Igor Kocijančič ocenjuje krizo levice, Tondovo deželno vlado in potrebo po reformah v manjšini /2 V Nabrežini deželna skupščina Slovencev v Demokratski stranki Društvo Kremenjak iz Jamelj uspešno izpeljalo 14. festival Diaton / 13 Primorski dnevnik SREDA, 15. JULIJA 2009_ Št. 166 (19.565) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Tudi za manjšino naj bo kriza priložnost Vlasta Bernard V času gospodarskih težav so šibkejši subjekti, kakršne so tudi narodne manjšine, med najbolj prizadetimi. Zaradi obveznega krčenja javne proračunske porabe se dotacije za manjšine sorazmerno nižajo, zato je - poleg tradicionalnega lobiranja za njihovo povečanje - iskanje notranjih rezerv in potencialov nujna in najbrž tudi edina pot. Zagon Gospodarskega foruma, ki ga je pred leti predvidel sklep manjšinske programske konference, zato ni naključje. Uveljavljeno mnenje je, da huda finančna in gospodarska kriza, ki jo doživljamo, ni samo neizbežno zlo, ampak tudi priložnost, da se stvari prečistijo in zastavijo na novo. To velja tudi za manjšino, zato je forum kot delovno in koordinacijsko omizje za njeno gospodarsko življenje ustrezen instrument. Dve krovni organizaciji, dve stanovski združenji, dve banki in finančna družba, ki forum sestavljajo, so tudi vizitka naše skupnosti, s kakršno se lahko ponašajo le redke manjšine. In kje naj forum išče rezerve in potencialne razvojne možnosti? Odgovor je preprost: pri sebi in v čezmejnem prostoru. Pri sebi v smislu večjega sodelovanja znotraj manjšine, racionalizacije njenih dejavnosti in iskanja oziroma zastavljanja novih projektov. V čez-mejnem prostoru pa z uveljavljanjem naravne posredniške vloge, ki jo sicer manjšina že igra, a ne v zadostni meri in predvsem ne kot protagonistka. Temu prostoru, ki ga obvladamo po kulturni, jezikovni in tudi gospodarski plati, je usojena integracija, naši skupnosti in italijanski manjšini v Istri pa vodilna vloga v tem procesu. EVROPSKA UNIJA - Privrženec nekdanje poljske Solidarnosti na čelu evropske institucije Buzek predsednik Evropskega parlamenta Pomemben korak v smeri preseganja nekdanje delitve Stare celine MANJŠINA - Na sedežu SDGZ predstavili Gospodarski forum Reševati probleme in spodbujati gospodarski razvoj naše skupnosti TRST - Ustvariti čim boljše pogoje za gospodarski razvoj manjšine je namen pred nekaj meseci ustanovljenega Gospodarskega foruma, v katerem so- delujeta obe krovni organizaciji, SKGZ in SSO, stanovski organizaciji SDGZ in Kmečka zveza, zadružni banki ZKB in Zadružna banka Doberdob in Sovod- nje, in finančna družba KB1909. Forum so včeraj predstavili na sedežu SDGZ, ki delo tega telesa tudi koordinira. Na 5. strani STRASBOURG - Evropski poslanci so včeraj na ustanovnem zasedanju Evropskega parlamenta za novega predsednika institucije izvolili Poljaka Jerzyja Bu-zeka iz Evropske ljudske stranke (EPP). Buzek je tako postal prvi državljan iz katere od članic EU, ki so v unijo vstopile leta 2004, na enem najvišjih položajev v EU. Buzek je po izvolitvi dejal, da je to zanj velika čast. Po njegovih naj bi šlo tudi za pomemben znak novim članicam EU. Kot je še dejal, je na Poljskem pred 20 leti zmagala Solidarnost. "Tisti na eni strani železne zavese smo se borili za demokracijo, vi na Zahodu pa ste nam pomagali," je dejal. Na 11. strani Tržaški občinski svet razpravljal o gradnjah Na 5. strani Pripravljena načrta za slovenske jasli v Gorici Na 12. strani Martinu Maverju priznanje za fair play Na 17. strani Čupina jadralca na SP v »zlati skupini« Na 17. strani Tovarna verig Weissenfels v likvidaciji Na 4. strani AFGANISTAN - Drugi trije ranjeni V bombnem napadu ubit italijanski vojak KABUL, RIM - Vojna proti tali-banom v Afganistanu je spet zahtevala krvni davek v vrstah mednarodne vojaške odprave. Tokrat je življenje izgubil 25-letni italijanski vojak Alessandro Di Lisio (na sliki) iz Campobassa, drugi trije pripadniki italijanskih enot pa so bili ranjeni. Vojaško vozilo, na katerem se je peljala četverica, je bilo včeraj dopoldne tarča bombnega napada kakih 50 kilometrov severovzhodno od mesta Faraha. Novica je v Italiji močno odjeknila. Predsednika republike Napolitano in vlade Berlusconi sta ob izražanju sožalja poudarila, da se Italija ne bo umaknila iz Afganistana. Na 11. strani ZAGREB Kosorjeva želi rešiti mejno vprašanje ZAGREB - Hrvaška pre-mierka Jadranka Kosor je v ponedeljek zvečer za Hrvaško televizijo (HTV) dejala, da bo delala na reševanju problema slovenske blokade hrvaških pogajanj z EU v okviru znanih stališč hrvaškega sabora, ki so jih podprle vse parlamentarne stranke. Kot je dodala, prostor za reševanje spora o meji obstaja, pogovore pa je treba nadaljevati.Kosorjeva je v pogovoru za Dnevnik plus izrazila upanje, da bosta Hrvaška in Slovenija uredili problem meje. Na 2. strani Uhani TRST: L. SANT0RI0 4 - TEL. 040/772770 UL. GINNASTICA, 7 - TEL. 040/774242 2 Torek, 14. julija 2009 ALPE-JADRAN / ZAGREB - Nova hrvaška premierka v pogovoru za Hrvaško televizijo Jadranka Kosor pričakuje premik pri reševanju mejnega vprašanja Napovedala je, da bo delala v okviru stališč, ki jih je sprejel hrvaški Sabor ZAGREB - Hrvaška premierka Jadranka Kosor je v ponedeljek zvečer za Hrvaško televizijo (HTV) dejala, da bo delala na reševanju problema slovenske blokade hrvaških pogajanj z EU v okviru znanih stališč hrvaškega sabora, ki so jih podprle vse parlamentarne stranke. Kot je dodala, prostor za reševanje spora o meji obstaja, pogovore pa je treba nada-ljevati.Kosorjeva je v pogovoru za Dnevnik plus izrazila upanje, da bosta Hrvaška in Slovenija uredili problem meje. Kot dobro pa je ocenila, da sta se slišala s slovenskim premierom Borutom Pahorjem, ki ji je po prevzemu premierskega položaja prejšnji teden čestital med prvimi. Dodala je, da pričakuje premik pri reševanju spora o meji po prvem srečanju s Pahorjem. Predsednika slovenske in hrvaške vlade naj bi se namreč, kot sta v nedeljo sporočili tako slovenska kot hrvaška stran, v prihodnjih deset dneh srečala na Hrvaškem. »Mislim, da so dobri signali in pogovori, ki smo jih imeli tudi na Croatia Summitu v Dubrovniku,« je spomnila Kosorjeva. Izrazila je upanje, da tako v slovenski javnosti kot v državnem vodstvu postaja jasno, da je vprašanje meje obstajalo tudi v času, ko se je Slovenija pogajala o vstopu v zvezo Nato in EU, a to ni bila ovira za njeno članstvo v omenjenih integracijah. Hrvaška premierka je ponovila tudi predlog svojega predhodnika Iva Sanaderja, da bo Hrvaška umaknila katerikoli dokument iz pogajalskih stališč, če bodo strokovnjaki iz Evropske komisije ali Sveta EU ugotovili, da ta prejudicira meddržavno mejo, ter ob tem pričakuje, da bo Ljubljana še v isti sekundi umaknila blokado hrvaških pristopnih pogajanj z EU. Predsednik odbora sabora za zunanjo politiko Mario Zubovic pa je včeraj dejal, da Hrvaška obžaluje, ker EU ni zbrala moči, da bi se trdno zo-perstavila slovenski blokadi. Kot so sporočili iz sabora, je Zubovic ob sprejemu novega francoskega veleposlanika na Hrvaškem Jeroma Pas-quiera dodal, da ni «pošteno zahtevati od Hrvaške, da se pogovarja o meji, Jadranka Kosor medtem ko jo držijo v blokadi«. »Če EU resnično želi pomagati Hrvaški, potem je treba vztrajati, da ima Hrvaška enak položaj in enake pravice kot ostale države. Če je Slovenija vstopila v EU z enakim problemom, potem mora to storiti tudi Hrvaška,« je izjavil Zubovic. Ocenil je, da so Hrvaško nepravično ustavili na poti v EU, saj je uveljavila vse potrebne reforme in izpolnila zastavljene kriterije za članstvo. Kot je še poudaril Zubovic, je slovenska zahteva, da je rešitev vprašanja meje potrebno postaviti kot pogoj za deblokado hrvaških pogajanj, nekorektna, na ta način pa Slovenija neposredno ustavlja Hrvaško. Pasquier je ocenil, da celotno stanje ni dobro ne za Hrvaško ne za EU in ne za Slovenijo. Dodal je, da EU temelji na načelih solidarnosti in sodelovanja, nikakor pa ne na načelih dvostranskih spopadov. Francija si bo po njegovih besedah še naprej prizadevala za iskanje rešitev, predvsem takih, da bi Hrvaška lahko nadaljevala pogajanja. Kot so še zapisali v sporočilu iz sabora, je Pasquier poudaril, da blokada Hrvaške nikakor ne more biti v slovenskem nacionalnem interesu. Državi po njegovih besedah potrebujeta več stikov in pogovorov, da bi rešili probleme. (STA) ZAGREB - Neprijetno dogajanje morda tudi odsev skrhanih odnosov med državama Na Hrvaškem v zadnjih dneh porast števila incidentov s slovenskimi turisti ZAGREB - Slovenski državljan je v Sutivanu na otoku Braču žalil hrvaške policiste, ki so ga ustavili zaradi prometnega prekrška, na Visu pa je neznanec prerezal gume na treh avtomobilih s slovenskimi registracijami, je včeraj poročal Jutarnji list na svoji spletni strani. Zagrebški časnik piše, da je policijska patrulja na Braču ustavila 33-letnega Slovenca, ki je peljal otroka na sprednjem sedežu, sam pa ni bil pri- vezan z varnostnim pasom. »Ko so policisti začeli pisati prijavo za vrsto prekrškov na podlagi zakona o prometni varnosti, je slovenski državljan začel kričati vrsto žalitev na račun policistov in države,« navaja Ju-tarnji list, ki tudi objavlja neumestne besede, s katerimi je voznik žalil prometne policiste. Patrulja ga je zaradi žalitev odpeljala k sodniku za prekrške, ki ga je prijavil zaradi kaljenja reda in miru ter razžalitve uradne osebe. Na otoku Visu, v uvali Stončica, pa je neznani storilec z nožem prere-zal gume na treh parkiranih vozilih s slovenskimi registracijami. Lastniki avtomobilov so škodo ocenili na okoli 400 evrov, neprecenljiva škoda pa naj bi jim bila storjena, ker so jim pokvarili počitnice. »Mala država za mali odmor,« je sklenil Jutarnji list. V ponedeljek pozno popoldan pa je bil v morju v uvali Červar pri Pore-ču lažje ranjen 51-letni slovenski državljan, v katerega je 100 metrov od obale trčil 80-letnik s čolnom. Ponesrečencu so takoj pomagali na čolnu, nato pa so ga odpeljali v puljsko bolnišnico, kjer so ugotovili da ima lažje poškodbe glave in obraza, ter ga odpustili iz bolnišnice, je poročala hrvaška tiskovna agencija, Hina. Preiskava o omenjenem dogodku še poteka. (STA) VABILO BoJovanka Broz spet obiskala Brione? ZAGREB - Istrski župan Ivan Jakovičic je sporočil, da njegovo vabilo Jovanki Broz, naj obišče Brione, še vedno velja, piše Slobodna Dalmacija na svoji spletni strani. Jakov-čic je Brozovo na Brione povabil že pred tremi leti, njegovo povabilo pa je spet aktualno, saj je vdova nekdanjega jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita dobila potni list. »Vabila ne bom znova pošiljal, čeprav se mi je Jovanka takrat osebno zahvalila in odgovorila, da ne more priti zaradi težav s stanovanjem in potnim listom. Če bo prišla, bom izjemno vesel,« je dejal Jakovčic, sicer predsednik Istrske demokratske skupščine (IDS). Slobodna Dalmacija dodaja, da je Brozova po 30 letih končno dobila potni list in ostale osebne dokumente. Tudi predsedniški kandidati IDS Damir Kajin meni, da je Jovan-ka Broz dobrodošla na Brionih in v Istri. »Obisk spremljevalke človeka, ki ga Istra globoko spoštuje, ne le zaradi njegovega lika in dela, temveč zaradi zgodovinskega dejstva, da brez NOB in antifašizma Istra ne bi bila del Hrvaške, bo potrditev Istre. To pomeni, potrditev vseh vrednost, ki jih v Istri živimo in promoviramo. Jovanko Broz bi radi videli na Brionih, ker bi Istra od tega imela koristi,« je ocenil Kajin, sicer poslanec v hrvaškem saboru. Splitski časnik še piše, da je Brozova, ki živi v določeni izolaciji v Beogradu, leta 2006 odgovorila na prvo Jakovčicevo vabilo prek srbskega ministra za delo in socialo Rasi-ma Ljajica. Kot je takrat zapisala, je izjemno vesela, da se je istrski župan v težkih časih spomnil nanjo. Kot je dodala, je vesela tudi zato, ker Istra goji lepe spomine na Tita, ki je zelo imel rad Istro ter Brione in ju je uveljavil v celem svetu, povzema Slo-bodna Dalmacija. (STA) DEŽELNI SVET - Pogovor s svetnikom SKP-Mavrične levice Igorjem Kocijančičem »Levica žal še tava v temi« Pozitivna ocena odnosov z TRST - Igor Kocijančič in Igor Ga-brovec sta pred kratkim »prestala« prvo leto v deželnem svetu po volitvah maja 2008. Za Kocijančiča (SKP-Mavrična levica) je to sicer že šesto leto na poslanskih klopeh. Ob tej priložnosti smo jima postavili nekaj skupnih vprašanj, druga pa so vezana na njuno politično usmeritev. Začeli smo s Kocijančičem. Se vam kaj toži po Riccardu Illyju? Ne. Ko se ukvarjaš s politiko je bolje, da se ti ne toži po nikomur, sicer bi lahko že zdavnaj poslal vse skupaj k vragu. Illy pa je bil v politiki edinstvena osebnost.. Moram priznati, da sem Illyja imel priložnost pobliže spoznati v petletni izkušnji Demokratične Zaveze. V marsikaterem pogledu ga še vedno zelo cenim, kljub temu, da sva si glede nekaterih tematik zelo daleč. Vsekakor pa, tako kot mnogi drugi, še danes nisem razumel njegovega umika s političnega prizorišča. Največja Illyjeva odlika? V primerjavi s tem, kar se dogaja sedaj, je Illy vodil večinsko koalicijo zares demokratično in je vselej skušal, ob upoštevanju včasih zelo različnih mnenj, oblikovati sintezo, ki bi lahko bila sprejemljiva za vse. Kaj pa njegova hiba? Mislim, da je bila v političnem smislu Illyjeva največja hiba njegova navidezna vzvišenost. To je verjetno povzročilo, da je njegova začetna priljubljenost kmalu upadla. Igorjem Gabrovcem - Manjšina tvega reforme, ki bodo bolj odraz prisile, kot resničnega Kako ocenjujete enoletno delo Tondove uprave? Z najslabšo možno oceno. Zakaj tako radikalna kritika? Ne samo, ker se je Tondo izneveril svojemu volilnemu programu in videzu "predsednika na strani ljudi'. Temveč tudi zato, ker se je v tem letu njegova uprava zapisala v zgodovino te dežele kot "rušilni stroj', ki podira delo drugih. Kaj imate v mislih? Marsikaj. Od ukinitve zakona za osnovni dohodek do ukinitve gorskih skupnosti. Tondovih spornih odločitev je kar nekaj, vse tja do nedogovorjene reforme deželnega zdravstvenega ustroja. Mislim, da tudi zadnja Tondova dejanja (npr. imenovanje novega deželnega odbornika) kažejo na dejstvo, da se obnaša mnogo bolj "predsedniško" ali "gu-vernersko" kot njegov predhodnik Illy, ki so mu očitali, da ni dovolj demokratičen. In ocena desne sredina na oblasti? Tu je povsem deficitarna vloga stranke Ljudstva svobode, ki je dejansko notar dogovarjanja med Severno Ligo in UDC. Tondo itak stalno izjavlja, da ga ne zanimajo zdrahe v vrstah lastne večine in da bo on predvsem konkreten v dejanjih. Kaj pa Tondov odnos do slovenske manjšine? Tu zaenkrat ni opaziti kakih posebnih izostritev. Vendar je treba pripomniti, da tudi ni bilo posebnih razlogov za kakršnekoli izostritve. Mene bolj zanima drugo vprašanje. Kakšno pa? Bistveno je, koliko bo ta desnosre-dinska uprava sposobna narediti za dodaten razvoj slovenske manjšine. Tudi glede na to, da se vsi po vrsti, od Severne Lige do UDC, vključno s furlanskim delom Ljudstva, svobode proglašajo za prijatelje Slovencev. V javnosti se precej poredkoma pojavljate s kolegom Gabrovcem, tudi vajine skupne pobude niso ravno pogoste. Kako ocenjujete odnose z njim? Zelo pozitivno. Mislim, da nisva nikoli zašla v medsebojne polemike, sam pa se tudi ne nameravam spuščati na to raven. Ob tem je treba upoštevati dejstvo, da sva oba v opoziciji in seveda, da imava tudi različno vizijo v zvezi z nekaterimi vprašanji in verjetno tudi o delovanju v deželnem svetu in odnosih s sedanjo večino. Mislim, da sva bila in bova jaz in Gabrovec vedno zraven, ko gre za pomembna vprašanja naših ustanov in manjšinskih vprašanj nasploh. V slovenski manjšini se v tem času dosti govori o potrebi po reformah. Mislite, da manjšina potrebuje te reforme in, če jih, kakšne naj bi te sploh bile? Predvsem bi bilo potrebno, da se od besed in načelne pripravljenosti čimprej preide na področje operativnih predlogov. Manjšinska organiziranost krvavo potrebuje korenite in smiselne reforme, ki so bile že zdavnaj nakazane. Kaj imate v mislih? Odpravo dvojnikov, poenostavitev pretiranih razčlenjenosti v manjšini ter opredelitev prioritet. Kakšne naj bi bile te prioritete? Najprej bi bilo treba zajamčiti obstoj in razvoj primarnih oz. profesionalnih ustanov, nato sistematizirati še vse ostalo. Ta proces je neizbežen in bojim se, da bo gospodarska kriza ta proces še pospešila. To pomeni, da tvegamo tako reformo, ki bo bolj rezultat prisile, kot pa sad dogovarjanja in razvojne vizije. Levica ne more na noben način premostiti krize, v katero je zašla po padcu Prodijeve vlade. Vidite kakšno luč na koncu te temne ulice? V tem trenutku bi lagal, ko bi rekel, da vidim ali upam na kakršenkoli izhod. Kaj še, da bi se mi dozdevalo, da vidim luč. Precej črnogleda ocena... Edino lahko pripomnim, da smo zašli v krizo veliko pred padcem Pro-dija in sicer v trenutku, ko smo spoznali, da Prodijevo vlado pogojujejo večni politični centristi (Dini, Mastella itd.), ki so vlado dejansko pogubili in hkrati pustili o nas še kar neprijeten vtis, ki še traja Za kakšen vtis gre? Da je levica v danem zgodovinskem trenutku in okoliščinah popolnoma nekoristna. Tako bo treba po mojem še kar nekaj časa hoditi v temi proti svetlobi. Med hojo pa skrbeti, da ne zaidemo v brezciljno tavanje. S.T. / ALPE-JADRAN Četrtek, 16. julija 2009 3 NABREŽINA - Deželna skupščina Slovencev Demokratske stranke Grillo ne razburja Slovencev, ki pa jih precej skrbi usoda stranke Ocena volilnih izidov in odnosov s Slovensko skupnostjo - Podpora SKGZza reforme v manjšini NABREŽINA - Komik Beppe Grillo, kot kaže, ne bo kandidiral za državnega tajnika Demokratske stranke. To pa ne pomirja slovenske deželne komponente v stranki, ki je na predsi-nočnji skupščini v Nabrežini precej kritično ocenila razburljiva dogajanja okrog državnega tajnika in oktobrskega kongresa. Koordinacija Slovencev (uvodno poročilo je imel njen vodja Štefan Čok) se ne bo opredelila o imenih, kar pa bodo naredili njeni člani. Večina od njih se vsekakor še ni odločila. Preveč o imenih, premalo o programih Kdorkoli bo izvoljen za državnega in za deželnega tajnika demokratov bo moral upoštevati vlogo Slovencev v stranki in vprašanja slovenske manjšine. V Nabrežini je bilo slišati pripombe, da se doslej vse suče okrog imen kandidatov, medtem ko ljudje močno pogrešajo njihove programe in usmeritve. Za Pierluigija Bersanija sta se doslej javno opredelila Stefano Ukmar in Mariza Škerk, medtem ko bo Igor Dolenc za deželno tajnico podprl Deboro Serracc-hiani, če bo seveda kandidirala za to mesto. Darii Betocchi ni všeč, da se je okrog Debore Serracchiani ustvarilo neko »mesijansko pričakovanje odrešite-lja«, medtem ko mora mlada evropska poslanka še pokazati in dokazati svoje realne sposobnosti. Nives Košuta ne bi hotela, da bi se v DS ustvaril neke vrste kult osebnosti o kandidatih. Tak način političnega dela prepuščamo Berlusco-niju in njegovi desnosredinski koaliciji. Odnosi z levico in s Slovensko skupnostjo Slovenci v DS imajo o nedavnih volitvah mešane občutke. Na evropski preizkušnji je stranka doživela poraz, z upravnimi volitvami v naših krajih pa so demokrati v glavnem zadovoljni. DS je pognala korenine v narodno mešanem okolju in Slovenci ji zaupajo tudi kot za-ščitnici manjšinskih pravic. Odnosi s Slovensko skupnostjo so takšni, kot so bili pred volitvami. Se niso poslabšali, a tudi ne izboljšali. Na Tržaškem so odnosi med strankama normalni in tvorni, na Goriškem pa še vedno precej napeti in prežeti s konflikti. Čok je izrazil upanje, da se SSk ne bo vpletala v predkongresna dogajanja v DS. Marsikaterega Slovenca v DS vsekakor moti stalna »napadalna politika« deželnega tajnika SSk do slovenske komponente v DS. Soočenje je dobrodošlo, a naj se odvija na programih in vsebinah, ne na osebnih napadih in podobno. Uroš Koren je opozoril, da DS zanemarja odnose s komunistično levico. Mnogi levo usmerjeni Slovenci, ki so v preteklosti volili za komuniste, tokrat raje niso šli na volišča. Niso se opredelili za DS, ker te stranke ne čutijo za svojo. S tem, da je toliko levičarjev ob volitvah ostalo doma, smo izgubili vsi, je prepričan Koren. Težka situacija v Beneški Sloveniji Senatorka Tamara Blažina meni, da videmski voditelji stranke ne namenjajo dovolj pozornosti Benečiji, kar velja tudi za deželne svetnike iz tega območja. Ravel Kodrič je izhajal iz izkušenj v Reziji, ki dokazujejo, da je občutek pripadnosti slovenski manjšini zelo raznolik. In to ne samo v videmski pokrajini. Odgovore SKGZ na znane napade na račun rezijanske kulturne delavke Luigie Negro je ocenil za premišljene, manj premišljena in koristna pa je bila po Ko-dričevem mnenju solidarnostna akcija za Negrovo, ki je potekala v Sloveniji. Podpora SKGZ t «v« • za reforme v manjšini Svet se naglo spreminja, naša manjšinska organiziranost pa je ista že 30 ali 40 let, je dejala senatorka Blažina. Slovenski kulturno-gospodarski zvezi je priznala, da skuša v manjšini ustvariti nekaj novega in bolj sodobnega. Demokratska stranka, kot je uvodoma poudaril tudi Čok, torej podpira »refor-mistično politiko« SKGZ. S.T. Koordinacija Slovencev Demokratske stranke je obravnavala položaj v stranki in ocenila nedavne volitve KROMA DEMOKRATSKA STRANKA - Priprave na izvolitev deželnega tajnika ali tajnice Zvech se poslavlja od tajniškega mesta Obeta se dvoboj Serracchiani-Martines TRST - Bruno Zvech se poslavlja od tajniškega mesta Demokratske stranke v Furlaniji-Julijski krajini. Na deželnih strankarskih volitvah bo podprl Vincenza Martinesa, ki bo skoraj gotovo za tajniško mesto »tekmoval« z evropsko poslanko Deboro Serracchiani. Zvech je medtem postal deželni koordinator odbora, ki za državnega tajnika stranke predlaga Pierluigija Bersanija. »Obnovitev v stranki je treba izvajati in je ne zgolj načrtovati,« je ob slovesu dejal Zvech, ki je izrazil prepričanje, da bo predkongresno soočenje slonelo na programih in idejah. Glavni cilj Demokratske stranke je zmaga na deželnih volitvah leta 2013, je podčrtal dosedanji tajnik. Debore Serracchiani ni omenil, marsikdo med demokrati pa upa, da bo prav evroposlanka čez Bruno Zvech SE POSLAVLJA štiri leta kandidirala za predsednico deželnega odbora. Zvech je bil za deželnega tajnika izvoljen na primarnih volitvah leta 2006, na katerih je premagal Gianfranca Moret-tona, aktualnega vodjo deželnih poslancev DS. Deželni vodja bo izvoljen na primarnih volitvah 25. oktobra, isti dan kot državni tajnik stranke. Kan- didature morajo biti predložene do torka, 21. julija. Na državni ravni bodo gotovo kandidirali Bersani, Dario Franceschini in senator Ignazio Marino, v naši deželi pa - kot rečeno - najbrž Serracchiani in Martines. Tudi pri nas se počasi začrtujejo notranja zavezništva v pričakovanju oktobrskih odločitev. Zvech torej podpira Bersanija, morebitno kandidaturo Debore Serracchiani (uradno jo je že predlagal porde-nonski župan Sergio Bolzonello) pa poslanca Alessandro Maran in Ettore Rosato. Tržaški politik bo tudi koordiniral državni »volilni štab« aktualnega tajnika Franceschinija. Demokratska stranka ima v Furlaniji-Julijski krajini 200 lokalnih krožkov in je po Zvechovem mnenju dobro zasidrana v vseh okoljih. Vincenzo Martines bo »tekmoval« z Deboro Serracchiani V deželnem svetu je po volilnem porazu Riccarda Illyja v opoziciji, stranki pripadajo župana Pordeno-na Bolzonello in Vidma Furio Hon-sell ter predsednik goriške pokrajinske uprave Enrico Gherghetta. Demokrati so na Tržaškem sestavni del večinskega zavezništva (predsednica Maria Teresa Bassa Poro-pat), ki upravlja Pokrajino. DEŽELA FJK - Marescotti orisal operaciji Tondu Friulia prevzela BIC in prenesla na Deželo lastništvo Agemonta Leva sredina je žal izgubila občini Srednje in Sovodnjo, DS pa se je kot stranka še kar dobro odrezala. In to kljub temu, da delujeta v Nadiških dolinah dva strankina krožka, ki nimata ravno usklajene politike, prej nasprotno, je dejala Jole Namor. Občanske liste v Benečiji so se izpele, tudi v narodno mešanem okolju si močno utira pot Severna liga, »ki postavlja realne probleme, za katere pa ima zgrešene odgovore«. Desna sredina tudi v Benečiji veliko investira v teritorij in njegove probleme, ki jih demokrati precej zanemarjajo. TRST - Deželna finančna družba Friulia je v zadnjih dveh tednih izvedla dve pomembni operaciji, in sicer prevzem podjetniškega inkubatorja BIC FVG (sedeže ima v Trstu, Gorici in Spilimbergu) in prenos lastništva agencije za gospodarski razvoj hribovitih območij Agemont na Deželo FJK. O operacijah je včeraj predsedniku deželnega odbora Renzu Tondu poročal pooblaščeni upravitelj Friulie Federico Marescotti. Deželna finančna družba je operacijo prevzema inkubatorja BIC končala 29. junija, tako da je zdaj v stoodstotni lasti Friulie. Tondo je izrazil zadovoljstvo za delo, ki ga je opravila finančna družba: »Kar zadeva BIC se končuje problem, ki se je že dolgo vlekel, s to operacijo pa smo preprečili likvidacijo inkubatorja.