarske agitacije, čisto stvarno in objektivno. Kajti le izobražen narod je resnično močan-
Doba za to Je ugodna. Rešeni smo ▼saj za nekaj časa vlade strank In nastopila je doba zakona. Uradniško ministrstvo nas je osvobodilo gospodstva, deputacij ter je vrnilo uradnlštvu pogum, izvajati zakon in Je vrnilo vojski pogum, delati red. Nič več ne bo dobivalo urad-ništvo ukorov, zato ker Je postopalo po zakonu, a ne po tem. katera poltična stranka se ie dokopala do ministrstva. V taki srečni dobi se tudi volilstvo lažje otrese politike, kajti kakor hitro prestane nanj delovati agitacija, bode pristopno nestrankarskemu, neposrednemu in brez-konfesijonalnemu poučevanju. Za izobrazbo gre. Vse drugo ie agitacija in strankarstvo z resolucijami in ubijanjem razsodnosti. Ako dopustimo, da bo javno mnenje še nadalje iposiljevano s številkami. ne pa z razumom, s številnostjo in Pritiskom enkrat te. enkrat druge stranke, potem ostanejo zakoni še nadalje papir ter prestanejo biti varuhi imetka, svobode in življenja. Le izobrazba reši družbo zapeljivcev in zapeljancev!“ —
Prinašamo ta odlomek iz najuglednejšega češkega dnevnika — ad usum •.. Čehi so srečni, da so dobili končno uradniško vlado, so končno zopet uveljavljeni zakoni ter imata znova moč pravica in resnica. Dr. Herben, dasi sam bojevit strankar. le naveličan strankarstva ter hrepeni po objektivnosti, po izobraževanju ljudstva brez vpliva strank in konfe-sH. Mož ie idealist! A simpatičen idealist! Pri nas se tak idealist še ni pojavil.
Spominjamo se pa. da je pred meseci nekdo v „Sl. Narodu44 pod naslovom »Alarmantni zvonci« nredlacal nai se reši Jugoslavijo iz strankarskih zmed, korup-cij in opasnih legargičnih znakov s tem, da se pokliči na krmilo — uradniško ministrstvo. Njegov predlog je ostal glas v Puščavi. Škoda! Morda bi bili danes v Jugoslaviji tudi že tako daleč, da bi mogli reči. kakor dr. Herben: Nastopila le doba zakona! Uradništvo izvaja povsod zakone svobodno in vojaštvo dela vedno in povsod svobodno red!! —
Tako pa smo dotlej še daleč •..
Vestnik.
Uradniška stanovanlska zadruga.
“red nekai dnevi ie ornesel »Slov. Narod« vest da se ie v Beleradu osnovala Uradniška stanovanjska zadruga, ki ima ^arnen svofim članom graditi stanovani-hiše z državno podporo. »Slov. Na-rod« rrinominia k temu. da obstoji tudi v j-mbUani enaka stanovaniska zadruga, ki radi votnih razmer začasno z delom 'enehala. Ne samo favni nameščenci, 'arveč tudi država ie na tem interesira-^ da se stanovanjski bedi napravi ko-|Sc;..>>Naš QIas« nai bi nodvzel potrebno 'onntivo da se stanovaniska zadruga avotvori in da skliče v naikraišeni času rJčanek* rin katerem nai bi se o tem pe-cem vnrašaniu raznravlialo.