« Marescotti pa je v zvezi z inkubatorjem dejal, da bo finančna družba »premislila in integrirala sedanjo zasnovo inkubatorja, tako da bo deželnim podjetjem, še po- sebno v njihovi začetni fazi, lahko ponudil še dodatne storitve in podporo«. Marescotti je tudi povedal, da odločitev za prevzem inkubatorja potrjuje pozornost in interes Dežele za razvoj novih podjetij, ki so gonilo gospodarskega razvoja. Operacija z agencijo Agemont pa se je končala včeraj. Na njeni osnovi je Dežela FJK postala popolna lastnica agencije, saj je Friulia, ki je leta 2006 postala njen večinski delničar, odkupila kapitalske deleže zasebnih družbeni- kov, nato pa je popolni nadzor nad agencijo prenesla na Deželo. To se je zgodilo skoraj brez stroškov za deželni proračun, saj sta si Friulia in Dežela izmenjali delnice: Friulia je Deželi predala delnice Agemonta, Dežela pa ji je v zameno prepustila ustrezen delež delnic same finančne družbe. Šlo je torej za tehnično operacijo zamenjave lastniških deležev, ki so jo podprli vsi zainteresirani delničarji. »S prevzemom lastništva agencije Agemont se - skupaj z odločitvijo o ukinitvi gorskih skupnosti - vse bolj uresničuje programska usmeritev o enotni režiji za razvoj goratih območij,« je operacijo komentiral predsednik Tondo. Dodal je, da je prav zato obdržal zase odborniške pristojnosti za gorski svet, saj namerava »v prvi osebi nadaljevati institucionalni okvir in gospodarski razvoj gorskih območij na čim bolj enovit način«, tako da bo ta razvoj »bolj preprost in bolj učinkovit kot v preteklosti«. NESREČA NA A4 Avtocestni zamašek LATISANA - Včeraj je bil v večji prometni nesreči na avtocesti A4 med Latisano in Portogruarom, v smeri proti Benetkam, poškodovan samo en voznik, ustvaril pa se je mogočen prometni zamašek s 13 kilometrov dolgo kolono. Do nesreče je prišlo ob 11.15, ko je tovornjak, ki je prevažal avtomobile, takoj po mostu nad Tilmentom nenapovedano zavrl. Vanj so verižno trčila tri težka vozila, dve od teh sta začeli goreti, voznik enega izmed tovornjakov pa je ostal vkleščen v svojem vozilu. Zlomil si je obe nogi, reševalci pa so ga po uspešnem posegu prepeljali s helikopterjem v bolnišnico. Vsi ostali so jo odnesli brez poškodb. Na kraju so bili gasilci, služba 118 in 40 delavcev podjetja Autovie Venete, ki so preusmerjali vozila in obnavljali razdejani asfalt. Nastal je ogromen zastoj: avtocesto so v smeri proti Trstu odprli za promet opoldne, proti Benetkam pa šele po 18. uri. 4 Četrtek, 16. julija 2009 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Upravljati sebe in svojo samoto Ace Mermolja Velikokrat slišimo o tem, da je danes potrebno biti »menedžer samega sebe«. V resnici so se delovni procesi in proizvodna organizacija tako spremenili, da za delo ni vedno nujen kolektiv. Samostojno delo ni vezano le na proste poklice, ampak tudi na veliko skromnejša dela. Pa tudi za uspeh ne obstoja le klasična lestvica, ampak je za uspeh ali golo preživetje potrebno prehoditi stranske poti in imeti srečo. Vse variante zahtevajo od posameznika, da zna upravljati sebe, svoj čas in svoje delo. O tem obstojajo predavanja, tečaji in masterji, predavatelji pa so iskani in dobro plačani. Tudi to ne zadostuje, mnogokrat pa je bistveno, na kateri družbeni stopnički se odvija tvoje samostojno delo in koliko sreče imaš v svoji popotni malhi. Ko beremo o menedžerjih, nam beseda prikliče pred oči uspešnost, dobre zaslužke, lepe avtomobile, jahte in še kaj podobnega. Tudi kako slabo misel zaobjema ta tolikokrat uporabljena beseda. V bistvu pa je, kot povedano, lahko »me-nedžer samega sebe« že navaden delavec, ki dela samostojno in ima npr. svojo davčno številko. Omenjen tip delavca je zelo razširjen in to na dokaj različnih nivojih, ki gredo od zidarja do uspešnega odvetnika ali zdravnika. V bistvu pa si mora vsakdo izmed nosilcev davčne številke organizirati svoje delo sam. V novinarstvu so znani freelance novinarji ali fotografi, ki so lahko reveži ali pa izrazito uspešni poročevalci, fotografi, snemalci. Tudi tu je bistvena samopromocija. V umetniškem svetu, ki izzveni milo in poetično, je sposobnost uve-ljavljenja samega sebe zelo pomembna, včasih je pomembnejša od samih vsebin, ki jih umetnik ponuja. Skratka, to, kako samega sebe predstaviš, je bistveno za uspeh tvojega dela. Celo v politiki opažamo, kako lahko nekdo uspe mimo vodstvenih struktur. Aparatov, ki so nekoč kadrovali od mladih nog, že dolgo ni več in zato se lahko tudi posamezniku posreči, da stopi na veliki oder. Tak primer je furlanska evro-poslanka Debora Seracchiani. V nekaj mesecih ji je uspelo z enim nastopom, ki je pritegnil pozornost medijev, prehoditi pot, ki je nedostopna mnogim dolgoletnim aktivistom, ki v nekaterih krajih še obstajajo. Pot je Seracchianijevo bliskovito pripeljala v evropski parlament in v Furlaniji-Julijski krajini je prekosila po številu preferenc samega Silvia Berlusconija. Nato se je pričela uveljavljati v vsedržavnem vodstvu Demokratske stranke in kot "nov obraz" igra svojo vlogo v tekmi za bodočega tajnika stranke. V moji mladosti je bilo kaj takega nepojmljivo. Imel si mlade politike, med njimi je npr. sam D' Alema, ki so kmalu zlezli v parlament in tam ostali. Vendar tudi tu so delovali "filtri" stranke in ni bilo možno preskočiti vseh etap politične kariere z enim samim nastopom. Danes se ti lahko posreči tudi tak skok in to ne da bi odkril kako posebno izvirno resnico. Upravljati samega sebe, biti sam sebi me-nedžer je torej neko posebno znanje ali značajska sposobnost, ki je v sodobni družbeni in zgodovinski fazi pomembna. Res je, da je od zore človeštva zmagal močnejši, pogumnejši, modrejši, bolj zvit ali brezobziren. O tem so klasiki pisali epe in tragedije. Šlo pa je za ljudi z izjemnimi lastnosti. Danes si mora večkrat pomagati sam in sam voditi svoje delo tudi mali obrtnik, zidar, mehanik, finančni operater itd. Jasno je, da ima pojav relevanten družbeni vpliv. V svojem zadnjem Ogledalu sem opozoril, kako se beseda teritorij spreminja po pomenu in ni le goli kraj bivanja ali obdelovalna zemlja. Teritorij je miselna kategorija, način bivanja viza-vi globalizacijskih procesov. Prav tako nas biti sam svoj menedžer vodi v položaj z mnogimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Med dobre lastnosti bi uvrstil samoiniciativnost, pogum, da pogledaš ljudi v oči, znanje, zmožnost samostojnega dela in še kako kvaliteto. Med negativne plati pa bi uvrstil oblike tekmovanja, ki oddaljujejo človeka od človeka, preprečujejo korektno komunikacijo, pretirano šibijo občutek za skupno. Združevalni moment je bil bistven za nekatere izjemno pomembne pojave, kot so cerkev, država, narod, družbeni razred vse do frama-zonske lože in drugih oblik medsebojne pomoči. Združevanje je bilo tudi temelj sindikatov, strank in struktur, ki so delale paralelno z državo ali pa bile vez med državljani in državo. Novi izzivi, novi načini življenja, večja samostojnost, ki meji na osamljenost, so elementi, ki spreminjajo naša čustva, misli in medsebojne odnose. Narod je bil, kot omenjeno, npr. veliko skupinsko dejanje. Res je, da je imel vsak narod svoje politične in duhovne voditelje, v osnovi pa je bil skupnost posameznikov, ki so se spojili v ideji o lastnem narodu. Tudi manjšina, ki ima lah- ko tako dobre kot negativne predznake, je doživela svojo najvišjo uresničitev v skupnosti. Uresničitev je pomenila ali pomeni občutek pripadnosti, pogostokrat skupno čutenje ogroženosti ali zapostavljenosti, nato voljo do dela in boja za pravice manjšine itd. Vsa narodna ali manjšinska hierarhija je imela svojo legitimacijo v skupnosti. Novi načini življenja, večji individualizem, potreba po samouveljavljanju in urejanju lastnega življenja, rahljajo skupnost in oddaljujejo od nje posameznike. Predvsem pa jemljejo vero vanjo. Človek zaupa vase in kvečjemu v lastno družino. Družbene organizacije, ki predpostavljajo občutek za skupno, izgubljajo moč in vpliv. Iz vsakodnevne prakse lahko opažamo, kako je danes težko, kar je bilo včeraj veliko bolj enostavno. Če vztrajam pri manjšinskem vidiku, ne bi imenoval le Jugoslavije ali protikomuniz-ma in podobnih ideoloških predpostavk, ki so delovale združevalno. Iskanje lastnih rešitev, druženje v mikroskupine, kontrasti pri interesih, pogled nase in ne preko lastnega plota se konec koncev vežejo na globlje procese, kjer je vedno pomembnejše biti menedžer samega sebe in upravljavec lastnega življenja kot pa član skupine. Gre v bistvu za nekako samoupravljanje brez partije ali cerkve, brez naroda ali manjšine. Iz teh razlogov postaja tudi organizirano življenje težje, izginjajo figure z avtoriteto, pojavljajo se številni pogledi, ki ne najdejo svoje sinteze. Mened-žer samega sebe potrebuje kvečjemu določeno število servisov, kot so otroške jasli, vrtci, pošolski pouk, domovi za ostarele sorodnike itd. ki dopuščajo družini več časa za delo, poklic in lastno uveljavljanje. Omenjene pojave doživljam v svoji vsakodnevni praksi in me seveda spravljajo v težave. Ni namreč vsak sposoben biti menedžer samega sebe. Vsakdo ne zavoha pravega trenutka ali pa se mu trenutek izmuzne kot loterija, ker zmanjka za zmago zadnja številka. Tudi izgubljanje občutka za skupnost se mi zdi škoda, saj daje skupina vendarle občutek neke varnosti, nekega smisla in možnosti drug drugemu pomagati v sili. Pri vsej tej zgodbi je verjetno in dodatno res, da se lažje združujejo močnejši kot pa šibkejši: tisti, ki imajo jasno zarisane interese od onih , ki iščejo svoje mesto pod soncem. To je eden izmed razlogov, zakaj npr. zmagujejo desne politične sile, ki imajo denar in promocijska sredstva, veliki gospodarski ali finančni krogi, večinski lobiji in to na račun še tako racionalnih zahtev ali predlogov gmotno šibkejših skupin ali manjšin. Zaradi omenjenih izkušenj se tudi v manjšini uveljavljajo dejavnosti, ki so npr. manj pomembne za identiteto, a bolj unovčljive v širšem in iz-venmanjšinskem prostoru. Od tod se pogostokrat rodi frustracija mnogih kulturnih aktivistov, malih športnih delavcev, ki ne bodo vodili Milana, lokalnih umetnikov, trgovcev in drugih kategorij, ki se morajo zadovoljiti le z malimi uspehi, ali pa biti žalostni. Zato nastajajo med šibkimi znane vojne med reveži, zamere, zavist in lastnosti, ki jih npr. kaj radi pripisujemo slovenskemu narodu, verjetno pa se obudijo zaradi neke objektivne danosti in ne zaradi kake genetske pomanjkljivosti. Tudi menedžer samega sebe potrebuje dobre pogoje za svoje delo, lovišče z mnogo divjadi. Menedžer samega sebe bo torej težko iskal trajna zavezništva ali celo prijateljstva. Pomikati se mora med mnogimi zaprtimi vrati in nekaterimi možnostmi. Iskati mora prijatelje, ki koristijo poklicu in ne duši. Na skupino itak bolj malo računa. Je torej nov individuum, ki večkrat potrebuje pomoč, a je nima. Zato se mi zdijo v tej naši sodobnosti in danosti pomembne možnosti medsebojne komunikacije, spletanje mrež in povezav, iskanje skupnih načrtov in občutek za medsebojno pomoč. Menim, da to velja za vse in, bolj specifično, za tisti del naše osebnosti, ki je narodno oziroma jezikovno in kulturno zaznamovan. PAS. Večkrat se sprašujem, če je lahko neke manjšine, kot je slovenska v Italiji, konec. Mislim, da ta možnost obstaja. Ne mislim na neko dinozavrsko izginotje, ampak na preprosto raz-vezanost, ki se spreminja v integracijo s prevladujočim načinom dela in biti v družbi brez identifikacijskih razlik, v meglo vsakdana, v konfor-mizem , ki je večkrat nujen, da se ob uveljavljanju mimetiziramo zato, da bi nas drugi ne zasačili pri vzpenjanju in pobili. Izhod manjšine v nekakšen "limb" se mi zdi možen. Odmanjkanje občutka za skupno pa je resen simptom omenjenega procesa. Obenem pa se brez prioritetne skrbi zase v tem svetu človek težko znajde. Med posameznikom in skupino se širi ne vedno prijazna zareza. TRBIŽ - Skupščina delničarjev Likvidacija Weissenfelsa Sindikati oklicali zasedbo tovarne TRBIŽ - Zgodovinska jeklarna Weissenfels iz Bele peči, katere začetki segajo v 15. stoletje in ki se je specializirala v izdelovanju avtomobilskih verig, bo šla v likvidacijo. Tako se je včeraj pozno popoldne odločila skupščina delničarjev v Trbižu, vedno včeraj pa se je začela dopolnilna blagajna za večino 179 uslužbencev tovarne. Sindikati pa so se na novico odzvali z oklicem zasedbe obrata, do katere bi moralo priti že danes, saj so zelo zaskrbljeni za usodo delavcev, na resnost položaja pa so po besedah predstavnika kovinarskega sindikata Fiom Cgil Paola Mocoruttija opozarjali že pred petimi meseci, vsi, vključno z deželno upravo Furlanije-Julijske krajine in njeno finančno družbo Friulia (slednja je, tako kot večinski družbenik jeklarne Tiziano Comelli, že imenovala svojega likvidatorja podjetja), ki je manjšinski delničar, pa bi bili morali storiti vse, da ne bi prišlo do takega razpleta. Morda pa le ni vse izgubljeno: iz Avstrije prihajata namreč dve možni ponudbi o odkupu delov proizvodnje tovarne, ravno včeraj pa je skupščina delničarjev morala obravnavati nov industrijski načrt avstrijskega podjetnika, potem ko je svojega že bila predložila družba Lima, ki je manjšinski delničar. O tem oz. o alternativah likvidaciji tovarne, ki je eden od simbolov industrijske dejavnosti v FJK, bo z avstrijskimi lastniki in s predstavniki družbe Friulia v prihodnjih dneh govoril tudi predsednik deželne vlade FJK Renzo Tondo, ki je zagotovil, da bo deželna vlada pozorno sledila razvoju dogodkov in iskala pozitivno rešitev: »Če bodo industrijski načrti resni, bomo opravili svojo vlogo,« pravi Tondo, ki se je včeraj v teku dneva sestal tudi s predsednikom družbe Friu-lia Federicom Marescottijem in s predstavniki sindikatov, s katerimi se bo, skupaj z ostalimi partnerji, ponovno srečal 21. julija. LJUBLJANA Izvoljeno novo vodstvo SSK LJUBLJANA - Svetovni slovenski kongres (SSK) je v soboto na rednem zboru izvolil novo vodstvo kongresa, predstavniki devetih konferenc SSK iz vsega sveta pa so sprejeli tudi več pobud. Ena od njih je, kot so povedali danes na novinarski konferenci v Ljubljani, vzpostavitev spletnega foruma, ki bo omogočil še tesnejše sodelovanje Slovencev v tujini.Kot je povedal prvi podpredsednik SSK Dušan Povh, je namen spletnega foruma, ki naj bi začel delovati še letos, povezati različne generacije Slovencev na vseh celinah. Forum naj bi služil kot kraj za razprave pa tudi kot sredstvo za izmenjavo informacij. Oktobra letos bo SSK organiziral šesto konferenco slovenskih znanstvenikov v tujini, je napovedal predsednik SSK Boris Pleskovič. Poudaril je, da je zanimanje znanstvenikov za tovrstne dogodke čedalje večje, številni v tujini živeči slovenski znanstveniki pa se jih udeležijo celo na lastne stroške, saj je zanje stik z domovino zelo pomemben, veliko pa jim pomeni tudi pozornost visokih predstavnikov države ob takšnih priložnostih. Pleskovič je tudi povedal, da bodo jeseni začeli razmislek o delovanju v prihodnje, saj se SSK bliža dvajsetletnici ustanovitve. Napovedal je še, da bo SSK državni zbor pozval k spoštovanju aprila letos sprejete resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Poleg konferenc znanstvenikov, zdravnikov in gospodarstvenikov želijo v prihodnje organizirati tudi konference učiteljev in umetnikov. SSK pa organizira še številne druge dejavnosti, med drugim tabor slovenskih otrok iz tujine na Debelem rtiču, katerega cilj je približati Slovenijo otrokom, živečim v tujini, ter spodbuditi učenje slovenščine med njimi. V svojih prostorih v Ljubljani SSK organizira tudi razstave v tujini živečih slovenskih umetnikov, je povedala članica upravnega odbora Jana Čop. Na sobotnem zboru so izvolili novo vodstvo SSK, Čopova pa je v zvezi s tem posebej izpostavila precejšnjo pomladitev upravnega odbora. EVRO 1,3991 $ +0,11 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. julija 2009 valute evro (povprečni tečaj) 14.7. 13.7. ameriški dolar japonski jen 1,3991 130,34 1,3975 129,03 ruski rubel 9,5599 45,1890 68,5070 9,5487 45,8900 68,6030 danska krona 7,4458 0,85755 7,4451 0,86780 švedska krona 10,9725 9,0355 11,0518 9,0700 češka krona 26,014 26,028 estonska krona 15,6466 275,79 15,6466 277,96 poljski zlot 4,3557 4,4020 avstralski dolar 1,7689 1,9558 1,8010 romunski lev 4,2165 3,4528 4,2238 3,4528 latvijski lats 0,7012 2,7537 0,7000 2,7850 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,3320 7,3310 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 14. julija 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,2875 LIBOR (EUR) 0,5731 LIBOR (CHF) 0,18 EURIBOR (EUR) 0,615 0,5131 0,9837 0,9656 1,2206 0,38 0,5016 0,985 1,225 1,4937 1,415 0,8016 1,419 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za ka 1 t ■ 21.303,70 € +92,14 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 14. julija 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 9,80 +2,40 KRKA 66,51 +0,75 +2,43 mercator 22,99 157,73 +1,74 TELEKOM SLOVENIJE 155,25 +0,61 +1,35 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 55,95 AERODROM LJUBLJANA 28,58 DELO PRODAJA - +5,57 -2,26 ISKRA AVTOELEKTRIKA 33,50 -4,29 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,64 +0,42 +1,33 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 35,32 13,73 -4,02 -1,93 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA 460,50 239,69 +0,13 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 18,92 +0,80 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 14. julija 2009 +1,26 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 1,17 4,64 -5,43 +0,60 BANCO POPOLARE 5,01 +0,79 +3,94 BCA POP MILANO 1,118 3,86 +3,33 +0,59 ENEL ENI 0,94 3,31 -0,21 +0,08 FIAT 7,01 +0,06 +2,79 GENERALI 9,62 14,13 -0,26 +0,78 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,29 +4,45 LUXOTT1CA 14,83 +0,67 +2,49 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,86 8,63 +0,39 +3,91 PIRELLI e C 0,23 +0,60 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 16,49 +2,09 +1,10 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,13 -0,32 -0,77 TENARIS TERNA 0,95 9,28 -0,73 +1,70 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,36 0,25 -0,84 +2,13 UNICREDIT 8,98 1,75 +2,52 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ^^^^^^ ■ 59,42 $ -0,17 IZBRANI BORZNI INDEKSI 14. julija 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.031,04 985,76 +1,00 +1,20 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.808,42 +2,52 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 243,80 -0,42 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 14.137,69 2.462,24 +2,88 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 8.359,34 1.452,84 +0,33 +0,36 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 905,80 934,77 4.781,69 +0,53 +1,45 +1,26 CAC 40, Pariz 4.237,68 3.081,87 2.042,62 +0,85 +0,98 +2,09 PX, Praga 931,4 2.366,49 +2,61 +0,91 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.261,81 2.310,55 17.885,73 3.145,15 13.853,70 +2,33 +1,93 +3,65 +2,09 +3,38 Torek, 14. julija 2009 r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik 5 GOSPODARSTVO - Na sedežu SDGZ so včeraj predstavili Gospodarski forum Delavnica za reševanje problemov in zastavljanje razvojnih projektov SKGZ, SSO, SDGZ, KZ, zadružni banki in KB1909 so že pripravili predloge, ki jih bodo jutri nesli v Ljubljano Obe krovni organizaciji, SKGZ in SSO, stanovski združenji SDGZ in Kmečka zveza, obe zadružni banki, Zadružna kraška banka in Zadružna banka Doberdob in Sovodnje, in finančna družba KB1909 so pred nekaj meseci vzpostavili Gospodarski forum, ki ga je sicer že pred leti predvidela manjšinska programska konferenca. Forum je rezultat prizadevanja, da bi prišli do najboljšega načina sodelovanja med gospodarskimi subjekti, ki delujejo v okviru manjšine, do dogovarjanja in skupnega obravnavanja tega področja. Ali kot je na včerajšnji predstavitvi dejal predsednik SKGZ Rudi Pavšič, naloga foruma bo »ustvariti čim boljše priložnosti za gospodarski razvoj«. Na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ), kjer je vlogo gostitelja igral predsednik Niko Tenze kot prvi mož organizacije, ki bo koordinirala delo foruma, so se poleg Pavšiča zbrali še predsednik SSO Drago Štoka in predstavnik iste organizacije Ivo Corva, predsednik Kmečke zveze Franc Fabec, predsednika obeh zadružnih bank, Sergij Stancich za kraško in Dario Peric za doberdobsko-sovodenjsko, predstavnica KB1909 Jana Miličevič in direktor SDGZ Andrej Šik. »Forum je prišel ob pravem času,« je menil predsednik SKGZ in se pri tem nanašal na dejavno vlogo manjšine v meddržavnih odnosih. Po njegovih besedah manjšina sodeluje pri pripravah na obisk predsednika Dežele FJK Renza Tonda v Ljubljani, ki bo 21. julija in ki ima na dnevnem redu tudi razpravo o manjšinah. »Omizja med FJK in Slovenijo že tri leta ne delujejo, zato zdaj pričakujemo, da bo Tondo prižgal zeleno luč za jesen,« je povedal Pavšič in dodal, da tečejo tudi priprave za medvladno omizje, ki se je pred poldrugim letom začelo v Rimu. »Mi ne smemo biti samo gledalci tega sodelovanja, ampak moramo postati protagonisti, aktivni povezovalci tega ozemlja,« je opozoril Pavšič in še poudaril, da »za manjšino niso največja garancija zakoni, temveč dobrososedski odnosi, ne samo med državama, ampak predvsem Gospodarski forum so predstavniki sodelujočih subjektov predstavili včeraj na sedežu SDGZ KROMA med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino«. Pri tem je predsednik SKGZ izpostavil pomen projekta za evrore-gijo, ob katerem se osebno zavzema, da bi imela sedež v Gorici in Novi Gorici, morda bi v ta namen lahko služil goriški Trgovski dom. Tudi Drago Štoka je poudaril pomen odmrznjenja bilateralnih odnosov za našo manjšino in pristavil nujnost, da čim prej steče delo mešane komisije o skupnem razvoju. Ko je govoril o finančnih problemih, ki tarejo našo manjšino, je Štoka pozval k varčnosti, kakršna je v takih težkih časih potrebna, zelo pomembno pa se mu zdi, da v forumu sodelujeta tudi obe zadružni banki, kar je po njegovih besedah garancija. V takih razmerah je še toliko bolj pomembno čezmejno sodelovanje, zato so v okviru foruma sestavili dokument s svojimi predlogi, ki ga bodo jutri v Ljubljani predstavili na srečanju z ministrom Žekšem in drugimi člani Pa-horjeve vlade. V zvezi s finančno stisko manjšinskih organizacij in ustanov je Rudi Pavšič povedal, da bo manjšina v le- tu 2010 prejela za poldrugi milijon evrov manj denarja iz Rima, kar pomeni škodo za približno 320 organizacij, ki živijo od podpor, zaposlujejo pa kakih 13 do 14 tisoč ljudi. Direktorica Servisa Nadja Prašelj je v zvezi s tem opozorila, da manjšina kot celota ne živi od prispevkov, ampak le del njenih organizacij in ustanov, ki se ne morejo same vzdrževati. Prav zato pa so po Pavšičevih besedah velika priložnost ravno evropski projekti, in to ne samo s finančnega vidika, ampak tudi kot sredstvo za tesno povezovanje v čezmejnem prostoru. Predsednik ZKB Sergij Stancich je podprl ustanovitev Gospodarskega foruma kot omizja za razpravo o gospodarskih temah, ne sme pa to biti politično omizje, ker se banke s politiko ne ukvarjajo. Po njegovem mnenju mora zato biti omejeno na pogovarjanje in koordiniranje gospodarskih zadev. Kraška banka je k forumu pristopila iz odgovornosti, ki jo čuti do okolja, v katerem deluje, je povedal Stancich in dodal upanje, da »bo mogoče v okviru tega omizja najti rešitve za naše probleme«. Podobna je tudi ocena predsednika Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Daria Perica, za katerega je nastanek foruma pomemben ne samo za manjšino, ampak tudi za njeno zunanjo vlogo. Predsednik Kmečke zveze Franc Fabec je povedal, da je njegova organizacija od vsega začetka z zadovoljstvom pristopila k forumu, ki ga manjšina potrebuje. »Če bomo imeli skupen pogled, bo manjšina močnejša, lahko bomo našli najustreznejše rešitve. Gospodarstvo je zelo pomemben element življenja naše skupnosti, kmetijstvo pa ima še velike potencialne možnosti razvoja, ne le kot panoga, ampak tudi v funkciji razvoja vse manjšine,« je povedal Fabec in dodal, da ima KZ odlične odnose z deželno upravo, o čemer priča tudi današnji obisk odbornika za kmetijstvo Violina v Ljubljani. V teh okvirjih bo torej deloval Gospodarski forum, neke vrste miselna delavnica gospodarskih in finančnih subjektov naše manjšine, ki bodo skupaj obravnavali in reševali razvojna vprašanja in probleme. Kot smo že omenili, je forum nastal na os- novi sklepov programske konference SKGZ in SSO leta 2003, ena od njegovih bistvenih nalog pa bo igrati aktivno vlogo v odnosu do Slovenije, ki je po Pavšičevih besedah »naš adut«. Predsednik SKGZ je pri tem mislil na meddržavne odnose, pri katerih je za manjšino življenjskega interesa, da so čim boljši in čim bolj plodni. To je namreč humus, na katerem lahko manjšina ne le preživi, ampak se tudi razvija. Zato bo po Pavšičevih besedah še posebno pomembna jesenska seja vladnega sveta za manjšine s premierom Borutom Pahorjem, ki bo posvečena ravno gospodarstvu manjšin. Gospodarski forum se bo sestajal periodično, približno vsake tri mesece, njegova zasedanja pa bodo tematizirana. Prvi rezultat skupnega dela je že omenjeni dokument, dve tipkani strani s predlogi manjšine za čezmejno sodelovanje oziroma zastavitev čezmejnih evropskih projektov, ki ga bodo predstavniki Gospodarskega foruma predali jutri v Ljubljani na srečanju s šestimi ministri Pa-horjeve vlade. Vlasta Bernard TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Sprejetje načrta kljub negativnemu mnenju vzhodnokraškega rajonskega sveta Prva zelena luč za 22 novih hiš na Opčinah »Naselje v naselju« naj bi nastalo v Ulici Refoška - Z glasovi večine dokončno odobrili načrt za nove gradnje pod Križem - Hotel Greif se kosa s starorimskimi izkopaninami Ulica Refoška na Opčinah KROMA Tržaški občinski svet se je v ponedeljek zvečer ukvarjal predvsem z gradbenimi dovoljenji. Svet je med drugim sprejel načrt za gradnjo 22 novih hiš v openski Ulici Refoška (načrt bo sedaj romal v deželne urade) in dokončno odobril načrt za gradnjo sedmih stanovanjskih hišic pod Križem. Glasovanje o širitvi hotela Greif v Barkovljah in še nekatere načrte so preložili na naslednje zasedanje, ki bo prihodnji teden. Občinski svet je z glasovi desnosre-dinske večine sprejel gradnjo 22 hiš v Ulici Refoška, kar predstavlja prvi korak na poti dokončne odobritve. Za projekt o novem »naselju v naselju« je vzhodnokraški rajonski svet 30. junija letos izdal negativno mnenje, slednje pa za občinski svet ni zavezujoče. Rajonski svetniki so menili, da bi gradnja močno vplivala na tamkajšnjo naravo in promet, ulica je namreč ozka. Poleg tega naj bi bil kanalizacijski sistem za tolikšno naseljevanje nezadosten. Občinski svetniki leve sredine so v skladu z mnenjem rajonskega sveta načrt zavračali, mnenje svetnikov večine pa je bilo zaradi spoštovanja urbanističnih pravil pozitivno. Podobno je bilo z glasovanjem o odobritvi gradbenega načrta za sedem novih stanovanjskih hiš na območju pod Križem. Opozicija je glasovala proti, večina pa za odobritev. Občinski svet je zavrnil vse pripombe (nekaj jih je vložila tudi naravovarstvena organizacija WWF) in načrt je tako prestal še zadnjo fazo: gradnja se lahko v bistvu že začne. Govor je bil tudi o načrtovani širitvi hotela Greif v Barkovljah, ki se je zapletla po najdbi rimskih izkopanin ravno v zemljišču, kjer naj bi potekala dela. Arheološki ostanki predstavljajo za gradnjo veliko oviro, zato je padel predlog, da bi zamujeno nadoknadili z gradnjo v višino. Opozicija je po besedah svetnika SKP Iztoka Furlaniča zahtevala pojasnila, »ker bi se s sprejetjem podobne variante ustvaril nevaren precedens«. Glasovanje so preložili na naslednji teden. Enaka usoda je doletela načrt o gradnji 170 kv. metrov velike kmetijske zgradbe v rojanski Ulici More-ri, o katerem bodo prav tako razpravljali drugič. (af) 6 Sreda, 15. julija 2009 TRST / GOSPODARSTVO - Na Opčinah zanimivo srečanje SDGZ o protikriznih ukrepih Podjetnikom je na voljo vrsta pobud, skladov in olajšav Nastop predstavnikov deželnega odborništva za proizvodne dejavnosti, podjetij Aries in Servis ter ZKB Kljub kriznemu obdobju lahko podjetniki vendarle pozitivno gledajo na prihodnost. Tako lahko strnemo zaključke srečanja na temo protikriznih ukrepov in drugih olajšav za podjetja, ki ga je Slovensko deželno gospodarsko združenje s tehnično asistenco podjetja Sevis priredilo v ponedeljek zvečer v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah in je privabilo lepo število podjetnikov. Zamisel o tovrstnem predavanju je pri SDGZ nastala potem ko je dežela Furlanija-Julijska krajina v juniju uvedla nekatere ukrepe v korist podjetjem, ki občutijo sedanjo krizo. Ti ukrepi so predvideni v letošnjem deželnem zakonu št. 11, ki je bil objavljen v juniju, pred nekaj dnevi pa je deželna uprava odobrila tudi izvajalne odloke tega zakona, ki bodo postali operativni v kratkem. Predsednik SDGZ Niko Tenze se je zahvalil sodelujočim ustanovam in omenil protikrizne pobude stanovske organizacije, npr. uvedbo nove kartice združenja in razširitev njenih ugodnosti v okviru akcije Član članu ali pa solidarnostno pobudo s pokrajino Trst in potrošniško zvezo OTC za popuste za najbolj potrebne pri nujnih obrtniških storitvah. O novih deželnih ukrepih sta spregovorila poddi-rektor deželnega odborništva za proizvodne dejavnosti Lucio Chiarelli in funkcionar istega odborništva Diego Angelini. Poudarila sta, da je dežela s prilivom novega razpoložljivega denarja finansirala nekatere sklade, v prvi vrsti rotacijske sklade, sklad za jamstva in novonastali sklad za sprostitev terjatev. Podjetja bodo torej lahko koristila olajšave iz teh skladov; predvidena je možnost ugodnih posojil ne samo za investicije, ampak tudi za konsolidiranje dolgov, spremembo trajanja posojila in druge operacije. Podjetniki bodo imeli tudi lažji dostop do jamstev, saj bo dežela lahko poleg t.i. Confidi jamčila za pridobitev posojila na banki. Po besedah visokih deželnih funkcionarjev pa pravo novost predstavlja sklad za sprostitev terjatev, na osnovi katerega bodo lahko podjetja, ki ne uspejo vnov-čiti terjatev do javnih uprav oz. do velikih podjetij v krizi, del teh terjatev dobila nazaj neposredno od omenjenega deželnega sklada. Za dokončno odobritev teh ukrepov bo treba predvidoma počakati do konca julija. Po