Ur , . r?me,nbe v osebiu! Vsak. kdor čita adui list. bo pritrdil, da se nahaia tak
nadois domala v vsaki številki od kraia do danes. KHub temu ima gotovo še marsikdo vzrok, pogrešati tak nadois zase in se tedai čutiti zapostavljenega. Toda nič mani tudi finančna straža, kea* tudi za njo vsega tega ni tn ni. Uverien sem da se ni-kdo ne sili v ospredie. Da bi oa baš naše vorašanie v tem oziru tvorilo tako težek problem, nam na vendar ne gre v glavo. Bi li res bila tolika nesreča, se naposled soomniti tudi nas? Itak ie tako malo število opremlienih z izpiti. Zato nai bi se nas že vendar enkrat imenovalo za uradnike. — Koliko oficiiantov. orožnikov in drugih certifikatistov ie že davno doseglo svol zaslužen čili. a ori nas? Opravljamo blizu m čez 20 let uspešne naporne in tako ne-oriietne. ter od vsakogar sovražene službe : toda vse vkup ne pomaga nič. pač ker nas - • rekel bi »robske duše« — uprav ni kdo ne mara. Ali ie pa morda krivo, da ne prosimo? Mogoče, toda kam — na koga nai se obrnemo? — Toda s plačo poskusnega oaznika-prevžitkaria pri finančni straži še ix> svetu voziti se. gospode nadlegovati, ali morda posamezno nrotek-ciio dnigim potom iskati, mislimo, bi imelo ravno tako malo zmisla. kakor uspeha. Kai tedai? Izhod bi se na našel, ko bi le k?e bilo toliko srca in pravičnosti, kakor napram drugim, tudi za nas. izgovora ni. vsai ne utemelienega.. Res so mesta kontrolnih vodstev zasedena no beguncih iz Primoria. toda nridelieni so večinoma že sivolasi pregledniki, ostali na iedva oddel-kovodia poleg origlednikov s komai 8—10 let službe. Ako se nas pusti kot uradnika, dasi ie. oddelkovodia. nai vzoričo tega ni-kdo ne prezre, da ostane prav važen faktor tako .glede izvršilnega oosla kakor vzgoie moštva. Ambicila in samoučenie se s nreziraniem ne dvigata PozablJenci.
Kulturni škandal. Tako so pisali dnevniki v dopisu »Narodne galeriie«, ker se ie poslalo 4000 vabil slovenski inteligenci, odzvalo pa se ie 25 delničariev. Po koroškem plebiscitu so dolžili slovensko inteligenco. da ie zanikema in nemarna v kulturnih vprašaniih. Ta očitanla so poceni in zveniio kot bridka ironiia, da ne rečemo zasmehovanie. Vsa inteligenca ie danes proletarizirana, komai se bori za vsakda-nii kruh. kako nai podpira kulturne naprave? in tu imamo zopet dokaz, da mora biti duševni delavec boliše plačan kakor manuelni delavec. Želodes res imata oba, toda duševni delavec mora skrbeti ne samo za svoie telo. temveč tudi za nadalino izobrazbo svciega duha. Ne očitajte kulturnega škandala slovenski inteligenci, temveč delaite na to. da bo duševno delo pošteno plačano! Kdo oa danes dela za-stoni9! Koliko razprav in člankov na smo napisali duševni delavci, ne da bi dobili vinar za to! Le primeriaite pisateljske honorarie s tiskovnimi stroški za kniige in časopise! O kvaliteti izdal »Narodne galeriie« pa nai izreče strokovnjak svojo sodbo.
»Samopomoč« v Llubljani ooozaria vse svoie člane, da le ravnokar došla prvovrstna banaška moka 00 ostra, katero oddala zadruga do 17 K za kg in v poljubni množini. Nadalie ima zadruga v zalogi: leno pšenično moko 0 no 16 K za kg. češki Kristalni sladkor »sina« I. vrste no 52 K in H. vrste no ,50 K za kg. zlušene mandlif. po 02 K za kg. neljišene na po 20 K kg. rožiče no 20 K ka 'iavo Ceclon no 96, Perl 96 in Santos no 56 K kg. riž I. vrste 30. II. vrste 26 K tig. stilsko milo izborne kakovosti 26 K kg. sveče no 4. 3.50 in 2.60 K komad. Testenine, orvovrstnega izdelka no 24 K kg. zaiamčeno nristno domačo mast 56 K kg ter nasolieno -slanino no 46 K za kg. —
Uredba o organizacjl finančne kontrole izide koncem tega tedna v »Uradnem
Hstu«. Organizacija ie poskrbela, da bo natisnfenih 400 izvodov te številke več nego sicer. Ker le izdala uredbe v priročni obliki zajedat še nemogoča, se tovarišem priporoča, nai si maroče to številko naravnost pri uoravništvu Uradnega lista v Llubliani. Kralja Petra trg. Cena se priobči v orihodnii številki »Našega Glasa c. Presegala ne bo zneska 2 kron.