orisu teh izrazito protikriznih ukrepov je spregovoril Francesco Auletta iz posebnega podjetja tržaške Trgovinske zbornice Aries, ki je orisal možnosti za pridobitev nepovratnih prispevkov za investicije, a tudi vse ostale pobude zbornice v korist podjetnikom, kot npr. specifične tečaje in brezplačne konzulence. Za dodelitev teh dotacij podjetjem je dežela pooblastila trgovinske zbornice, tržaška pa je to nalogo poverila podjetju Aries. Zlasti prispevki za investicije so zelo zanimali prisotne in Auletta je opozoril, da ne glede na različne pravilnike velja pri dodelitvi prispevkov zlato pravilo, da se je treba absolutno pred investicijo pozanimati in predložiti prošnjo. Dalje je posegel predstavnik ZKB Franco Guštin, ki skrbi za kredite. Opisal je glavne značilnosti nove konvencije med Deželno zvezo zadružnih bank in SDGZ. Slednja predvideva pet ukrepov v korist podjetjem različnih kategorij - trgovcev, obrtnikov, gostincev itd. -ki so v težavah pri vračanju posojil oz. imajo potrebo po likvidnosti. Kljub težavnemu obdobju so pobudniki prepričani, da podjetniki spričo protikriznih ukrepov lahko vendarle pozitivno gledajo na prihodnost KROMA Nazadnje pa je spregovoril Edi Kraus, predsednik podjetja Servis, servisnega podjetja v sklopu SDGZ, ki je tudi aktivno sodelovalo pri organizaciji srečanja in ki je na razpolago vsem interesentom, ki bi radi koristili zgoraj opisane olajšave. Kraus je opozoril na pomen Servisa kot vezne niti med podjetjem in banko. Poudaril je hitrost, s katero sta SDGZ in Servis reagirala na nove deželne ukrepe in posredovala informacijo zainteresiranim podjetjem. Vabil je tudi vsa podjetja, da se vsekakor pozanimajo za možna sredstva in pomoč, četudi ne bi bila nakazana za njihovo problematiko. Omenjena struktura jim bo namreč na razpolago, tudi s pomočjo ostalih ustanov, da lahko pridejo do potrebnih rešitev. Ob sklepnem prigrizku so prisotni skupaj s predavatelji lahko še poglobili obravnavane teme, ki so bile dokaj kompleksne in tehnične. Naj omenimo še, da bo s septembrom štartal dogovor med SDGZ in tržaško Trgovinsko zbornico, na osnovi katerega bo predstavnik podjetja Aries enkrat tedensko nudil članom Združenja svetovanje v zvezi s prispevki. Boštjan Starc SDGZ: na Opčinah jutri letno srečanje sekcije svobodnih poklicev Dve javni srečanji o Sv. Ivanu in Kolonji Nadaljujejo se javna srečanja v zvezi z urbanističnimi in drugimi novostmi pri Sv. Ivanu in na Kolonji, ki jih prireja krajevno združenje Pro loco. Na vrsti sta dve novi srečanji, ki bosta v oratoriju Pija XII. pri Sv. Ivanu (Ul. S. Cilino 101) danes in čez teden dni - v sredo, 22. julija (obakrat ob 18. uri). Govor bo predvsem o krajevnih posledicah regulacijskega načrta, ki ga bo tržaški občinski svet izglasoval do 27. julija ter o načrtu za gradnjo hitre železnice, saj naj bi slednja tekla pod zgornjim delom omenjenih naselij. Krajani se med drugim potegujejo za obvarovanje zadnjih zelenih površin, zlasti pri Borštiču, v Ul. Du-dovich in ob Lonjerski cesti. Namen srečanj je zbirati mnenja in predloge, ki bodo posredovani občinskim svetnikom. Redarji nadzorujejo poletne razprodaje Tržaški mestni redarji so v teh dneh pregledali več trgovin, da bi v času poletnih razprodaj zaščitili stranke pred morebitnimi nepravilnostmi. Opravili so okrog šestdeset pregledov in zabeležili samo štiri prekrške. Štirje trgovci bodo morali plačati zelo slano globo (1166 evrov), ker na blagu niso bili označeni začetna cena, odstotek popusta in končna cena. Odnesli napravo za satelitsko navigacijo V Ulici Locchi je tat razbil desno prednje okno parkiranega avtomobila in ukradel napravo za satelitsko navigacijo. Zgodilo se je v ponedeljek zvečer. Primer preiskuje policija. Slovensko deželno gospodarsko združenje prireja v četrtek, 16. julija, ob 18.uri, v restavraciji Daneu na Opčinah, letno srečanje sekcije svobodnih poklicev. Tokrat bo gost večera dekan fakultete za ekonomijo na tržaški univerzi in redni profesor zgodovine ekonomije Ivo Panjek. S svojo izjemno strokovno in akademsko izkušnjo bo uvedel skupno razpravo na temo Možnosti vključevanja v lokalni in širši prostor. Kar naj ne bi veljalo samo za poklicne podjetnike, ampak tudi za druge včlanjene in nevčlanjene podjetnike, ki iščejo prostor in vlogo za uveljavitev v prostoru, ki se je nedvomno razširil po vstopu Slovenije v EU. Po lanskem razmišljanju s psihoanalitikom in uglednim članom sekcije, Pavlom Fondom o »prostoru brez meje«, bo letos razprava o možnostih soočenja tudi s kolegi v pisarnah, ki ne govorijo slovensko, a so povezani z našim okoljem in so stvarno odprti do sodelovanja ob meji in čez mejo. Predsednik sekcije svobodnih poklicev SDGZ Alan Oberdan bo seznanil kolege z opravljenim delom; priložnost po sestanku pa bo tudi za družabnost in večerjo ob tradicionalnem poletnem jedilniku restavracije Daneu. Za prijave in informacije: tel. 0406724824. TRŽAŠKO OBRTNIŠKO ZRUŽENJE - Predstavitev novega predsednika Michele Barro za krmilom CNA Franco Fabian je po štirih letih predsedovanja nasledil mladi pivovar Michele Barro - Združenju želi vliti svežine in inovativnih idej Tržaško stanovsko združenje za obrt in majhna podjetja CNA ima novega predsednika. Na mesto, ki ga je zadnja štiri leta zasedala zlatarka Franca Fabian, je bil 1. julija na občnem zboru imenovan Michele Barro. Dosedanja predsednica Fa-bianova se je od svojih sodelavcev uradno poslovila včeraj in štafetno palico predala mlademu nasledniku. Na srečanju z novinarji je priznala, da je v zadnjih štirih letih imela veliko zadoščenj in spoznala je realnost mesta oziroma njegovih prevečkrat skritih akterjev. Novi ekipi je zaželela nato vso srečo. »Mojster piva« Michele Barro je kandidaturo sprejel kot velik izziv. »Upam, da vas ne bom razočaral,« je dejal včeraj, ko se je predstavil novinarjem. V Trst se je preselil pred petnajstimi leti, pred desetimi pa je tu z ženo odprl lastno pivovarno. »Odločitev je bila takrat dokaj tvegana, danes pa se je izkazala za pravilno. Nikoli ne veš, kaj te lahko v življenju čaka...«je zaupal Barro, ki se je pred tržaško izkušnjo ukvarjal s popolnoma različno panogo, to je z dizajnom. No, kot nekak »outsider« je torej odločil, da bo stanovskemu združenju, ki šteje danes 700 članov, vlil svežine in uvedel nekaj konkretnih strategij oz. novosti, ki bi izboljšale kakovost ponudbe; prepričan je namreč, da bo združenje znalo biti kos tudi sedanjim težkim gospodarskim časom. Med samimi cilji, ki si jih je zastavil, gre v prvi vrsti opozoriti na zahtevo po prepotrebnih socialnih bla-žilcih in na podpore svojim članom. »Večjo oviro pri delu posameznikov predstavlja tudi birokracija, saj zahteva od malih podjetnikov izredno velike stroške, da o času sploh ne govorimo,« je dejal in poudaril še načelo, da morajo kategorije obrtnikov nastopati enotno in seveda glasno. Združenje CNA jim bo kot doslej vselej na razpolago kot sogovornik in seveda podpornik, dobrodošle pa bodo tudi kritike in nasveti, »pa še koristnih inputov ne bomo zavračali.« Pri tem je omenil težave s prevozi, saj je Trst po njegovem mnenju podoben otoku, kamor blago le s težavo pripluje. Kdor vztraja pa, kot pravi novi predsednik, zastavljene cilje navadno tudi doseže. (sas) Dosedanja predsednica CNA Franca Fabian je štafetno palico prepustila »mojstru piva« Micheleju Barru KROMA / TRST Sreda, 15. julija 2009 7 MEDNARODNI FESTIVAL OPERETE - Tržaški ponovitvi Luksemburški grof še dvakrat v koncertni obliki Leharjevo opereto v tokratni postavitvi so že prikazali v Gorici in Miljah Kritično ekonomsko stanje, s katerim se soočajo vsa operna gledališča v Italiji, je tržaško operno hišo spravilo v hudo zagato: kaj gre žrtvovati in kaj ohraniti v letni dejavnosti je seveda vprašanje, na katerega so gledališča reagirala z različnimi pristopi. Mnoge operne sezone so bile letos hudo okrnjene, v Trstu pa smo le imeli operno in baletno sezono, ki po kvaliteti in količini predstav ni zaostajala za prejšnjimi, ob tem pa tudi nekaj žlahtnih simfoničnih koncertov. Računi pa so pokazali, da denarja za tradicionalni Mednarodni festival operete, ki letos praznuje svojo štiridesetletnico, ne bo dovolj: ena sama uprizoritev - Vesela vdova - in dve opereti v koncertni obliki ter nekaj dopolnilnih koncertov operetnih arij skušajo zadovoljiti privržence žanra, varčevalna politika pa ima neizbežne posledice na umetniškem nivoju. Luksem-burški grof je prijetna Leharjeva opereta, ki letos obhaja stoletnico prve uprizoritve v gledališču An der Wien: v koncertni obliki je zgodbo sočno razvil gledališki igralec Maurizio Zacchigna, tekst pa je pripravil Gianni Gori. Pevska zasedba je slonela na štirih protagonistih, ki prihajajo iz vrst opernega zbora: sopra-nistki Miriam Spano in Loredana Pellizzari ter tenorista Massimo Marsi in Francesco Paccorini so se z dokaj zahtevnim izzivom spoprijeli pogumno in po svojih močeh poustvarili dvojici René-Juliette ter Ange-le-Brossard. Četverica se je odrezala zadovoljivo, Mar-si z zanesljivim glasom, a nekoliko togo, bolj mehko je pel Paccorini, med ženskama pa je več muzikalno-sti, a manj glasu pokazala Spanova, Pellizzarijeva pa zvenečemu glasu dodaja premalo odtenkov. Med predstavo smo pogrešali vsaj osnovne režijske prijeme, ki bi pevcem lahko olajšali trud, kajti nastopali so v kostumih in dogajanje razgibali s premiki, ki niso bili vedno mojstrsko izpeljani. Miniaturna različica operete se je odražala tudi v glasbi: namesto običajne simfonične zasedbe je igral manjši ansambel, enajst godal-cev ter flavta, oboa, klarinet in fagot-pod vodstvom koncertnega mojstra Stefana Furinija, ki se je imenitno odrezal v zahtevni dvojni vlogi dirigenta in solo violinista. Leharjevo partituro je priredil Fabian Perez Te-desco, ki je skušal ohraniti barvno bogastvo originala; »Konzertmeister« je v svoje delo vložil veliko truda in znanja, vse čas je izredno pazljivo in požrtvovalno sledil pevcem, da je bila celota lepo usklajena, privoščil pa si je tudi nekaj hudomušnih posegov. Orkester mu je sledil dokaj disciplinirano in predstava je stekla brez zapletov, se večkrat razživela ter zabavala goriško, premierno občinstvo, ki je v Avditoriju furlanske kulture ob lepih melodijah in nekoliko zastarelih, a še vedno učinkovitih dovtipih uživalo ter izkazalo svoje zadovoljstvo z aplavzi po posameznih arijah in duetih, na koncu pa je ploskanje še dolgo zadržalo na odru vse oblikovalce. Prva ponovitev je bila v Miljah v petek, 10. julija, za predstavi, ki bosta na Tržaškem, in sicer v Miramarskem gradu drevi in 19.juli-ja pa so vstopnice že skoraj pošle. Na dveh tržaških predstavah bo »Konzertmeister« Fabian Perez Tedesco, ker je Furini zbolel, zaradi velikega povpraševanja po vstopnicah pa bo izvajanju, sicer samo zvočnemu, mogoče slediti tudi na malem trgu miramarskega parka. Katja Kralj S pando proti Mongoliji Tržačan Alex Sossi se bo pridružil Rimljanu Giacomu Celentanu v ek-spediciji Mongol Rally 2009 in jo danes ob 11. uri z Velikega trga z malo fiat pando udaril proti Mongoliji. Deset tisoč kilometrov za dober namen: zbrana sredstva in pa pando bosta pustila v prestolnici Ulaan Bataar. Poletni večeri pod zvezdami V okviru Poletnih večerov pod zvezdami bo na prizorišču pred nabre-žinskim županstvom drevi ob 21.15 na sporedu film Mamma mia, jutri pa bodo v okviru pobude Morje in gore od 19. ure do 20.30 predstavili knjigi Dalmazia Daria Alberija in La Luce di Ragusa Cristiana Caraccija, medtem ko bo od 21.15 dalje stekel glasbeni večer Umberta Lupija Od zaliva do Krasa. V petek bo v okviru niza Trst med umetnostjo in folkloro od 19. ure do 20.30 steklo srečanje z Pier Pao-lom Sancinom ter Eddo Vidiz in Ren-zom Arconom, ob 21.15 pa bo lutkovni večer za otroke na pobudo združenja Proloco Mitreo. Le mitiche pirie na Padričah Pravijo, da v tretje grerado. Potem ko so že dvakrat preložili koncert zaradi slabega vremena, so obeti tokrat dobri. Tržaška glasbena skupina Le mitiche pirie bo tako jutri nastopila v vrtu bara Guštin na Padričah. Člani tržaške skupine bodo na svoje instrumente začeli igrati ob 20. uri. NAJMLAJŠI - V Zgoniku, v priredbi občinske uprave Spekli so tudi kruh Poletno središče je letos obiskovalo 35 otrok, za katere so skrbeli 3 vzgojitelji - Glavna tema je bila zdrava prehrana Med občinskimi upravami, ki svojim najmlajšim občankam in občanom ponudijo poletno središče, je tudi zgoniška. V osnovni šoli v Zgoniku se je zadnji teden junija in prvi teden julija zabavalo petintrideset otrok. Za njihovo varnost in dobro počutje so skrbeli vzgojitelji socialne zadruge La Quercia Vesna Hrovatin, Alessio Caterina in Cristina Sulčič, delovanje pa je koordinirala Ingrid Car-li. Tema letošnjega poletnega središča je bila prehrana. Udeleženci so med drugim izdelovali ročna dela iz pašte, ječmena, riža, predvsem pa spoznali nekatere elemente zdrave prehrane. Ob drugih izletih (obiskali so na primer devinski grad) so se namreč dvakrat podali tudi v Zagradec, na domačijo družine Milič. S pomočjo gospe Bernarde so spoznali zelišča in druge rastline, ki rasejo na tržaškem Krasu. Prav posebno doživetje pa je bila peka kruha, v kateri so se prav tako preizkusili. ODLIČNJAKI - Laura Vinci (DPZIO Jožefa Stefana) Stotico je prejela samo ona, a dejansko velja za ves razred Na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana imajo zlato maturantko tudi na oddelku za kemijsko-biološke tehnike. To je Laura Vinci iz Mačkolj, ki podobno kot David Pescatori ni pričakovala stotice, tako da jo je najvišja ocena popolnoma presenetila. Vsekakor pravi, da čeprav je samo ona prejela stotico, le-ta velja za vse tri dijakinje njenega razreda (slednje so se tudi lepo uveljavljale na t.i. Kemijskih igrah): »Vse tri smo bile dobre stotice na šoli in to se bo vsekakor videlo na naši nadaljnji poti.« Laura se je za ustni del mature odločila, da pripravi referat o sintezi peptid-nih receptorjev za razvoj biosenzorjev. Za kaj gre? »V laboratoriju na tržaški univerzi smo sintetizirali majhne peptide (manjše beljakovinske strukture, sestavljene iz manjšega števila aminokislin), da bi jih potem vgradili v biosenzor. To je analitska naprava, ki jo rabimo za merjenje določene snovi npr. v krvi, sestavljen pa je iz treh delov: imamo primarni in sekundarni del, ko pa se primarni del veže z molekulo, ki jo hočemo raziskovati, sproži si- gnal, ki ga pošlje sekundarnemu delu, ta pa ga spremeni in posreduje računalniku. Mi smo raziskovali prav primarni del, jaz pa sem osebno sintetizirala majhne molekule, ki bi se vezale s peptidom.« Za dosego stotice je po mnenju mač-koljanske odličnjakinje potreben predvsem študij skozi vseh pet let šolanja, čeprav na letošnji maturi zunanjim članom komisije ni bilo tako lahko pokazati, kaj se je delalo v teh letih. Vsekakor je potrebno učenje, pravi Laura, a tudi malo počitka, saj so se morali v dneh pred matu- ro malo umiriti. Kako pa je potekalo učenje Laure Vinci skozi vse šolsko leto, je morda snov ponavljala sproti? »Ne, nam je zelo všeč narediti vse zadnji dan,« se zasmeje Laura, ki pa dodaja: »Med lekcijami smo si pisale zapiske o tem, kar je profesorica govorila, ker tisto itak ostane, potem pa sem se usedla in ponavljala,« pravi sogovornica, ki bi se, če bi morala še enkrat izbirati višješolski študiji, ponovno odločila za zavod Stefan, ker ji je dal veliko. Prosti čas mačkoljanska odličnjaki-nja preživlja s petjem pri Slovenskem pevskem društvu Krasje v Trebčah in plesom pri akademiji Artinscena v Trstu. Poletnih počitnic pa si ni podrobno organizirala: trenutno se mudi na maturantskem izletu po Sloveniji, v nadaljevanju pa misli dvakrat obiskati Hrvaško z dvema različnima skupinama prijateljev, eden od ciljev počitnikovanja pa je tudi San Marino, čeprav ni še nič odločenega. Jeseni pa jo čaka študij medicine na tržaški univerzi. (iž) PRED ŽUPANSTVOM V Nabrežini gledališki festival Ave Ninchi V soboto na sporedu druga iz niza štirih predstav Gledališki in filmski igralki Ave Ninchi je od leta 1997 posvečen festival narečnih gledališč Armonia, ki poteka v zimskih mesecih v gledališču Miela. Pred štirimi leti pa so se organizatorji odločili, da priredijo tudi poletno inačico, ki poteka v okviru nabrežinskega niza Poletni večeri pod zvezdami. Značilnost festivala je, da nastopajo na njem skupine, ki ponujajo igre v beneškem narečju. Letošnja poletna izvedba mednarodnega festivala narečnih gledališč iz Triveneta in Istre predvideva štiri predstave na prostem. Vse bodo potekale ob 21. uri na trgu pred nabrežinskim županstvom. Niz je v nedeljo uvedla tržaška gledališka skupina Compagnia dei giovani, ki se je predstavila s kolažem iz življenja Angela Cecchelina, tržaškega komika in igralca (1894-1964). V soboto, 18. julija, bo na nabrežinski oder stopila tržaška skupina Proposte teatrali s priljubljeno komedijo A piedi nudi nel parco. Teden kasneje bo skupina Teatrotergola iz Pa-dove ponudila komedijo Ostrega che sbrego. Festival pa bo naslednjega dne, v nedeljo, 26. julija, zaključila skupina Amici di San Giovanni s predstavo Omini, mezzi omini e ... 8 Sreda, 15. julija 2009 TRST / BAZOVICA - Klekljarice SKD Lipa Razstava modnih dodatkov na Čipkarskih dnevih v Železnikih Ogledati si jo je mogoče v Lovskem domu - V nedeljo osrednja prireditev V četrtek, 9. julija, se je v zgodnjih popoldanskih urah pred bazovsko cerkvijo zbrala ožja delegacija klekljaric, ki delujejo v društvu Lipa in se odpravila na pot. Avtomobila sta bila naložena z umetelno okrašenimi oblekami in drugimi modnimi dodatki, ki so bili pred kratkim razstavljeni v dvorani bazovske Gospodarske zadruge, uspešna in zelo obiskana razstava pa je - tako kot tudi niz ostalih raznovrstnih prireditev - potekala ob 110-letnici društva. Ogledalo si jo je veliko obiskovalcev, klekljaric iz Slovenije in ker pravijo, da gre dober glas v deveto vas, je glas o razstavi prišel do Železnikov .. .in iz Železnikov je k nam prišlo povabilo, da se z našo razstavo predstavimo na njihovih že tradicionalnih 47. Čipkarskih dnevih. Vabila smo bile seveda nadvse vesele, saj je pomenilo veliko in pomembno priznanje za našo malo in relativno mlado kle-kljarsko skupino. Kislemu, deževnemu vremenu navkljub smo se v Železnike, kjer nas je že čakala predsednica tamkajšnjega Turističnega društva gospa Špela Pegam s svojo sodelavko, pripeljale dobre volje. V Železnikih so še vidne posledice pustošenja, ki ga je za seboj pustilo neurje pred dvema letoma in marsikatera stavba je še deležna rekonstrukcije ali drugih temeljitih popravil, med temi tudi kulturni dom, kjer so bile po navadi za časa Čipkarskih dnevov na ogled najrazličnejše razstave. Zato so letošnje razstave (tako kot lanske) postavili v Lovskem domu. Takoj smo se lotile dela: nastavile smo naše ribiške mreže, postavile panoje in namestile lutke, nato pa razstavile svoje dragocene izdelke. Delo je bilo, zahvaljujoč se pridnim rokam in usklajenosti sodelujočih, hitro opravljeno. En, dva, tri in razstava je že stala! Časa je preostalo še dovolj za nujne nakupe klekljarskih potrebščin in prijetno skupno večerjo. Naslednjega dne se je turobno vreme nadaljevalo vse do večera, ko je ob 20. uri potekalo slavnostno odprtje štirih razstav: domačih klekljaric (v galeriji muzeja), 132 gojencev in gojenk klekljarske šole v Železnikih ter udeleženk klekljarskih večerov, gostujočih razstav vrhunskih čipk iz Le-poglave na Hrvaškem in naše na temo modnih dodatkov (v Lovskem domu). Prisotne je v imenu Turističnega društva Železniki (ki je tudi glavni organizator Čipkarskih dnevov) pozdravila gospa Špela Pegam, nato pa sta besedo prevzela še župan Mihael Prevc in predsednik Državnega sveta Blaž Kavčič, ki je častni pokrovitelj letošnjih Čipkarskih dnevov. Ob tej priložnostii so bile tudi nagrajene mlade klekljarice čipkarske šole. Večer so s svojim glasbenim programom popestrili rogisti Lovske družine Selca. Po končanem kulturnem programu so si gostje lahko privezali dušo ob rujni kapljici in prigrizku ter si seveda ogledali razstave. Slednje bodo v tem tednu odprte vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, v soboto, 18.julija, od 9. do 20. ure, v nedeljo, 19. julija, ko bo osrednja prireditev z mašo za kle-kljarice, klekljarsko povorko s konjsko vprego, klekljarskim tekmovanjem za odrasle in otroke, nagrajevanjem in kulturnim programom, pa bodo razstave odprte od 9. do 18. ure. V tem tednu bodo klekljarice okrasile s svojimi mojstrovinami domala vsa okna na hišah ob glavni mestni ulici, vsak dan pa bodo potekale športne in kulturne prireditve. Skratka, v teh dneh se vam gotovo splača ogledati si Železnike in se srečati s tamkajšnjimi zanimivostmi in prijaznimi domačini. Vsi ste seveda še posebej vabljeni, da preživite lep dan v Železnikih v nedeljo, 19.julija, ko bo tam osrednja in zaključna prireditev 47. Čipkarskih dnevov. Prav gotovo vam ne bo žal, pa na svidenje! RICMANJE-BORŠT - Majsko gostovanje MePZ Slovenec-Slavec S pesmijo v San Marino Pevci in instrumentalisti so se udeležili sedme izvedbe mednarodnega festivala Cantate Adriatica Zbor Slovenec-Slavec je še posebej navdušil občinstvo med nastopom v cerkvi v Cesenaticu Kot je že v navadi, je Mešani pevski zbor Slovenec-Slavec iz Boršta in Ricmanj tudi letošnjo sezono zaključil z gostovanjem na zborovskem festivalu, ki je obenem tudi priložnost za lep izlet. Po Budimpešti in Rimu so se tokrat udeležili festivala Cantate Adriatica, ki je od 22. di 24. maja potekal v San Marinu in okolici. Kljub finančni stiski in obilici težav z organizacijo, jim je uspelo; predvsem je bilo težko uskladiti razne želje in potrebe pevcev in glasbenikov, kajti letos so v program vključili tudi dve skladbi, ki sta ju uglasbila Maurizio Marc-hesich in Aljoša Tavčar na besedilo Alberta Miklavca, dolgoletnega župnika v Bor-štu, za kateri je predvidena instrumentalna spremljava glasbene skupine. Iz Boršta so z avtobusom odpotovali v petek, 22. maja, v zgodnjih jutranjih urah. Po peturni mirni vožnji po avtocesti jih je ob izhodu v kraju Riccione čakala prijazna vodička, ki je bila z njimi vse tri dni. Najprej jih je pospremila do hotela Mon Pays, kjer so na hitro odložili prtljago ter se nato podali na otvoritev festivala na znano posest Tenuta del Tempio antico v kraju S. Giovanni in Marignano. V idiličnem parku se je zbralo 28 pevskih zborov s skupno 830 pevci iz devetih držav: Avstrije, Nemčije, Španije, Švedske, Hrvaške, Francije, Italije, Nizozemske in Slovenije - slednjo je zastopal Nonet Brda. Uradni pozdravi in predstavitev vseh zborov, bogata pogostitev in sproščeno petje iz tolikšnega števila grl so ustvarili enkratno vzdušje. Polni energije in spodbude s strani organizatorja, so si ogledali še posestvo in vinsko klet ter se nato odpravili v hotel za pripravo na večerni koncert. Ob vaji in večerji je bilo tudi nekaj živčne napetosti ob čakanju na glasbenike, ki se jim na izletu ni uspelo pridružiti, a so jih OPČINE - Jutri ob 21. uri na dvorišču Prosvetnega doma Jamski človek jamči smeh Uspešno monokomedijo Roba Beckerja igra Uroš Fürst v režiji Nataše Barbare Gračner Kdor je predstavo Jamski človek zamudil v Gorici ali pa bi si jo rad ogledal še enkrat, mu jutri priložnost ponuja SKD Tabor v sklopu svojih poletnih večerov Poletje pod kostanjem. Ob 21. uri bo na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah (v slučaju slabega vremena v dvorani, odprto pa bo parkirišče ZKB) zaživela mo-nokomedija Roba Beckerja v slovenskem prevodu Lije Pogačnik. Glasbeno kuliso je prispeval Mitja Vrhovnik Smrekar, izvedbo in režijo pa člana ljubljanske Dra- me Uroš Fürst in Nataša Barbara Gračner. Predstava, ki je nastala v kopro-dukciji slovenskega Gustav gledališča in islandskega Theatra Mogul, na duhovit in sproščen način analizira odnose med spoloma od prazgodovine do danes. dohiteli v večernih urah in se udeležili nastopa. Koncert je potekal v cerkvi sv. Marije Goretti v kraju Cesenatico, kjer so poleg MePZ Slovenec-Slavec nastopili še Kate-dralni mješoviti zbor iz Zagreba, španski zbor Aulas de Tercera Edad in domači zbor Araba Fenice iz Cesene. Pevci MePZ Slovenec-Slavec so občinstvu najprej predstavili izbor slovenskih ljudskih pesmi v priredbi Jakoba Ježa in Alda Kumarja, nato pesmi Kraška gmajna Ubalda Vrabca in tržaško ponarodelo Ma-rinaresca v poklon Krasu in morju, ki sta značilna prepoznavna elementa tržaškega teritorija, na koncu pa še skladbi Kraška vas Aljoše Tavčarja in Spomini Maurizia Marc-hesicha ob spremljavi instrumentalne skupine, ki so jo sestavljali Martina Sanna-kla-rinet, Elena Giusto-oboa, Aljoša Tavčar-fagot, Maurizio Marchesich-harmonika in Riccardo Zoccoli-kontrabas. Koncert v zelo akustični cerkvi je bil enkratno doživetje: lep nastop, ubrano petje in vidno zadovoljstvo občinstva, ki je pevce, kljub temu, da poslušalci besedila niso razumeli, nagradilo z bučnim aplavzom. Vse to je poplačalo ves vložen trud. Sledila je zahvala župnika, domačini pa so pevce prisrčno pogostili. Prijetna družabnost je bila odlična priložnost za spoznavanje in klepet z ostalimi nastopajočimi. V hotel so se vrnili pozno v noč polni zadoščenja. Tudi v soboto, 23. maja, niso počivali. V jutranjih urah so se podali na ogled starega jedra republike San Marino. Malo zgodovine, malo legende in veliko hoje, pa so ga videli. Kaj kmalu pa je prišla ura za nastop. V ogromni dvorani gledališča v kraju Dogana je na zaključnem koncertu sodelovalo kar 25 zborov, vsak je zapel po eno pesem in prejel darilo in priznanje organizatorjev - združenja Music & Friends. Večer so popestrili člani plesne šole iz San Marina, na koncu pa je zadonela skupna pesem vseh prisotnih in sicer znani Verdijev Nabucco . Čakal jih je še neformalni zaključek festivala v športnem centru v kraju Serraval-le, ki se prav tako nahaja v San Marinu. Izstopili so iz avtobusa in ostali dobesedno odprtih ust. Na travniku pred dvorano so bile velike mize, obložene z vsemi dobrotami, od pečenega pršuta do mojstrsko izrezane lubenice, to je bila samo predjed. V notranjosti centra pa so jim postregli s popolno večerjo in torto-velikanko s sedmimi svečami (saj je bila to sedma izvedba festivala). Vzdušje in razpoloženje ob zvokih glasbe v živo je bilo enkratno. Peli in plesali so pozno v noč. Organizatorji so pokazali izredne sposobnosti pri izpeljavi celotnega festivala in si pohvalo res zaslužijo. Nedeljo, 24. maja, so preživeli le kot turisti. Ogledali so si mestece Urbino, spomenik, ki obeležuje prehod iz srednjega veka v renesanso, rojstni kraj znamenitega Raffaella in danes univerzitetno mesto. Čisto in urejeno daje obiskovalcem lep vtis, v vsakem kotičku lahko vidiš kanček zgodovine, vredno je ogleda, ne bo vas razočaralo. Po kosilu pa ni preostalo drugega, kot da vstopijo v avtobus, ki jih je popeljal proti domu. Tridnevni izlet je bil enkratno doživetje, spoznali so pevske skupine iz drugih držav, njihovo petje in kulturo ter nove kraje in njihovo bogato zgodovino. Videli so, kako skozi petje jezikovna raznolikost ne ločuje, temveč združuje. Vse to bo ostalo vsem udeležencem dolgo v spominu, pevcem in dirigentu pa bo dalo novega elana za naslednjo sezono, ker vsaka vaja, vsak nastop in vsaka nova skladba pripomorejo k dosegu takega cilja, zato le vztrajajmo, ker se splača. Nenazadnje pa še zahvala vsem, ki so pripomogli in sodelovali pri uresničitvi tega projekta, Zadružni kraški banki za finančni prispevek, predsednici zbora Sonji Mauri za organizacijsko izpeljavo, dirigentu Danijelu Grbcu za potrpežljivost in vztrajnost, glasbeni skupini, ki je s svojo prisotnostjo dvignila kakovost nastopa, ter podjetju Živex iz Volčje Drage za kombi in šoferju za prevoz pogumnih glasbenikov. Včeraj danes Danes, SREDA, 15. julija 2009 BONAVENTURA Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.51 - Dolžina dneva 15.21 - Luna vzide ob 0.03 in zatone ob 13.52 Jutri, ČETRTEK, 16. julija 2009 MARIJA KARMELSKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,1 stopinje C, zračni tlak 1017,8 mb raste, brezvetrje, vlaga 68-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,9 stopinje C. □ Lekarne Do sobote, 18. julija 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Drevored XX. septembra 6 (040 371324), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6 (Ul. Diaz 2), Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 (Ul. Diaz 2 - 040 300605). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. / TRST Sreda, 15. julija 2009 9 U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Harry Potter e il Principe mezzo-sangue«. ARISTON 21.15 »Diverso da chi?«. CINECITY - 16.00, 16.30, 17.30, 18.45, 19.15, 20.30, 21.30, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; 16.00, 18.00, 20.10 »La rivolta delle ex«; 18.00, 22.05 »Outlander, l'ultimo Vic-hingo«; 16.00, 18.50, 20.30, 21.45 »Transformers: La vendetta del cadu-to«; 16.00 »Coraline e la porta magi-ca«; 18.00 »Una notte da leoni«. FELLINI - 16.30, 19.00, 21.30 »Transformers: la vendetta del caduto«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.15, 19.30, 21.45 »Ritorno a Brideshead«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15, 19.30, 21.45 »I love Radio Rock«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »La rivolta delle ex«. KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 18.10, 20.20, 22.10 »Brueno«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D«; 15.00, 17.00 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Crossing over«; Dvorana 2: 17.00, 19.30, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Outlander, l'ultimo Vichingo«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »St. Trinian's - Il piu esclusivo college in-glese«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 18.45, 21.30 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 2: 16.40, 19.30, 22.15 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 3: 17.40, 20.30 »Transformers - La vendetta del caduto«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.00 »St. Trinian's«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.00 »Look both ways -Amori e disastri«. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ F. MILČIN-SKEGA obvešča, da je še nekaj prostih mest in sicer za tabor »Z vetrom« 1. izmena (19. do 25. julija) - 2 mesti, 2. izmena (od 26. do 1. avgusta) 2 mesti, prijave sprejemamo do 16. julija. Za tabor angleškega jezika »Jezikajte« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico MIŠK@ pa sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com. TAJNIŠTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN prosi dijake, da dvignejo diplome III. razredov kvalifikacijskega izpita in mature od leta 1983 dalje. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. Loterija 14. julija 2009 Bari 75 82 27 1 29 Cagliari 35 68 65 15 31 Firence 56 61 87 62 73 Genova 48 5 88 1 42 Milan 74 7 86 83 23 Neapelj 87 23 19 15 88 Palermo 62 52 69 33 49 Rim 33 67 29 24 25 Turin 31 90 61 68 72 Benetke 81 31 60 52 5 Nazionale 52 38 51 82 22 Super Enalotto Št. 84 33 35 47 51 62 89 jolly 5 Nagradni sklad 6.793.860,57 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 93.276.343,25 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -€ 20 dobitnikov s 5 točkami 50.953,96 € 2.394 dobitnikov s 4 točkami 425,68 € 95.638 dobitnikov s 3 točkami 21,31 € Superstar 74 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 8 dobitnikov s 4 točkami 42.568,00 € 435 dobitnikov s 3 točkami 2.131,00 € 7.032 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 46.983 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 108.120 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter v dneh 13., 14. in 17. avgusta. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter dne 14. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU prireja v petek, 17. julija, izlet na Mašun, kjer bo potekalo tradicionalno družabno srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije in vpisovanje do petka, 10. julija, med 9. in 13. uro na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. SPDT organizira od petka, 17., do nedelje, 19. julija, tridnevni pohod v spodnje Bohinjske gore. Iz Bohinjske Bistrice se bodo povzpeli na Črno prst, Porezen in Hudojužno. Za vse potrebne informacije in prijave pokličite na tel. št. 040/220155 (Livio). Vabljeni! ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabijo v soboto, 18. julija, na romanje na Sv. Višarje (z avtobusom). Za vpis in vse ostale informacije pokličite na tel. št. 040-220693 ali 347-9322123. PLANINSKA ODSEKA SKD DEVIN IN ŠZ SLOGA prirejata v nedeljo, 9. avgusta, enodnevni izlet na »Avgustovski praznik« v Forni Di Sopra. Informacije in vpis na tel. št. 040-200782 (Frančko) ali 040-226283 (Viktor). ¿i Čestitke Član naše dramske skupine SILVANO SAREFIN praznuje danes 80 let. Vse najboljše, sreče in zdravja mu želi SKD Rovte-Kolonkovec. Naša starešina Milan se ponosno drži, ker končno punčko lahko v rokah drži. Stric Robert se s povečano družino veseli in z bobenčkom ji polno sreče zaželi. ANJI godba veselo zaigra, da bi vedno srečna bila. Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. Pred 25. leti sta se poročila moja mama MARINA in papa RENZO. Da bi se še naprej tako rada imela jima želi Irina. Ü3 Obvestila KRUT obvešča, da so društveni prostori odprti s poletnim urnikom od 9. do 13. ure. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo občinska knjižnica v Nabre-žini zaprta zjutraj danes, 15. julija. V popoldanskih urah bo knjižnica delovala z rednim urnikom. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi na javna srečanja o novem regulacijskem načrtu tržaške občine danes, 15. julija, na Opčinah v Prosvetnem domu, ob 20.30. Sodelujejo rajonski svetovalski SKP-EL, občinska svetovalca Iztok Furlanič in Marino Andolina in deželni svetovalec Igor Kocijančič. V petek, 17. julija, ob 19. uri v Ljudskem domu v Podlonjerju, ul. Masaccio 24. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 16. julija, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). F.C. PRIMORJE organizira na Proseku vsak konec tedna, od petka, 17. julija, do nedelje, 2. avgusta, vaško šagro. Vabljeni! ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME organizirajo do petka, 17. julija, orato-rij za otroke iz vrtca, ki imajo že štiri leta in več, za osnovnošolske otro- ke in dijake nižjih srednjih šol. Oratorij bo v Slomškovem domu v Križu. Progam je pester in se bo prilagajal udeležencem različnih starostnih dob. Za vpis in vse ostale informacije tel. št. 040-220693, ali 347-9322123. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celote-denski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 18.,19. julij; 3.: 24.,25.,26.ju-lij, 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu info@yc-cupa.org in na spletni strani www.yc-cupa.org. MLADINSKI ODSEK KD KRAŠKI DOM prireja 2. tekmovanje s samokolnica-mi »Kariola challenge 2009« v soboto, 18. julija, na travniku ob vaškem trgu v Repnu. Vpisovanje od 14.ure dalje, ob 16.uri začetek tekmovanja z bogatimi nagradami. Toplo vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Pescatori vabi v Ljudski dom v Naselju sv. Sergija v soboto, 18. julija, in v nedeljo, 19. julija, na praznik komunističnega tiska. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo dan obiskov v nedeljo, 19. julija od 10.00 dalje. Na tabornem prostoru se ponovno dobimo ob 17.00. Taborniški srečno! SKD VIGRED prireja od ponedeljka, 20., do petka, 24. julija, poldnevno otroško delavnico »Pojemo, plešemo, ustvarjamo, se igramo - radi se imamo« v Šempolaju. Delavnica je namenjena otrokom, ki so v prejšnjem šolskem letu obiskovali vrtec, osnovno šolo in prvi razred srednje šole. Prijave in informacije na tel. št. 380-3584580. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v petek, 24. julija, ob 17.30 obisk kleti Benjamina Zidaricha v Praprotu. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it ali na tel. št.: 3334219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt od 9. do 14. ure. SI STAR/A OD 18 DO 28 LET in bi te zanimala enoletna izkušnja civilne službe? Do 27. julija se lahko prijaviš na razpis in sodeluješ na projektu v trajanju enega leta s pričetkom oktobra 2009. Če želiš imeti nekaj več informacij, se oglasi na Zvezi slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 - Trst, tel.: 040-635626 ali na Arciser-viziocivile, ul. Fabio Severo 31, tel.: 040-761683. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo prihod z dvotedenskega taborjenja v ponedeljek, 27. julija ob 18.47 na železniški postaji v Sežani. Taborniški srečno! PILATES - SKD F. PREŠEREN iz Bo- ljunca obvešča, da se vadba nadaljuje do konca julija v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini vsak torek in petek, od 19. do 21. ure. POLETNO SREDIŠČE KRATKOHLAČ-NIK bo v prostorih otroškega vrtca Marjan Štoka na Proseku (Trst), do 31. julija, od 8. do 17. ure pod naslovom »Palček Kratkohlačnik potuje z ...«. Vpisi in informacije na tel. št.: 040212289. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, e-mail info@yc-cupa.org ter na spletni strani www.yc-cupa.org. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUN- CU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrnejo izposojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. Od 10. do 14. avgusta bo knjižnica zaprta. POLETNI CENTER NATURA vabi otroke od 6. do 13. leta na kreativni in zabavni oddih v Teniški center v Na-brežini, in sicer do 16. avgusta s tedenskimi ciklusi. Teniški tečaj in aktivnosti v naravi. Info: 338-6376575 ali 334-9314040. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Plisko-vici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri (ne ob 15.30 kot je bilo prvotno tiskano na zgibanki) in zaključi v petek, 28. avgusta, prav tako ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev. Info: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel. št.: 040635626, fax: 040-635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 3497597763 (Nastja), 335-6278496 (Ni-kol) ali na info@cheerdancemille-nium.com. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.0016.00) do 4. septembra. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. 60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s splavarji. Prijave na agenciji Ideja turizem v Sežani (bivši Kompas) vključno do 5. avgusta. Za informacije: 040-213682 (Igor), 040-215033 (Ana) v večernih urah. 0 Prireditve MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KON-TOVEL IN RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prirejata »Kino na prostem« na dvorišču rajonskega sveta -Prosek št. 159: danes, 15. julija, ob 21. uri film v slovenščini »Hit poletja«, v ponedeljek, 20. julija, ob 21. uri risanka »Madagascar 2«, v sredo, 22 julija, ob 21. uri film »Australia«. Vstop prost. SKD TABOR prireja vsak četrtek v juliju »Poletje pod kostanjem 2009« v Prosvetnem dom na Opčinah na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah: 16. julija, gledališka predstava »Jamski človek«; 23. julija, celovečerni film »The Millionaire«; 30. julija, koncert ameriške pevke »Gwen Hughes«. Začetek večerov ob 21. uri. V primeru slabega vremena se bodo prireditve odvijale v dvorani. OBČINA ZGONIK - FOLKEST 2009- v petek, 17. julija, ob 21.15, na prireditvenem prostoru pred županstvom v Zgoniku koncert skupine »Sancto Ianne« (Kampanja). Koncert je omogočila Pokrajina Trst. V primeru slabega vremena bo koncert v prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih. SKD VIGRED vabi na Poletne večere 2009. V torek, 21. julija, ob 20.30 gostovanje Zelo male tržaške kabaretne bande z Monologom za dva; v ponedeljek, 27. julija, v Štalci ob 20.30 predvajanje filma Hit poletja. PRVI KONCERT čezmejnega Mladinskega orkestra Intercampus v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev, JSKD OI Piran in Občine Piran bo v četrtek, 23. julija, ob 20. uri na Tartinijevem trgu v Piranu. Vljudno vabljeni! ZAKLJUČNI KONCERT čezmejnega Mladinskega orkestra Intercampus v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev, JSKD OI Piran, Občine Milje in Društva Slovencev miljske občine bo v soboto, 25. julija, ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah. Vljudno vabljeni! OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. 0 Mali oglasi ČOLN ELAN dolg 4 m, štirisedežni, z motorjem 25 c.v. in prikolico prodam po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 3484438341. ŽIVA je nekje pozabila svojo plišasto (peluche) lisičko. Joče za njo in se ne potolaži. Poštenemu najditelju nagrada in zahvala. Tel. št.: 040-211893. PODARIM OMARO dnevne sobe. Tel. 040 - 44631. PRODAJAM učbenike za klasični licej in gimnazijo. Tel. št.: 329-1814250. PRODAJAMO stanovanje pri sv. Ivanu, blizu stadiona 1. Maj. Dnevna soba z majhno kuhinjo, tri sobe, kopalnica, shramba, dva balkona in klet. Tel. 040-567644. PRODAM plafon (»soppalco«) za industrijsko halo, približno 120 kv.m., police za skladišče, pohištvo za urade in svetlobne napise. Tel. št.: 040228530 ali 347-1796350. PRODAM windsurf, rabljene komplete; fanatic 3m55 - odličen za začetnike, mistral 2m95 - hitrostni ter t.i. »custom« 2m60 za eksperte. Cena po dogovoru. Tel. št. 349/5196951 ali 040/8327134 (ob večernem času). PRODAM FIAT PANDA 900, letnik '99, prevoženih 75.000 km. Cena 1.000 evrov. Tel. št.: 349-7047992. PRODAM STANOVANJE v bližini centra Opčin, 115 kv. m., obdano z velikim parkom, bivalna kuhinja, velika dnevna soba, tri spalnice, dve kopalnici, shramba, tri terase, velika garaža, parkirni prostor, samostojno ogrevanje, v celoti prenovljeno in delno opremljeno. Tel. 331-6329588. PRODAM ZA 100 EVROV kopačico -priključek za motorno kosilnico Stihl. Tel. št.: 040-201056. PRODAM dve novi lovski puški. Za informacije telefonirati na št. 3484460044. PRODAM nosilec za tri kolesa primeren za avtomobil station wagon. Tel. št.: 347-8004578. V NABREŽINI prodam stanovanje v odličnem stanju, 106 kv. m, tri sobe, kuhinja z malo teraso, kopalnica, shramba, terasa, garaža, podstrešje, zunanje ograjeno parkirišče in 120 kv. m. vrta. Tel. št.: 333-6935024, od ponedeljka do četrtka. S Poslovni oglasi PRODAM HIŠO z vrtom v Rep-niču. Tel.: 335-6948813 M Osmice DRUŽINA KOŠUTA je odprla osmico v Križu 422. Nudi pristno kapljico in domač prigrizek. Tel. 040-220605. NA KONTOVELU je odprl osmico Henrik Lisjak. Tel. št.: 040-225305. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. 040-299806. V MEDJEVASI sta odprli osmico Mavrica in Sidonja. Tel. št.: 040-208987. Vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Mario Milič, Zgonik 71. Tel. št.: 040-229337. Prispevki Namesto cvetja na grob Danila Peric darujeta Magda in Herman Svetlic 20,00 evrov za zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na Katjo Pettirosso darujejo učiteljice OŠ F. Milčinskega s Ka-tinare 35,00 evrov za SKD Lonjer -Katinara. V spomin na Luciana Madotta daruje družina Oskarja Kjudra 30,00 evrov za MPZ Tončka Čok. V spomin na Nadjo Filipčič darujeta Ada in Alenka 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na drago Ivico Verginella darujejo Majda, Dunja in Andrej z družinami 50,00 evrov za FC Pri-morje, 50,00 evrov za ŠD Kontovel, 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 100,00 evrov za KD Prosek-Konto-vel. 80-letniki s Proseka, Kontovela in Gabrovca se spominjajo pokojnih letnikov in darujejo 160,00 evrov za KD Prosek Kontovel. 1 0 Sreda, 15. julija 2009 KULTURA / TRST - Obsežna razstava v muzeju Revoltella Nazoren prikaz ustvarjalnosti Leonor Fini Razstavljenih je nad 250 eksponatov - Z ustvarjalko izstopa tudi tedanji tržaški utrip V tržaškem muzeju Revoltella je na ogled pričakovana razstava ene vidnejših osebnosti dvajsetega stoletja na likovnem področju, ekscentrične umetnice Leonor Fini z naslovom L'Italienne de Paris. V novem predelu muzeja v petem in šestem nadstropju palače Brunner zaživijo razstavni prostori po načrtu arhitekta Scarpe z likovnimi stvaritvami umetnice, ki ni bila v Italiji doslej primerno ovrednotena in raziskovana, čeprav izredno cenjena in nadarjena. Stoletnica rojstva leta 2007je obudila zanimanje do ustvarjalnega dela te edinstvene in izrazno bogate likov-nice po rodu iz Buenos Airesa, ki je preživela leta svoje mladosti v Trstu in se je od petdesetih let dalje preselila v Pariz, kjer je ostala ter intenzivno ustvarjala vse do smrti leta 1996. Njena dela so sicer prisotna v nekaterih pomembnih stalnih zbirkah, med katerimi je tudi Guggenheim Collection, kot tudi v samem tržaškem muzeju, vendar so večinoma last zasebnikov, kar predpostavlja dodaten napor pri organizaciji razstave, kot je slednja, kjer si lahko ogledamo preko 250 eksponatov. Med temi pripada dober del zasebnim zbirkam iz ZDA, kjer je od vedno bilo zanimanje do surrealizma še posebej živo. Mimo dejstva, da si lahko zato ogledamo prave redkosti od portretov, risb, grafik, ilustracij do scenskih osnutkov in korespondence je bilo v Italiji umetničino delo doslej manj prikazano v javnosti, če izvzamemo razstavo v Ferrari iz leta 1983, ob kateri je bil izšel tudi katalog. V Franciji pa je ob stoletnici rojstva Finijeve izšla izpod peresa Petra Webba poglobljena monografija, ki ori-suje obdobje otroštva v Trstu v prijateljskem krogu družine Itala Sveva, vse do stikov z mojstri italijanskega no-vecenta v Milanu, srečanja z De Chiricom, Saviniom, De Tržaška razstava končno prikazuje bogat ustvarjalni opus nadvse zanimive likovnice KROMA Pisisem, Campiglijem; potovanja v Rim in naposled bivanje v Parizu, takratnem sedežu mondenosti in kulturnega dogajanja v Evropi. Postavitev v muzeju Revoltella, kljub mestoma pre-gosto nameščenim eksponatom, sistematično in nazorno ponuja vpogled v umetničin opus po ustvarjalnih sklopih, posebej pa je prikazana vez z italijansko umetnostjo in predvsem mojstri, ki so bili takrat v Furlaniji Julijski krajini aktivni. V ospredju je predvsem prvo dvajsetletje prejšnjega stoletja, ko je Trst označevalo živahno intelektualno vzdušje z osebnostmi, kot sta Svevo in Saba, a tudi Bobi Bazlen, Arturo Nathan in Gillo Dorfles. Trst je takrat odigral res središčno vlogo, zaradi svoje srednjeevropske multikulturnosti in razpetosti med sugestijami klasike in odprtostjo avantgardi. Leonor Fini označuje prefinjenost, izvirnost, samostojnost, nekonformizem, kar pa še najprej privabi pozornost gledalca, je njena šarmantnost, lepota in teatra-lost hkrati. Očarala je številne, pomembne fotografe, edinstveni fotoportreti v črno-belem še najzgovorneje odsevajo njen temperament. Na razstavi si lahko ogledamo fotografije, ki so jih ujeli v svoj objektiv med drugim: Man Ray, Henri Cartier-Bresson, Cecil Beaton, Arturo Gher-go, André Ostier, Veno Pilon, Dora Maar, Wanda Wulz, idr.. Med eksponati, ki so prvič na ogled v javnosti, so tudi umetničina zgodnja dela, ki jih je Finijeva stalno imela pri sebi. Posamezni odseki dokumentirajo sodelovanje z drugimi mojstri, kot je npr. Achille Funi, s katerim sta sodelovala za likovni poseg v okviru milanskega triena-la. Leonor Fini je izjemna portretistka, še posebej izstopajo slikarska dela iz štiridesetih let, obdobje, ko je v njenih delih opazen vpliv surrealizma. Prvič si lahko ogle- damo med drugim prelep portret italijanske igralke Anne Magnani iz leta 1952. Na platnih prepoznamo še druge znane osebnosti iz tistega obdobja, kot so Valentina Cortese, Alida Valli in Fabrizio Clerici. Šestdeseta leta označujejo prelepe slike »Vesper express« in »La gardienne de sources« poleg avtoportreta z rdečim klobukom, last muzeja Revoltella. V zadnjem ustvarjalnem obdobju prihaja pa toliko bolj do izraza vselej prisotni erotizem. Opazno je črpanje motivov iz rastlinskega in živalskega sveta, ki jih umetnica primerno obdeluje in preoblikuje, a ostajajo v njenih delih prepoznavni s svojo organskostjo. Risarsko izjemno spretnost bogati pretanjenost grafične govorice, kar prihaja še posebej do izraza tako pri umetniških ilustracijah kot tudi pri scenskih in kostu-mografskih osnutkih, last gledališča La Scala. V pripravi je obsežen katalog na tristo straneh v založbi muzeja Revoltelle s strokovnimi teksti, ki so jih prispevali: Jean-Claude Dedieu, Vanja Štrukelj, Ernestina Pellegrini, Sibylle de Mandiargues, Wolfgang Sauré, Gerd Lindner, Nicoletta Colombo, Maria Masau Dan, Susanna Gregorat, Isabella Reale, Laura Gavioli, Irene Mislej, Lucio Scardino. Razen torka, ko je muzej zaprt, je ogled možen vsak dan od 10. do 20. ure , ob četrtkih pa do 23. ure do 27. septembra. Jasna Merku V Salzburgu manj VI V««l% nemških režij? Salzburški poletni festival naj bi v prihodnje namesto nemških režijskih dosežkov prikazoval mednarodno gledališko umetnost na najvišji ravni. To željo je bodoči vodja dramskega dela festivala Sven-Eric Bechtolf izrazil včeraj v Salzburgu, kjer je svoj koncept predstavil skupaj z bodočim intendantom Alexandrom Pereiro. »Imam zelo preprost okus. Dobro je zame dobro iz kateregakoli časa in kateregakoli sloga,« je dejal 51-letni nemški igralec in režiser Bechtolf. Po njegovih besedah se je treba ozirati v tujino, tako k svetovni literaturi kot tudi k sodobnim delom. »Sven-Eric Bechtolf je lačen službe gledališkega vodje Salzburškega festivala. In ta lakota, bolje rečeno hrepenenje, je dobra motivacija za oblikovanje tukajšnjega programa,« je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA dejal Pereira, ki bo z Bech-tolfom prevzel festivalske vajeti jeseni 2011. Bechtolf je jasno namignil, da bodo v ospredju avstrijski klasiki, kot sta Raimund in Nestroy. Novost pa bo tudi, da festival ne bo več potekal pod določenim motom, kakršna je bila praksa Pereirovega predhodnika, sedanjega intendanta Jür-gena Flimma. »Iščemo povezave med opero in gledališčem, spremljevalnimi deli,« je dejal. Letos bo festival potekal od 25. julija do 30. avgusta pod motom Igra veličastnih (Das Spiel der Mächtigen). (STA) Izšel kanadski roman Semenj V zbirki Bralec založbe Modrijan je izšel roman Semenj kanadskega pisatelja Daniela Poliquina. Knjiga v prevodu Maje Kraigher prinaša »semenj nenavadnih usod in dogodkov, zgodovine in domišljije, tragike in humorja, groteske in čistega veselja do pisanja«, so sporočili iz založbe. Semenj (2006) je bil po izidu angleškega prevoda (2007) v najožjem izboru za prestižno Gillerjevo nagrado. Michael Redhill, ugleden kanadski besedni umetnik in kritik, ga je opisal kot mojstrovino, ki se zlahka postavi ob bok najboljšim romanom Günterja Grassa: Mračno zabavna zgodba, tako ganljiva, da boli, pozornega in občutljivega bralca nagradi z razkošno fresko življenja v Kanadi, deželi priseljencev, v razburkanem času od začetka dvajsetega stoletja do druge svetovne vojne. (STA) DUNAJ - Mednarodni glasbeni mladinski festival Visoko priznanje Pihalnemu orkestru Komen Na štiridnevnem festivalu je letos sodelovalo 21 različnih sestavov - Komenska godba je za nastop na Dunaju pripravil umetniško zahteven program 55-članski Pihalni orkester Komen z dirigentom Simonom Perčičem je v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 4. julija (v štirih avtobusih s še 125-timi zvestimi podporniki komenskih godbenikov) odpotoval na Dunaj, kjer se je (po letošnji uspešni turneji v različnih slovenskih in italijanskih mestih) želel preizkusiti še pred mednarodno strokovno žirijo tekmovanja, ki poteka v okviru Summa Cum Laude - mednarodnega glasbeno mladinskega festivala Vienna, posebnost in prestiž prireditve pa je, da so tekmovalni nastopi in finalni koncert v znameniti Zlati dvorani - Musikverein. Kot edini slovenski sestav je časten sprejem doživel že isti dan na slavnostnem sprejemu udeležencev tekmovanja v katedrali sv. Štefana, kjer se je zbralo več kot 760 članov pevskih zborov, pihalnih, godalnih in simfoničnih orkestrov. Na štiridnevnem festivalu je namreč letos sodelovalo 21 različnih sestavov iz Avstrije, Nemčije, Kanade, Iraka, Kosova, Lat-vije, Poljske, Kitajske, Avstralije in Slovenije. Komenski sestav je za nastop na Dunaju pripravil umetniško zahteven program. Ob obvezni skladbi »Orient express« Philipa Sparka je izvedel še skladbo »Aria & Improviasation« slovenskega skladatelja Blaža Puciharja v priredbi Nejca Brečana (solistka je bila mlada komenska saksofonistka Nena Leban) in skladbo »Breath of Gaia« japonskega avtorja Tomohira Tatebe-ja. Številne obiskovalce v sloviti Zlati dvorani je v nedeljo dopoldne navdušila že odlična izved- ba uvodne, obvezne skladbe, in člani žirije so lahko že takoj prepoznali žlahtnost, muzikalnost, prefinjenost komenskega ansambla, odkrivali njegov svež zvok in mladostno energijo. Za prepričljive izvedbe skladb je namreč Pihalni orkester Komen osvojil prvo nagrado (with excellent success) v kategoriji simfoničnih ansamblov in si tako prislužil čast nastopanja tudi na torkovem večernem gala koncertu nagrajencev, na prireditvi, ki jo zaznamujejo vse bleščice atmosfere, značilne za svetovno znano prizorišče novoletnih poklonov dunajskim mojstrom valčkov, hkrati pa je bil »Gala Winner's Concert« festivala Summa Cum Laude tudi priložnost, da številni glasbeno mladinski aktivisti (organizatorji tekmovanja, člani žirije ....) Dunaju in svetu vnovič osmislijo vlogo, ki jo ima glasba med mladimi. Prav vsi, nastopajoči, starši, prijatelji, priložnosti obiskovalci so zato na zaključnem koncertu doživeli tudi kratek tečaj skupnega prepevanja. Pod vodstvom Ronal-da Smarta je tako v luksuzni Zlati dvorani priložnostno zazvenela tudi himna festivala Suma Cum Laude oz. SCL-Anthem s pomenljivim naslovom »Music is the global language«. In glasba (posebno tista za pihalne orkestre) v Komnu in okolici nedvomno igra zelo pomemben prizor v vsakodnevnemu življenju mladih in njihovih staršev, plemeniti jim srca in vedri dušo . Tatjana Gregorič / DNEVNE NOVICE Sreda, 15. julija 2009 1 1 EU - Na včerajšnjem ustanovnem zasedanju ga je podprlo 555 od 713 prisotnih poslancev Jerzy Buzek na čelu Evropskega parlamenta Poljski politik je prvi predstavnik iz držav novink na čelu evropske institucije STRASBOURG - Evropski poslanci so včeraj na ustanovnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu za novega predsednika institucije izvolili Poljaka Jer-zyja Buzeka iz Evropske ljudske stranke (EPP). Buzek je tako postal prvi državljan iz katere od članic EU, ki so v unijo vstopile leta 2004, na enem najvišjih položajev v EU. Za izvolitev predsednika je bila potrebna večina vseh oddanih glasov. Buzek je dobil 555 od skupno 713 oddanih glasov poslancev. Njegova edina, "simbolična" protikandidatka je bila Švedinja Eva-Britt Svensson iz Evropske združene levice in Zelene nordijske levice (GUE/NGL), ki je prejela 89 glasov. Buzek je po izvolitvi dejal, da je to zanj velika čast. Zahvalil se je tistim, ki so ga volili in zagotovil tistim, ki ga niso, da si bo prizadeval pridobiti tudi njihovo podporo. Po besedah Buzeka je njegova izvolitev tudi pomemben znak novim članicam EU. Kot je še dejal, je na Poljskem pred 20 leti zmagala Solidarnost. "Tisti na eni strani železne zavese smo se borili za demokracijo, vi na Zahodu pa ste nam pomagali," je dejal. "Zdaj imamo skupno Evropo," je dodal. Izpostavil je, da čuti odgovornost za državljanke in državljane in da je treba potegniti Evropo iz krize. Med prednostnimi nalogami svojega mandata je omenil dobre odnose s tretjimi državami, med drugim strateško partnerstvo z ZDA in hitro razvijajočimi se državami. Napovedal je še, da bo podrobnosti svojega programa predstavil na septembrskem plenarnem zasedanju parlamenta. V nagovoru poslancem pred glasovanjem pa je izpostavil, da je največji izziv zanje premagovanje krize. "To je kriza pomanjkanja zaupanja. Ne smemo se bati teh besed. Državljani nas pogosto ne razumejo, zato moramo storiti, kar je v naši moči, da se bomo razumeli," je poudaril. "Če bomo državljane razumeli in vedeli, kaj hočejo od nas, bomo lažje opravljali svoje delo," je dodal. Novi predsednik Evropskega parlamenta je tako pred kot po izvolitvi povedal, da je svojo politično pot začel v poljskem gibanju Solidarnost, ki se je borilo za človekove pravice, in da je boj za človekove pravice zanj ostal temeljno načelo v političnem delovanju. Poudaril je tudi, da bo lahko EU reševala svoje probleme in učinkovito delovala na mednarodnem odru samo, če bo uveljavila Lizbonsko pogodbo. Novi predsednik evropskega parlamenta, ki je z izvolitvijo že prevzel naloge, se je svojemu predhodniku Hansu Gertu Potteringu zahvalil za vse, kar je v svojem mandatu naredil za parlament, ob tem pa mu je podaril kipec iz Šlezije, od koder pri- Jerzy Buzek ANSA haja. Buzek se je po glasovanju zahvalil tudi protikandidatki Svenssonovi in kandida- tu ALDE Grahamu Watsonu, ki je prejšnji teden umaknil svojo kandidaturo za predsednika edine neposredno izvoljene evropske institucije. Svenssonova je pred glasovanjem povedala, da se unija sooča z velikimi izzivi, kot sta gospodarska in podnebna kriza. "Obstajajo tudi izhodi iz krize, a jih ne bomo dosegli s sedanjimi politikami," je zatrdila. Politike je po njenem mnenju treba spremeniti. Zavzela se je za nediskrimina-torne politike, EU, ki upošteva vsakega državljana, nova delovna mesta, še posebej okolju prijazna. Izvolitev Buzeka so že pozdravili predsedniki večine političnih skupin v Evropskem parlamentu, pa tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Ta je novemu predsedniku Evropskega parlamenta med drugim zaželel uspeh pri pro-moviranju Evrope svobode in solidarnosti. "Vesel sem, da ni več nove in stare Evrope. To je enotnost, to je tudi naša odgovornost," je dejal predsednik največje politične skupine v parlamentu, Evropske ljudske stranke Joseph Daul. "Če ti bo v dvein- polletnem mandatu uspelo dokazati, da ni več delitev na vzhod in zahod, smo dosegli, kar smo želeli," je še sporočil kolegu iz svoje politične skupine. Vodja skupine socialistov in demokratov (S&D) Martin Schulz je dejal, da gre za zgodovinski trenutek. "20 let po padcu Berlinskega zidu je izvolitev predsednika iz Poljske znak, da je EU zraščena skupaj," je poudaril. Guy Verhofstadt iz skupine liberalcev (ALDE) pa je Buzeku dejal, da je predsednik postal v težkem času. "To je težka naloga, pri kateri lahko računate tudi na podporo liberalcev," je zatrdil "Čast je, da ste postali naš predsednik," pa je dejala vodja Zelenih Rebecca Harms, ki je dodala, da si je Buzek to s svojim delom tudi zaslužil. Izrazila je upanje, da bo EU v prihodnjih letih uspela premagati še obstoječa razhajanja med Vzhodom in Zahodom. Do izvolitve Buzeka za novega predsednika pa je bil kritičen Nigel Farage iz skupine Evropa svobode in demokracije, ki je dejal, da to ni dober znak za spremembe. (STA) AFGANISTAN - V okviru vojne proti talibanom V bombnem napadu ubit italijanski vojak, trije ranjeni KABUL, RIM - Vojna proti talibanom v Afganistanu je spet zahtevala krvni davek v vrstah mednarodne vojaške odprave. Tokrat je življenje izgubil 25-letni italijanski vojak Ales-sandro Di Lisio iz Campobassa, drugi trije pripadniki italijanskih enot pa so bili ranjeni. Vojaško vozilo, na katerem se je peljala četverica, je bilo včeraj dopoldne tarča bombnega napada kakih 50 kilometrov severovzhodno od mesta Faraha. Novica o krvavem dogodku je v Italiji močno odjeknila. Solidarnost s prizadetimi družinami in z oboroženimi silami sta izrekla predsednik republike Giorgio Napolitano in predsednik vlade Silvio Berlusconi, ki sta sicer poudarila, da bo Italija, kljub hudim žrtvam, še naprej sodelovala v naporih za pomiritev in demokratizacijo Afganistana. Poslanska zbornica in senat sta se žrtvam poklonila z enominutnim molkom, obrambni minister Ignazio La Russa pa je iz Alžirije, kjer se je včeraj mudil na uradnem obisku, sporočil, da bo o zadevi danes poročal v parlamentu. Desetnik Alessandro Di Lisio je 14. smrtna žrtev v okviru zdaj že pet let trajajoče italijanske misije v Afganistanu. V zadnjih tednih so se boji s talibani posebno zaostrili, saj so mednarodne sile sprožile ofenzivo proti njim v dolini Helmand, ki velja za eno njihovih glavnih oporišč, pa tudi za svetovno središče proizvodnje opija. Zaostritev bojev je treba povezati tudi s pripravami na volitve afganistanskega predsednika, ki bodo 20. avgusta. Življenje je izgubil 25-letni Alessandro Di Lisio ANSA Italijanski javni dolg dosegel nov rekord MILAN - Italijanski javni dolg je maja dosegel rekordnih 1,752 milijarde evrov, je včeraj sporočila Banka Italije. V aprilu je dolg dosegel 1,748 milijarde evrov, od začetka leta pa se je povečal že za 89,6 milijarde evrov oziroma 5,4 odstotka. V letu 2008 je italijanski javni dolg predstavljal 105,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je v letu 2007 znašal 103,5 odstotka. Po oceni vlade naj bi se javni dolg letos povečal na 115,4 odstotka, v letu 2010 pa na 118 odstotkov BDP. Tako je povedal gospodarski minister Giu-lio Tremonti, ko je včeraj predstavil socialnim partnerjem osnutek dokumenta o finančno gospodarskem načrtovanju (DPEF), ki ga bo vlada odobrila na svoji prihodnji seji. Ujguri pozivajo dalajlamo k skupni fronti proti Pekingu NEW DELHI - Predstavniki Ujgurov v izgnanstvu so tibetanskega duhovnega voditelja dalajlamo pozvali, naj jih podpre. Kot so poudarili v pismu, katerega prejem so potrdili v uradu tibetanskega duhovnega vodje v New Delhiju, so tako Ujguri kot Tibetan-ci žrtev kitajskega kolonializma. V pismu je zapisano, da bi morale vse žrtve komunističnega režima v Pekingu stopiti skupaj, da bi bil njihov glas močnejši in bolj odmeven. Ujguri v izgnanstvu sicer načrtujejo proteste pred kitajskimi veleposlaništvi po vsem svetu, podobno kot so lani marca ob krvavem zatrtju upora v Tibetu protestirali Tibetanci. V spopadih med Ujguri in kitajskimi varnostnimi silami je bilo prejšnji teden v zahodnokitajski pokrajini Xinjiang po uradnih podatkih ubitih prek 180 ljudi. Ujguri sicer trdijo, da je bilo žrtev precej več. Prvi pogovori med Gruzijo in Abhazijo po lanski vojni TBILISI - Predstavniki Gruzije in gru-zijske pokrajine Abhazije so se včeraj sešli na prvih pogovorih po lanski ru-sko-gruzijski vojni, v središču katerih je bila poleg Abhazije gruzijska pokrajina Južna Osetija. Pogovori so namenjeni umiritvi napetosti ob de facto meji med Abhazijo in preostalim gruzijskim ozemljem. Srečanje je pod okriljem EU in ZN potekalo v abhazijskem okrožju Ga-li. Pogovori spadajo v okvir širših ru-sko-gruzijskih pogajanj v Ženevi, posvečenih reševanju odprtih vprašanj po rusko-gruzijskem konfliktu avgusta lani. Včeraj niso prinesli konkretnega rezultata - bili so predvsem tehnične narave -, sta se pa obe strani dogovorili, da se ponovno srečata čez dva tedna. (STA) PRAŠIČJA GRIPA - Napovedi Cepiva ne bo dovolj za ves svet, v Italiji na milijone obolelih ŽENEVA - Direktorica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Margaret Chan je včeraj opozorila, da so kapacitete za proizvodnjo cepiva proti prašičji gripi omejene in nezadostne za ves svet. Dodala je, da bodo spet največ težav imele revne države, saj bo levji delež odmerkov cepiva šel v bogate države. Kapaciteta ne zadostuje za 6,8 milijarde ljudi, ki se skoraj vsi lahko okužijo s povsem novim in zelo nalezljivim virusom nove gripe, je dejala direktorica WHO. Cepivo proti prašičji gripi naj bi bilo sicer v prodaji septembra oziroma oktobra. V nastopu na sedežu Organizacije ZN za intelektualno lastnino v Ženevi je Chanova dejala, da revne države vse prepogosto zaradi plačilne nesposobnosti ne morejo do zdravil. Države v razvoju se po njenih besedah ubadajo še z eno težavo, namreč s pomanjkanjem zdravil za nekatere bolezni, ki so v bogatejših državah zelo redke oziroma izkoreninjene. Tovarne namreč zaradi premajhnega dobička zdravil za te bolezni ne razvijajo. Poudarila je še, da intelektualna lastnina ni vzrok za zdravstvene težave v državah v razvoju, temveč je glavna ovira revščina. Italijanski podminister za zdravje Ferruccio Fazio pa je včeraj povedal, da bi za prašičjo gripo do marca 2010 v Italiji lahko zbolelo do 4 milijonov ljudi. Pristavil je, da se bo septembra pričela kampanja cepljenja. Do konca leta naj bi cepili 8,6 milijonov ljudi, začenši z delavci bistvenih služb, od zdravstvenih do varnostnih. ITALIJA - Primer Sandri "V Set let zapora za policista, ki je ubil navijača AREZZO - Porotno sodišče v Arezzu je včeraj obsodilo na 6 let zapora prometnega policista Luigija Spacca-rotella, ki je 11. novembra 2007 na avtocestnem postajališču Badia al Pino pri Arezzu do smrti ustrelil 28-letnega navijača nogometne ekipe Lazio Gabrieleja Sandrija (na sliki). Javni tožilec je zahteval 14 let zapora, toda sodišče je po osmih urah posvetovalnice razsodilo, da ni šlo za nameren umor. Branje razsodbe so spremljali protesti. »To je sramota za vso Italijo,« je dejal Giorgio Sandri, oče nesrečnega navijača. »Ne verjamem v pravico, rada bi zapustila Italijo,« se je odzvala Daniela Sandri, Gabriele-jeva mati. Poti sodnikom so vzklikali gesla tudi navijači Lazia, ki so se zbrali pred sodno palačo. Prvostopenjski proces proti Luigiu Spaccarotelli se je pričel 20. marca letos. Sodniki so se zbrali v posvetovalnici včeraj ob 11.30, potem ko so poslušali zahtevo javnega tožilca in zagovor policistovega odvetnika, razsodbo pa so objavili nekaj pred 20. uro. ZDA - Zaskrbljenost v vladnih krogih Proračunski primanjkljaj presegel 1000 milijard WASHINGTON - Ameriški proračunski primanjkljaj je junija znašal 94,3 milijarde dolarjev in se tako od začetka fiskalnega leta oktobra lani povzpel na skoraj 1100 milijard dolarjev, je v ponedeljek sporočilo ameriško ministrstvo za finance. Proračunski primanjkljaj v tekočem fiskalnem letu, ki se bo končalo 30. septembra, se je junija povzpel za 94,3 milijarde dolarjev na 1086 milijard dolarjev. Analitiki so sicer pričakovali, da bo junijski primanjkljaj dosegel 97 milijard dolarjev. Velika številka je povzročila nove izbruhe zaskrbljenosti republikanske opozicije, pa tudi demokrati predsednika Bara-cka Obame so začeli trepetati pred kritikami o "ponorelih" primanjkljajih, kar ogroža izvedbo nekaterih prioritet, kot je zdravstvena reforma. Primanjkljaj sicer ni tako presenetljivo velik, kot kaže na prvi pogled ob upoštevanju dejstva, da je vlada porabila večino od 700 milijard dolarjev, ki jih je kongres namenil za boj proti finančni krizi. Porablja pa se tudi že 787 milijard dolarjev iz februarja sprejeta stimulacijskega paketa za oživitev gospodarske rasti in zaposlovanja. Zaradi krize so davčni prilivi nižji, še naprej pa tečeta tudi vojni v Iraku in Afganistanu. Nekateri gospodarstveniki, med njimi Nobelov nagrajenec Paul Krugman, Obamo pozivajo naj pripravi še drugi sti-mulacijski paket za hitrejšo oživitev gospodarstva, ki je v recesiji od decembra 2007. Vendar pa bo to po pojasnilih analitikov politično skoraj nemogoče, saj so republikanci strnili vrste v nasprotovanju dodatni porabi. Poleg tega se pripravlja okrog 1600 milijard dolarjev vredna zdravstvena reforma in čeprav gre za denar porazdeljen v 10 letih, gre za visoko vsoto. Pozivi za drugi stimulacijski paket so posledica slabega položaja na trgu delovne sile, saj je stopnja brezposelnosti junija dosegla 9,5 odstotka in napovedi so si enotne, da bo še naraščala. Pri tem je vse več ljudi vse dlje brez dela in posledice so katastrofalne. Analitiki se sicer že vse leto strinjajo, da bo okrevanje na področju zaposlovanja zamujalo, kot ponavadi. (STA) 1 2 Sreda, 15. julija 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Kmalu javna dražba za dodelitev gradbenih del v ulici Rocca Načrta slovenskih jasli čakata le na odobritev Prihodnji teden zeiena luč občinskega odbora - Začele bodo delovati v šolskem letu 2010-2011 Načrta sta pripravljena. Podjetniška naveza med arhitektom Gianpierom Cesa-rinijem, inženirjem Nicolojem Fornasirjem ter arhitektoma Eziom Segattijem in Paolom Delpinom, ki ji je goriška občina lani jeseni dodelila izdelavo načrta za ureditev slovenskih jasli v ulici Rocca v Gorici, je zaključila s svojim delom. V kratkem - po vsej verjetnosti že prihodnji teden - bo dokončni in izvršni načrt odobril občinski odbor, nato pa bo na vrsti javna dražba, preko katere bodo zaupali zmagovalcu gradbeni poseg. »Podjetniška naveza je istočasno delala na dokončnem in izvršnem načrtu. Uradi ju bodo v prihodnjih dneh posredovali občinskemu odboru, ki jih bo odobril in s tem omogočil razpis javne dražbe. Menim, da je ne bomo uspeli razpisati pred koncem julija: bolj možno je, da bo do tega prišlo ob koncu avgusta, septembra pa bo pristojna komisija lahko že preverjala najboljše ponudbe,« je povedal geometer Roberto Peteani, ki pri goriških tehničnih uradih pobliže sledi postopku za uresničitev slovenskih jasli v severni mestni četrti. Preliminarni načrt je goriški občinski odbor odobril že marca, nato pa si ga je ogledala tudi komisija za javna dela goriškega občinskega sveta. 22. aprila so tehnični uradi prejeli sporočilo, da je goriška zdravstvena enota dala zeleno luč, nato pa so izvedli še protipotresno preveritev ter izdelali dokončni in izvršni načrt. V jaslih s slovenskim učnim jezikom naj bi bilo prostora za 22 malčkov, starih od 12 do 36 mesecev. V primeru, da ne bo zapletov, naj bi vzgojna ustanova začela delovati v šolskem letu 2010-2011. Pričakovati je, da bo občina skušala čim prej in uspešno izpeljati postopek, saj se ji mudi. Vsako leto so namreč čakalne liste za vstop v občinske jasli zelo dolge, prostora pa ni za vse. Mnoge družine, ki se ne uvrstijo dovolj visoko na lestvici, si morajo drugače pomagati, kar pa je dandanes, ko so mnoge mamice zaposlene, dokaj velik problem. Nove jasli morda ne bodo zadoščale za zadovoljitev vseh družin, bodo pa izboljšale današnji položaj. Projekt slovenskih jasli je startal že v času Brancatijeve uprave, ki je maja 2006 sprejela sklep o odprtju vzgojne ustanove v ulici Rocca. Večji del denarja je dežela FJK dodelila leta 2007. Skupno bo poseg stal okrog 360.000 evrov; 260.000 je zagotovila dežela, ostalih 100.000 evrov pa bo vložila občina Gorica, ki bo najela posojilo. (Ale) Poslopje v ulici Rocca bo sedež slovenskih jasli BUMBACA ŠKOCJAN Z nogo pod bager na gosenicah K sreči si je zlomil le nogo. Včeraj je v Škocjanu prišlo do nesreče pri delu, v kateri se je telesno poškodoval 50-letni delavec, ki so ga sprejeli na zdravljenje v tržiško bolnišnico. Nezgoda se je pripetila okrog 14.30 v kraju Terranova v občini Škocjan: 50-letnik, ki stanuje na Goriškem in je po včerajšnjih informacijah zaposlen pri gradbenem podjetju, je delal na gradbišču v bližini zapuščene restavracije. Moški je padel, njegova noga pa je ostala ukleščena pod gosenicami bagra. Posledice so bile k sreči omejene. Pod težo vozila si je delavec zlomil nogo, zato ga je rešilna služba 118 odpeljala v tržiško bolnišnico San Polo. Reševalce so poklicali sodelavci, ob zdravniškem osebju pa so na kraju posredovali tudi gasilci in tržiški kara-binjerji. Le-ti bodo preučili dinamiko nesreče in morebitne odgovornosti. GORICA - Opozicija v občinskem svetu »Uprava zanemarja 100-letnico bratov Rusjan« V ponedeljek razprava o resoluciji na temo biološke oporoke Goriška občinska uprava zanemarja stoletnico prvega poleta bratov Rusjan in s tem izgublja tudi priložnost, da bi turistično promovirala teritorij. O tem je prepričan občinski svetnik Foruma za Gorico Marko Marinčič, ki je na ponedeljkovi seji občinskega sveta s tem v zvezi naslovil na župana svetniško vprašanje. »Medtem ko se v Novi Gorici pripravljajo na praznovanje s slavnostno sejo in drugimi pobudami, je uprava v Gorici zavrnila predlog postavitve kipa Rusjanom v ljudskem vrtu, odgovorila pa ni niti na prošnje za financiranje pobud, s katerimi bi društva rada obeležila obletnico,« je povedal Marinčič. Romoli je odgovoril, da odborništvo za kulturo (odbornik Devetag je bil odsoten) zadevo preučuje, svetnik pa je zahteval, naj mu De-vetag pisno odgovori in pojasni namene uprave. Na dnevnem redu je bila tudi raz- prava o peticiji za uvedbo registra bioloških oporok pri goriški občini. Večina je glasovala proti predlogu, da bi v občinskem svetu spregovoril prvi podpisnik Pie-tro Pipi (tega med drugim pravilnik ne predvideva), desna sredina pa je zavrnila tudi predlog svetnika DS Portellija, da bi sejo prekinili in s tem omogočili Pipjev poseg. Po predstavitvi sklepa, ki ga je na temo peticije pripravila uprava, so spregovorili svetniki večine in opozicije. »Gre za uveljavljanje pravice do samoodločanja,« so se za uvedbo registra izrekli svetnik DS Aleš Waltritsch in drugi somišljeniki, desna sredina pa je v glavnem nasprotovala predlogu. Opozicija je zato predlagala resolucijo o stališčih občinskega sveta v zvezi z uvedbo registra bioloških oporok, o kateri bo govor na seji prihodnji ponedeljek. Na dnevnem redu bodo tudi vse ostale točke, ki so izostale zaradi prekinitve zadnjega zasedanja. (Ale) VIPAVSKA DOLINA - Fructal jutri začenja z odkupom breskev Za breskve kmetom manj kot lani Za kilogram sadja bo podjetje plačalo 30 centov, dva in pol centa manj kot lani - Letina obilnejša od lanske Vipavska breskev je edinstvena po svoji aromatičnosti TB Ajdovski Fructal bo letos za kilogram breskev kmetom plačal 30 centov, dva in pol centa manj kot lani. »Letošnja odkupna cena je nekoliko nižja kot lani in je v skladu s splošnimi trendi gibanja cen surovin v Evropi, delno pa je povezana tudi z letino oz. z večjo količino breskev v letu 2009,« je povedal Uroš Lozej, direktor nabave v Fruc-talu, in dodal, da naj bi Fructal od Kmetijske zadruge Vipava letos odkupil do dve toni in pol breskev. Lani jih je dobro tono in pol. V Kmetijski zadrugi Vipava so sicer pričakovali enako odkupno ceno kot lani, a Branko Tomažič, direktor zadruge, pravi, da »je odkupna cena breskev primerna glede na trenutno gospodarsko situacijo in smo z njo zadovoljni.« Letošnja letina bo obilnejša kot lanska, ko sta breskove nasade na Vipavskem prizadeli toča in bolezen. Letos so jo spomladi zagodle poplave, a breskve so vendarle ohranile svoje cvetove in s tem zagotovile primeren pridelek. Resda je nekaj težav v minulih dneh povzročal precejšen dež, a »kmetom sadjarjem se te dni, kar se vremena tiče, obeta dobra trgatev, če te- mu lahko tako rečem,« pravi Tomažič in dodaja, da sicer prve, zgodnje sorte breskev ne bodo tako kakovostne kot kasnejše, med njimi zelo cenjena sorta veteran, najodpornejša proti mrazu in boleznim in najpomembnejša za predelavo, ki tudi redno in obilno rodi. Vipavska breskev, edinstvena po svoji aromatičnosti, je za Fructal pomembna surovina za izdelavo visokokakovostnih sadnih sokov in drugih izdelkov iz sadja, pravijo v tem ajdovskem podjetju, kjer so, kot smo že poročali, v skladu s petletno pogodbo letos že namenili 16 tisoč evrov za pomoč kmetom pri obnovi breskovih nasadov. Lani so skupaj uspešno posadili 5.000 sadik breskev, letos dodatnih 16 tisoč, kar pomeni 30 hektarov obnovljenih breskovih nasadov. »Približujemo se zastavljenemu cilju, to je 50 hektarov obnovljenih nasadov v petih letih. Zdaj je poteza na stroki, ki mora ugotoviti, zakaj se pri nas breskova drevesa tako hitro redčijo in nasadi propadajo. Le želimo si lahko takih nasadov breskev, kot jih imajo v Grčiji in Italiji,« je največjo težavo sadjarjev izpostavil Tomažič. (tb) Petletna deklica sama doma Policisti šempetrske policijske postaje so se včeraj zgodaj zjutraj odzvali na klic, da pred stanovanjskim blokom v Dornber-ku že dalj časa joka mlajši otrok. Šlo je za petletno deklico, ki se je, kot so ugotovili v nadaljnjem postopku, zbudila nekaj minut po 2. uri zjutraj in ker staršev ni bilo doma, splezala skozi pritlično okno. Šempetrski policisti so vstopili v stanovanje petletnice, saj so menili, da je kaj narobe z njeno materjo, a v stanovanju niso našli nikogar. Deklico so odpeljali na šempetrsko policijsko postajo, kjer jo je prevzela delavka novogoriškega centra za socialno delo, obvestili pa so tudi okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. Po deklico je na policijsko postajo prišel oče, ob 4.40. Policisti še zbirajo obvestila in bodo proti staršem podali ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zanemarjanja otroka in surovega ravnanja. (tb) Plavalska elita v Novi Gorici Že dober teden dni je novogoriški bazen baza priprav vrhunskih svetovnih plavalcev. Tik pred odhodom na svetovno prvenstvo, ki bo konec meseca v Rimu, se bodo danes ob 16. uri pomerili na neuradnem mitingu. V Novi Gorici je te dni zbrana večja skupina plavalcev vrhunskega kova, v kateri sta tudi slovenski šampion Peter Mankoč in evropski ter svetovni prvak in rekorder Srb Milorad Čavič. Gradnja avtoceste konec leta Jutri bodo na goriški občini uradno in dokončno imenovali podjetje, ki bo zadolženo za prekvalifikacijo hitre ceste Vileš-Gorica v avtocesto. Odlok bo podpisal predsednik dežele FJK in izredni komisar za avtocesto Renzo Tondo, prisotni pa bodo tudi odbornik Riccardo Riccardi, podkomisar Silvano Vernizzi, župan Et-tore Romoli in vrh družbe Autovie Venete. Dela se bodo začela ob koncu tekočega leta. n v* ■ viv Berači v Trzicu Berači trkajo na vrata. Na novost je sile javnega reda opozoril Pasquale Pusate-ri, predsednik odbora Oltre il quartiere, ki deluje v rajonu Panzano v Tržiču. Pu-sateri je povedal, da je v prejšnjih dneh na njegova vrata in na vrata sosedov potrkala ženska, ki je prosila za denar zase in za otroke. »Starejša soseda me je celo poklicala, ker se je bala,« je podčrtal Pu-sateri, ki upa, da bo občina sprejela odlok proti beračenju. Koncert na otoku Cona Drevi ob 21. uri bo v centru na otoku Cona glasbeni večer. Koncert bo oblikovala skupina Demode. MOST NA SOČI Vlak je iztiril V ponedeljek je v bližini železniške postaje Most na Soči iztiril potniški vlak, ki je vozil na relaciji Jesenice-Nova Gorica. Nekaj minut pred 20.uro je 26-letni prometnik z varnostne naprave za izvoz in uvoz vlakov na tire dal signal za premik kretnice 31-letnemu kretničarju. Ta naj bi reagiral prehitro in je tire premaknil tako, da je del vlaka zapeljal po pravilnem tiru, zadnja os pa je zapeljala na drugi tir. Vlak, na katerem je bilo 50 potnikov, predvsem tujih državljanov, je zapeljal v prazno in po približno petdesetih metrih vožnje po gramozu iztiril z zadnjo osjo zadnjega vagona. Noben potnik ni bil poškodovan. Po prvih ugotovitvah je do iztirjenja vlaka prišlo zaradi nesporazuma med kretni-čarjem in prometnikom. Kraj dogodka so si ogledali policisti, ki so o tem obvestili tudi preiskovalnega sodnika in državno tožilstvo. (tb) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 15. julija 2009 1 3 JAMLJE - Društvo Kremenjak uspešno izpeljalo 14. festival Diaton V srečanje harmonikarjev uvedle plesne delavnice Priredili tudi otroški ex-tempore - Društveni delavci obnovili kioske Dvodnevni praznik v znamenju plesa, risanja in glasbe je v soboto in nedeljo poživil Jamlje, kjer so kulturni delavci društva Kremenjak priredili že 14. festival Diaton. Oba praznična dneva sta dobro uspela, tako da so prireditelji upravičeno zadovoljni z obiskom tako domačinov kot tudi gostov iz sosednjih vasi in bolj oddaljenih krajev. Novost letošnjega festivala so bile plesne delavnice, ki so potekale v soboto in ki se jih je udeležilo devetnajst deklic in deklet ter en fantek. Pri društvu Kremenjak so plesno skupino ustanovili leta 2003, od takrat pa se je njeno delovanje razširilo in obogatilo. Leta 2005 je vodenje plesalk prevzela profesorica Jelka Boga-tec, ravno z njeno strokovno pomočjo pa so priredili sobotne delavnice. Prvo skupino s plesalkami od 5. do 9. leta starosti, ki so se preizkusile v ritmični gimnastiki, je tako vodila absolventka na pedagoški fakulteti v Kopru in članica tržaškega športnega združenja Bor Petra Dilli, medtem ko sta deklice od 9. do 13. leta starosti Nikol Križmančič in Jasna Kneipp iz društva Cheerdance Millenium seznanili z osnovami pon pon plesa. Skupino od 14. leta starosti dalje je vodila Jelka Boga-tec, sicer pa so plesalke spoznale hip-hop in moderne plese. V večernih urah so udeleženke delavnic pokazale osvojeno znanje, zatem pa je prvi praznični dan sklenil kvintet Osminka. V nedeljo dopoldne so v jameljskem večnamenskem središču priredili otroški slikarski ex-tempore. Komisija, ki sta jo letos sestavljali umetnica Sabina Milanič in učiteljica Lidia Martellani, je imela težko delo, saj so bili vsi likovni elaborati zelo lepi. Na koncu sta se članici žirije odločili, da bo med malčki iz vrtca zmagovalec Francesco Felisio, drugo mesto je zasedla Micaela Braida, tretje pa Sebastjan Bagon. Med učenci prvih dveh razredov osnovne šole je prvo mesto osvojila Erika Pecar, drugo Tina Jarc, tretje pa Saša Ko-bal. Med učenci tretjega, četrtega in petega razreda je zmagala Giada Zambon, drugo mesto je zasedla Erika Ocretti, tretje pa Sara Pe-rdec. Med nižješolci je na najvišjo stopničko stopil Patrik Kojanec, druga je bila Maja Ko-janec, trej pa Katerina Abrami. Popoldne je potekala revija Diaton, na kateri je nastopilo dvajset harmonikarjev. Žirija, ki so jo sestavljali Dean Rebecchi, Fabio Zentilin in Alek-sij Jercog, je za absolutnega zmagovalca proglasila Manuela Šavrona. V kategoriji do 10. leta starosti je zmagal Blaž Drofenik, drugi je bil Miha Grmek, trej pa Timotej Mikuž; v kategoriji od 10. do 13. leta starosti prvi Tomaž Boškin, drugi Anže Počkar, tretji Jaka Fidel; v kategoriji od 14. do 18. leta starosti prvi Manuel Šavron, drugi Erik Šavron, trej Davorin Lovrečič; v kategoriji nad 45. letom starosti je zmagal Vinko Ušečnik. Pokale so poklonili Zadružna banka Doberdob in Sovod-nje, Čedajska banka, podjej Pahor in Jordan Obiskovalci praznika z obnovljenimi kioski v ozadju (zgoraj); udeleženke in udeleženec sobotne plesne delavnice (levo) BUMBACA Semolič. Prisotne je pozdravila doberdobska podžupanja Luisa Gergolet, ki je jameljskim kulturnim delavcem čestitala za uspešno in pestro društveno delovanje. Nedeljski program se je zaključil ob zvokih Mladih kraških muzikantov. Za letošnji praznik so pri društvu Kre-menjak prenovili svoje kioske. Položili so nove ploščice, obnovili streho, namestili nov dimnik nad žarom. Kot so povedali društveni odborniki, je bilo za ureditev kioska potrebnega ogromno prostovoljnega dela; k sreči je uspeh dvodnevnega praznika poplačal ves vloženi trud. RDEČI NOSKI - Pogovor s Tamaro Butkovič Nasmeh bolnika je vreden več kot denar Klovni prostovoljci skupine Friulclaun Pred nedavnim je turistični kraj Li-gnano Sabbiadoro gostil vsedržavni shod klovnov prostovoljcev, ki jim pravimo tudi Rdeči noski. Gre za organizacijo, ki je prisotna v skoraj vseh evropskih državah in tudi v deželi FJK. Dobrodelnemu združenju je ime Friulclaun, s svojim delovanjem pa pokriva območje celotne dežele, razen Trsta, kjer imajo svojo organizacijo. Glavni namen združenja je zagotavljanje redne prisotnosti prostovoljnih komedijantov v bolnicah, domovih za ostarele in drugih podobnih ustanovah. Rdeči nosek opravlja človekoljubno poslanstvo: pri prizadetih skuša vzbuditi voljo do življenja. Pri tem uporablja sredstva, kot so petje, smehljaj, ples, čarodejni prijemi, skratka prijateljski pristop. Včasih je res dovolj nasmešek, da se bližnjemu pomaga, da pogleda na svet z drugačnega zornega kota. O tej obliki človekoljubja smo pokramljali s Tamaro Bu-tkovič, kulturno delavko iz Gorice, ki se že nekaj let posveča tej nelahki, toda dragoceni obliki pomoči. Tamara, kdaj in zakaj si se pridružila tej organizaciji? O možnosti sodelovanja z Rdečimi noski sem slišala od prijateljev. To se je zgodilo pred kakimi petimi leti, ko so tudi v naši deželi postavljali temelje organizacije. Ime Friulclaun Onlus sem našla na spletnih straneh. Takoj sem se odločila, da bom pristopila. K temu me je silil notranji klic, ki se mu nisem mogla upreti. Že oktobra 2004 sem v Vidmu opravila ustrezen tečaj in tako postala klovn posebne vrste. Kako je potekal tečaj? Najprej je bil na vrsti pogovor, kjer vodstvo organizacije želi podrobneje spoznati kandidata, odkriti njegova nagnjenja in sposobnost komuniciranja. Odkriti želijo tudi katere vrste dejavnosti kandidatu najbolj ležijo. GORICA - Jutri se začenja nagrada Sergio Amidei Maraton filmov in gostov V sredo, 22. julija, prihaja Paul Schrader - Jutri zvečer uradno odprtje s filmom Questioni di cuore Jutri bo Gorica zaživela in ostala vse do 25. julija epicenter sedme umetnosti. Začenja se namreč 28. izvedba mednarodne nagrade za najboljši filmski scenarij Sergio Amidei. Festival pridobiva iz leta v leto večjo razsežnost in dandanes je dobro poznan tudi izven državnih meja. Potrdilo tega so seveda udeležbe priznanih filmskih ustvarjalcev, ki prihajajo v goste s celega polotoka, pa tudi iz tujine. Letošnji najslavnejši gost bo prišel v sredo, 22. julija. V čast si lahko mesto šteje, da bo nagrado za življenjsko delo podelilo režiserju nepozabnih filmov, kot sta »American Gigolo« z mladim Richardom Gereom in »Taxi driver«. Režiser, scenarist in kritik Paul Schrader bo tako letošnji dobitnik nagrade Sergio Amidei za avtorski opus. Njemu bodo posvetili med drugim serijo filmov, med katerimi bo tudi celovečerec »Affliction« iz leta 1997, za katerega je igralec James Corbun prejel oskarja za glavno vlogo. Da bi se dogodek obeležil bolje, je docent filmske smeri Dams Roy Menarini uredil monografijo s Schraderjevimi kritikami. Festivalu tudi letos predseduje odvetnik Nereo Battello, prirejata ga pa kulturno združenje Amidei v sodelovanju z goriško občino, goriško Trgovinsko zbornico in videmsko univerzo. Niz prireditev, ki se jih bo letos udeležilo več kot 200 najavljenih gostov, študentov in novinarjev iz vse Italije, se bo zaključila po predvajanju kar 166 filmov, marsikateri okrogli mizi in srečanju z občinstvom. Park dvorca Coronini bo tudi letos gostil večerne projekcije, medtem, ko se bo ostali del srečanj odvijal, kakor ustaljeno, v Hiši filma na Travniku. Letošnja novost je nedvomno sodelovanje z društvom CEC iz Vidma in tržaškim festivalom znanstvene fantastike, ki ga je sprožil Battello. Prvi film, ki se bo potegoval v četrtek za nagrado, bo uspešnica Francesce Archibugi »Que-stioni di cuore«. V znamenju senzacij in pomembnih prisotnosti bosta jutrišnji otvoritveni večer v parku Coronini odprla in uvedla dva velika režiserja italijanske filmske zgodovine, Franco Giraldi in Et-tore Scola. (td) Gere v nepozabnem American gigolo Sledil je štiridnevni tečaj, ki je v glavnem temeljil na skupinskem delu. Učili smo se osnove raznih čarovnij in drugih spretnosti, s katerimi se predstavimo bolnim in pomoči potrebnim. Posebnen poudarek je bil na higieni in utrjevanju samozavesti, kajti klovn se med svojimi obiski znajde pred zelo hudimi in celo brezupnimi situacijami. Jaz sem postala klovn Miška, ki se je rodil tistega oktobra in je potem postal moj drugi »ego«. Nikdar se namreč ne sme zgoditi, da na površje stopi Tamara, vedno mora nastopati zgolj Miška s svojo obleko, s svojim rdečim noskom in s svojim načinom komuniciranja. Poleg tečaja je najbrž potrebno stalno izpopolnjevanje. Tečaju sledi eno leto usposabljanja v okviru obiskov bolnišnic, kamor vedno odhajamo najmanj v dvoje. Klovn začetnik ima ob sebi vedno nekoga, ki ima že večletne izkušnje. Pa tudi nasploh potekajo naši obiski v zdravstvenih in skrbstvenih ustanovah vedno skupinsko. Pripravniška doba traja približno sto ur. Dvakrat na mesec pa se udeležujemo izpopolnjevalnih tečajev, ki so obvezni. Ti tečaji potekajo v kraju Pozzuolo del Friuli, kjer imamo tudi sedež in kjer nam je občina brezplačno dovolila uporabo telovadnice. Zbere se nas kakih 60 ljudi iz vse dežele. Kako je z osipom in prilivom novih sil? Osip je še kar velik, ker je obveznost zelo naporna. Vsakdo, ki se pridruži, se mora namreč zavedati, da bo delo opravljal prostovoljno brez denarnega povračila, niti za bencin. Stalno pa prihajajo novi prostovoljci, ki morajo biti polnoletni. V skupini najdemo različne profile ljudi med 18. in 75. letom. Pol je žensk in pol moških. Kdo vam priskrbi obleko za nastope? Obleko si naredimo sami. Obleka ne sme biti pustna, vsakdo si jo prikroji po svojem okusu. To, kar nas poenoti, je le rdeči nosek. Kako potekajo obiski? Kako bo predstava potekala, je odvisno od ustanove in oddelka, ki ga obiščemo. Temu prilagodimo naš nastop, ki je lahko govorjen, lahko samo mimika, lahko pa kombinacija različnih pristopov. V domovih za ostarele prevladujejo govorjeni nastopi, v pe-diatriji pa mora vse potekati na osnovi igre in čarovnije. V vseh primerih pa mora bolnik občutiti bližino klovna in zaznati prijateljski stik, ki mu ga Rdeči nosek ponuja. Jaz najbolj pogosto obiskujem goriško bolnico, posebno otroški oddelek in kirurgijo. Bolnico v glavnem obiskujemo ob sobotah, dom za ostarele v Ločniku pa le, ko nas pokličejo. Bolj pogosto smo prisotni v bolnici za ostarele Sv. Just. Imate stike s sorodnimi ustanovami v Sloveniji ali v drugih državah? Žal je teh stikov premalo in si jih tudi ne moremo privoščiti. Vse si moramo financirati sami, z donacijami in z nabirkami. Edini zunanji stik smo imeli z Belorusijo, kjer smo nudili pomoč ljudem, ki jih je prizadela černobilska katastrofa. Tamara, še zadnja misel. Kljub vsem težavam in samoodpove-dovanju, ki jih to delo zahteva, ti nasmeh bolnika poplača vse. Odpre ti srce in ti vlije voljo, da vztrajaš in nadaljuješ pri tem plemenitem opravilu. Tega občutka ne more poplačati noben denar. (vip) 1 4 Torek, 298. julija 2009 GORIŠKI PROSTOR NOVA GORICA - Srečanje v moji deželi Aleksandrinkam posvetili okroglo mizo in dokumentarec Filmski zapis je v Aleksandriji posnela ekipa televizije Vitel Pred dnevi je v okviru 53. srečanja v moji deželi, ki ga je v Novi Gorici priredila Slovenska izseljenska matica, potekala tudi razprava o Aleksandrin-kah, goriških dekletih in ženah, ki so na začetku prejšnjega stoletja odhajale iskat delo v Egipt. Razprava je bila namenjena novejšim prizadevanjem in raziskovanjem za ohranitev kulturne dediščine naših lepih Vid. Tega pojava, ki je v nekaterih krajih Vipavske doline in Krasa dosegel razsežnosti množičnega odhajanja v vabljivo in takrat dokaj bogato prekomorsko deželo, se je uradna zgodovina dolgo izogibala in mu je namenjala le obrobno pozornost. Če odštejemo nekatere hvalevredne pobude, ki jih je na filmski trak ujela in za potrebe radia Trst pripravila goriška novinarka Dorica Makuc, se problematika Alek-sandrink skorajda ni pojavljala ne v zgodovinskih in ne v učnih knjigah. Šele v zadnjih letih je to vprašanje postalo aktualno in je vzbudilo pozornost v širši javnosti. V Prvačini, ki velja za nekako »prestolnico« Aleksandrink, je nastalo društvo, ki se prvenstveno ukvarja prav z ohranjanjem dediščine deklet, ki so zaradi izredno slabih gospodarskih razmer, morale poiskati zaposlitev v tej severnoafriški deželi, kjer so bile slovenske hišne pomočnice zelo čislane in spoštovane. Razprava je potekala v prepolni Gledališki prizor o Lešandrinkah VIP dvorani mestne občine Nova Gorica. Prav množičen odziv je dovolj zgovoren dokaz, da je spomin na Lešandrinke še vedno zelo živ med našimi ljudmi. V dvajsetih in tridesetih letih, pa tudi že prej »pod Avstrijo«, v nekaterih goriških vaseh skoraj ni bilo hiše, ki bi ne imela svoje Lešandrinke. Razprave so se udeležili tudi predstavniki goriške pokrajine in ZSKD, ki sta z raznimi pobudami v zadnjih mesecih posvetili veliko pozornost temu svojevrstnemu izseljeni-škemu valu. Srečanje je bilo razdeljeno na dva dela. Najprej so zavrteli kakih 45-minutni dokumentarec z naslovom »Aleksandrija, ki odhaja«. Filmski zapis po sledeh Aleksandrink je pred meseci v Egiptu posnela TV ekipa Vitel iz Vrtojbe. Pri odkrivanju teh sledi je ekipo vodil Tržačan Gilbert Civardi, tudi sam sin Aleksandrinke in dober poznavalec velikega mesta ob delti mogočnega Nila. Po filmu je dramska skupina Društva žena iz Prvačine odigrala krajši prizor iz življenja Lešandrink. Sledila je razprava, pri kateri so razni razpravljavci skušali iz različnih zornih kotov obelodaniti pojav, ki smo mu danes priča v obratni smeri. Danes so dekleta iz raznih vzhodnih evropskih dežel, pa tudi iz Azije, Afrike in Latinske Amerike, ki prihajajo k nam iskat srečo. Jo bodo našle? Isto vprašanje je najbrž veljalo tudi za naše Aleksandrinke: so našle srečo? (vip) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.00, 18.45, 21.30 »Harry Potter e il principe mez-zosangue«. Dvorana 2: 16.00, 18.45, 22.00 »Star Trek«. Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.00 »Il mondo di Horten«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 16.00, 18.45, 21.30 »Harry Potter e il principe mez-zosangue«. Dvorana 2: 16.40, 19.30, 22.15 »Harry Potter e il principe mezzosangue«. Dvorana 3: 17.40, 20.30 »Transfor-smers - La vendetta del caduto«. Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.00 »St. Tri-nian's«. Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.00 »Look both Ways - Amori e disastri«. fi Razstave GORIŠKI MUZEJ KROMBERK - NOVA GORICA (Grajska cesta 1, Kromberk) obvešča, da so muzejske zbirke Goriškega muzeja odprte s poletnim urni- kom: muzejska zbirka grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota zaprto, nedelja in prazniki od 13. do 19. ure; muzejska zbirka Sv. Gora je zaprta zaradi obnovitvenih del; muzejska zbirka grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, sobota, nedelja in prazniki od 10. do 18. ure; muzejska zbirka Kolodvor od ponedeljka do petka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12. do 19. ure, nedelja od 10. do 19. ure. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika; informacije in najave na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava o likovnih odmevih prijateljstva med Zoranom Mušičem in Venom Pilonom; na ogled bo celo Mu-šičevo leto od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI prireja razstavo Agostina Colle v baru Chicc-hetteria v ul. Petrarca 2 v Gorici. Fotografije iz pariških potovanj bodo na ogled do 19. julija. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled prva razstava iz programa -kustosi izbirajo z naslovom Dva. Razstavljata Mirjam Marussig in Miha Ur-šič; do 17. julija od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Quegli anni Cinquanta. Collezioni pubbliche e private a Trieste e Gori-zia«; do 2. avgusta s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na spletni strani www.fondazio-necarigo.it in na tel. 0481-537111). Ob sobotah ob 17. uri in ob nedeljah ob 11. in 17. uri bodo brezplačni vodeni ogledi razstave. V MUZEJU TERITORIJA V KRMINU, v palači Locatelli, je na ogled razstava Danila Jejčiča in Franca Duga z naslovom »Divergenti affinità«; do 16. avgusta od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava Tina Piazze; do 23. avgusta od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT (Delpinova 7a) v Novi Gorici je na ogled razstava slik Nataše Gre-gorič; do 1. septembra vsak dan med 10. in 19. uro. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na trgu de Amicis 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Tirelli per il grande cinema«; do 6. septembra od torka do nedelje med 9. in 19. uro, vsako soboto in nedeljo ob 17.30 brezplačni vodeni ogledi. ~M Koncerti V OKVIRU RAZSTAVE »QUEGLI ANNI CINQUANTA« v razstavnih prostorih palače Della Torre v ul. Carducci v Gorici bo v četrtek, 16. julija, ob 18.30 koncert z naslovom »Caffè Chantant« iz niza »Le Note dell'Arte«. Nastopila bo Marzia Postogna ob spremljavi kitarista Eduarda Contizanettija; vstop prost. V DEŽELNEM AVDITORIJU V GORICI bodo v sodelovanju z gledališčem Giuseppe Verdi iz Trsta uprizorili v četrtek, 30. julija, ob 21. uri opereto »So-gno di un valzer« F. Doermanna in L. Jacobsona, uglasbil Oscar Straus, v izvedbi Orkestra opernega gledališča Giuseppe Verdi iz Trsta. Predprodaja vstopnic (15 evrov) bo potekala pri blagajni avditorija med 17. in 19. uro od 24. do 30. julija (rezen v nedeljo), na prodaj bodo tudi eno uro pred začetkom predstave; informacije na tel. 0481-383380 in na naslov e-pošte tea-troverdi@comune.gorizia.it. »GRADO FESTIVAL - OSPITI D'AUTO-RE« na pomolu Nazario Sauro v Gra-dežu: 17. julija »David Byrne on Tour«, 21. julija Felice Clemente Quartet; informacije za predprodajo vstopnic na www.gradofestival.it,www.azalea.it, www.grado.info. V AMFITEATRU GRADU KROMBERK bo v petek, 17. julija, ob 21. uri koncert pevke Mie Žnidarič. Ob slabem vremenu bo koncert v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica; vstopnine ni. KLUB KANALSKE MLADINE (KKM) prireja glasbena večera na srednjeveškem trgu Kontrada v Kanalu ob Soči: v soboto, 18. julija, ob 21. uri bo nastopila skupina Autoridad Loco iz Gorice. GORIŠKI MUZEJ vabi na glasbena predavanja Glasbeni večeri z vinilnih plošč v amfiteatru ob gradu Kromberk (ob slabem vremenu v grajski veži): v torek, 21. julija, ob 21. uri Zvone To-mac, producent in vodja izvedbe na TV Slovenija: Slovenska popularna glasba od Optimistov do Avtomobilov. MED ZVOKI KRAJEV: v sredo, 29. julija, ob 21. uri v cerkvi v Vilešu koncert tria Carlo Pinardi (klarinet), Marina Zuliani (fagot)Marius Bartoccini (klavir). DVORNA GLASBA 2009: v petek, 31. julija, ob 21. uri v baziliki Sv. Evfemi-je v Gradežu koncert »Passione de Christo secondo Giovanni« v izvedbi skupine Officum Consort. OBČINA GORICA, KRAJEVNI SVET PEVMA-ŠTMAVER-OSLAVJE in Fundacija »Città di Gorizia«, v sodelovanju s KD Sabotin in župnijo Sv. Mavra in Silvestra vabijo na koncert Note v mestu 2009 - Duo in kvartet violin, ki bo v soboto, 18. julija, ob 20.30 v cerkvi v Štmavru. Vstop prost. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 1. avgusta, piknik z izletom v Spilimbergo za obisk svetovno znane šole mozaikov in ogled mesta ter okolice. Sledil bo odhod v restavracijo Pri starem trajektu ob Tilmentu v lepem gozdičku in senci za kosilo, srečelov in družabnost. Prijave do razpoložljivih mest spreje- majo čim prej Saverij R. (tel. 0481390688), Ivo T. (0481-882024), Ema B. (0481-21361) in Ana K. (0481-78061). Predujem 20 evrov. H Čestitke Števerjanska sekcija Slovenske skupnosti želi članu nadzornega odbora MARINU HUMARJU ob 70. življenjskem jubileju, mnogo dobrega, zdravja in radosti. □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo v prihodnjih mesecih do konca leta 2009 izvedlo naslednje dejavnosti: 1. avgusta bo običajni piknik, tokrat povezan z izletom v Spilimber-go za obisk znane šole mozaikov; od 13. do 18. oktobra bo šestdnevni izlet na mandarine, v Medžugorje in po poti spominov na kraje nekdanje Jugoslavije, tudi iz časa NOB; 25. oktobra bo tradicionalna koncertna revija Starosta mali princ v Kulturnem domu v Gorici, povezana z jutranjo ekskurzijo v Oglej, v sodelovanju s Krut-om; v nedeljo, 8. novembra, bo martinovanje v znani vinski kleti na Dobrovem; v torek, 29. decembra, bo silvestrovanje prav tako v kleti na Dobrovem. Obvestila glede vpisovanja za vsako prireditev bodo objavljena ob pravem času v našem časopisju. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. Za dopust bo zaprta od 17. do 28. avgusta. OBČINA GORICA obvešča, da bodo v juliju in avgustu vsi uradi odprti samo v jutranjih urah med 8.45 in 12. uro, razen urada za elektronske osebne iskaz-nice, ki bo odprt ob ponedeljkih med 15.15 in 17. uro ter urada za decentralizacijo, ki bo odprt ob ponedeljkih in sredah med 9.30 in 12.30; uradi v centru Lenassi bodo odprti od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, uradi v večnamenskem centru v ul. Baia-monti pa ob ponedeljkih in sredah med 9. in 11. uro; okence za slovensko in furlansko manjšino bo odprto samo ob ponedeljkih med 9. in 12. uro; ob sobotah bo deloval urad za najavo rojstev in smrti pri anagrafskem uradu kot običajno med. 9. in 11. uro. OBČINA SOVODNJE razpisuje javni natečaj za dodelitev prispevkov za plačevanje nižjih najemnin. Informacije in obrazec lahko dobite na županstvu od ponedeljka do petka med 8. uro in 9.30 ter 12. in 13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi od 16. do 18. ure ali na uradni občinski spletni strani www.savo-gnadisonzo.com. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta za poletni dopust do 31. julija. OSNOVNI TEČAJ JAMARSTVA bo potekal od 10. septembra do 15. oktobra; informacije in prijave do 10. septembra pri jamarskem klubu Kraški krti v Doberdobu, Jezerska cesta-Via Lago 17, ter pri Micheleju de Lorenzu (tel. 334-6012657) in Srečku Visintinu (tel. 335-5421420). RAZPIS ZA LETOŠNJI PIXXELPOINT -jubilejni 10. mednarodni festival no-vomedijske umetnosti -, ki bo v Novi Gorici in Gorici potekal od 4. do 11. decembra, je odprt; informacije na spletni strani www.pixxelpoint.org. SKRIVNOSTI USPEŠNEGA NASTOPANJA V JAVNOSTI je dvodnevna delavnica, ki ponuja uporabne, v praksi potrjene pristope za uspešno javno nastopanje. Program je namenjen vodjem oddelkov, organizacij, ustanov, poslovodnim delavcem, zaposlenim v oddelkih za trženje in odnose z javnostmi, samostojnim podjetnikom in vsem, ki pogosto nastopajo ali se pojavljajo v javnosti. Delavnico v organizaciji Slov.I.K.a bo vodila Anita Mirjanič iz Ljubljane. Potekala bo 4. septembra (od 14. do 18. ure) in 5. septembra (od 9. do 13. ure) na Slov.I.K.u v Gorici; informacije na sedežu Slov.I.K.a na kor-zu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-530412, e-pošta info@slovik.org). URADI DRUŽBE FILOLOGICA FRIU-LANA v ul. Bellini 3 v Gorici bodo zaprti od do konca avgusta. ZSKD obvešča, da so do 11. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. TARSU V DOBERDOBU: stalni prebivalci doberdobske občine, ki imajo pogoje za posedovanje družinske kartice, se bodo lahko posluževali pravic, ki -/ veljajo za občinsko olajšavo davka na odvažanju urbanih odpadkov TARSU. Olajšava predvideva odobritev prispevka za davek TARSU, ki so ga do-berdobski občini za obdobje 20072009 plačale družine, ki prebivajo na območju iste občine. Zavezanec za plačilo davka TARSU mora biti eden izmed članov družinskega jedra, ki ima pravico do družinske kartice. Za koriščenje olajšave je potrebno predložiti prošnjo za družinsko kartico do 15. julija. Olajšavo bodo odobrili občinski uradi za vse, ki že imajo družinsko kartico pod pogojem, da bo veljavna 15. julija; v nasprotnem primeru bo potrebno v istem roku ponovno vložiti prošnjo in hkrati posredovati novo potrdilo ISEE. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo prihod z dvotedenskega tabojenja v ponedeljek, 27. julija ob 18.47 na želež-niški postaji v Sežani. Taborniški srečno! TABORNIKI RMV obveščajo, da bo dan obiskov v nedeljo, 19. julija od 10.00 dalje. Na tabornem prostoru se ponovno dobimo ob 17.00. Taborniški srečno! ZSŠDI obvešča, da bo do petka, 24. julija, goriški urad zaprt. CIVILNA SLUŽBA: si star/a od 18 do 27 let? Do 27. julija se lahko prijaviš na razpis in za dobo enega leta sodeluješ pri projektu BREZMEJNO/SCONFI-NATAmente. Projekt bo startal v oktobru 2009; informacije v jutranjih urah na sedežu Arci S.C.-Gorica oz. Zveze slovenskih kulturnih društev, tel.334-1520179, 0481-531495, e-pošta gorizia@arciserviziocivile.it. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU obvešča, bo zaprta od 27. julija do 12. avgusta. KD SKALA - do 31. julija je v teku moški in ženski amaterski nogometni turnir s pričetkom ob 19.15 na nogometnem igrišču v Gabrjah. CENTER LEOPOLDO GASPARINI prireja študijsko nagrado v spomin na Ada Furlana v znesku 2.500 evrov. Sodelujejo lahko študentje, diplomanti, raziskovalci in strokovnjaki, italijanski in slovenski državljani, rojeni po letu 1985, avtorji diplomske naloge, študije ali raziskave, ki zajema politično, družbeno in gospodarsko zgodovino 20. stoletja Furlanije Julijske krajine in z njo povezanih slovenskih dežel. Prošnja in tekst morata prispeti najkasneje do 31. oktobra 2009 na naslov: Centro Isontino di Ricerca e Documentazio-ne Storica e Sociale Leopoldo Gaspa-rini - Center za raziskovanje ter zgodovinsko in družbeno dokumentacijo Leopoldo Gasparini, 34072 Gradisca d'Isonzo (GO) - Gradišče (GO), Pa-lazzo-Palača del Monte di Pieta via-ul. Dante Alighieri, 29; informacije na tel. 0481-99420, www.istitutogasparini.it, e-pošta segreteria@istitutogasparini.it. Prireditve GAS POLETJE poteka na nekdanjem carinskem terminalu na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba vse do 13. septembra. Dejavnosti v organizaciji društva Gas Vrtejba se bodo zaključile na tradicionalnem koncertu Rock boreli. V okviru Gas poletja bo športno, glasbeno, zabavno in družabno dogajanje od četrtka do nedelje, in sicer od 18. do 24. ure, ob nedeljah dve uri prej. Vse dni bo poskrbljeno za šport (nogomet na odboj, odbojko, družabne igre, go kart...), za ustvarjalne delavnice in igre za najmlajše, petki in sobote bodo glasbeno obarvani. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV ZA KOOPERACIJO IN RAZVOJ - CVCS IN DRUŠTVO TRŽIČ prirejata večer »Juventud sin fronteras« v četrtek, 16. julija, ob 20.30 v Mladinskem centru na drevoredu S. Marco 70 v Tržiču. Na programu sta ob 20.30 odprtje razstave Anne Fonzar, Ivana Snidera in Corrada Scropette z naslovom Eno leto v Boliviji in ob 21. uri srečanje s prostovoljcem Corradom Scropetto. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Antonio Baissero iz splošne bolnišnice, v cerkev na Stražicah in na glavno pokopališče. DANES IZ GORICE: 10.15, Valter Knez iz splošne bolnišnice, v cerkev (ob 11.00) in na pokopališče v Šempo-laju. /— GLEDALIŠČE VIDEM - Jutri koncert pop zvezdnice Prihaja Madonna Na voljo so še vstopnice - S tem koncertom se med drugim začenja letošnji niz No borders V Vidmu se končuje postavitev več kot 600 kvadratnih metrov velikega odra, ki bo jutri zvečer gostil prestižno svetovno pop ikono Madonno. Navesti vse številke bi bilo predolgo in gotovo bi izpustili kakšen podatek. Naj povemo je, da bo to organizacijsko najbolj zahteven dogodek, ki jih je kdajkoli gostil videmski stadion. Več sto ljudi je na delu že nekaj dni, zahteve pop zvezde pa so take, da mora biti vse pripravljeno in preverjeno do najmanjše podrobnosti. V Videm je včeraj prišlo tudi na desetine oseb osebnega Madonninega štaba, ki bodo skrbeli za varnost in nedostopnost glasbenice. Podobno kot na drugih etapah letošnjega Stycky and Sweet Tour bo tudi videmski koncert nekaj nepozabnega. Scenografija je prestižna in mogočna, na oder bo Madonna prišla v sta-rodobnem rolls roycu, pripravljenih je več desetin kostumov za pravi tourbillon oblačenja, nekaj plesalcev bo spremljalo ameriško glasbenico italijanskega porekla skoraj ob vsakem koraku. Obvezen bo tudi spomin na prijatelja Michaela Jacksona. Prav tako je popolna skrivnost spored nastopa gospe Marie Luise Ciccone oz. Madonne. Mega show se bo začel ob 20. uri z nastopom slovitega dj Paula Oakenfolda (večkrat je uvedel koncerte skupine U2), po dobri uri pa bo zavzela oder največja pop zvezda ženskega spola. Petdesetletna pevka se predstavlja v odlični formi. Del koncerta bo seveda osredotočen na skladbe z zadnjega albuma Hard Candy, čas pa bo tudi za številne uspešnice iz bogate, več kot 25 let dolge izredno uspešne kariere: Like a Virgin, I'm a prayer, Who's that girl, La isla bonita, Material girl, Cherish so naslovi samo nekaterih skladb ki so leta in leta polnile top lestvice vseh celin. Za videmski koncert je prodanih skoraj 38.000 vstopnic, kar pomeni da so na razpolago še vstopnice za skoraj vse predele stadiona. Blagajne v Vidmu bodo odrli že v jutranjih urah, vrata stadiona pa zgodaj popoldne. Vsem, ki si želijo - ne glede na priljubljenost Madonne - slediti vrhunskemu dogodku glasbenega show biza, pa lahko svetujemo, naj se pravočasno podajo v Videm, ali pa 20. avgusta v Ljubljano. Ne bodo razočarani. (AW) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA MILJE Trg Marconi V petek, 17. julija ob 21.00 / Amaterska gledališka skupina Fariteatro F.I.T.A. bo v tržaškem narečju podala delo »La locanda de l'omo selvadico« v režiji Claudia Sigovicha. V sredo, 22. julija ob 21.00 / Združenje Persemprefichi bo podalo delo Edoarda Marchia: »Illusion a Muia... non solo el molo«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi F. Lehar: »Vesela vdova«. 40. mednarodni operetni festival. Urnik: v petek, 17. julija ob 20.30, v nedeljo, 19. julija ob 17.30, v sredo, 22. in v soboto, 25. julija ob 20.30. Veliki trg V soboto, 18. julija ob 21.00 / Televizijska nagrada »Marco Luchetta«. V nedeljo, 19. julija ob 21.00 / Koncert: Brazilian All Stars play Jobim. V ponedeljek, 20. julija ob 21.00 / Koncert: Brenda Rattray Jazz Gospel band FT Trieste Gospel 09 Choir. V torek, 21. julija ob 21.00 / Koncert: Mira Anwar Awad. V petek, 24. julija ob 21.00 / Koncert: Maceo Parker Band. V soboto, 25. julija ob 21.00 / Srbski folklorni plesi. V nedeljo, 26. julija ob 21.00 / Koncert: The Swingle Singers. Trg Hortis Jutri, 16. julija ob 21.00 / Jazzovski koncert: Auer Delago duo »Living room«. V petek, 17. julija ob 21.00 / Jazzovski koncert: Igor Solo; Park Stikney Trio; Arrigo Cappelletti - Andrea Massaria duo feat. Michele Rabbia. V soboto, 18. julija ob 21.00 / Touch n Go USAFE Band. V ponedeljek, 20. julija ob 21.00 / Koncert kvarteta saksofonov. V torek, 21. julija ob 21.00 / Koncert: Elena Camerin in Nicola Fazzini Quintet FT Ron Horton; Seven Steps FT Fabrizio Bosso. V sredo, 22. julija ob 21.00 / Nastopata: Neil Angilley Trio in Alpe Adria Ensemble. V četrtek, 23. julija ob 21.00 / Nato-pajo: Casual Cluster Quintet; Fanka-looba; Smooth Project. V soboto, 25. julija ob 21.00 / Koncert: Mama Trio FT Gianni Cazzola; Ricce-si - Zanoner 4tet. MILJE Trg Marconi Jutri, 16. julija ob 21.00 / Nastopa operno gledališče Verdi iz Trsta s »Carmi-no Burano«. Dirigent: Lorenzo Fratini. V nedeljo, 19. julija ob 21.00 / Nastop plesnega kluba Diamante s klasičnimi in latinskoameriškimi plesi. V soboto, 25. julija ob 18.00 / Nastop Mladinskega orkestra Intercampus, ki ga vodi Tomaž Kmetič. V nedeljo, 26. julija ob 21.00 / Nastopa operno gledališče Verdi iz Trsta: »Sogno di un valzer« na glasbo Oscarja Straussa. Dirigent Stefano Furini. MIRAMARSKI GRAD Danes, 15. in v nedeljo, 19. julija ob 21.00 prestolna dvorana / F. Lehar: »Grof iz Luksemburga«, opereta. Nastopa gledališče Verdi iz Trsta. V soboto, 18. in v torek, 21. julija ob 21.00 prestolna dvorana / »Sogno di un valzer« na glasbo Oscarja Straussa v izvedbi gledališča Verdi iz Trsta. GRADEŽ Nasip Nazario Sauro V petek, 17. julija ob 21.30 / Koncert Davida Byrneja. V torek, 21. julija ob 21.30 / Koncert jazz glasbenika Feliceja Clementeja. ■ FOLKEST2009 Danes, 15. julija, Povoletto, vila Pitot-ti / La Sedon Salvadie; Porcia, v parku vile Correr-Dolfin: Napule. Jutri, 16. julija, na gradu v Cassaccu / Matching Ties; Teor, pred županstvom: Madfortrad Band; Brtonigla, na trgu: Sancto Ianne. V petek, 17. julija, Tolmeč, Trg Mazzi-ni / Matching Ties; San Martino al Ta-gliamento, Trg Umberto primo: Madfortrad Band; Zgonik, pred županstvom ob 21.15: Koncert skupine Sanc- to Ianne (Kampanja), v slučaju slabega vremena bo koncert v prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih; Sacile: Mu-sicanti del piccolo borgo. V soboto, 18. julija, Latisana, Park Gasperi / Matching Ties; Piancavallo, Trg Puppa: Sancto Ianne. V nedeljo, 19. julija, Spilimbergo / Madfortrad Band; Codroipo, Trg Garibaldi: Maximaber Orkestar. V ponedeljek, 20. julija, Pordenon, Trg XX. septembra / Adesa; Meduno, palača Colossis: Madfortrad Band. V sredo, 22. julija, Cordenons, Trg zmage / Vizonto. ■ MITTELFEST2009 ČEDAD 18.-26. JULIJA V soboto, 18. julija Ob 18.00 po čedajskih ulicah: »Pod to-polovo senco«, pripoved, lutke in glasba v živo z Giorgiom Gabriellijem. (Italija). Ob 19.45 v cerkvi sv. Frančiška: Mario Brunello in Gianmaria Testa, v spomin na padle berlinskega zidu, glasba. (Italija). Ob 21.30 na trgu pred stolnico: »Prove d'Europa«, proza, glasba, ples in video. Projekt: Furio Bordon. Produkcija MittelFest 2009. V nedeljo, 19. julija Ob 11.30 v cerkvi sv. Frančiška: Mario Brunello in Italijanski godalni orkester. (Italija). Ob 18.00 v gledališču Ristori: Dekle v plavi obleki. Risbe - Mari Horvath, glasba - Erzsi Kiss, filmske animacije - Péter Sisak, režija - Rita Bartal Kiss. Produkcija: Ciroka Puppet Theater Budimpešta. (Madžarska). Ob 19.00 v cerkvi Santa Maria dei Bat-tuti: Nižina neba. Priredba - Nebojša Pop Tasic, režija - Jernej Lorenci. Ko-produkcija Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana in MittelFest 2009. (Slovenija). Od 19.00 do 21.00 po čedajskih ulicah: Veliki koncert za lutko in klavir, nastopa Giorgio Gabrielli. Ob 21.30 na trgu pred stolnico: Philip Glass - an evening of chamber music. Glasbena improvizacija. Ob 22.00 v samostanu P. Diacono: Sutra. Plesni nastop budističnih menihov iz templja Shaolin. V ponedeljek, 20. julija Ob 19.00 v gledališču Ristori: »Non chia-marmi Zingaro«. Interpretacija, režija in gledališka priredba Pino Petruzzel-li v sodelovanju z gledališčem BAM. Ob 20.30 v cerkvi Santa Maria in Corte: »Zidovi. Pred in po Basagli«. Tekst in režija: Renato Sarti. Ob 22.00 v samostanu P. Diacono: »Chopin - Vukan - Földi: Visual notes«. Produkcija Plesni teater Budimpešta. Ob 21.30 v cerkvi Santa Maria dei Bat-tuti: »Medea's scream« Saše in Mojti-ne Jurcer. Produkcija: SNG Maribor. V torek, 21. julija Ob 20.00 v gledališču Ristori: »Signora madre, padre mio caro«. Scenska priredba: Furio Bordon. Produkcija: Mit-telFest2009 in Stalno gledališče FJK. Ob 20.00 v cerkvi sv. Frančiška: Moscow Art Trio, koncert. Ob 22.00 v samostanu P. Diacono: Evri-pidove »Bakanthke«. Režija in koreografija Micha van Hoecke. Produkcija: Ravenna Festival v sodelovanju s Festival »Reatro dei due mari« - Tindari. V sredo, 22. julija Ob 18.00 na gradu Canussio: »Musiche dall'inferno - L'orchestra delle ragazze di Auschwitz«. Ob 19.00 v cerkvi sv. Frančiška: »Pen-derecki in filharmoniki občinskega gledališča iz Bologne«. Ob 20.00 v gledališču Ristori: Michele De Vita Conti in Giuseppe Battiston: »Or-son Welles' Roast«. Režija: Michele De Vita Conti. Produkcija: Gledališče Pie-monte Europa. Na trgu pred stolnico: »Hočem biti prost«, koreografija Michele Merola, originalna glasba Valter Sivilotti, režija Walter Mramor. Plesna predstava. Ob 22.00 v cerkvi Santa Maria dei Bat-tuti: »Glasba« Karola Horaka. Dramaturg Vasil Turok, režiser Ratislav Bal-lek. Produkcija Divadlo Alexandra Duchnoviča - Prešov (Slovaška). _SLOVENIJA_ PIRAN Tartinijev trg V četrtek, 23. julija ob 20.00 / Nastop Mladinskega orkestra Inercampus, ki ga vodi prof. Tomaž Kmetič. LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana 09 Danes, 15. in jutri, 16. julija ob 21.00, PRIREDITVE Križanke / Terrence McNally - David Yazbek: »Do nazga«, muzikal. Nastopa zagrebško mestno gledališče Komedija. Režiser: Igor Mešin. Dirigent: Dinko Appelt. V petek, 17. julija ob 20.00, Križanke, viteška dvorana / Ansambel za sodobno glasbo MD7. V ponedeljek, 20. julija ob 20.00, Slovenska filharmonija / Georg Friedrich Händel: »Aleksandrovo slavje«, oda. Orkester in zbor Glasbenega festivala Schleswig - Holstein. V torek, 21. julija ob 20.00, Slovenska filharmonija / Orkester za ljudsko glasbo Kitajske radiotelevizije. V sredo, 22. in v četrtek, 23. julija ob 20.00, Cankarjev dom / Giuseppe Verdi: »Traviata«, opera. Orkester, zbor, balet in statisti Opere in baleta SNG Maribor. Dirigent: Francesco Rosa. V petek, 24. in v soboto, 25. julija ob 21.00, Ljubljanski grad / Franz Joseph Haydn: »Apotekar«, komična opera. Koprodukcija: SNG Opera in balet Ljubljana in Festival Ljubljana. Dirigent: Uroš Lajovic. V soboto, 25. julija ob 20.30, Kranjska Gora - dvorana Vitranc / Ruski kozaki. Plesi in pesmi skupine kozakov z območja ob Donu. V ponedeljek, 27. julija ob 21.00, Križanke / Ruski kozaki. Plesi in pesmi skupine kozakov z območja ob Donu. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPEN Kraška hiša: do 23. avgusta bo na ogled fotografska razstava Zdenka Vogriča »Bila so Brda ...«. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. GORICA V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je do 2. avgusta na ogled razstava z naslovom »Quegli anni Cinquanta. Collezioni pubbliche e private a Trieste e Gorizia«; prost vstop od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na spletni strani www.fonda-zionecarigo.it in na tel. 0481-537111). Ob sobotah ob 17. uri in ob nedeljah ob 11. in 17. uri bodo brezplačni vodeni ogledi razstave. KRMIN V muzeju Teritorija v palači Locatel- li, do 16. avgusta razstavljata Danilo Jej-čič in Franc Dugo pod naslovom »Di-vergenti affinità«. Odprto od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. DIVAČA V prostorih knjižnice bo do 24. avgusta razstava »Življenje med nebom in zemljo«. Razstava predstavlja sedem območij Natura 2000, ki so bila raz- Sreda, 15. julija 2009 glašena zaradi ohranjanja ogroženih vrst ptic in je nastala v okviru Natura Primorske (PPS Interreg IIIA Slovenija - Italija 2000-2006). TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. IDRIJA Grad Gewerkenegg: do 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. 1 2 Sreda, 15. julija 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOLESARSTVO - Tour le za sprinterje Cavendish pokvaril Francozom državni praznik Glavnina je štiri francoske ubežnike ujela 1700 metrov pred ciljem - Tudi danes v ravnini LIMOGES - Britanski kolesar Mark Cavendish je na deseti, pretežno ravninski etapi francoskega Toura znova dokazal, da je trenutno med najboljšimi sprinterji na svetu. Britanec je Francozom pokvaril državni praznik, ustavilo pa ga ni niti dejstvo, da so kolesarjem na tokratni etapi prepovedali uporabo brezžičnih zvez z vodji ekip. Štiriindvajsetletni Cavendish je bil povsem zraven, ko je glavnina slaba dva kilometra pred koncem ujela štiri ubežnike, si na zavitem zaključku z dvema ostrima zavojema prikolesaril dober izhodiščni položaj in ciljno črto v Issoudunu gladko prečkal kot prvi. Za Cavendisha je bila to že tretja etapna zmaga. Proti najostrejšemu konkurentu v sprintih Thoru Hushovdu, ki je vseeno obdržal zeleno majico najboljšega sprinterja, pa je doslej klonil le enkrat. »To je bil težak zaključek. Ekipa mi je pripravila odličen položaj za sprint, čeprav je bil zadnji zavoj izredno selektiven,» je po prihodu v cilj dejal Cavendish. V skupnem seštevku se vrh najboljših treh ni spremenil, vodi Nocentini pred Špancem Albertom Contadorjem, ki zaostaja šest sekund, in Američanom Lancom Armstrongom, ki zaostaja še dve sekundi Marc Cavendish je popolnoma sproščeno privozil v cilj sprinta glavnine ANSA več. Včeraj so sicer precej časa blesteli štirje Francozi, ki pa jim glavnina ni dovolila uiti na več kot poltretjo minuto. Slednja se je 1700 metrov pred ciljem stopila v nič in v ospredje so stopili sprinterji. Slovenec Simon Špilak je bil 53., skupno pa je zadržal 100. mesto. Danes bo kolesarje pot prav tako vodila po ravnini, na sporedu bo 192 kilometrov dolga preizkušnja od Vatana do Saint-Fargeaua. KOŠARKA Nachbar se seli v Turčijo ISTANBUL - Slovenski košarkarski reprezentant Boštjan Nachbar bo kariero nadaljeval v Turčiji. S klubom Efes Pilsen je sklenil dveletno pogodbo z možnostjo predčasnega konca. Nachbar je nazadnje igral za moskovski Dinamo, od koder pa je zaradi neizpolnjevanja obveznosti Rusov odšel pred iztekom pogodbe.V zadnji sezoni je 29-letni Nachbar za Dinamo v pokalu ULEB in v povprečju dosegal po 16,1 točke, 4,8 skoka in 2,2 podaje na tekmo. Nachbar je pred igranjem za Dinamo preživel šest sezon v ligi NBA, kjer je za New Jersey, Houston in New Orleans igral na 317 tekmah rednega dela in 18 v končnici. NOGOMET Barcelona za zdaj še praznih rok BARCELONA - Med evropskimi nogometnimi velikani je Barcelona doslej edini brez odmevnih novosti. Trener Guardiola začenja v ponedeljek sezono za zdaj z istimi igralci kot lani. Pričakovana prihoda Ville in Riberyja se nista še uresničila. Kriv je Real Madrid, ki je zaradi nakupov Ka-kaja, Benzemaja in Ronalda povzročil vrtoglavo navijanje cene igralcev. Za Villo je Valencia prej zahteval 25 do 30 milijonov evrov, zdaj jih hoče dobiti petdeset. Podobna so pričakovanja Bayerna za Riberyja. Na seznamu želja Barcelone so po vrsti tudi Mascherano (Liverpool), Fabregas in Arshavin (Arsenal), Keirrison (Pal-meiras) in Felipe Luis (Deportivo). Predsednik Barcelone Joan Laporta je zagovornik varčevanja: več kot 35 milijonov noče potrositi, prej pa se mora znebiti Samuela Eto'oja, ki pa za zdaj noče oditi. VALENTINA VEZZALI - Italijanska veteranka Je na EP v Plovdivu četrtič osvojila naslov evropske prvakinje v floretu. V žepu ima tudi 3 olimpijske zmage in 5 svetovnih naslovov. PALLAMANO TS - Tržaškemu klubu, ki se je moral že drugič v treh letih odpovedati igranju v najvišji italijanski ligi, je uspel vpis v A1-ligo, v kateri je igral v minuli sezoni in jo osvojil. V nasprotnem primeru bi moral svojo pot znova začeti iz A2-lige. ATLETIKA Pistorius v Trstu TRST - Južnoafriški atlet Oscar Pistorius, ki so mu v otroških letih amputirali obe nogi in tekmuje s protezama iz karbonskih vlaken, bo prihodnji teden gostoval v Trstu. V torek, 21. julija, si bo južnoafriški šprin-ter, kot so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci na tržaški občini, ogledal gradbišče novega tržaškega atletskega stadiona »Grezar« in bo z izvedenci ter občinskimi odborniki preveril, ali bo novi športni center primeren tudi za paraolimpijske športnike in za športnike s posebnimi potrebami. V popoldanskih urah (ob 17.30) bo Pistorius, ki lani za sedem desetink ni izpolnil norme za nastop na olimpijskih igrah v teku na 400 m, predaval na Pomorski postaji, v dvorani Saturna. Pistoriusa je v Trst povabil njegov menedžer, Tržačan Federico Russo, sin trenerja Vittoria Rus-sa, ki je bil v lanski sezoni pomožni trener Sampdorie, prav te dni pa je prestopil k Livornu. Pistoriusova zgodba je zelo zanimiva. Mednarodna atletska zveza mu je naprej prepovedala naskakovati olimpijski nastop, saj naj bi mu karbonske proteze zagotavljale prednost pred drugimi tekači, a je Mednarodno športno razsodišče (CAS) odločilo v prid Južnoafričana, ki je tako dobil priložnost nastopanja. 22-letni športnik cilja na olimpijske igreleta 2012 v Londonu. (jng) NOGOMET - Triestina zadnji dan zelo aktivna na kupoprodajni borzi Po prihodih Godeasa, Sabata in Scurta manjka le še okrepitev za vezno vrsto Letošnja Triestina je vse bolj popolna. Le nekaj ur po ponedeljkovi predstavitvi sta namreč tržaške vrste okrepila še branilec Rocco Sabato, ki so ga medijem predstavili včeraj, in seveda predvsem Denis Godeas, ki se tako še tretjič vrača v Trst. Le korak od Triestine je še en branilec, Giuseppe Scurto, tako da morata Fantinel in De Falco poseči le še na sredini igrišča in potem bo trener Luca Gotti imel na razpolago popolno ekipo, ki bo lahko celo presegala mejo 19 imen. Tako Princivalli kot Godeas sta namreč zrasla v mladinskih vrstah Triestine in torej ne sodita v ta seznam. Včeraj so v društvenih prostorih predstavili 27-letnega branilca Rocca Sa-bata, medtem ko je Godeas še v Manto-vi, kjer je imel nekatera zamudna opravila, ki so mu preprečila, da bi pravočasno prispel v Trst. Skoraj gotovo naj bi ga predstavili danes. Rocco Sabato je v bogati karieri nastopal izključno v A in B-ligi. Zadnjo sezono je začel v Catanii, kjer je v sedmih nastopih dosegel tudi gol, nato pa se je januarja preselil v Empoli, kjer je s petnajstimi solidnimi nastopi prispeval k napredovanju toskanskega moštva. Sabato bo najbrž prevzel Rullovo mesto na levem pasu, a v skrajnem primeru lahko zapolni vrzel tudi na sredini obrambe: »V glavnem sem vedno igral na levem pasu, letos pa sem v drugem delu prvenstva igral pretežno na sredini obrambe in s svojimi nastopi popolnoma zadovoljil. Naj trener odloči, kje me bolj potrebuje. Res je, da sem doslej igral ali v A-ligi ali v B-ligaških društvih, ki so imeli velike ambicije, a tudi zadnja prvenstva Triestine so bila kar uspešna, tako da ni izključeno, da se bom lahko tudi v novi sezoni boril za prestižno uvrstitev.« Sabato je s Triestino podpisal dveletno pogodbo z možnostjo podaljšanja še za eno sezono, njegov prihod v Trst pa je v glavnem zasluga športnega direktorja Franca De Falca: »Štiri leta sem ga poskušal pripeljati v Trst, a vselej se je zataknilo. Niti, ko sem osvajal svojo ženo, se nisem toliko potil kot zanj. A naposled mi je le uspelo.« Za De Falca je to obdobje ravno tako trdo kot za igralce. Medtem ko se nogometaši potijo na pripravah, se mora on truditi, da bi 'ustvaril' čim bolj konkurenčno moštvo za naslednjo sezono. Sicer imaš celo leto kar nekaj dela, a v drugih obdobjih gre za vsakdanje opravke, tokrat pa gre za neko investicijo. Cilj je namreč, da ustvariš ekipo, ki ti nato omogoča, da bolj spokojno preživiš preostali del sezone. Katere so glavne razlike med lansko in letošnjo Triestino? Poskušali smo zadržati vse najboljše igralce. V glavnem nam je to uspelo, žal nam je le za Minellija in Antonellija, medtem ko so drugi odšli v A-ligo in torej smo se teh prehodov veselili, saj pomeni, da smo kot društvo dobro delali. V Trst smo poskušali pripeljati le tiste igralce, ki so si želeli igrati s Triestino in po možnosti, mlade in perspektivne. Mlade dobimo tako na klopi s trenerjem Gottijem na čelu kot na igrišču z nekaterimi novimi nakupi, ki so res mladi. Treba graditi na bodočnosti. Društvo kot je naše nima druge izbire. Denarja je malo, mi pa smo v primerjavi z drugimi društvi v prednosti, saj smo politiko varčevanja in pametnih investicij uvedli že pred leti in smo torej bolje pripravljeni na sedanjo krizo. Letos boste ekipo dogradili že julija, kar je dokaz več, da ste dokaj jasne ideje imeli že od samega začetka nogometne borze. Jasne ideje smo vedno imeli, a ne vedno lahko podpišeš takoj pogodbe, ker nekateri klubi in tudi igralci želijo do zadnjega počakati, če jim kdo ponudi več. Vsekakor s prihodom Sabata in Scurta, manjkajo le še podrobnosti, a upam si napovedati, da bo do podpisa pogodbe z branilcem Trevisa prišlo v kratkem, smo skoraj popolni. Manjka nam le še okrepitev za vezno vrsto. (I.F.) VATERPOLO - Italija in Hrvaška se na bližnje Sp v Rimu skupaj pripravljata v Trstu, jutri pa bosta tudi odigrali tekmo za trening, odprto za javnost, ure sicer še niso sporočili. V ponedeljek sta se moštvi pomerili v Rovinju. Hrvaška je zmagala z 12:9. Vid Belec KROMA Rene Krhin AFERA - V Sloveniji Inter, Mourinho, Vid Belec, Rene Krhin in reprezentanca under 19 Osemnajstletna slovenska nogometaša Vid Belec in Rene Krhin se na povabilo razvpitega trenerja Jo-seja Mourinha od ponedeljka mudita na pripravah z Interjem v kompleksu slovite univerze UCLA v Los Angelesu. Fanta, člana standardne postave Interjeve ekipe primavera, že nekaj časa omenjajo kot igralca, ki lahko uspešno zakorakata v svet poklicnega nogometa. Mourinho, ki je znan po tem, da rad pošilja v ogenj mlade, je Krhina, baje, že omenjal kot igralca, ki bi lahko bil že v prihodnji sezoni rezerva za Cambiassa. Vendar ne gre le za idilično zgodbo. Krhin in Belec bi morala v dneh, ko se skupaj z Maiconom, Ibra-himovičem in Juliom Cesarjem potita v ZDA, z reprezentanco Slovenije nastopiti na sklepni fazi evropskega prvenstva do 19 let, ki se bo začelo prihodnji teden v Ukrajini. Izbranci selektorja Miloša Kostiča, ki jih v skupini A čakajo tekme proti gostiteljem, Angliji in Švici, so se na EP uvrstili prvič, zato so v Sloveniji ta čas v središču pozornosti. Bolj kot s prvenstvom pa se slovenska javnost zdaj ukvarja z vprašanjem, čemu se omenjena igralca nista odzvala povabilu Nogometne zveze Slovenije (NZS) in sta se raje odpravila v ZDA. »Meni je žal, da ju ni, saj sta ostalim soigralcem predstavljala velik motiv za igranje. Z njima sem se veliko pogovarjal, bila sta v težkem položaju, a njune odločitve ne podpiram, čeprav ju razumem,« je odločitev fantov komentiral Kostič, predstavnik NZS Matjaž Krajnik pa je omenil možnost, da se bo morda s fantoma ukvarjala disciplinska komisija. KROMA V slovenskem tisku so se pojavili različni odzivi. Nekateri komentatorji ugotavljajo, da je med mladimi športniki čut za reprezentančni dres vse manjši. Dnevnik Ekipa je za mnenje prosil znane slovenske trenerje in nogometne re-prezentante, večina izmed njih pa fantov ne obsoja, ugotavljajo pač, da sta se znašla v izjemno neugodnem položaju. Vratar Udineseja Sa-mir Handanovič ju celo podpira. Zanimivo pa je, da niti eden za nastali položaj ne krivi Interja. Pa vendar je prav klub tisti, ki bi lahko presekal gordijski vzel. Le Mourinho bi lahko izbiral zanju. In če bi izbral pošteno, bi jima svetoval pot v Ukrajino. Ibrahimovič gor ali dol, treningov v Los Angelesu ne moreš primerjati z izkušnjo, da na odgovornem mestu za reprezentanco igraš na sklepni fazi EP. Tudi če gre le za mladinsko tekmovanje. (ak) / ŠPORT Sreda, 15. julija 2009 17 PRIZNANJE IZ SLOVENIJE PRVIČ V ZAMEJSTVU Martinu Maverju priznanje za fair play Za športno potezo junija v Piranu bo nagrajen jutri v Ljubljani Prvič odkar slovenski Zavod za fair play in strpnost v športu podeljuje priznanje za Športno potezo meseca, to pa je zdaj že šest let, bo priznanje prejel zamejski športnik. Eden od dveh dobitnikov priznanja za športno potezo meseca junija 2009 bo namreč naš trener Martin Maver, podelili pa mu ga bodo jutri na Ministrstvu za šolstvo in šport v Ljubljani. Maver, sicer organizacijski tajnik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in trener Športnega združenja Sloga, si je nagrado, na predlog Sonje Poljšak, predsednice Komisije za zamejski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije - Združenju športnih zvez, prislužil za športno potezo kot trener kadestke ženske odbojkarske ekipe ZSŠDI, ki je prejšnji mesec nastopila na 33. srečanju slovenskih športnikov iz obmejnih dežel v Piranu. Na tekmi naše reprezentance proti ekipi Slovenske športne zveze iz Celovca je sodnik pri odločilni točki za ekipo ZSŠDI dosodil točko, vendar je trener ekipe ZSŠDI Martin Maver opozoril sodnika, da je bila žoga izven mrežne antene. Sodnik je tako razveljavil točko in jo prisodil nasprotni ekipi, ki je nato set tudi dobila. V obrazložitvi predloga, ki ga je Zavod za fair play sprejel, je rečeno, da je Maver s to potezo »pozitivno vplival na tekmovalke in jim s tem potrdil, da je pomembno tekmovati pošteno, ne glede na to, da tekmo nato izgubiš. Gre za izjemno vzgojni pristop trenerja.« »Zelo sem počaščen, da sem dobitnik te nagrade. Res je šlo v Piranu za prijateljsko srečanje, res pa je tudi, da žal opažam, kako se tudi na prijateljskih tekmah izgublja občutek za športno obnašanje, zaradi tega pa mi je ob novici o podelitvi priznanja zelo prijetno,« je nagrado komentiral Maver. Poleg njega bo priznanje za mesec junij prejel tudi spedvejist Samo Kukovica. Predsednik Zavoda za fair play in strpnost v športu je legendarni telovadec Miro Cerar. Podelitvi priznanja bo sledil pogovor z dobitniki priznanj. (ak) JADRANE - V Grčiji Mladinsko SP 470: Čupina jadralca v »zlati skupini« Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta se na mladinskem svetovnem prvenstvu v jadralnem razredu 470 v Solunu v Grčiji uvrstila v zlato skupino. Prva plova v drugem delu SP ju čakata že danes. Jutri in v petek bosta tržaška jadralca, ki branita barve italijanske mladinske izbrane vrste, izpeljala še štiri regate in se poskušala potegovati za uvrstitev v boj za medalje (medal race), ki bo na re-gatnem polju v Egejskem morju v soboto. Krmar Simon Sivitz Košuta in flokist Jaš Farneti sta včeraj, pod taktirko trenerja Matjaža Antona-ca, dosegla tri solidne uvrstitve. Na prvi včerajšnji regati sta se v svoji kvalifikacijski skupini uvrstila na 2. mesto, nato sta bila Čupina jadralca še 5. in 8. »Tokrat se nisva pustila presenetiti. Jadrala sva zelo koncentrirano in sva naredila malo napak. Z Jašem sva zadovoljna,« je povedal Simon. »Veter ni bil močan in razmere za jadranje so bile ugodne. Žal sva zaradi slabših uvrstitev prvega dne še vedno daleč od prvih. Prvi cilj, uvrstitev v zlato skupino, sva vsekakor izpolnila. Zdaj se bova skušala prebiti med prvih deset, torej v boj za medalje. Ne bo lahko, ampak sva na dobri poti, čeprav se bo treba še maksimalno potruditi,« je prepričan Simon. Čupina jadralca sta prvi del mladinskega S P končala na 14. mestu. Na lestvici vodi francoski par Sofian Bovet-Jeremie Mion. Na 2. mesto sta bratranca Luca in Roberto Dubbini, 3. sta Francoza Vianney Guilbaud in Thomas Had-douche in 4. Angleža Ben Saxton in David Kohler. Presenetljivo dobro sta jadrala tudi slovenska predstavnika Mitja Mikulin in Sebastian Prinčič, ki po kvalifikacijah zasedata skupno 5. mesto. NOGOMET - Kupoprodajna borza Še tri nova imena za Vesno Vesna, ki bo tudi v prihodnji sezoni nastopala v promocijski ligi, počasi dobiva dokončno podobo. Vodstvo kriškega kluba je najelo še tri nogometaše. Plavi dres bo tako oblekel levi bočni igralec Giovanni Guida (letnik 1984), ki je v lanski sezoni igral pri Cervignanu v promocijski ligi. 25-letni nogometaš iz Tržiča je svojo nogometno pot začel pri domačem Monfalconu, nato pa je igral tudi v mladinskih vrstah Itale San Marco. Vesnin trener Roberto Veneziano bo v novi sezoni imel na razpolago še enega napadalca. Od ekipe Ronchi se je v Križ preselil Andrea Donda (letnik 1983), doma iz Štarancana (živi pa v Gradišču). Spisek igralcev bo dopolnil vratar Andrea Boviero (letnik 1990) iz Gradeža, ki bo letos študiral v Trstu. Boviero je v lanski sezoni branil barve državnih mladincev (prvenstvo Berret-ti) Itale San Marco. »Pogajamo se le še za zveznega igralca in s tem bomo popolni na vseh igralnih mestih,« je povedal športni vodja Paolo Vidoni, ki je še dodal, da bo kriške mladince tudi v prihodnji sezoni vodil Giorgio Toffoli. V Križu bodo priprave na novo sezono začeli 6. ali 10. avgusta. Prve dni bo Vesna trenirala v Križu, nato pa se bodo »plavi« preselili v Sežano. Nič novega pa pri ostalih dveh naših predstavnikih v promocijski ligi, pri So-vodnjah in Juventini. Sovodenjci bodo priprave na novo zahtevno sezono začeli že 3. avgusta. Od 10. do 16. avgusta bodo počivali in nato s polno paro znova trenirali od 17. avgusta. (jng) MALI NOGOMET - Rekreacijski turnir za moške in ženske Obuditev tradicije se je zelo obrestovala Živahno v Dolini kusila v tem športu. To je bil naš glavni cilj, saj želimo, da bi se čim več ljudi približalo temu športu,« je dejal Fulvio Pacor, eden izmed organizatorjev. Člani gropajsko-pa-driškega društva so kontrolne točke posejali v okolici padriškega športnega centra. Okrog štirideset nastopajočih se je pomerilo na dveh različno težavnostnih progah. Na krajši progi z 11 kontrolnimi točkami in je bila dolga 1 kilometer, je bila najbolj spretna Alice Ghersi, članica tržaškega kluba Orienteering Trieste (čas 10:29). Članica Gaje Ilaria Jež se je s časom 11:11 uvrstila na 3. mesto. Med »dolgoprogaši« (2,5 kilometrov in 16 kontrolnih točk) je zmagal Lorenzo Bartulovich, član društva Le Volpi, ki je v cilj pritekel v času 16:50. Od gajevcev se je na 7. mesto uvrstila Chiara Sepin (25:38). Člani Gaje bodo 22. julija nastopili na petdnevnem mednarodnem tekmovanju pri Logatcu. Septembra bodo odpotovali v Celovec, isti mesec pa jih čaka še nastop na italijanskem prvenstvu. 14. novembra pa bo Gaja, v sodelovanju z ZSŠDI, organizirala državno tekmovanje v tržaškem parku pri Svetem Ivanu. V soboto se je zaključila prva izvedba po dolgolteni prekinitvi doberd-obskega turnirja v moškem in ženskem malem nogometu. Nasprotno od prejšnjih izvedb je bila letošnja prirejena v so- Na 11. turnirju Bum Bum Lady v ženskem nogometu v športnem centru Silvano Klabian v Dolini so v ponedeljek in sinoči odigrali še zadnje kvalifikacijske tekme. Ekipa Pupe Salež so bile z 1:0 boljše od Ti-mave. Edini gol na tekmi je dala Veronika Danev. Štandrež je s 4:0 izgubil z Millenium Star (Morsellino 2 in Sterzai 2). Domača ekipa Bum Bum Lady pa je s 6:4 premagala Bi-bappaloulo (Giovannini 2, Morvay in Ver-decchia; Cepak 2, Komar, Pettirosso 2, Ra-dovič). Uspešna je bila tudi Locanda Mario, ki je s 5:0 premagala Timavo (Masiotta 4, Piazza). ORIENTACIJSKI TEK Začetniki na Gajini tekmi Na sobotni promocijski preizkušnji v orientacijskem teku, ki jo je v okviru društvenega praznika na Padričah organizirala gropajsko-padriška Gaja, je nastopilo veliko začetnikov. »Večina se je prvič preiz- ODBOJKA - Od nedelje do četrtka Matija Komjanc (Olympia) povabljen na reprezentančni zbor s Schiavonom v Trento Mladi odbojkar ŠZ Olympia Matija Komjanc bo od nedelje do četrtka v Cava-leseju pri Trentu sodeloval na izpopolnje-valnem taboru, ki ga državna odbojkarska zveza FIPAV organizira za najbolj perspektivne igralce, ki so se izkazali na deželnih zborih Regional Day in na nedavni Trofeji dežel v Lignanu za igralce do 15. leta starosti. Matija (letnik 1994) bo v Cavaleseju treniral pod vodstvom znanega zveznega in prvoligaškega trenerja prof. Luigija Schia-vona in Maria Barbiera, na voljo igralcem pa bo cel strokovni štab s fizioterapevtom, zdravnikom in kondicijskim trenerjem. Matija je med izbranimi edini iz FJK. Mladi Komjanc je letos nase opozoril tudi z uspešnim igranjem v začetni postavi Olym-pie v deželni C-ligi. organizaciji domačega športnega zrdu-ženja Mladost in mladinskega odseka SKRD Jezero, kateremu je zaradi malo-številčnosti članov priskočilo na pomoč še mnogo športnih navdušencev in sim-patizerjev, ki so pripomogli k uspehu turnirja. Ta, ki se je skupno odvijal osem dni pa je vseskozi napolnil tribune nogometnega igrišča z navijači in domačini. Prejšnjo soboto je bilo zvečer še bolj živo, sa se je ob 20. uri začela prva finalna tekma in sicer ženski derbi med ekipama iz Poljan in Doberdoba. Gostje so bile boljše nogometašice in tekmo osvojile z rezultatom 4:1 (tri zadetke je dosegla Giulia Bressan, četrtič pa so domačinke nerodno zadele lastna vrata; za Doberdob pa je edini gol dosegla Nataša Soban). Finale so malo po 21. uri odigrali tudi moški ekipi Štandrež in Vrh- Danica. Po prošnji ekipe z Vrha zaradi pomanjkanja nogometašev, so organizatorji skupaj s štandrežko ekipo, ki se je strinjala, ugodili možnosti istočasnega igranja treh registriranih nogometašev. Ta sprememba se Vrhu-Danici ni obrestovala, saj je doživela poraz s pekočim 5:0. Štandrežki »goleadori so bili«: dvakrat Giorgio Sotgia, enkrat pa Marco Peteani, Marko Devetak in Cristian Devetak. Pokal za najboljšega registriranega nogometaša je osvojil Enrico Zollia, medtem, ko je bil najboljši neregistrirani nogometaš Giorgio Sotgia. Najboljši vratar turnirja je bil Simon Plesničar, strelec pa Cristian Devetak. Med nogometašicami je izstopala Barbara Visintin, med vratarkami pa Jessica Jarc. S sedmimi goli pa je pokal naj-bojše strelke osvojila Giulia Bressan. Do-berdobci so podelili tudi nagrado športne korektnosti nogometašu, ki je nepravično dosojeni prosti strel pred vra-tarjevim kazenskim prostorom namerno zastreljal v out. Poleg tega so si ženski pokal kioska z veliko prednostjo prislužile domačinke ekipe Doberdob, moškega pa so si - po kavalirskem odvze-tju doberdobske ekipe iz tekmovanja -priborili Portuali/Tavernetta. V splošnem veselju se je tako zaključil prvi Doberdobski turnir, ki ga je omogočila Zadružna Kreditna Banka Doberdob in Sovodnje ter drugi sponzorji in osebe, ki so konkretno pomagale na igrišču. Poleg tega so organizatorji zadovoljni, da se je teh osem dni nogometa izteklo pozitivno za celotno doberdob-sko skupnost. jari Fabio Ruzzier v Linzu veteranski prvak Avstrije Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier je na državnem odprtem avstrijskem prvenstvu za veterane v Neuhofnu pri Linzu zma- gal na razdalji 5 kilometrov. Absolutno prvo mesto med 15 tekmovalci različne starosti je Ruzzier (kategorija M55) dosegel z zanj le solidnim časom 24:36,77. Drugi je bil s slabo minuto zaostanka Slovenec Vladimir Veršec (M45), tretji pa Nemec Josef Berzl (M55). 1 2 Sreda, 15. julija 2009 OBRAZI Bojan Brezigar Knjige v celofanu, da jih smog ne pokvari Povsod vedno zavijem v knjigarno, tudi če jezika ne razumem. Stara navada, pač, ali poklicna deformacija, če vam je tako bolj všeč. Tako tudi v Katman-duju. Pa ne pridem do tega, da bi listal po knjigah: vse so namreč ovite v celofan, na stotine knjig, vse v celofanu. Prodajalec pride k meni in se mi takoj ponudi, da knjigo odvije, pa kaj, ko ne nameravam kupiti ničesar, Vsaj sedaj ne, saj do odhoda manjka še dober teden in bom imel zagotovo veliko časa, da se razgledam. Celofan ni olika, ni znak spoštovanja do kupca, da knjige, ki jo želi kupiti, še nihče pred njim ni listal. Ne, celofan je nuja, kar začutiš pod roko, saj je umazan, zamaščen, in na roki ti pusti umazanijo, nekakšen črn prah. Celofan je zaščita pred smogom, kajti Katmandu je, tako vsaj piše v vodiču, ki sem ga pred odhodom skrbno prebral, najbolj onesnaženo mesto na svetu. To čutiš v zraku na vsakem koraku, na središčnih ulicah težko dihaš, policisti nosijo zaščitne maske, tudi številni ljudje, domačini in turisti, jih imajo. V središču sem videl celo trgovino z oblačili, kjer so masko nataknili lutki v izložbi... Odkod tako slab zrak? Razlogov je seveda več. Ni pa tistega, ki je glavni razlog drugod po svetu, to je avtomobilov. V Nepalu je namreč zelo malo avtomobilov, kar jih je, so večinoma suzuki maruti indijske izdelave. Ta avto, ki v Indiji, prevedeno v evre, velja dobrih 4.000 evrov, stane v Nepalu preko 12.000 evrov. Če pomislimo, da je 150 evrov dobra plača v državni upravi, nam bo jasno, da si avto lahko privošči le malokdo. Je pa veliko motorjev, mislim, da so v glavnem indijske izdelave, kajti znamk ne poznam; imajo skupno značilnost, da iz- pušni plini močno smrdijo, vozniki, ki dosledno nosijo čelado, pa se ne ozirajo na pravila: vozijo povsod, tudi po pločnikih, in na pešce se ne ozirajo zelo veliko. V začetku je za tujca vse to problematično, po nekaj urah pa se privadiš. Prav tako je veliko kombijev in motornih rikšojev, pravijo jim tempo, ki za seboj puščajo smrdljiv oblak dima. Avtobusi so predpotopni - iz svojih otroških let, torej iz časov po drugi svetovni vojni, se spominjam tovrstnih vozil, veliko je tovornjakov (v Nepalu ni železnic) in vse to onesnažuje mesto. Promet je kaotičen in prečkanje cest v mestnem središču je vsakokrat poseben podvig. Na enem glavnih križišč je sicer nameščen semafor, vendar takoj ugotovim, da je to le folklorni okrasek, saj za rdečo luč ni prav nikomur mar. Vsi se nekam prevažajo, vsi nekaj vozijo (kar nekaj kombijev z živo kozo na strehi sem videl), vsem se nekam mudi. K slabemu zraku prispeva tudi umazanija, s katero je postlan Katmandu. Čez dan se na ulicah in trgih naberejo kupi smeti, vsakovrstnih smeti, v veliki meri pa gre za smeti, ki jih puščajo trgovci, ko zvečer zaprejo trgovine (beseda trgovina je eufemizem, pa o tem kasneje) ali pospravijo stojnice. Zjutraj pa jih pobirajo z lopatami in ponekod celo z majhnimi buldožerji. Sme-tarska služba namreč deluje zelo približno in oblasti niso kos problemom mesta, ki je v zadnjih letih več kot po-trojilo število prebivalcev. In nenazadnje prispeva k onezna-ženju tudi lega Katmanduja, ki leži sredi velike doline. Dolino obdajajo hribi z vseh strani, je dejansko kotlina in ni prepihov, ki bi počistili ozračje. Tudi ob vetrovnem vremenu ostaneta smrad in umazanija v Katmanduju. O tem, kako je nastalo mesto, obstaja kar nekaj legend. Ena zadeva ozko sotesko, po kateri odteka reka Bag-mati iz Katmanduja. V Chobarju, južno od prestolnice, je voda izdolbla sotesko Na slikah Zgoraj desno: deklici v šolski uniformi Pod naslovom: jutranjo pospravljanje smeti sredi Katmanduja Spodaj levo: prodajanje sadja na ulici Desno: vrsta za vodo pod budnim očesom policistke globoko v hrib in dejansko presekala hrib na dvoje. Ko prečkaš železni most, ki so ga Angleži zgradili leta 1903, pa še vedno trdno stoji (tik ob njem sedaj gradijo nov železobetonski most), lahko opazuješ to sotesko in razmišljaš o sili vode, da si utira pot skozi skale. Nepalci pa o tem razmišljajo drugače. Po legendi je bila dolina Katman-duja nekoč veliko jezero. Tja je prišel Manjušri, utelešeno budistično božanstvo; sredi jezera je videl lotosov cvet, zgrabil je meč in presekal grič na dvoje, da je voda iz jezera odtekla, kjer je rasel lotusov cvet so zgradili tempelj Swayambunath, v dolini pa je nastalo mesto Katmandu. Ena od tolikih pripovedi, s katerimi nepalska mitologija pripisuje božanstvom malodane vse, kar se dogaja v tistem okolju. Kakorkoli že, ozko grlo zadošča za odtekanje vode, nikakor pa ne zagotovi zračenja v mestu, ki se tako duši v smradu. Preden prideš v Katmandu, si zagotovo predstavljaš nekakšno sanjsko mesto. Sanje se ti razblinijo, ko se spo-padeš s stvarnostjo; to seveda ne velja samo za Katmandu, saj sanje vselej kažejo na nekaj lepšega, vendar je tu razočaranje večje kot drugod; mogoče zato, ker pričakuješ idilo države pod Himalajo, ker pripisuješ legendam veliko več moči, kot je dejansko vsebujejo. In znajdeš se v nepopisnem vrvežu, med motorji, avtobusi in tovornjaki, obdan s krošnjarji, ki ti ponujajo slabo kramo za vsak denar, le da bi nekaj kupil, v dimu in umazaniji, ki te dušita, da si le želiš v hotel pod topel tuš. Pa ne kadarkoli, kajti v številnih hotelih je topla voda na voljo samo uro ali dve na dan. Naš hotel, hvala bogu, ne sodi med te, in tako se lahko vanj zatečem, kadar se mi zahoče. To je pravzaprav velika sreča. Ves stari del Katmanduja je namreč brez pitne vode. Tako kot v odročnih vasicah, ali še bolj kot v odročnih vasicah, je v samem mestnem središču več vodnih pip; običajno so v nekakšnih luknjah na manjših trgih, kakih 5 do 10 metrov pod cesto; tam so ženske in otroci z vrči, v vrsti čakajo in ob pipi je policist, pogosto je to policistka, ki nadzoruje, da ne bi prišlo do prepira. Vrči so iz plastike, veliko pa je tudi aluminijastih. Sploh je aluminij tukaj zelo pogost in naprodaj so lonci in kozice, kakršnih v Evropi ne dobiš več ali pa moraš zanje odšteti velike denarje. Tako se pač svet vrti. Naštel sem tudi po 50 ljudi, ki čakajo na vodo. In če domov odneseš vrč vode, je to že zadosten razlog za razmišljanje o higienskih pogojih v stanovanjih. So ob tem stanju možni čudeži? Očitno so. Šolarji v Katmanduju (in tudi drugod v Nepalu) nosijo uniforme. To navado so podedovali od Angležev, čeprav Nepal ni bil nikoli del angleškega imperija, bila pa je sosednja Indija, ki obdaja državo od treh strani (na četrti strani Nepal loči od Kitajske Himalaja). Uniforme niso najlepše, niso vedno zlikane, nekaterim so prevelike, drugim premajhne, ker jih šola ne podari, am- pak jih morajo starši kupiti. Z dokajš-njim pomanjkanjem olike sem marsikateremu otroku pogledal za vrat in bil presenečen, ker so srajce, povečini bele (le v nekaterih šolah svetlomodre) zelo čiste. Enako sem se pred leti čudil v Zambiji, kjer ljudje živijo v lesenih kolibah brez poda, otroci pa hodijo v šolo popolnoma čisti. V Nepalu je to stalnica: okolje je umazano, polno nesnage, zrak je slab, povsod smog, ljudje pa so čisti; in to jih verjetno rešuje. Sicer si ne moreš predstavljati, kako lahko preživijo, ne da bi jih bolezen zadušila. To nekako velja tudi za trgovino. Besede ne gre razumeti tako, kot jo pojmujemo mi. V Katmanduju poteka prodaja na ulici; vse je razstavljeno zunaj, sadje in zelenjava se sploh prodajata na ulicah, v košarah, na kolesih ali vozičkih, ali kar na tleh, na ponjavi, ki jo prodajalka (običajno so to ženske) pogrne po tleh. Tudi drugi trgovci zjutraj svojo robo razstavijo na ulici, vse, od oblačil in hrane do pohištva, in prodaja poteka tam. Zvečer spravijo vse v trgovino in zaprejo vrata. V vsaki trgovini z oblačili je šivalni stroj in prodajalka je tudi šivilja, ki vsaj za silo lahko nekaj sešije ali popravi. Brivci in frizerke pa imajo trgovinice, vendar z odprtimi vrati, tako da lahko z ulice vse opazuješ. Sploh se večji del življenja odvija na ulici. To seveda ne pomeni, da ljudje nimajo tistega, kar ima sodobna družina drugod. Seveda, pralnih strojev ni, če ni tekoče vode, so pa televizorji; anten je veliko, in človek se samo sprašuje, kdaj ljudje gledajo televizijo. V Katmandu-ju namreč vsak večer zmanjka elektrike; pogosto se to zgodi tudi podnevi, tako da imajo hoteli, restavracije in večje trgovine za tujce lastne generatorje. In potem še druga plat mesta: ogromno šol, ogromno tečajev, ogromno izobraževanja. Angleščino se učijo že v otroškem vrtcu, vsi in obvezno, in dejansko si z angleščino pri mlajši generaciji pomagaš povsod. To je tisto okno v svet, ki ga Nepal potrebuje in si ga je zato tudi omisli. Angleščina je dejanski jezik reklame, ne samo v Katmanduju, tudi v drugih krajih, je prvo, kar je država naredila za modernizacijo. V Nepalu danes obiskuje šolo 70 odstotkov otrok. Pred desetimi leti jo je obiskovalo samo 30 odstotkov. Obvezno šolstvo obstaja v Nepalu šele od leta 1951, in prva univerza je bila ustanovljena leta 1958; tistega leta je bila ustanovljena tudi prva državna knjižnica. Če upoštevamo te podatke lahko rečemo, da je na področju izobraževanja Nepal dosegel zavidljive rezultate, ki zagotovo popravljajo vtis zaostalosti, ki ga ima površni popotnik na ulicah Katmanduja. se nadaljuje / RADIO IN TV SPORED Torek, 14. julija 2009 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli...po svetu - Tovarna barv 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 9.35 Aktualno: Linea Verde Meteo Verde 10.40 Nan.: 14° Distretto 11.35 Vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Verdetto finale 15.00 Nan.: Un medico in famiglia 4 16.50 Aktualno: Tg Parlamento 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod (i. Lisa-Chappell) 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Variete: Supervarieta 21.20 Glasb.: Napoli prima e dopo 2009 (vodi C. Balivo) 23.15 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 0.25 Nočni dnevnik V^ Rai Due 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.55 Aktualno: Grazie dei fiori 10.20 Nan.: Tracy & Polpetta 10.40 Dnevnik - Tg2 Estate 11.25 Film: Un posto dove vivere (dram., ZDA, '00, r. D. Burton, i. J. Smith) 13.00 20.30, 23.30 Dnevnik 13.45 Aktualno: Si, viaggiare 14.00 19.00 Nan.: 7 vite 14.30 Risanke 14.45 Kolesarstvo: Tour de France 2009 17.30 Nan.: Due uomini e mezzo 18.00 Aktualno: Dnevnik - Speciale G8 19.25 Nan.: Piloti 19.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 21.05 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 22.45 Nan.: The Dead Zone 23.45 Dok.: Speciale Luna ^ Rai Tre 6.00 8.05 9.05 11.00 12.00 13.05 14.00 14.55 15.00 17.00 17.45 18.25 19.00 20.00 20.10 20.35 21.05 21.10 23.15 0.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Aktualno: La Storia siamo noi Film: Il grande sonno (det., ZDA, '46, r. H. Hawks, i. Humphrey. Bogart) 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia-mo Bene Estate Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Nad.: Terra nostra Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike Dnevnik - kratke vesti Variete: Trebisonda Nan.: Squadra Speciale Vienna Geo Magazine 2009 Dnevnik in vremenska napoved Deželni dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob Nad.: Agrodolce Nad.: Un posto al sole Dnevnik Aktualno: Chi l'ha visto? Nočni dnevnik in vremenska napoved Dok.: C'era una volta 6.00 Nan.: La grande vallata 7.25 Nan.: T. J. Hooker 8.30 Nan.: Miami Vice 9.50 Nad.: Febbre d'amore 10.00 Nad.: Vivere 10.35 Nan.: Giudice Amy 11.30 17.10 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: Doc 12.25 Nad.: Distretto di polizia 5 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Balko 16.10 Nad.: Sentieri 16.25 Film: Il vigile (kom., It., '60, r. L. Zampa, i. A. Sordi, Sylva Koscina) 19.35 Variete: Ieri e oggi in Tv 19.50 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan: Nikita 21.10 Film: Mediterraneo (kom., It., '90, r. G. Salvatores, i. D Abatantuono) 23.15 Nan.: The Unit 0.50 Nan.: N.Y.P.D. 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.30 Nan.: Finalmente soli 9.00 Film: Il mistero del lupo (pust., Šv., '06, r. R. Niemi, i. T. Talvisara) 9.50 16.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento Vetrine 14.45 Film: Appuntamento a Parigi (kom., Nem., '01, r. U. Konig, i. T. Ruland) 16.35 Nan.: Settimo cielo 17.35 Dnevnik - kratke vesti 17.40 Nan.: Carabinieri 6 18.50 Kviz: Sarabanda (v. T. Mammuca-ri) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Nan.: La scelta di Laura 23.30 Aktualno: Matrix Estate 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.15 Dnevnik - Pregled tiska 6.25 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo 7.00 Nan.: Cleopatra 2525 7.35 Film: Aida degli alberi (anim., It., '01) 9.45 Nan.: Young Hercules 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.20 Nan.: Baywatch 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 18.30 Dnevnik, sledi Studio sport 13.40 1750 Risanke 15.00 Nan.: Dawson's Creek 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: Hannah Montana 17.25 Superman 19.25 Nan.: Love Bugs 3 19.40 Nan.: Buona la prima 20.15 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Aktualno: Mistero (v. E. Ruggeri) 23.30 Film: Stay Alive (srh., ZDA, '06, r. W. Brent, i. J. Foster) 1.25 Nočni dnevnik ^ Tele 4 7.00 8.35 Jutranji dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled tiska 9.05 Nan.: Lassie 9.30 12.00 12.05 12.40 13.00 13.30 13.50 14.30 15.40 17.00 20.00 20.30 20.55 22.35 22.45 23.02 Nan.: Don Matteo 5 Dnevnik - kratke vesti Aktualno: Super Sea 19.05 Aktualno: Divertiamoci... 19.00 Radovednosti iz Trsta 16.45, 19.30 Dnevnik Aktualno: ... Attualita Klasična glasba Dokumentarci o naravi Risanke Aktualno: Antichi palazzi della no-stra Regione Deželni dnevnik Film: L'uomo dagli occhi di ghiac-cio (polic., '71, r. A. De Martino, i. A. Sabato) Aktualno: Le perle dell'Istria Aktualno: Ape Regina 1.32 Nočni dnevnik LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.00 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.30 0.30 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Cuore e batticuore Nan.: Mike Hammer 1.15 Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: California suite (kom., i. A. ) Nan.: Star Trek Dok.: La7 Doc Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Murder Call Dnevnik Variete: Victor Victoria - Senza filtro (v. V. Cabello) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi (v. G. Mauro) Nan.: Cold Squad Nočni dnevnik (t Slovenija 1 6.55 Kultura, sledi Odmevi 7.40 Na zdravje! (pon.) 9.00 Ris. nan.: Nekoč je bilo ...življenje (pon.) 9.25 16.40, 18.35 Risanka 9.50 Zlatko zakladko: Kaj se skriva v plodovih (pon.) 10.10 Harmonije Evrope: Grčija (pon.) 11.30 Dok.: Varuhi templja (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Polemika (pon.) 14.25 Slovenski magazin 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Nils Holgerson 16.10 Kviz: Male sive celice 16.25 Dok. nan.: Zgodbe iz divjine (pon.) 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Dok. serija: Zdravje v Evropi 18.25 Žrebanje lota 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.05 Film: Moški kot priloga (r. H. Ross i. Whoopi Goldberg) 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Brez reza - Dr. Darko Darovec: moderna štetja prebivalstva 0.30 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 15.07.1991 (pon.) 1.00 Dnevnik (pon.) 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji (T Slovenija 2 6.30 0.20 Zabavni infokanal 7.50 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik -15.07.1991 8.15 Prava ideja! 8.55 Seja državnega zbora, prenos 16.30 Črno beli časi 16.45 Nad.: Samo bedaki in konji 17.55 Nogomet: predkolo lige prvakov: Wit - Maribor 20.00 Dok. film: Prisilna mobilizacija Slovencev v nemško vojsko 19411945 21.20 Dok. feljton: Čudežna Johanca 21.45 Dušan Jovanovič: Življenje plejbo-jev 23.10 Slovenska jazz scena Koper 13.45 14.00 14.20 14.45 15.15 16.00 16.50 17.20 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.25 20.00 20.30 21.00 21.30 1.20 8.00 8.20 9.00 9.05 10.05 10.35 18.00 18.45 19.00 20.00 20.30 21.00 23.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Glasovi Dalmacije Arhivski posnetki »Q« - trendovska oddaja Biker explorer Srečanje z... Primorski mozaik Vremenska napoved 1.00 Primorska kronika 22.00, 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 23.05 Šport Istra skozi čas Dok. oddaja: City Folk Glasb. odd.: Metalcamp 2008 Dok. odd.: Sprehodi po stari Ljubljani Dok. odd.: Buon vento ČezmejnaTV, TDD - TV dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka Dnevnik Tv Primorka 1.00 Videostrani 10.00 Novice 22.00 Mozaik 17.05 Hrana in vino Videostrani z novicami vsako polno uro Mladinski kviz: Če me spomin ne vara Kulturni utrinek Športni ponedeljek (pon.) 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved Objektiv Odprta tema Nad.: Jelena radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Oglaševanje od začetkov do danes; 12.15 Ženski portreti; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica -Odprta knjiga; 18.00 Koncertati v Doni-zettijevih operah; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Utrinki radijskega življenja; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Slovenci ob meji; 22.30 Crossroads. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Poslanci; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.10 Vzhodno od rocka; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sreda, 15. julija 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središča a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1010 1000 STOCKHOLM 12/22 O V v HELSINKI . 11/1B O, - 1020 1020 A LIZBONA O 17/25 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DUNAJ 17/2B O LJUBLJANA ° 17/33 4 ¿25"! o GRADEC 1B/33 CELOVEC O 16/32 TOLMEČ O 15/31 TRBIŽ O _ 13/29 15/30 0 13/29 V 15/30 KRANJSKA G. q ¡^ TRŽIČ 14/32 _ O KRANJ ■Q 14/31 S. GRADEC MARIBOR O ¿25-? 16/33 M. SOBOTA O 17/34 O LJUBLJANA 17/33 CELJE 15/34 O PTUJ O 19/31 20/32 ČEDAD O VIDEM O 19/31 18/32 Vi^ _ _ _ O PORDENON rORIrA n O N. GORICA 17/33 N. MESTO 16/34 5?5LCA O 17/32 POSTOJNA O 17/32 O 13/30 „„ KOČEVJE TRST O s. ^ O 24/29 ^ W - O PORTOROŽ O S^-^/?1 ^ ČRNOMI 18/31—- " REKA 22/33 ZAGREB 17/34 O OPATIJA PAZIN O (^NAPOVED ZA DANES BEOGRAD O 19/2B SPLIT >21/32 RIM 0/33 SKOPJE O - 12/2B O SOFIJA 12/2B v V^. I • „„ATENE ^ , J0/32 O-» C Danes bo Alpe dosegla atlantska fronta. Labilnost ozračja se bo povečala. Jutri, v četrtek pa bo začel dotekati bolj suh zrak od severovzhoda. Med petkom zvečer in soboto nas bo dosegla hladna n atlantska fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.51Dolžina dneva 15.21 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.03 in zatone ob 13.52 Nad južno Evropo in Balkanom je šibko območje visokega zračnega pritiska. Hladna fronta pa se preko srednje Evrope in Alp pomika proti vzhodu in bo v noči na četrtek oplazila naše kraje. Po nižinah in ob morju bo v glavnem jasno do zmerno oblačno, popoldne bo po nižinah kar soparno, ob morju pa bo vročino nekoliko omilil zmorec. V hribih bo prevladovalo zmerno oblačno vreme; popoldne bo v Karnji možna kakšna nevihta, ki se bo proti večeru lahko širila drugod v hribovitem svetu in v predgorju. Pretežno jasno bo, več oblačnosti bo na severnem Primorskem. Čez dan bo ponekod pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, ob morju 20, najvišje dnevne od 28 do 34 C. J BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes ugoden in ob sončnem vremenu vzpodbuden, le po nižinah bo sredi dneva in popoldne počutje poslabšala velika toplotna obremenitev. Takrat se izogibajte velikim naporom na soncu, uživajte dovolj tekočine in lahko hrano. -/^T-^ MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja je 22,7 stopnje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.37 najvišje -8 cm, ob 9.04 najnižje -16 cm, ob 16.44 najvišje 38 cm, ob 0.35 najnižje 12 cm. Jutri: ob 7.28 najvišje -2 cm, ob 10.44 najnižje -6 cm, ob 17.41 najvišje 39 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m...........29 1000 m ..........24 1500 m ..........19 OC 2000 m ..........16 2500 m ..........14 2864 m ..........12 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel po nižinah 9, v gorah 10 in pol. ( /W TOLMEČ O 15/31 TRBIŽ O 14/30 o 14/2B KRANJSKA G. ČEDAD O VIDEM o y\19/34 18/35 ^ PORDENON gorica o 19/34 „ 21/3? CELOVEC O 17/30 TRŽIČ 15/31 O KRANJ O GRADEC 1B/31 O 15/29 S. GRADEC CELJE 16/32 O M. SOBOTA MARIBOR 018/31 0X^17/31 __ PTUJ o ----. N. GORICA 19/33 o LJUBLJANA 18/32 POSTOJNA c2ST- N. MESTO 17/31 O ZAGREB^ 18/3f^ K (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Vroče bo na celotnem deželnem območju. Vreme bo jasno do rahlo oblačno. Od popoldneva se bo v hribih lahko pojavila kakšna vročinska nevihta. Jutri in petek bo sončno in vroče. V petek pozno zvečer pa bodo v zahodni Sloveniji že padavine in nevihte, ki se bodo do sobotnega jutra razširile nad večji del Slovenije. FRANCIJA - Na letošnji tradicionalni paradi sodelovali indijski vojaki Francoska mladina dan padca Bastilje tudi letos obeležila z nasiljem PARIZ - Mladostniki v Franciji so včerajšnji državni praznik, ko Francija praznuje dan padca Bastilje, že tradicionalno obeležili z nasiljem - ponoči so zažgali 317 avtomobilov, 6,7 odstotka več kot lani, in ranili 13 policistov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot dodaja, je bilo aretiranih 240 ljudi, kar je dvakrat več kot leto pred tem. Medtem ko so bili francoski vojaki in njihovi častni gostje iz indijske vojske zaposleni s še zadnjimi pripravami na včerajšnjo tradicionalno parado po pariških Elizejskih poljanah, je predmestja velikih francoskih mest zajelo nasilje. Do 6. ure zjutraj so policisti našteli 317 zažganih avtomobilov in 240 aretiranih, številke pa bodo verjetno še narasle, poroča AFP. 13 policistov je potrebovalo zdravniško pomoč, večinoma zaradi začasnih okvar sluha, saj so mladostniki proti njim metali pirotehnične pripomočke in doma narejene manjše eksplozivne naprave. Francozi 14. julija praznujejo svoj največji državni praznik, s katerim obeležijo obletnico padca Bastilje, ko je tedanji pariški zapor leta 1789 napadla revolucionarna množica in s tem sprožila francosko meščansko revolucijo, ki je strmoglavila monarhijo. Dandanes nezadovoljni mladi iz revnih predmestij velikih francoskih mest, v katerih živijo predvsem priseljenci iz arabskih držav in Afrike, na 14. julij izražajo svoje nezadovoljstvo z visokimi stopnjami nezaposlenosti in neuspehom francoskih oblasti, da etnične manjšine integrirajo v družbo. Sicer pa je včeraj kot vsako leto na Elizejskih poljanah potekala vojaška parada, v kateri so poleg francoskih letos sodelovali tudi indijski vojaki. Kilometer in pol dolg mimohod kakih 400 vojakov, ki se je začel pri Slavoloku zmage, sta si ogledala francoski predsednik Nicolas Sarkozy in indijski premier Manmohan Singh. Kot piše AFP, je želel Pariz na ta način izpostaviti svoj strateški odnos z največjo demokracijo na svetu. Vojaki - najboljši pripadniki ko- SODIŠČE ZN - Bivši predsednik Liberije Charles Taylor zavrnil obtožbe o vojnih zločinih Parada na Elizejskih poljanah penskih sil, mornarice in letalstva - so korakali ob zvokih indijske vojaške glasbe, ki jo je igral 90-članski orkester, medtem ko so nad njimi krožila bojna letala, ki so za sabo puščala bele, rdeče in modre sledi. Prireditev si je bilo mogoče v živo ogledati tudi na indijski televiziji. ANSA Slovesnosti so včeraj potekale po vsej Franciji, kar 800.000-glava množica pa se je zbrala pred Eifflovim stolpom na brezplačnem koncertu Johnnyja Hal-lidayja - po pisanju AFP francoskega odgovora na Elvisa Presleyja - in velikim ognjemetom v čast 120. obletnici odprtja Eifflovega stolpa. (STA) Charles Taylor včeraj pred sodiščem v Haagu ANSA HAAG - Pred posebnim sodiščem ZN za Sierro Leone v Haagu je včeraj v lastno obrambo prvič nastopil nekdanji liberijski predsednik Charles Taylor, ki ga obtožnica bremeni vojnih zločinov. Kot je dejal, je sojenje, ki se je začelo pred 18 meseci, utemeljeno na "napačnih in zlonamernih informacijah, lažeh in govoricah", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Taylorja obtožnica v 11 točkah bremeni vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, ker naj bi z orožjem in denarjem podpiral zloglasno uporniško skupino RUF, ki je med 11-letno državljansko vojno v Sierri Leone v letih od 1991 do 2002 morila, pohabljala in posiljevala ljudi ter rekrutirala otroke vojake. Vojna je zahtevala okoli 120.000 življenj in velja za eno najbolj brutalnih v novejši zgodovini. "Zelo, zelo, zelo nesrečno je, da bi me napačne in zlonamerne informacije, laži in govorice tožil- stva povezovale z nazivi", kot sta morilec ali posiljevalec, je na sodišču obtožbe tožilstva zavrnil Taylor in ocenil, da je "prav neverjetno", da se ga opisuje na tak način. "Nisem nič od tega - nikoli nisem bil in nikoli ne bom, pa naj oni tako mislijo ali ne." Vse svoje življenje sem delal, "kar sem verjel, da je prav", in skušal doseči "pravico za svoje ljudi", je dejal Taylor v temno sivi obleki in temnih očalih. Taylor je prvi nekdanji voditelj afriške države in po že preminulem nekdanjem srbskem predsedniku Slobodanu Miloševicu drugi nekdanji voditelj kake države, ki mu sodijo na kakem mednarodnem sodišču za vojne zločine. Njegovo pričanje - nastopil je kot prva priča obrambe - naj bi trajalo od šest do osem tednov, razsodba pa naj ne bi bila znana prej kot v letu dni. Obramba je sicer predala seznam 249 prič, ki jih utegne zaslišati na sojenju, tožilstvo pa je obtožila, da je svojih 91 prič podkupilo, da so lagale. (STA)