Društvo finančne straže za Slovenite. Dne 23. fanuaria 1921 ob 9. se vrši na Jesenicah v bližini kolodvora tovariški sestanek. Dnevni red: 1. Poročilo tainika »Saveza«. 2. Poročilo delegata pri Osrednii zvezi društev državnih nameščencev. 3. Diskusiia o v »Službenih No-, vinah« št. 1 razglašeni »Uredbi o organizaciji finančne kontrole. Gg. člane vabimo, da se tega sestanka polnoštevilno udeleže. — Predsedstvo.
Društvo orožniških vpokojencev za Slovenk Jo v Ljubljani obvešča svoje člane, da Je njego* podpredsednik gosp. Franc Rožič, po dolgotrajni in muka podni bolezni dne 10. januarja 1921 ob 7. uri zivečer v deželni bolnici v Ljubljani izdihnil svojo blago dušo in se preselil na oni svet Rožič je bil dober Jugoslovan, izvrsten kolega in zvest član društva; zato mu želi društvo mirnega počitka, ostalim znancem in prijateljem ga pa priporoča v blag stpornin. — Martin Maicen, t. č. predsednik. •
Društvenost. Zagrebški »Naš Glas« je prinesel članek, v katerem se predlaga, naj bi se organizacije začele baviti s prirejanjem prijat čilskih sestankov, zabav, izletov, predavanj In drugiih priredb. Na ta način naj bi se v interesa službe zbližali višji in nižji javnd nameščenci ter se v privatnem razgovoru sporazumeli v onih vprašanjih, ki jih ni mogoče rešiti niti v uradih niti na sejah ali skupščinah uradniških organizacij. Taki sestanki bi bili potrebni tudi zato, da se naše vrste demokratizirajo In da Izginefo 'a občevanja one birokratske prisiljen ost h ki še niso Izkoreninjene v nekaterih naših višjih uradniških krogih. Naredba, s katero so bili naslovi »prosvijetli«, »illustrissime«, »velemožni«, »mag-nifice« itd. je sicer izšla, toda nihče se je ne drži. Naši prijateljski sestanki bi v tem praveh storili več nego deset podobnih naredb. Kadar izgine birokratska napetost v občevanju med nami, bo izginjala tudi v občevanju s strankami, a tega sl želi vsa naša javnost. Taki prijateljski društveni sestanki bi koristili tudi naši organizaciji, ker bi dvignili v naših vrstah stanovsko zavest in solidarnost ter bi delovali kulturno odgojno. Treba bi bilo torej, da se osnujejo v okrilju naše organizacije klubi, ki bi zbirali V sebe in zbliževali one člane, ki Imajo smisla Ifl ljubezni za eno in isto stvar. Koliko je dobnih pevcev iz naših vrst po raznih pevskih društvih, koliko športnikov v raznih športnih klubih, literatov, glasbenikov, lovcev Itd. AU bi se ne našlo med nam ljudi, ki bi znali te tovariše združiti v skupine, da bi dvigale našo stanovsko zavest in solidarnost, ki bi nastopale v Interesu našega stanu in organizacije v javnosti? Treba je le hoteti, treba je delati tudi na tem polju pa pridemo do zaželjenega uspeha. Naše delo v tem pravcu bo našlo odobravanje vse javnosti In naš narod ne bo videl v nas samo nanasitnih javnih nameščencev, ki kriče vedno za plačami, ki mu sodijo, ga globljo in zapirajo po paragra-tih zakona, nego bo našel v nas kulturne svoje delavce, ki prihajajo tudi izven uradnih ur v do-tiko z narodom ter mn kažejo svoje lice brez birokratske maske. Naša organizacija, naš Savaz se bo s takimi udiruženji okrepil moralno in materijalno ter se dvignil do svojih etičnih ciljev, člankar misli, da so postala taka udruženja potrebna, ker postaja suhoparno delovanje organizacij — neprestano razpravljanje stanovskih' vprašanj v odborih in na skupščinah, ki se ponavlja v vedno isti obliki, samo malo drugače — s časom monotonsko in malone dolgočasno. Na sejah se razpravlja le o dnevnem redu, eni govore za, drugi proti, končno se glasuje in ml ss razhajamo, ne da bi se med seboj zbližali in in-timneje spoznaU. Govore vedno eni in isti, marsikdo pa nima govorniškega daru niti poguma
povedati priprosto, a Iskreno svoje mišljenje, svoje bolesti in svoje zahteve. Na prijateljskih sestankih pa bi lahko sjovonil vsakdo brez okolišev.
čast takim tovarišem! Prejeli smo sledeči dopis: Velecenjeno uredništvo! Na oddelku finančne straže v Ljutomeru so trtje nameščenci hi sicer predgledraik Geč, nadp. Zerovec ta paznik Ploj ter so vsi naročniki »Našega Glasa*; da pa se stroški zmanjšajo in list podpira, plačajo nadalje vsi imenovani naročnino v polni meri, a upravništvo naj blagovoli za vse trt samo en izvod dopošfljati ta sicer naj se naslovi na oddelek finančne straže v Ljutomer. Prosi se za dopiošdljatev vsaj ene poštne položnice. — Ljutomer, dne 1. januarja 1921. Ivan Geč, preglednik; Anton Žerovec, nadp. m Anton Ploj, paznik.
Opomba uredništva. Gg. tovariši pri finančni straži so med našimi najzvestejšimi naročniki ta podporniki. Lahko trdimo, da kažejo največ stanovske zavednosti ta discipline. Če bi bila vsaj tretjina javnih nameščencev tako agilna ta kolegijalna, bi stal »Naš Glas« izvrstno. Čast jim!
Finančna kontrola. V službenih novi-nah z dne 1. januarja 1921. broi 1. ie priobčena »Uredba o finansiiskii kontroli«. Ta uredba stom' 1. februaria 1921 v veljavo. Velikanski uspeh trainesra in smotrenejra dela v oreanizaciii dosedanje finančne straže se zrcali baš v tem. da se ie dosegla*
v ekonomskih, administrativnih in osebnih ozirih avtonotniia. Finančna kontrola bode podreiena lastnim starešinom, izišlim iz nienih vrst. V sedežu delegacije ministrstva financ se osnuie oblastveni inšpektorat. kateri bode oodreien neposredno ministrstvu financ. Finančna kontrola sestoji iz uradništva in ooduradništva. Prvo sc spopolniuie iz drugega. Osnuieio se strokovni tečari za pripravnike, za vodile oddelkov in za uradnike. Tudi v drugih ozirih vsebuje nova uredba mnogo ugodnosti, na katerih ie finančni kontroli ie častitati Povodom oreiistroiitve finančne straže v finančno kontrolo se pozovek) vsi tovariši ki še morda niso organizirani, da nemudb-rpa pristooiio v organizacijo. Doseženi uspehi so oač jasen dokaz o potrebi strokovnih. organizacij. Vsem malodušnežem na bodi odkrito povedano, da so dosedanji uspehi pripisovati le delu organizacii. ki skušajo legalnim potem doseči izboljšanje sociialnega in gmotnega položaia.
Finančna straža. OddeJek finančne straže Sladka-gora, pošta Gor. Cmurek, je poslal društvu finančne straže s članarino tudi poTostovoJjni prispevek za tiskovni sklad »Naš Glas« 134 K. Ta znesek je društvo dne 14. I. 21. na omenjeni naslov potom ček. urada tudi nakazalo. Nadalje je oddelek fin. straže Vrhnika postal poleg redne članarine društvu finančne straže še znesek 100 K, ki ga ie pridobil pregl. fta. straže Mihelič
Tomo s poravnavo neke kazenske zadeve, in 170 K kot zbirko cenj. tovarišev oddelka za novo leto — skupaj 270 K. Tudi oddelek Cerknica in še nekateri drugi pošiljajo 'društvu od časa do časa male proštov, prispevke. Zavednim tovarišem srčna hvala za njih požrtvovalnost, drugim po možnosti v posnemanje, a onim gg. tovarišem, ki še danes Igrajo žalostno utogo neoirganizdramcev, v opomin, zlasti tistim, ki pričakujejo vsega ie od drugih, ne odklanjajo pa zase nobene ugodnosti, katerdl'se doseže potom društva za skupno korist. Se so med nami taki nezavednežl, ki ne prispevajo ni gmotno niiti drugače, a ne smelo bi biti niti enega, da ni organiziran. Na ponovna vprašanja, oziroma zahtevo, da naj se pošlje članom društva izkaznice, prašim vzeti v vednost, kar se je svoj čas potom našega strokovnega lista »Naš Glas« objavilo, in sicer da se članske Izkaznice vsled gotovih vzrokov, eventualnih to-prememb ter vsled nastalih stroškov ta dela te bodo izdale, dokler ne bo ta zadeva vsestransko jasna. Namesto izkaznic pa dobijo vsi oddelki v kolikor ga še niso dobili, natančen »Izkaz« članov to nečlanov. V tem seznamu je navedeno število razdelnfka, t. j. Izkaznice, katero naj sl vsak član zapomni ta se nanjo sklicuje, posebna pri vplačevanju in pri blagajniških zadevah; raz-ven tega je v izkazu navedeno, do kdaj je članarina poravnana in eventualni zaostanki za leto 1920. Na drugi strani izkaza je opomba ta navodilo, katero naj se blagovoli vpoštevati. V Ljubljani, 14. I. 1921. T. č. Maggajnik, Ivan Kenda, pregl. fin. straže.
A.Mihelič, Ljubljana
■ Šelenburgova ulica 1.
S	15-3
S Trgovina sščetinastimiiz-; delki. Galanterija in parfumerija. Edina zaloga jugoslovanskih K V A R T kakor tarok,
jj marijaš, whist„ primorka*.
19-3
se priporoča za mnogo-brojen obisk. Pristna kava, cena in solidna postrežba.
Stefan Miholič, kavarnar.
Ljubljana - - Sv. Petra nasip.
mm i
9	M
^ &
V
Anton Černe
9RAVEUR N
S
ta, Ovotf"
Izvaja za javne uslužbence transakcije dolgov v Avstriji. — V letu 1920 je bilo uredništvu v korist že izvedenih 80 transakcij.
Za izvedbo transakcije je sedaj najugodnejša prilika, ker je kurz avstr, krone zelo nizek. Vsakdo lahko zniža svoj dolg na 2 tretjini in še več. Transakcijo izvede zadruga sama proti povrnitvi naraslih stroškov.
Zadruga dovoljuje javnim uslužbencem posojila na osebni kredit: proti poroštvu, zaznambi na službene prejemke in zastavi življ. polic na daljšo dobo in proti malim mesečnim odplačilom; obresti fi0/«*
Hranilne vloge se obrestujejo po 40|fl.
Prošnje se rešujejo zelo hitro. Zahtevajte prospekt!
Vzajemna posojilnica
r. z. z o. j. v LJubllani.
Naš Glas je strogo stanovski list in se zavzema za koristi vseh javnih nastav-Ijencev. Tovariši! Naročajte in širite naše glasilo!


ii
Modni salon
m
LJUBLJANA,
Zidovska ul. 3,	Dvorski trg 1.
Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih klobukov, žepi« In slamnikov za dame in deklice.
Popravila ločno in	Žalni klobuki vod-
cono.	no v zalogi.
mmmmm
vsakovrstno blago, obleko
domača perilo (pošilja po isto na dom)
ovratnika, xap«»** nico in srajco »
Tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 1..LJUBLJANA* Podružnica Solenbnrpva uDta 3.
Podrušnlco: MARIBOR - NOVO MESTO.
Odgovorni urednik Makao Dachs. — Tisku Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Izdaja Oarednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani.