skite LITO II. - št@v. 27 KOPER. 6. futi ja 1951 UTRJUJMO- m POGLABLJAJMO NAŠE BEMOMRM T/ĆME PRIDOBITVE Cena 3 din Pred proslavami desetletnice vstaje Pred dobrim mesecem so na zasedanja Ljudske skupscfne LRS določili 22. julij za dan vstaje slovenskega naroda proti okupatorju. Ta dan 1941. leta so namreč prvič nastopile slovenske oborožene formacije proti Številčno nadmočnemu okupatorju. Desetletnico vstaje pa praznujejo letos vsi jugoslovanski narodi. Po VSej Jugoslaviji se že več časa pripravljajo za dostojno proslavitev te pomembne obletnice. Poleg vseh organizacij je, jasno da, najaktivnejša Zveza borcev. Z vso natančnostjo zbirajo člani Zveze dokumentarni material o posameznih akcijah, dogodkih, padlih borcih in podobno. Skoro vši kraj1, ki jih še niso, bodo postavili dostojne spomenike vsem, ki so žrtvovali svoje življenje v NOB. V večjih središčih pripravljajo in urejajo dokumentarni material za razstave, ki bodo po večini ostale kot stalne razstave v muzejih NOB. Velik pomen narodnoosvobodilne borbe pa bo še posebej prišel do izraza v doslednem izvajanju vseh že sprejetih zakonov in odredb in s sprejemanjem novih zakonov in odredb za dosledno izvajanje načel ljudske demokracije, kar je dejansko nadaljevanje narodnoosvobodilne borbe. Tudi na Koprskem se Zveza borcev že dalj časa pripravlja na praznovanje Dneva vstaje slovenskega naroda. Krajevni odbori Zveze pripravljajo skppno z ostalimi množičnimi organizacijami programe za krajevne proslave. Poleg tega pa bo še ljudsko taborenje v bližini Vanganela. Spomin na vstajo jugoslovanskih narodov in na njihovo borbo, ki je začudila Evropo in ves svet, spomin na padle borce in ustreljene talce, spomin na umrle v taboriščih in ječah, spomin na žrtve požganih vasi in bombardiranih mest, spomin na sirote in invalide, spomin na vse to nas obvezuje na še večjo budnost in pripravljenost za ohranitev naše neodvisnosti. Okoli nas razvijajo Ze več kot tri leta moskovski voditelji prave orgije vojnohujskaškega besa. navijajo posebne vrste jaaz, ki pa prav nič ne zaostaja za divjaškim krikom in pozivanjem na križarsko vojno proti nam, proti našim narodom in proti našemu vodstvu. Razširjajo šovinistične strasti in ubijajo naše graničarje, provocirajo in preseljujejo naše ljudi iz svojih rodnih krajev neznano kam. Njihovo početje je slabše od Hitlerjevega. Poslužujejo sé demokratičnih in revolucionarnih fraz in prav zaradi tega so toliko nevarnejši. Njihove fraze Je treba do dna razkrinkati in pakazati pred vsem svetom njihov podli namen, jugoslovanski narodi si žele mirno ustvarjanje in bratsko sodelovanje z narodi na Balkanu, kakor tudi z narodi vsega sveta, katerih besede so iskrene in miroljubne. Njihove azi-jatske metode moramo preprečiti za vedno kakor tudi njihov polzkùs, da bi zavladali svetu. Sovražniki nas hočejo prestrašiti. Pri svojem delu pa pozabljajo na našo preteklost. Ob tej priliki jih želimo spomniti na našo preteklost, Mi smo narod, ki ima revolucionarne izkušnje. Za naše revolucionarne pridobitve je pomrlo in trpelo veliko število ljudi In še smo pripravljeni boriti se proti vsakemu, ki bi skušal ovirati naše ustvarjalno delo našo skrb za boljšo bodočnost. V Kip ie odprta itn tržnica V ponedeljek 2. julija se je v prostorih nove ribarnice in tržnice prvič začela prodaja zelenjave. Zgradba je že lepo urejena, vendar popolnoma dogotovljen in opremljen je šele en del stavibe. Tu je nameščena ta nova prodajalna. Prodajalno vodi zadružni sklad, zalagajo pa jo bližnje obdelovalne Zadruge. Za pötrOiänike Kopra je s tem u-Stvar-jen še en pogoj, da bodo postale cene sadju in zelenjavi nižje in realne. Z» prvi' dap prodaje je bilo pr: novi prodajalni precej kupcev, Ki so bili zelo zadovoljni, saj so poleg lepo u-rejene prodajalne in dobre postrežbe, tudi cene zelenjavi zelo ugodne, vsekakor pa nekaj dinarjev nižje, kot V privatnih trgovinah. Cene so bile prvi dan celo nižje, kot v trgovini podjetja »Fruktus«, ki je znano pa nizkih cenah. Nedvomno je, da je ta intervencija zadružnega sektorja na koprsko tržišče pripomogla k občutnemu padcu cen v zadnjih dneh. Važno pa je tudi to, da bo tržišče odslej lahko vedno dobro založeno. Da so kiup-ci z novo prodajalno »Zadružnega sklada« prav zadovoljni, nam priča dejstvo, da je vsak dan več gospodinj, ki hodijo kupovat zelenjavo v nogo tržnico. »Zadružni sklad« namerava v najkrajšem času odpreti podobne prodajalne tudi v Izoli in Piranu. Vsekakor je ta zadružni poseg na tr. žišča zelo važen in zato bodo morali Zadružniki skrbeti, da bodo njihovi ■ pridelki na trga najboljše kakavosti in da bo tudi izbira blaga krila vse potrebe in želje potrošnikov. Zadruge imajo vse pogoje, da se uspešno uveljavijo, s čimer bodo koristile sebi in potrošnikom. Odšli so v počitniške kolonije V. torek zjutraj je odpotovala v počitniške kolonije v Slovenijo prva skupina naših otrok. Bilo jih je nekaj nad sto. Oni so šli v Ptuj, kjer bodo ostali mesec dni. V sredo pa sta odpotovali še dve skupini in sicer italijanski in slovenski otroci iz Sv. Lucije, Sečovelj in Sv. Jerneja šo šli v znano zdravilišče Dobrna, druga skupina okoli 70 otrok pa iz Babičev, Marezig, Boršta, Trušk in Vanganela pa v počitniško kolonijo v Logatec. V četrtek pa je odpotovala zadnja skupina otrok iiz Izole ih BaredoV isto. -- ¥ središču pozornosti - KITAJSKA m PREMIRJE NA KOREJI POGLED NA IZOLO TUDI LETOiS BODO ŠTEVILNI OKREPČILA POTREBNI OTROCI LETOVALI V TEM PRIJAZNEM OBALNEM MESTECU tako v Slovenijo. Osebje, ki spremlja otroke je odklonilo iz svoje zavednosti vsako nagrado za delo z otroki. Nekaj sto naših otrok, predvsem onih, ki' količkaj bolehajo na pljučih'un SOVJETSKI IMPERIALIZEM IN NOTRANJI RAZKROJ V DRŽAVI Zadnji dogodki okoli Koreje so marsikje vzbudili optimizem in prepričanje ,da bo končno le nastopilo na svetu obdobje miru. Svet se sprašuje, ali bo po neuspehu napada na Koreji, Sovjetska zveza opustila politiko u-stvarjanja napetosti ali takoimenova-ne hladne vojne, ki je povzročilo o-grommo oboroževanje in strah, da lahko vsak hip izbruhne splošna svetovna vojna. Ali bo Mosikva spremenila svojo politiko? Na to vprašanje lahko odgo. vorimo le, če pogledamo spremembo v zadnjih letih v družbenih odnosih v Sovjetski zvezi. Popolnoma v načelih, po katerih so v prvem razdobju gradili to prvo državo delovnega ljudstva in pospešeni nadaljnji razvoj v smeri državnega kapitalizma z zanikanjem vsakih etičnih in človečanskih načel — vse to ustvarja v Sovjetski zvezi in njenih satelitskih državah politični sistem, ki se ne razlikuje v ničemer od sistema hitlerjevske Nemčije. Ce upoštevamo to dejstvo, moramo odgovoriti na vprašanje, ali bo Moskva spremenila svojo politiko, zanikalno. Strašno je, če pridejo v_ne-ki državi na oblast izrojenci in če postanejo njhove blazne ideje temelj politike te države. Tako je bilo v Nemčiji in isto se sedaj nadaljuje v Sovjetski zvezi in njenih podložnih državah. Brutalnost in napadalnost zakrivajo v razne vjisokodoneče fraze o miru in o socializmu. Sovjetški vlastodršci bi pahnili brez vsakega pomisleka ves svet v vojno, če bi le imeli upanje, da bi v tej Vojni zmagali. Stotisoči in m.Iijoni človeških žrtev, beda in druge vojne strahote zanje ne pomenijo ničesar. To so pokazali v korejski vojni, v kateri je pomrlo poleg milijona in pol vojakov nad tri milijone civilistov. V vojno so'poslali Kitajce in Severnokorejce, 'nezadostno oborožene in opremljene. .Njihove žrtve so jim bile malo mar. Ljudje jim ne pomenijo ni- MEĐNAROĐNIH POLITIČNIH DOGODKOV Kot najvažnejši dogodek preteklega tedna moramo omeniti ponudbo generala Ridgwaya Severnokorejcem m Kitajcem za prenehanje sovražnosti, toda o tom pišemo podrobneje v posebnem'članku. Nič manj važen ni tudi spor med Anglijo in Iranom zaradi podržavljenja perzijske petrolejske industrije Ki se vleče že mesece in mesece. Na trenutke izgleda, da se bo za-de/sčina rešila m-rnim potom, r.amah pa pridejo nove okoliščine v.meš, ki še bolj zaostrujejo že tako napet položaj. Anglija je celo poslala v perzijske vode vojno ladjo »Mauritius«, druge vojne .ladje pa čakajo na Matti id v Cipru. Toda perzijska vlada trdovratno stoji na svojem stališču in vse kaže, da ni voljna sprejeti angleških predlogov, čeprav ne izključuje fnOžnoisti 'Častnega kompromisa. Ugotoviti moramo, dà se je perzijska vlada polastila naprav angio-iran-ske petrolejske družbe zlasti v Abadanu, in da je uVadta strog režim pri izvažanjuj nafte. % V četrtek petega tega meseca se je j Sestalo 'Mednarodno sodišče v Haagu, dà bi razglasilo svojo 'odloč.tev glede ahglo-irddskega 'petrolejskega spora. V glavnem se bo Mednarodno sodišče omejilo na določitev imetja an-gleškh državljanov, ki prebivajo v Perziji in zaščito interesov Mtgld-irän-ške družbe. , V -Londonu niso izgubili upanja na mirno rešitev tega sipora in verjamejo, da bo Mossadegh, predsednik iranske vlade, oprezen ter ne bo z ukrepi šc poslabšal odnošajev. Ob pril ki 175, Obletnice proglasitve ameriške neodvisnosti je dal nekaj pomembnih izjav sam predsedn k Truman ter se je z'asti dotaknil korejskega vprašanja. Izrazil je upanje, da bodo razgovori za .premirje uspešni. Ce pa ne bodo je -poudari) Truman, bo .to zaradi tega, ker nasprotnik noče miru. Dejal je, da 'nevarnost sovjetskega napada še vedno grozi številnim deželam, vžtevšl združene države menke. V četrtek se je sestala francoska narodna skupščina, ki je izšla iz volitev 17. junija. Ni še znana sestava nove Vlade, toda dosedanji predsednik vlade Que.uille je sklenil podati ostavko, da omogoči tako sestavo vlade, ki bo odgovarjala volivnim rezultatom. Omeniti moramo, da je dala ostavko tudi VenizeloSova vlada v Grčiji, ker je odstopil .predsednik socialistične demokratske stranke Fapandreu in njegovi somišljeniki. Novo vlado sestavljajo sedaj izključno člani liberalne stranke. Glavni namen nove vlade je, da sprejme nov votivni zakon in pripravi prihodnje volitve, katerih datum pa še ni znan. Predsednik nove vlade je še vedno Venizelos. Tudi Jašidova japonska, vlada je doživela preosnoVo. V novo vlado, kateri predseduje še vedno Jošida, in ki je obenem prevzel zunanje ministrstvo, je prišlo šest novih ministrov in isicer pet liberalcev in en konservativec. Preasnova vlade je v zvezi z pripravami za sklenitev mirovne pogodbe. Nemška oborožitev je zopet na j dnevnem redu. Ameriški visoki komi-f sar v Nemčiji Mac Cloy je po svojem . ► .povratku fe Amerike podal v Frank-ì.furtu nekaj izjav. Dejal je, da ne bo u nobene odločitve o nemški oborožitvi, preden ne bodo znane vse možnosti o ustanovitvi evropske armade. Mac Cloy je nekako namigni!, da bodo Nemci sodelovali v okviru evropske armade, toda ne kot Samostojna armada, kar je zelo razočaralo mnogo Nemce, v Parizu so pa to sprejeli z zadoščenjem, ker so Francozi vedno Zastopali tako stališče. Ob tej priložnosti je tud: toudari-tj, da se je vrnil iz Sovjetske zveze predsednik' vzhodno-nam-šik-e vlade Otto Grotewahl, kjer je prebival preko dva meseca. Po vesteh enotne socia-lisitlčne stranke je Grotewohl vodil razgovore s sovjetskimi predstavniki glede bodoče sovjetske politike do Nc-mčije in o sklenitvi separatnega mi. ru med Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo. Značilno je v sedanjem trenutku, da zapadna-ncrrrška zvezna Vlada zahte--to zvišanje policijskih sil. /Zapadna Nemčija utemeljuje to svojo zahtevo s tem, da je njena meja dolga nad 4.700 kilometrov, in da je neposredno ogrožena od sovjetskih agentov in ljudske policije sovjetske cone. česar v njihovih blaznih načrtih za gospodstvo nad svetom. Za njih ne obstaja nobena morala, spoštujejo samo silo, grobo s lo, ki se jim lahko na vojaškem področju zoperstavi. V zadnjem času prihajajo vesti, da sovjetski sateliti, ki mejijo na Jugoslavijo, izseljujejo jugoslovansko manjšino, ki živi na mejah proti Ju-, .goslavijij;. Začeli so Romuni, ki so ustvarili na meji proti Jugoslaviji prazen pas, širok 50 km. V tem pasu so izselili vse ljudi. Prišli so s kamioni, blokirali vasi, naložili ljudi na kamione ter jih Odpeljali neznano kam. Selili so večinoma ponoči in s pu-Kinimi 'kopiti tirali ljudi, ki so se o-botaviljali zapustiti rodino grudo. Obenem so jim izropali njihovo imovino. Ponekod so -poprej organizirali zborovanja, na katerih so ljudem povedali, da pričakuje Romunija napad s strani Jugoslavije; da so na mejah zbrane anglo-ameriške čete, ki so pripravljene, da vsak trenutek napadejo. Rekli so nesrečnim ljudem, da jih e-vakuirajo zato, da ne bi postali žrtve .bombardiranja letal, ki bodo vsak čas napadle. V zadnjih dneh so prišla poročila o podobnih zverinskih akcijah tudi na madžarski im bolgarski meji. Madžari rušijo tudi hiše, tako da ustvarjajo takoimenovani »brisan prostor«. Ti zadnji ukrepi informbirojevskih agentur v Bukarešti, Budimpešti in Sofiji niso samo v nasprotju s splošnimi načeli civilizacije in humanosti, temveč predstavljajo klasičen primer zločina genocida (iztrebljanja). Gene. ralna skupščina Organizacije Združe, njh narodov Je 9. decembra 1948 sprejela 'konvencijo za preprečevanje in kaznovanje genocida, ki je označen kot »kazensko dejanje, in ima namen uničiti posamezne skiuipme prebivalstva zaradi rasnih, nacionalnih ali verskih motivov« in ga obsoja kot naj-težji zločin proti človeštvu. Vprašanje izpustitve bivšega zagrebškega nadškofa Stepinea je spet predmet mnogih komentarjev. Beograjski krogi so pripomnili v zvezi z vestjo, da je jugoslovanska vlada izrazila pripravljenost izpustiti iz zapora Steip nca pod pogojen?, da zapusti Jugoslavijo, da vatikanski krogi ne soglašajo s tem jugoslovanskim predlogom in to zaradi tega, da bi mogli še nadalje v Vatikanu vršiti protijugoslovansko kampanjo. Zaprti Stepi-na-c je Vatikanu še vedno važen argument za napade na jugoslovansko vlado, in zato raje dovoljuje,, da podaljša zaporniško življenje, da bi še naprej lahko 'služili zi izsiljevanje in klevete proti jugoslovanskim narodom. V praksi »velikih učiteljev« iz Moskve taki postopki niso novi. Po končani vojni so preselili v Sibirijo v celoti več narodov. Naj omenimo samo Čečene iz Kakaza ter Krimske Tatare. Vsi ti ukrepi se prav nič ne razlikujejo od postopanja nemških nacistov. Sedanji sovjetski vlastodršci jih v marsičem drugem posnemajo. Sovjetska . koncentracijska taborišča so na dobri poti, da bodo postala prav taka, kot so bila nekoč nacistična. Se nikoli v zgodovini ni bil v neki državi tako visok procent ljudi po zaporih ali taboriščih, kot je danes v Sovjetski zvezi. Iste postopke so začeli uvajati tudi v satelitskih državah. Izseljevanje iz Budimpešte so kiljub protestom iz vsega sveta nadaljuje. Do-sedaj so izselili že nad 30.000 oseb, ki se ne strinjajo s sedanjim režimom. Tudi ta ukrep upravičujejo z nevarnostjo napada s strani Jugoslavije, Vsi ti ukrepi predstavljajo sestavni del nemiroljubne, napadalne politike- Sovjetske zveze, ki hoče svet držati v Stalini napetosti 'n strahu pred vojno. To pa je posledica notranjih razmer v Sovjetski zvezi in njenih satelitskih državah. Vedno močnejša notranja nasprotstva in protislovja tirajo vladajočo kasto v pustolovsko politiko na zunaj. Od tu in tam po svetu Predsednik Truman je ob koncu svojega govora v sredo poslal osebno poslanico amerikanski-m četam na Koreji, v kateri pravi, da bodo čete, ki se borijo na Koreji prišle v zgodovino kot prva armada, ki se je berila pod zastavo Združenih narodov za svobodo človeštva. V zvezi z obsodbo dopisnika agencije Asoicieted Press Oatisa v Pragi, je ta agencija izjavila, da je obsodba groba pre-kršitev najosnovnejših pravnih temeljev. Agencija pravi v svoji izjavi, da se češkemu sodišču ni posrečilo Oatisu nič drugega dakazatj, kot da se je pečal z običajnim zbiranjem vesti. V Beograd je prispel sodnik vrhovnega sodišča Združenih držay Amerike William Douglas, ki je na položaju vrhovne-ga sodnika od marca 1939., ko ga je na to mesto imenoval pokojni predsednik RooseweUt. Znano je, da najbližji krogi demokratične stranke, kakor tudi sindikalne organizacije- a-frieriških industrijskih delavcev, včlanjenih v CIO, zahtevajo, da Douglas kandidira za predsednika Združenih držav na volitvah leta 1952. čuden demokrat Med ri-emajhn-iimi demokrati sodobne Italije se 'nahaja brez dvoma minister La, Malfa, ki ima mogočno besedo v republikanski stranki in zaradi tega tudi (primerno mesto v italijanskem javnem življenju. Svojo demokracijo rad ipoudari ob vsaki priliki, ki naj bi bila posebno pristna, č-eš da ni bil nikdar fašist. Vendar njegovi bližnji znanci, ki ga poznajo še izza časa, ko je živel v Milanu pravijo, da topi na slabem spominu, ker sicer verjetno ne bi tako hitro pozabil časov, ko je tako rad paradiral v lepo zlikani črni srajci kot vreden častilec svojega velikega učitelja-duceja. No pa verjemimo ministru La Malfi, da je s svojo politično preteklostjo pozabil tudi njene nauke, saj je tako lepo zapisal sedaj v spominsko knjigo v Trstu, ki .ga je počastil s svojo navzJgEnostjo ob priliki velesejma, da ni prave demokracije brez spoštovanja narodnosti. Vendar je ta 'dober tu takoj -pokvaril, ko je pristavil, da je Trst Italija in Italija Trst. Ta izjava namreč ne diši preveč po demokraciji, ali je- pa taka demokracija, kakor si jo je predstavljal njegov nekdanji šef-duce. Verjamemo, da bi hotel gospod minister naipra-viti malo predvolilne ‘propagande po Trstu, kjer se- tla šovinizmu resno majejo, tako da veliki duhovni iredente že sedaj stikajo glave, kako bi preprečili grozečo nevarnost. Pirepri- ki so šibkega zdravja, pa bo ostalo pri nas v Ankaranu, kjer je zelo pripraven kraj za zdravniško okrevanje. Otroci iz Biujščlne so tudi že odpotovali v Slovenijo. Ko se bodo po mesecu dni vrnile te skupine iz Slovenije, bodo odšle druge, ki bodo «stale do začetka šolskega leta. Kakor potrebujejo naši otroci svežega planiškega zraka in spoznavanje naše domovine, tako potrebujejo o-troci iz Slovenije obmorska letovišča, zato pa bo že te' dni prišlo k nam iz Slovenije nad šesto otrok, ki bodo nameščeni predvsem v obalnih mestih. Tako bo tudi letos še večje število naših otrok in otrok iz Slovenije preživelo svoje počitnice ob morju ali pa na planinah, kjer si bodo nabirali zdravja in novih moči za prihodnjo šolsko leto. Ves svet je prijetno vznemirila vest, ki so jo v nedeljo zvečer razširile radijske postaje, da sta poveljnik kitajskih prostovoljcev in poveljnik severnokorejskih čet, sprejela predlog generala Ridgwaya, povelj-nik-a vojske Združenih narodov, da se začnejo razgovori o premirju na Koreji. Kot vse kaže, se korejska vojna hitro bliža koncu. Ves svet se sprašuje, kakšne bodo posledice neuspešnega konca kitajske ofenzive na odnose med Sovjeti in Kitajci. Ali se bo Kitajska tudi v bodoče zadovoljevala z vlogo, da bo hodila -po kostanj v ogenj za sovjetske idte-rese, ali bo žrtev stotisočev padlih »prostovoljcev«, k;i so se slabo oboroženi morali boriti proti tehnično izvrstno opremljeni vojski Združenih narodov, le izmodrila 'kitajske voditelje? Ati je mogoče, da je tako velika država, kot je Kitajska, ki ima nad 460 milijonov prebivalcev, satelit in nič drugega kot satelit? To je vprašanje, 'ki si ga zastavljajo v zadnjem letu, odkar traja korejska vojna, povsod po svetu. Ce pogledamo splošni položaj, predvsem na gospodarsko stanje Kitajske, bomo videli, da so njeni interesi povsem drugi, kot pa da sledi slepo sovjetski politiki v tem delu sveta. Nova Kitajska se nahaja danes sredi skoraj nepremostljivih težav, ki so posled'ca bede im nerazvitosti pol-koloniialnega stanja predpretekle do be. Dvajsetletna državljanska vojna in korumpiranost Camgkajškove-ga režima je spravilo to velikansko državo v .popolno gospodarsko zmedo. Kitajska bi potrebovala dolgo dobo miru, da bi lahko posvetila vse svoje sile gospodarski izgradnji. Potrebovala bi čim ožje gospodarske stike z inozemstvom, kjer bi lahko nabavljala potrebna sredstva za svojo gospodarsko izgradnjo. Vojna na Koreji pa jo je palm'la v položaj, ko je „bilo treba Mir nm Koreji Ves svet je .presenetila vest, da so Severnokorejci in Kitajci sprejeli predloge vrhovnega poveljnika sil Združenih narodov na Koreji generala Ridgwaya o ustavitvi ognja. Cim, so v Washingtonu zvedeli o pozitivnem odgovoru, se je predsednik Truman takoj Sestal z ministrom Achesonom in obrambnim ministrom Marshallom, ki so nà dolgo razpravljali o severnokorejskem in kitajskem odgovoru. Vladni krogi v Washingtonu pa še dalje molčijo i-n ne navajajo končnih navad i, ki jih bodo dali za začetek .pogajanj. Tudii razni strokovnjaki so podrobno proučili odgovor Severnih ■ih prišli do zaključka, da je sprejemljiv in da ne predstavlja bistvenih zaprek za skupni sestanek. Severni so namreč sporočili, naj bi bil sestanek na področju Kae-soniga ob 38. vzporedniku in to med iO. in 15. julijem. V Washintomi in v Organizaciji združenih narodov so zaskrbljeni, ker so Severni predložili, naj 'bi bil sestanek med 10. in 15. julijem; to bi namreč slabo vplivalo na moralo čet, z druge strani pa .daje možnost nasprotniku, da ipfegruipira s-vojp sile. V, resnici pa predlog Severnih ni imel skritih namenov, temveč so samo hoteli pridobiti na času, da lahko stopijo v stike z Moskvo. -Moskovski, krogi pa se do danes še niso izjasnili o -poslanici vrhovnega poveljnika sil Združenih narodov. »Pravda« je objavila samo odgovor kitajskega in severnokorejskega .poveljnika, katerega je prenašal tudi moskovski radio, toda brez vsakega komentarja. Končno so Severni odgovorili, da so, pripravljeni sestati se 8. julija v Kaesongu na ipreidhcid'n!h razgovorih. Tako približno potekajo tehnične pripraVe za ustavitev ognja. Ves svet je z zadovoljstvom sprejel željo in pripravljenost vojskujočih strank, da prenehajo s sovražnostmi. Koreja je namreč kot mora tlačila vse človeštvo v’ bojazni, da bi se iz korejskega konflikta lahko porodit nov svetovni .požar, ki bi svetu prinesel še večja raz- dejanja in gorja, kot pa zadnja svetovna vojna. Posebno Se, ko se je miroljuben svet prepričal, da je sprožila spor na Koreji Sovjetska zveza, ki je mislila, da bo na lahek način razširila svojo hegemonijo in to na račun malih narodov. Sele sedaj, ko je uvidela, da je njen up šel po vodi in da so se njenim načrtom odl-očrto postavile po robu članice Organ'zacijt združenih narodov, je sklenila prenehati s to žalostno avanturo. Žrtve konflikta sta pa ostali Koreja in pa Kitajska ljudska republika, zlasti Koreja, ki je verjetno od vseh držav najbolj razdejana, saj so se vojske večkrat pošastno sprehodil? od severa proti jugu in nasprotno ter pred seboj in za seboj pustile strahotne slike. Koreja še enkrat dokazuje vsemu človeštvu, kakšen je sovjetski imperializem: krvav kot vsi imperializm-i, pa čeprav operira s sladkimi besedami in frazami o miru, o enakopravnosti med narodi, o socialni pravici, o svobodi itd. 'Korejsko ljudstvo si bo za vedno zapomnilo te sladke besede moskovskih mogotcev. Upamo, da bo tudi 'modremu vodstvu v Kremlju ostala Koreja kot dobra šola in da si bo dobro premislilo, prej kot začne s kakšno novo agresijo v drugih delih sveta. •Kakšne rezultate bodo prinesli predhodni razgovori v Kaesongu 8. julija, je težko predvidevati, toda na splošno vlada povsod optimizem. Seveda je .to le prva faza k miru na Koreji in sploh na Daljnjem vzhodu, toda vendar prva svetla luč, ki vliva upanje, da bó prišlo do miru, kar bi v veliki meri pripomoglo, ,da se u-gòdno -rešijo tudi ostala pereča vprašanja v drugih delih sveta. vsak do.l-ar porabiti za nenasitne potrebe korejskega bojišča, za oboroževanje im vzdrževanje velikih vojnih formacij v mobilnem stanju. Namesto trgovskih zvez s tujino, je korejski spopad prinesel Kitajski -delno blokado, ki je povzročila, da si -ne more nabaviti mnogo dragocenega materiala in surovin, ki jih neotohod-no potrebuje. Sovjetska pomoč je -bila bolj propagandnega značaja. V zadnjem času so nabirali po vsem Kitajskem prostovoljne prispevke za -nakup orožja v veliki bratski državi. Kitajci so danes v pMožaju, da morajo plačevati Sovjetski zvezi celo orožje za vojno, ki jo vodijo skoraj v izključno 'dala Kitajski kredit tri sto milijo-njenem interesu. Sovjetska zveza je nov 'dolarjev za pet let. Ce pogledamo, kaj portemi ta vsota za tako veliko državo, naj navedemo, da je 300 mi-iijonov dolarjev dobila ma.la Avstrija v enem letu po Marshallovem plamu. Kitajska je zelo nerazvita država. Ce računamo po njenem prebivalstvu, ima 400 krat manj i-ndustrijske opreme, kot jo ima ' Amerika in stokrat manj kot jo imajo zapadno evropske države. Na Kitajskem pro:zvedèjo na e-ne-ga prebivalca 'dva kvadratna metra tekstila, na Japonskem 57 kvadratnih metrov, v Angliji pa 60. V Zed njenih državah pridejo -na eno kmečko go-spodarstvo štirje člani, ki obdelujejo 73,4 ha zemlje, na Kitajskem pa'pride na eno kmečko gospodarstvo osem članov, ki žive od 1,69 ha zemlje. Železniška -mreža v tej velikanski državi znaša 2.400 km; 9 od 28 provinc Kitajske je brez vsakih železnic. Veliko -pa je -rudno bogastvo Kitajske. Zaloge .premoga cenijo -na 250 milijard tan, železne rude ®a :na 4,2 milijarde ton. Potencial njene vodne energije cenijo na sto milijonov kilovatnih ur. Hitra industrializacija bi bT earn izhod, da bi dvignila Kitajska svoje prebivalstvo i-z bede in zaostalosti. Po računih ameriškega .politika Hen-r-ja Walla,ceija bi bilo 'potrebno, če m se Kitajska razvijala v istem tempu, kot se je razvijala Japonska v letih 1S00—1937 za prvih deset let 14 milijard dolarjev, za naslednjih 10 let 'pa 23 milijard dolarjev. Sam Stalin je leta 1945 v nekem razgovoru s Hop ki-nsom priznal, da Sovjetska Zvez» ne more učinkovito pomagati Kita; sk.i ih' je rekeil. da bi lahko samo Združene države Arne'tke s svojo veliko gospodarsko 'homo: io zadbvc-1 j ile potrebe te zaostale države. Sovjetska zveza torej ne more. učinkovito -pomagati Kitajski. I-n če računamo, da so Sovjeti odnesli s Kitajske industrijske opreme v ved nosti 900 mil jonOv v času, ko »u imeli Zasedeno Mandžurijo, vidimo, 55 so do sedaj napravili Kitajski le škodo. Poleg 'tega mora Kitajska blago, ki ga kupuje v Sovjetski zvezi, plačevati draže kot na svetovnem trgu. Sovjetska zveza se je vsilila Kitajski za posrednico v njeni izvozni trgovini in absorbira skoraj ves njen izvoz ter dalje prodaja -kitajske proizvode .na svoj račun. S pomočjo mešanih družb direktno izkorišča kitajska prirodna bogastva. Očitni znak škodljivosti takih gospodarskih Zvez na Kitajsko je njerta lanskoletna trgovinska bilanca, pó kateri je Kitajska več izvozila kot uvozila, -kar je popolnoma nenormalno za državo, ki je opustošena .po vojni in ki stremi za hitro gospodarsko obnovo im razvoj. Vojna na Koreji je za Kitajce izgubljena. izgubljene vojne in težke Žrtve-, ki so bile zaman, pa so doslej vedno »pretresale 'narode- i.h države in jih iizmodriile. Kako so v tovarni Jìmpelea' v koli čani pa- smo, da pri tem -tudi naročene injekcije ministra La Malfa ne bodo mnogo pomagale, ker tržaško ljudstvo je že davno sprevidelo, kam ga vodi ipot šovinizma in iredentizma, zlasti pa sovraštva vsega, kar diši po Slovencih. Ce bi bil -minister La Malfa le malo dosleden svoji prvi izjavi, da prave demokracije- ni brez spoštovanja narodnosti, ne -bi mogel v isti sapi reči, da je Trst Italija, ker je s tem dokazal prav nasprotno, namreč da ne spoštuje posebno narodnosti. Danes ve že ves svet in ne je minister La Malfa, da Italija kaj malo gleda na druge narodnosti, saj je tam slovenski jezik zabranjen v j#vni uporabi, a Slovenci nimajo nobene šole in jih na vseh področjih politično in -kulturno .zatirajo. Iste metode bi pa radi pristaši ministra-La Malfe uvedli v Trstu, kjer mestni očetje, ki prisegajo na njegovo politično vero, .tiišče ušesa kakor svoj čas Turki ob zvonenj.u nevern iških zvonov, ako bi predstavniki Slovencev, posebno še naprednih Slovencev hoteli rabiti svojo materino besedo. Zato moramo ne le mi Slovenci odklanjati demokracijo, katere pobornik 'je italijanski minister za zunanjo trgovino, marveč tudi mislimo, da so njegove spodbujajoče besede za bližajočo se volilno borbo glas vpijočega V puščavi. Bolje b; bito, če bi dejal, da Trst je srednjeevropsko .za- ledje. in to zaledje je Trst, ker se na tej zemljepisni gospodarski,in zgodovinski resnici ne da mnogo razpravljati, zlasti še je ne da pa pobiti s praznimi volilnimi frazam:, ki so bile že tolikokrat premiere, da nimajo danes več ne vsebine ne odmeva. To ve ne Te sam gospod minister La Malfa, marveč tudi oni njegovi -tòvatìsj, v 'rimskem -parlamentu, ki so zn'óva zaskrbljeni (za »talijanštvoit Trsta. Tam namreč kar dežuje interpelacij, kako se vlada zanima za Trst in kako misli nastopiti naprata nekim -pojavom, o katerih ti gorečneži italijanskega iredentizma trde, da bi ahko ogražali »svete pravice«, ki jih ima mati Italija do svoje izgubljene hčerke. Ko bi se ti dobri očetje svojega naroda malo bolj , zanimali za druga mnogo bolj pereča vprašanja kot je Trst, bi gotovo ne škodilo državi niti njenemu ljudstvu. Saj vladajo tam take gospodarske in socialne 'prilike, da je dela več kot dovolj, na katerem koli koncu se že zagrabi. Poleg tega bi pa tako čfeio bilo, kakor ugotavlja beograjska »Borba«, .tudi zato m-nogo 'koristneje, da ne bi zastrupljalo odnošajev med obema sosedama in vodilo do zbli-žanja in potrebnega gospodarskega sodelovanja. Očividno italijanskemu šovinizmu to ni mar! On želi tudi bližajočo se notranjo borbo za zasedbo me-stnih stolov v Trstu uporabiti za veleitali-jansko propagando — vendar mu lahko že sedaj, povemo — samo v škodo črnih interesov, za katere misli, da jih, na-ta način najbolje zastopa. Kakor je znano je treba za konzerviranje rib premerne piicsčevi-naste škatle. Te. šlkaltle pa delajo v vs.aki tovarni konzerviranja. Talko tudi v »AMPEleJI« v Izoli. Toda za proizvajanje škatel je treba poleg pločevine im taklih strojev, ki izoblikujejo pločevino tudi plin, s pomočjo katerega tallijo cin in potom varjenja izdelajo -škatle, kj;e,r .nato .konzervirajo sadje-, ribe, Zelé'n-jàvo iiffl. Ker je v Izoli precej šibka plinarna lin ne daje 'tako kaloričnega plina ter je bilia .poleg tega zadnje čase tudi rsekaj (pokvarjena im ni delovala kakor bj morala, saj nàti ne more več kitit (toliikio, ker je stara okoli 40 let, a kaldar SO jo mbnitira-ii so . vedeli, da bo le dvajset, let dobro delala, je v inašlih tovarnah konzerviranja v Izoli nastalo zelo pereče vprašanje pomanjkanja plina. Sicer za tovarno »ARRIGONI« 'Oj bi! 'to takšen problem, (kakor za »AMP-ELEO«, ker se ta tórva,nna nahaja b-liziu pliiinanh-e.. Za tovarno »AMiPELEO«, ki jé nà drugem koncu mesta, pa je bilo to vpra-šonje ntij.no in ga je biilo treba rešiti'. iPiliin, 'ki ga je dajala mestna plinarna -Skoraj iriiiiti mi dospel do »AM-PELEfc« in, če so se- morali posluževati iz njim, je bito to zelo tčžko, ker ni Imel toliko kalorij, kakor jih namreč za taka dela potrebujejo. 2e 1 am.i je direktor »AMPELEE« tov.' H-itdates sprožili ito vprašanje med tehnikj v tovarni, tolda s tem so vedno odlašali, ker so bili prepričani, da bodo mestno plin arino obnovili im jo preuredili z novimi nàpràvami. Ker pa za reäi.tev, itega prphlema se ni nihič® pozanimal, a plliinariha je dajala vedno manij piiina je bilo treba nujno začet: misliti, kako rešiti' vprašanje pomanjkanja plina. Tehnik tovarne Adàlgerio Degnassi, pa se j-e sipomni-l, da mu je pred nekaj Teti pokazal nek «Ženit napravo, s kate-ro se da v.pltajiaiti, bencin. Lotil Se je resno dala, izdelal načnt ter sam tudi Izdelal napravo aa vpli-njavanje banicima. Ta naprava je videti zelo preprosta. Dnevno pro-iizvaja toliko plina, kolikor ga v tovarni potrebujejo. 20 liltrov bencina vpTini.jo na ita način v 70 kubičnih metrov plina, ki ima veiiiko več kalorij -kakor plin iz medine plinarne. Ce pa zdaj ipogieiäamo koristil, ki Jih pri tem ima tovarna, ugotovimo naslednje; prej, doktor niso imeli te naprave, so morali plačevati za vsak kubičnj meter plina 7,40 din, zdaj ,pa ■plačajo zà liter bencina mienda 9,30 din, ki ga v-pllmiijb v več ikot 3 kubične metre plima. Poleg tega, kakor smo zgoraj povedali Ima vplinjehi bencin povprečno 800 kalorij več 'kakor plin iz mestne ipUnanne, to se pravi, da Ima 1.600 kailbniij. Silcer je ta napra-va majhna, toda za potrebe tovarne zadostuje. Dnevno proizvaja od 70 do 90 kubičnih m-etrov plina, kolilkior pač uporabi pet do šest ognjev pri tajanju cima za varjenje pločevine. Na ta način je tehnik Degraissi reši! vprašanje pomanjkanja pitna v tovarni »AMPELEA«, obenem pa tudi prlštediil kolektivu ogromne vsote denarja, s katerjim so prej plačevati mestn i plin anni zà upor ablj ani plin. Sstran 2 Po&OW&i9 na koprskem izsušenem ozemlju ..................... .......... Pot me je zanesla iz Kapra mimo izsušenega ozemlja — bivših solarti — proti Škocjanu. Na nj vah je bilo žito že skoraj požeto, le ob robovih 30 Se kosili 3 kosiilnimi sitroji. Na levi strani ceste, pri večji hiši, ki je bila nelkdaj last koprskih solarn, so mia. tili. Z mlatilnico je bil združen stiskalni stroj, ki je povezoval slamo v velike bale. S kamioni so sproti dovažali žitne mape. Bilo je zelo živahno. Naslednjega dne mlatilnice ni bilo več tam, le velikanski kup v bale stisnjene slame je še pričal, da so tu prejSnj dan mlatili. Iz hiši je prišel starček, ki ml je pojasnil, da so odšli z mlatilnico na drugo stran asolarne. Ker je imel isto pot, je šel z menoj. Med potjo mi je pravil, da se imenuje Baruca, da ima že 78 let in da je član delovne zadruge v Pučah. Skoraj osem križev, ki jih nosi, ga še ne tšči preveč k tlom in Se rad dela. Na skrbi ima zadružni hlev v naollamahtf. Kmalu sva prišla do mlatilnice, ki je bila -nameščenna sredi polja med koprskim Stadionom in veliko vodno črpalko ob morjiu. Pri mlatilnici je bil kup ljudi. Vsi so hiteli, njihovi obra- 06 pojavu Kakor blisk se Je po istrskem o-krožju razširila vest, da so v Bujščini odkrili pri množičnem pregledovanju krompirjevih nasadov žarišče kolorad. skega hrošča. (Sicer je h ilo to pričakovati, saj' je naše okrožje obkoljeno s kraji, kjer je koloradski hrošč že začel s svojim uničevanjem krompirja, vendar tako hitro ga nismo pričakovali. Ne moremo pa trditi, da nanj nismo bili pripravljeni. Pristojni organi so takoj podvzeli vse potrebne there, da se žarišča koloradskega hrošča čimprej uničijo in da se zavaruje ostali pridelek krompirja. Kmetijske zadruge so dale takoj na razpolago vse zaloge zaščitnih sredstev. Poskusna postaja v Ankaranu je že razposlala po v seh krajevnih odborih vzorce u-ničenth in v epruvetah zaprtih koloradskih hroščev, tako, da lahko sichern’ kmet vidi tega škodljivca ne samo na sliki, temveč tudi kako izgleda v resnici. Krajevni odbori so zopet na množičnih sestankih poučili kmete o nujnosti pregledovanja vseh krompirjevi nasadov. Prav tako so že organizirane ekipe, ki bodo po potrebi takoj »top'le v akcijo. Torej smo takoj reagirat', čim se je hrošč pojavil, Vendar priznati moramo, da se še najdejo posamezniki, k! vzamajo borbo proti tem : največje-mu škodljivcu — koloradskemu hrošču — še premalo resno. Vendar tu ni vnra*anja- aT se ho pojavil koloradski hrošč na moji njivi ali ne! Dejstvo je, da je nevarnost zelo vel ica in da sleherni kmetovalec ki ne ere ugleda skrh-’o svojih krompirjevih nasadov, čeprav Je žarišče koloradske, ga hrošča oddaljeno za več desetin kilometrov od njegove njive, nosi veliko odgovornost pred vsemi. Znano je, da koloradski hrošč ob ugodnih po. gojih lahko v kratkem času preleti na desetine kilometrov in zato v našem okrožju ni prostorčka, kjer krompir ni v nevarnosti. Prvo žarišče koloradskega hrošča je v grapi med Grožnjanom in bližnjo vasjo Martinčiči. Grapa je precej globoka in z dveh strani zaprta z gozdiči, tako da bž človek na manj pričakoval, da bo tu naletel na koloradskega hrošča. Naloga vseh Je, da se skrbno držimo navodil, ki so jih dali in ki jih bodo morda še dali pristojni kmetijski odseki. Ne smemo odlašati niti minute, kajti čas. mi naš zaveznik. Energičen nastop slehernega krajevnega ljudskega odbora in podpora množičnih organizacij sta jamstvo za uspeh. Le tako bomo zavarovali krompir, ki je eden baših najvažnejših kmetijskih proizvodov. Precej debela je zadeva Koprčana Rechsteina Renata iz Brattijeve ulice. On je v svojstvu oskrbnika GO. STILNE PRI STADIONU, ki je last mestnega ljudskega odbora v glavnem kriv, da je imela ta gostilna v preteklem* letu naid milijon izgube. Del vse-, ga tesa se je tudi polastil. V času od 1. I. 1950 do 26. I. 1951. se je polastil 72 tisoč dinarjev, ki jih je dnevno je. mal iz blagajne. V tem času se je tudi polastil 160 kg raznega mesa v vrednosti 32.000 dinarjev in mesnih izdelkov za 8000 dinarjev, 50 kg masti in olja za 7.500 din, 32 tisoč din zelenjave in drugih malenkosti za nekaj tisoč dim, kar znaiša skupaj 81.000 dinarjev. Sam se je zastonj hranil in popil do 5 litrov pijač dnevno pri tem mu je pomagala celo žena, tako sta nedovoljeno zapila in pojedla nad 80.000 din. Razen tega je dopustil, da se je budi osebje zastonj hranilo In tudi abonenti so uživali po zelo nizkih cenalh. Celo na stalna opozorila, da deficit raste, se ni brigal, ampak je vso stvar, kolikor je bilo mogoče, zakrival in nadaljeval s svojim početjem. Taki brezskrbni špekulanti in tihotapci, ki so mislili živeti na račun delovnega ljudstva in ki so izrabljali svoje položaje za umazane posle, zaslužijo strogo kazen. • Tudi zadeva bivšega direktorja podjetja VINO Jeršina Jožeta je precej temna. Mislil si je, da mu lahko položaj naše cone veliko pomaga pri njegovih špekulacijskih nastopih. TihoJ tapil je v Jugoslavijo vino in ure. Tako je za devet ur doibil 100.000 d’n, ki jih je potem ilegalno prinesel v cono. Prazne pvske sode pa je enkrat napolnil z osem hektolitri vina, ki jih je poslal v Ljubljano pivovarni UNION, kjer je imel najbrž pomagače. Pri preiskavi se je zagovarjal, da je1 to delal, dà b! Izboljšal trgovske posle s FLRJ in podjetjem, ki ga je vodil od 1949 1. do februarja letos, ko je bil aretiran; toda preiskava je dokazala, da je to delal z očitnim namenom, da si ustvari lastno premoženje na škodo ljudje inwvliie i» delovnega ljudstva, zi so bili črni od sonca, in prahu. Sele ko je zašlo sonce, so se oddafinili in tedaj smo Se začeli pomenkovati. Žetev, so rekli, da jih je razočarala. Zito ima prevet slame, a malo zrn. Svoje žito — to je žito obdelovalne zadruge Puče, od katere je tudi mlatita ca — so že pospravili. Zdaj mlatijo žito delovne zadruge iz Babičev, potem p» bodo šli mlatit v Kampel-Salaro in nazadnje v Puče, kjer bodo mlatili tudi za okoliške vaisi. Vsega žita pravijo, da bodo namlatili na svojih nj'vah okrog 250 stotov. Zanimal sem se, zakaj je v »šolar-nah« tako slab pridelek. »Tisti prekleti Nemci«, je rekel Baruca, »so pred koncem vojne spustili na polje vodo z morja — polje je namreč pod morsko gladino — in morska voda je 'uničila za več let rodovitno zemljo«. Brigadir je ipojasneval, da je bila tu zemlja v nižjh plasteh že preje močno slana, ker so bile tu več sto let solarne. Voda pa, ki so ji Nemci odprti pot, je to sol »priklicala« na površje in zato je zemlja tako močno slana in nerodovitna. Na tej točki smo se zadržali dalj časa. Razlagali so mi, da bo v nekaj letih zemlja dobra, kot je bila prej. Vendar jo bo treba negovati. Brigadir je pokritiziral podjetje »Vodovod«, ki ima na skrbi glavne kanale, a preslabo skrbi za njihovo čiščenje. Zaradi tega se ob deževnem vremenu voda zadržuje na polju, ker ne more odtekati. Nekdo je omenil, da je žito na delu .polja, ki je 'last delovne zadruge iz Babičev, mnogo lepše in se temu ču-d l. Pojasnilo so dali člani delovne zadruge iz Babičev. Oni so na tistem mestu zemljo dvakrat preorali in zato je žito precej lepše. Nekdo pa je rekel, da so tudi stranski kanali važni in da bi bilo tudi te treba bolj negovati. Vsekakor so zadružniki iz Puč prepričani, da bo zemlja vsako leto boljša in da bo zato tudi pridelek boljši. Vendar takrat ne bodo več sadili žita. Na njivah bodo rasle povrtnine, ki mnogo več donašajo. Fant, ki mu pravijo Karloforte, je rekel, da naj še traktorist, ki skrbi za Množične organizacije so imele v načrtu, da bi s prvim julijem nadaljevali z gradnjo zadružnega doma. Nujna dela na polju, ki so pomladi zasta. la zaradi deževja, pa so ta načrt malo spremenila. Treba je bilo še odložiti za nekaj časa. Kakor hitro pa bodo glavna dela opravljena, bomo prijeli zares. Ker so temelji že izkopani, bomo začeli kar zidati. Tudi če je bilo vse zaposleno s poljskim’ dedi, smo vendar v maju iin juniju pripravljali kamenje, pesek, gramoz in strešnike. Pri teh deilih je bilo na. ravljenih nad 700 prostovoljnih ur. Navozili smo nad 300 kub. m kamenja in nekaj tramov. Uprava cest nam je posodila drobilec, s katerim smo napravili 25 kub. m grušča. Pri teh delih je sodelovala večina ljudi v vasi. Le nekaj posameznikov je, ki niso nič prispevali. Ti se izgovarjajo, da imajo preveč dela na polju, medtem ko jih vidijo v Kopru kako postajajo v vrsti na pristanišču, da bi šli v Trst in tam pomagali tistim, ki iso naši nasprotniki. Prav bi bilo, če ibi tudi ti razumeli in pomagali pri gradnji tako važnega poslopja. Letos so kmetje zadovoljni, ker je letina do sedaj še kar dobra. Delajo z veseljem, ker vse kulture kažejo dobro. Seveda vpliva tudi to, ker slišijo, da bodo prišle razne olajšave s sprostitvijo cen v trgovini. Potrebno pa bi bilo, da bi se malo bolj zanimali za uničevanje oljčne mušice. Sredstev za to ne manjka, ker jih ima na razpolago kmetijska zadruga v vasi. Proti prvi generaciji nismo nič, ali malo napravili, zato bo treba nastopiti proti drugi generaciji. To bo vsem v korist, ker so letos oljke Kot vodilna osebnost v podjetju pa je zlorabljal svoj službeni položaj in uporabljal avto velikokrat v osebne svrhe. Preiskava je tudi ugotovila, da je prevozil z avtom* najmanj 2500 km in uparabil najmanj 300 litrov bencina ter tudi avto precej poškodoval. Vozil se je namreč na izlete k sorodnikom v Trebnje, Logatec, Ljubljano in drugam. Njegov nemarni odnos do podjetja se kaže tudi v tem, da je lani ob trgatvi najel šoferja na izlet, medtem ko bi moral slednji po grozdje v neko vas. Bilo mu je pač več do tega, da zadosti sebe in svojo ženo za potrebe skupnosti. 66. letni Cunja Lovrenc iz Škofije, stanujoč v Valmarinu, pa je s prevarami hotel opehariti ministrstvo za Devin je bil nekdaj najbolj severna Slovenska kmeteko-ribiška vas na jadranski obali, ta* brati najbolj zahodno im nizko ležeča kraška vas. Odkar je neposredno tostran tržaško-italijan-ske meje, pa se je ta vas zelo spremenila. Danes ni ta kraj .niti vas, posebno ne kmečka vas, ker je* ostalo tam še komaj 6 pravih kmetov. In tudi ne ribiška vas s svojimi 10 ribiči, pa tudi trg še ni. Ribiči* so vsi priseljenci ali pa sinovi pred 50 leti priseljenih Cozotov, in se niso še prav nič sprijaznili z domačini. Tako so jiim nasprotni, -da ne rečemo sovražni, da jim niti ne marajo prodajati v domačih vodah nalovljenih rib. Kar je kaj boljše, ga, prodajajo vse izven Devina, doma-č'nom pa le manjvredne ostanke. In tako mora ostati najbolj* primorska — ker leži prav na morskem bregu — slovenska vas dejansko brez .rib. Pred nekaj leti sta umrla v Devinu zadnja dva slovenska ribiča. Glede ribolova je treba torej tukaj rešiti tave nujni nalogi: prvič bi se moralo nabreižinsko-devinsko županstvo pobrigati za to, da bi se z doma nalovljenimi ribami zadostilo predvsem potrebam domačega prebivalstva. Drugič bi pa morali* Devinčani poskrbeti za to, da se domači ribolov pogon mlatilnice, kaj pove. Ta pa je rekel, da mu mlatilnica dobro dela in da dnevno zmlatijo do 80 stotov, seveda če je žito dobro. Tako je pogovor prešel na mlatilni-nioo. Izvedel sam, da so jo kupili v Postojni leta 1947. in da so plačali zanjo 350.000 j.ugoiir. »To je bil prvi stroj, ki smo ga mi zadružniki iz Puč kupili!«, je rekel Baruca. »Kako smo bili takrat veseli. Z mlatilnico smo tudi danes zelo zadovoljni. Osamosvojili smo se, poleig tega pa nam prinaša tudi čedne dohodke. Od stota omilačenega žita dobimo 150 dinarjev. Dnevno omlatimo do 80 stotov in ko odbijemo stroške za petrolej, olje in naše dnevnice, še vedno ostane nekaj tisočakov.« Potem so pravili, kako se je njihova zadruga v teh nekaj letih obstoja lepo razvila. Seveda, dela imajo res dosti. Vendar izplača se jim pa le. Njihovi Ze dolgo smo čutili potrebo po zboljšanju zobozdravstvene službe v. našem okrožju. Obstoječi dentisti niso mogli več zadostiti vedno rearaščajo-č'm potrebam. S porastom žvljenj-skega standarda našega delovnega ljudstva naraščajo tudi splošne potrebe ljudi samih. Nekoč so po naših vaseh hodili razni padarji ter ruvali kmetom hotne zobe. Danes zahteva vsak naš državljan, da se mu zobje ne samo izd'rajo, pač pa da se mu zdravijo, .popravljajo itd. Spričo vseh naraščajočih potreb se je Zavod za socialno zavarovanje že -dalj časa bavil z mislijo, da bi odprl svojo lastno zobno ambulanto. Končno se je ta načrt uresničil iin v ponedeljek -dne 2. t. m. je bila odprta na sedežu Zavoda za sociadno zavarovanje v Kopru zobna ambulanta za člane socialnega zavarovanja in njihove družinske člaine. Ta ambulanta je odprta vsak dan od 7. do 13. ure. Cim bo dotok zavarovancev večji, bo ambulanta odprta tudi popoldne .in sicer toliko ur, kolikor bo potrebno. tako dobro pokazale, kot leta 1929. Sl’šali smo, da se je v naši neposredni bližini pojavil veliki krompirjev škodljivec koloradski hrošč. Tu -bo treba napraviti množičen pregled naših kromipirišč. Naš kmetijski referent se za to zelo zanima in prav gotovo ne* bo dal miru, dokler ne bo gotov, da se nam ni bati .tega škodljivca. , Posebno lepo kaže koruza — fru-menton. Ce bo šlo tako naprej, bodo njive polne velikega klasja. Pred dnevi smo imeli občni zbor kmečke zadruge, kjer je bilo sporočeno, da je imela lani nad 100.000 din čistega prihranka. Sklenili smo, da bomo za to nabavili kamion, ki smo ga zelo pogrešali. Ta nam bo olajšal prevoze pridelkov. Ker je za seno letina res dobra, bodo kmetje gledali, da bodo redili čim-več mlade plemenske živine. Nekako poredkoma nas obiskujejo živlnozdravniki. Radi bi, da bi čim-prej prišli tudi k nam, ker je polno prašičev, ki jih bo treba cepiti. Želimo itiudi več predavanj iz kmetijstva, ker je polno praktičnih vprašanj, ki jih sami ne moremo razvozlati, v tem je mogoče vzrok tudi premajhno zanimanje organizacij, da bi strokovnja. ke povabile. Na sektorju še ni bilo potujočega kina. Ljudje želijo, da bi jih čimprej obiskal s kako dobro predstavo. Kulturno življenje je nekako zaspalo. Manjka nam pevovodja In tovariša, ki bi učil dramsko skupino. Godba dela nekaj, vendar ne tako, kot bi bilo želeti. Tako smo stresli kar cel kup vprašanj naenkrat. Ce bo kaj uspeha, se bomo v prihodnjem dopisu zahvalili. socialno skrbstvo FLRJ. Saj je nekaj časa prejemal kar tri denarne zneske na mesec ko pokojnino za sinom. Prevara pa je prišla na dan in Cunja se bo moral v kratkem zagovarjati. Enkrat je namreč vlažil prošnjo za pokojnino češ, da stanuje v Miiljah, in prošnja je bila odobrena, tako da je dobival me. sečno 1.200 din. Se prej pa je vložil prošnjo v Kopru na pravi naslov in potem dobival enako vsoto. Tretjič pa je poskusil še več. Na prošnjo je napisali nek kraj v coni A in zahteval metrolire. Tako mu je ministrstvo za socialno skrbstvo izplačalo, skupno z zaostanki 366.000 lir. Sleparija Jv prišla na dan in seveda je Cunja sedaj v precejšnjih škripcih. postavi zopet na noge. Ako živijo v Devinu priseljenci čozatski ribiči, ako se v 'bližnjem St'ivamu, ob izlivu Timave, umetno naseljujejo ribiči »ezu-Ji« iz Istre, katerim se brezplačno zidajo hiše ter darujejo ladje, mreže in sploh vsa draga ribiška oprema, in se trošijo milijoni za ribiške naprave, zakaj bi morali ostati domačini v kotu in zakaj maj bi malomarno trpeli, da se jih gospodarsko odriva od morja? Oidikar je prišla v maše kraje Italija se opaža, da nas hočejo po točno »zdelanem načrtu gospodarsko zadušiti. Zato je že skrajni čas, da začnemo organizirano bramiti in utrjevati naše gospodarske postojanke. Skupno ■premoženje slovenskega prebivalstva v anigloameriški' coni znaša milijarde. Treba ga je mobilizirati in aktivizi-rati, ker bo sicer s časom izginilo kakor kafra na zraku. Kakor je že omenjeno, je ostalo v Devinu samo še dkoli 6 pravih kmetij, vendar se še več drugih Devinča-nov zraven drugega dela bavi tudi s kmetijstvom, Devin ima izvrstna, do najvažnejši deli sta žetev in trgatev. Žetev je že za njimi, trgatev pa jih še čaka. »Najraje imamo trgatev,« je rekel Baruca, »takrat pogledamo tudi, če je v kleti še kak kozarček starega, dobrega vina. Seveda pa se ga tudi ob žetvi ne branimo.« Brigadir je počasi vstal in rekel: »Fantje, pozna ura je že. Zjutraj, ko bo dan, bo treba vstati, dela je še dosti. Pojdimo zdaj spat v naš »nebotičnik«!. Vsi so se zasmejali, da imenujejo »nebot:čnik« njihov kozolec, v katerem si uredijo ležišče. Tako jim ni treba izgubljati časa s hojo na svoje domove. Poslovil sem se, oni pa so šli spat. Zdaj bodo še nekaj dni mlatili na Izsušenem ozemlju, potem pa bo tu življenje za nekaj časa zamrlo, dokler ne bodo začeli z letnjm-oranje*m. ALFRED ROTA, ker je vinjenem stanju žalil pripadnike Narodne zašči-teW Strunjanu. Prijavili so ga tožilcu. * BOŽIC'STANE iz Senožeč, ker je kot šofer osebnega avtomobila 3. junija t. J. zaradi neprevidnosti trčil ob izhodu iz Sanatorijeve ulice v Kopru pri Taverni,v rešilni avto JA. S tem je povzročil 4.300 din škode avtomobilu ta lažje telesne poškodbe eni osebi. • ZETIN NAZARIJ iz Kampel Salare istotako šofer. Obtožen je tatvine na škodo splošne ljudske imovine pri avtopodjetju ADRIA v Semedeli. 5. junija je namreč na dvorišču tega av topodjetja namreč ukradel kompletno kolo tovornega avtomobila v vrednosti 9.000 dinarjev. 13 stapimjSka vina. Nekaj* kmetov pridela tudi 50—60 hi na leto; med belim grozdjem se odlikuje posebno mal. vazija, med črnim pa merlot. Razen vina pridelujejo (tudi precej pšenice, ječmena, krompirja in graha. Za pšenico in ječmen so si nekateri devinski krfTetje dokupili zemlj'šča v tržaški ravnini, Goveje živine j,e v devinskih hlevih približno 50 glav. Gojijo budi praš če kolikor jih potrebuje za svoje družine. Mleko se Ipo 60 lir liter razproda doma. Skupno občinsko zemljišče (jus) so si devinski kmetje razdelili že pred 70 ali 80 leti. Lastnih pašnikov imajo sedaj dovolj za svojo živino; lastno se. no pa pokrije 2/3 domače potrošnje. Nekdanji lepi hrastovi gozdovi so uničeni, na njih mestu je ostalo samo grmovje, vsled česar primanjkuje listja za steljo. Do sedaj so si pomagali s -tem, da so stlalii živini trstje (pelud) 'z obrežnega močvirja. Izvršena izsušitev pa jim je odnesla tudi trstje, tako da’ morajo zdaj za steljo kupovati* slamo. iVojaäka uprava je vzela za svoje BORST: — Naši pionirji so nabirali denar za gradnjo Kulturnega doma v Trstu. — že več časa od tega so naši Pionirji zahtevali, naj jim obrazložijo, kako je bil požgan Narodni dom v Trstu. Na pionirskem sestanku so naši učitelji povedali, kako so fašistični banditi vdrli v dom in ga požgali. Obrazložili so tudi beg našega izabraženstva pred fašisti. Pri razlagi tega dogodka smo opazili na obrazih otrok vzbujanje sovraštva do vseh sovražnikov našega ljudstva. Po obrazložitvi so prešli pionirji nastopila skupina mladih plesalk -baletne šole v Kopru. Dejstvo, da je v enem samem* tednu nastopilo dvoje kulturnih kolektivov, poleg baleta potrebe v najem nekaj lepih devinskih travnikov; kmetje pa se pritožujejo, da jim najemnina le deloma pokrije nastalo škodo. Mi nimamo nobenega razloga za domnevo, da je Vojaška uprava v tem primeru namenoma oškodovala našega kmeta. Najemn na je bila prav .gotovo odmerjena na podlagi obvestil, iki jih je -uprava dobila od »zaupnih oseb. Te «jih »zaupne« osebe ipa so škoraj vedno naši stari znanci, to je tisti naši »prijatelji«, -ki bi nas najraje utopili v žlici vode. Naše ljudstvo, predvsem pa naši (kmetje so se že davno privadili takim krivicam, obvladal jih je nekak fatalizem in misli-jo si, da pač ne more bilti drugače. Stisnejo rame, potožijo drug drugemu svoje nezgode in vlečejo naiprej^voje breme*. To pa ni prav, V Deviniu in povsod drugod se je treba zganiti* in odločno braniti svoje gospodarske koristi. Treba je skupno v organizaciji najti pot do samih današnjih gospodarjev, ne pa do njih hlapcev, ki nas ne marajo. Obrazložiti, jim je treba s točnimi -podatki ta računi svoje zadeve. In uspeh ne bo izostal. Ako pa bomo dopuščali, da bodo naši nasprotniki nemoteno proti nam Intrigrali, ne bomo gotovo nič dobrega dosegii. L(Iz »Gospodarstva«) k naslednji točki dnevnega reda in sicer na sklepe. Pri sklepih je nekdo izmed pionirjev predlagal, da sc- v pionirski organizaciji začnejo pobirati prostovoljni prispevki za gradnjo Kulturnega doma v Trstu. Pri tem predlogu so vsi ko*t eden, dvignili roke, da hočejo prispevati k obnovitvi centra slovenske kulture. Ze naslednjega dne so prišli prvi prispevki. Pri vseh pionirjih so nabrali 697 din. Ce pomislimo, da so potrebe za gradnjo Kulturnega doma v Trstu velike, bomo rekli, da je ta svota majhna. Vendar, če vemo, da je to prišlo iz Vočic in zavednosti naših najmlajših Slovencev, bomo sprejeli ta denar kot najdragocenejši prispevek, saj sta pionirja: Duili in Lavrenčič Emil iz tretjega razreda darovala po 25 in 20 din z isto zavestjo, kakor oni odrasli, ki je daroval 25 in 20 tisoč dinarjev. Tudi Lazar Ernesta, Marcel, Darij, Albin in Zvezdana iz V. raizr. so z največjim navdušenjem darovali po 20 dinarjev. Vsa čast našim pionirjem. SERGASE. — Slabo uspela sagra. Kaj klavrna je bila letošnja »šagra« v Ser-gaših. Čeprav je prišlo v vas precej mladine in starejših, vendar usipeh ni bil tak kot druga leta. To pa predvsem zaradi tega, ker je mladina slabo organizirala vso stvar. Tudi gostilna je slabo delovala. Piva in oranžad in kaj za »pod zob« sploh ni bilo. Vino pa ni bilo pravo. Potem pa fai se tudi spodobilo, da bi za ta dan organizira- li kakšno prireditev, čeprav vaščani tega sami ne morejo, bi lahko povabili kako prosvetno društvo, ki bi se rado odzvalo. Pri tem moramo omeniti, da je .tudi po drugih vaseh tako. Glavno je ples, za kulturno razvedrilo pa se maiokatera orgarizacija briga. Vendar bi morala biti pred plesom kakšna prireditev. Za drugo leto si obetamo od Sergašainov kaj boljšega. * BORST: — Naši pionirji odhajajo v kolonije. — Dne 4. julija ob 15. popoldne* so se začeli zbirati pred našo šolo pionirji, kj so bili namenjeni koloniji v Slovenijo. Do 17. ure se je zbralo vseh 22 lepo pripravljenih in navdušenih pionirjev. Vsak je imel v rokah kovčeg s perilom. Vs: so goreli od želje, da bi prišli čimprej tja v srce svoje domovine — v Ljubljano. Po dvournem čakanju so začeli že postajati nestrpni. Končno je prišel učitelj s seznamom ter jih je pozval v zbor. Ko je končal poziv, jim je -zijah, da dijaki, proslave konec šolskega leta v obliki raznih razstav, pevskih koncertov ali z drugimi kulturnimi nastopi. Dijaki slovenske gimnazije v Kopru pa so se odločili odigrati Fodorjevo »Maturo«, katero so uprizorili v soboto 30. junija v polnem koprskem ljudskem gledališču. Nismo si mogli predstavljati, kako bodo igrali mladi ljudje, ki so povečini prvič na odru, ki ne poznajo odrske izreke*, ki ne vedo ka-j je igralska mimika iin kaj je obvladanje odr, skega prostora in teksta. Vse te dvome nam je razbila' predstava. Bili tudi igralski kolektiv Slovenske gimnazije, kaže, da je pravilno in hvalevredno -poživljeno kulturno udejstvovanje mladine v našem -mestu. Drugi nastop baletne šole je pokazal napredek od prvega, čeprav je bil program zahtevnejši in v kratkem času naštudiran. Koreografija Vuka in Slavko Hiti sta vlažila poleg svoje umetniške tudi potrpežljivo pedagoško sposobnost v vzgojo mladostne ustvarjalnosti plesalk, kar jima gre vsa zasluga, da je večer tako lepo uspel. Spored je* pričel na glasto Bacha in starih angleških mojstrov Barretta 'iin Clarka: »Plesi starih moj- strov«, s kaj težko nalogo mladih plesalk. Presenetili so krasni novi kostumi po zamisli Sonje Dekleve in S. Hitija. In tudi lasulje Toneja Žejna so bile zelo skrbno in okusno izdelane. Znana Plntaričeva »Pastoralna suita« je pokazala, da je bliže dojemanju mladih plesalk in je bila Se bo*lj živo in domače podana. Za- ključni del programa je obsegal Pro-kofijev: »Otroški dan«. Tu so se mladi plesalci najbolj razživeli. Doživljali so svoj življenjski dan in zlasti finale je zelo prisrčno uspel. Orkester Pugoslovanske armade iz Portoroža pod vodstvom dirigenta tov. Josip Jankoviča je odlično izvršil’ svojo nalogo in le obžalovati je, da tega večera m ouiskaio večje šte-jriila ljudi. dal nekoliko napotkov in jih tako pripravil za pot. Poleg 22 otrok so bili .trije člani krajevne komisije, ki so spremljali skupino do avtobusa. Končno je bila našim pionirjem le izpolnjena želja, da so odpotovali v Koper, kjer so se priključili otrokom istrskega okrožja. Kaj nam bodo pisali pionirji iz Slovenije, bomo še poročali v našem časopisu. • KRIŽIŠČE pod Smarjami. — Pri nas še ni gostilne. Ze večkrat smo pisali, da se na Križišču ne morejo zediniti, kdo bi imel gostilno, tako da se vse skup vleče v .nedogled. Utrujeni potniki pa tarnajo, ko pridejo po strmi poti iz Kopra in ne vedo niti, kje bi dobili požirek vode. Posebno zda*j poleti je težavno, 'ko sonce tako pripeka. Gotovi smo, da bi gostilna na Križišču dobro uspevala, kakor je že nekoč. Ce bi Križiiščani in Šmarčani bolj resno mislili, bi stvar gotovo že uredili, -toda če bodo še naprej tako zavlačevali, ne bo nikdar nič. * SVETI ANTON. — Nenadno nas je razburila vest podražitve modre galice od prejšnjih 24 din ina sedanjo ceno 85 din. Prišlo je nepričakovano in seveda je precej raizburjenja. V takih primerih bi morali kompetentni organi povedati že vnaprej ljudstvu, da ne bi bilo nepredvidenih razburjenj in tudi zlobni sovražni jeziki se ob takih prilikah laže zbrusijo. Vendar se nam zdi, da je za sedaj stvar pretirana, saj prodajajo modro galico v bujskem okraju še vedno po isti ceni. Nam Svetoantočanom ne gre tudi v glavo, zakaj se ne dobi v trgovinah na bone.za vezane cene toliko blaga kot v prosti prodaji. Mislimo, da bi morala biti trgovina uravnovešena in ne nekje več, drugod pa manj. Drugače bo splahnelo zanimanje za vezane cehe. Krivda leži na ljudeh, •ki si ne znajo pomagati, večkrat se pa premalo pobrigajo, da bi naše trgovine bile založene z vsakovrstnim blagom. Upamo, da se’bodo odgovorni v krajevnem odboru le zanimali. • NOVA VAS. — Naša nogometna skupina bo tekmovala za vaško prvenstvo. Novovaščani smo lahiko na to ponosni. V pomoč maši nogometni ekipi smo večkrat organizirali v vasi prosto zabavo, od katerih je šej ves dobiček za nabavo nagomeitinih čevljev, žoge ta oblek. smo iznenađeni. »Mladi šesto- in sed-mošolci so igrali dobro in pričarali pred gledalce napetost, ki ni popustila do konca Igre. Skoraj smo pozabili, da gledamo mlade ljudi v zahtevnih vlogah starejših profesorjev. In kar je posebno hvalevredno je bila vsa veseloigra odigrana brez pretiravanja* v -podajanju. Skratka: mladi igralci so dosegli lep moralni uspeh. Režiser Frelih Evgen, katerega poznamo že iz koprškega gledališča po uspeli uprizoritvi FeMmanove drame: »Iz temnih dni«, je vložil cèl kapital svoje ustvarjalne fantazije v nelahko nalogo. Uspešno je uveljavil svojo režijsko koncepcijo, tako, da so se prizori: pravilno razvijali in posebno lepo uveljavili v množičnih prizorih. Ustvaril je iz dijakov soliden i-gral-ski kolektiv in odkril nekaj izrazitih igralskih talentov. Tako je bila poleg drugih zelo prepričevalno podana vloga starega profesorja Čebule in pa maturantke Slaparjeve. Sceno je* preprosto, vendar učinkovito in okusno postavil prof. Saksida Rudolf, ki je našel pravo barvno sorazmerje z razvijajočim se odrskim dogajanjem. Številno občinstvo je sprejelo predstavo z vsemi simpatijami in ob koncu vsakega dejanja nagradilo mlade igralce z aplavzom Uspeh sobotnega večera v polnem koprškem gledališču pa naj bo vzpodbuda za nadaljnje kulturno delovanje dijakov slovenske gimnazije. Akcija za zatiranje bruceloze je uspela V preteklem mesecu je v koprskem okraju ekipa Veterinarskega znanstvenega zavoda Slovenije vršila acijo ra zatiranje »bruceloze« (Malteške mrzlice) pri ovcah in kozah. Aikcija je imela za cilj, aa z bruceliniziramjem ovc j,n koz ugotovi okužene ter jih izloči, da bi se tako preprečilo nadalj. oje širjenje »bruceloze« med zdravi-mi ovcami, istočasno pa bi se preprečilo širjenje te bolezni med ljudmi, ker se pač ta bolezen prenaša tudi na človeka. Akcija cepljenja je dobro uspela, so 98,4% ovc in 97a/o koz, pri’ ka «acta p« u .so ugotovili nobenega primera okužbe z »brucelozo«, (bj Zagovarjali se bodo pred liudshim sodiščem Iz Nove vasi in okolice IzftwUiniU «> devinske- ii&ice ODPRTA JE ZOBNA AMBULANTA socialnega zavarovanja v Kopru Za zavarovance iz samega mesta Koper ta iz neposredne okolice bo zdravljenje v tej ambulanti obvezno, medtem ko se bodo zavarovanci iz ostalih krajev lahko zdravili še nadalje pri privatnih dantistih. Glede ,na dejstvo, -da je sedaj možno nuditi zobozdravstveno oskrbo večjemu številu zavarovancev so bili s 1. julijem tudi spremenjeni, oziroma dopolnjeni predpisi, ki urejajo pravice do zobne nege. Po teh novih predpisih, ki jih je izdal IOLO v zaščito delovnemu ljudstvu se priznava zavarovancem in njihovim svojcem brezplačno zdrav, ljenje zob ter brezplačno zobotehnično pomoč na račun socialnega zavarovanja. Zobotehnifina pomoč se nudi brezplačno samo zavarovancem, katerih delovno .razmerje traja vsaj 6 mesecev, kar se ugotovi na podlagi bolniškega lista (za zobotehnična dela se štejejo: krone, porcelanski zobje, proteze, popravila protez, mostički, popravila mostičkov). Proteze se izdelujejo zavarovancem oziroma svojcem, ako jim manjka v eni čeljusti vsaj 6 zob oziroma, ako obstaja za to zdravniška indikacija, katero ugotovi pristojni zdravnik socialnega zavarovanja. Krone, most'čki in slična dela se nudijo zavarovancem ter svojcem, v kolikor je na razpolago za to potre, ben material oziroma ga zavarovanci sami preskrbijo (t*u je mišljeno pred-vsem zlato). Zavarovanci in svojci, ki si žele zdraviti ali popravljati zobe morajo pri prvi ordinacij’ predložiti dentistu’ bolniški list, katerega ta pridrži, da v njem beleži posamezne ordinarije, storitve itd. ter na njem napravi končni račun. Po končanem zdravljenju oziroma izvršenem popravilu zob predložijo derristi te račune zavodu za socialno SlOTSHSka šola v Strunjanu Po osvdboid tvii so dobili tudi Istrski Slovenci vse tiste svoje šole, ki so jih italijanski fašisti s silo zatrli. In le to. Ljudska oblast je začela graditi šole tudi v vaseh, ikjer jih ni še n kdar bilo. Ta ukrep je fail popolnoma na mestu. Pod Avstrijo so imeli Slovenci v Istri le toliko šoli, kolikor jih je dopuščal deželni zbor v Poreču, ki je bil v rokah italijanskih veleposestnikov. Boj za slovensko šolo je bil tedaj nadvse trd. Vsaka nova slovenska šoila je* stala krvavega truda. Po osvoboditvi pa se položaj temeiljito spremeni. Ljuidska oblast se drži načela: vsaka narodnost svojo šolo! Slovenci v slovensko, Italijani v italijansko šalo! Ta oblast, ki se dosledno bori za dvig ljudske* pismenosti ter prosvete na spošno, j*e močno dvignila število šol za vse tri narodnosti. Svoj čas so italijanski iredentisti pošiljali tedaj svoje otroke v šolo pri Vsled gornjih sprememb itorej zavarovanci ne bodo plačevali dentistom zavarovanje zaradi poravnave, računov za storitve, kot so to delali dosedaj, pač pa bo zavod poravnal dentistom račune neposredno. Z gornjimi ukrepi smo torej dosegli zboljšanje zobozdravstvene službe v 'treh smereh: 1. dobili smo novo zobno ambulanto, ki bo ves dan delata izključno za zavarovance; 2. vse zobne storitve bodo za zavarovance in njihove družinske člane v celoti brezplačne in v breme zavoda za socialno zavarovanje; 3. zavarovanci so v celoti oproščeni plačevanja računov dentistom proti poznejši refundaciji od strani zavoda za socialno zavarovanje. Brigada naših dijakov je odšla na mladinsko progo Doboj Banjaluka V nedeljo je odšla na mladinsko progo Doboj—Banjaluka že druga mladinska brigada iz našega okraja. To pot so se zbrali dijaki. Posebno dijaki iz Kmetijske šole v Skocijanu in pomorščaki iz Pirana so se izkazali. Brigado sestavlja 87 mladincev iz slovenskih srednjih in strokovnih šol. Dijaki bodo ostali na progi mesec dni, tako da jiim bo potem ostal dober mesec časa, da se pripravijo za prihodnje šolsko leto. Pred odhodom so imeli dijaki skupni sestanek v koprskem dijaškem domu, kjer so si izvolili štab brigade* in bili pozdravljeni od naših mladinskih in frontovskih predstavnikov. Seveda se nodo dijaki izkazali, saj so bili že na številnih akcijah im vedo, kako se dela in kako se tekmuje. Gotovi smo, da jih bo večidel prišlo nazaj z značko udarnika na prsih in s ponosom, da so tudi oni pomagali v skupni graditvi naše zemlje. preprečili tudi ustanovitev slovenske šole v Strunjanu. Slovenski starši so Sv. Luciji, drugi pa kar v domačo i-talijansko šolo (od 1907. dalje), ki je bila bolj pri rokah. Zločinsko početje italijanskih iredentistov je spravilo Slovence v tej obmorski vasici v kaj težak položaj. Njihovo poital’janče-vanje je močno okrepilo pozicije Italijanov. V Strunjanu je danes najmanj 12 slovenskih družin, ki se še* niso mogli odločiti za to, da -bi njihova deca obiskovala slovensko šolo. Ti starši se med seboj še vedno poslužujejo slovenskega materinega jezika. Potruditi se bomo morali res, da tem staršem pojasnim-o položaj do najmanjše podrobnosti ter jih pravilno usmerimo, vendar pa smo mišljenja, da v primeru špekulacije odločno poseže vmes sama ljudska oblast ter u-redi, kakor je v skladu z razvojem. Napačno pa bi bilo seveda, če bi silili v slovensko šolo otroke tistih staršev, ki so se poitalijančili že pred davnimi leti. Tega ljudska oblast ne dela. Ce nas v preteklosti ne bi nacionalno zatirali, bi slovenska šola v Strunjanu daneis lahko delovala v popolnoma u-rejienih razmerah, tako pa se moramo še vedno boriti z zlokobno zapuščino nekdanjega izkoriščevalnega jarma. Vložiti pa moramo vendarle vse sile, da bo slovenska* šola v Strunjanu dobila, kar ji pripada. P. V. Uspešen nastop baletne šale v Kapro Včeraj je v ljudskem gledališču POGLED NA SERGASE jnanr zaključni uspeh dijakov Slovenske gimnazije v Kopru lz jugoslovanskega gospodarstva Pod Benečani so istrska mesta močno trpela Elektrifikacija - korak k napredku Jugoslavije Drobne, modre črte, ponekod kraj. še, drugod spet dolge in široke, ki se vijejo med rjavimi in zeleniki». Lisami. na zemljevidu Jugoslavije, kmalu poučijo opazovalca, da Jugoslaviji ne manjka vode. Dolgo pa je bilia ta pnirodna sila neizkoriščena in vodni hlap so neizkoriščeni polnili ozračje. Nrhče ni oviral prostega teka reik, po vaseh Bosne, Hercegovine, Makedonije, Srb lje, Hrvatske, Slovenije itd. pa so gorele oetroitejke - smi dijive karbidovke al; pa sveče, ki pa so svetile le oto redkih priložnostih. Najpo- . gostejša je bila karbidovka, saj petrolej je bi'1 mnogo predrag za našega kmeita. Četudi se more prištevat,] Jugoslavija me.d najbogatejše dežele v oo-gleidu vodne site na svetu, je njena zaostalost še danes, kljub velikim naporom ljudske oblasti za zgradi tev hidocenhral, za razsvetljavo najzakot-nejše vasice še vedno zelo velika. To občutimo zlasti tedaj, če primerjamo potrošnjo električne energije v drugih, kulturno zelo razvitih deželah, saj se prav po tem, kot pravijo strokovnjaki, meri kultura dežele. Celotna .proizvodnja električne energije v predvojni' Jugoslaviji je znašala komaj 1,1 milijona kilovatov, računajoč tudi terimoeilekrii-čino iin hidro-eletatričino energijo. Na posameznika je letno odpadlo leta 1918 39 Kw.h, 1. 1931.56 KWh, 1937 1. 60 Kwh, 1. 1939 71 KWh. Medtem je 1. 1938 posameznik na Norveškem .porabil: 3.305 Kllh, V Kanadi 1. 1940 3.020 Kwh, v Svici ■j. 1939 1.705 Kwh na Švedskem 1. 1939 1.450 Kwh, v ZDA 1. 1940 1.103 Kwh itd. Pred vojno so v Jugoslaviji iz-ikor,istilli komaj 160,000 Kwh od razpoložljive vodne sile. Od 4.654 Opčin, kolikor jih je bilo tedalj v Jugoslaviji, jih je le 713 razpolagalo z električno razsvetljavo. Poglejmo, koliko možnosti je bilo že v stari Jugoslaviji, da bi tedanja oblast, če bi gledala n.a diroboibit ljudstva lahko zgradila vrsto hidrocentcal na mnogih rekah. Ne Četen« bi z vodami sosednj h kraških polj lahko zgradili več elektrarn, vsa električna proizvodnja Jugoslavije. Na Neretvi, in Rami bi lahko pridobili 1,200.000 Kw s proizvodnjo 4,5 milijonov Kwh a na Drini s Taro in HIDROCENTRALA V MOSTAH V GRADNJI ki bi letno proizvajale 4 milijarde ki. lavaitov električne energije, t. j. štirikrat več, kot je znašala leta 1939 Pivo centrala s 2,200.000 Kw z letino proizvodnjo 10.5 milijard Kwh. Se precej časa b.i bilo treiba naštevati možnosti graditve novih central, ki pa jiih je protiljudska oblast stare Jugo-slavlje hote, z določenimi nameni tudi .prezirala. Petletni .načrt je prinesel uresničenje davnih želja .prebivalstvu ob velikih rekah im v mestih, -hribovitim vasem in zakotnim trgom. Elektrifikacija je pomenila obratovanje novih tovarn, povečanje .prodiuSctiivinosti dela lin povečanje družbenega štanda, d,a. Koncem 1950. leta se je proizvodnja električne energi je .na pOsamean-iika dvignila na 150 kwh. Z ozirom na leto 1939 še je dvignila za 105<>/o, bkoi-aj dvakrat več. Ziastj velik je .bil porast v Makedoniji im Crini Gori. To lahko vidimo iiz tega, da je posameznik leta 1939 letno porabil komaj 7 kwh, koncem lanskega leta pa 2e 40 kwh električne energije. V Jugoslaviji: gradijo sedaj 31 hidroelektrarn s 785.575 kv. Letno bodo te proizvajale 3.010,000.000 kwh. Med temi so hidrocentrale, pravi velikani: Jablanica, Mavrovo, Vlasima Vrla, Vinodol, Zvočnik, Vuzenica, Mariborski otok- in druge. Gradijo .pa še 4 termoelektrarne v Kakinjlu, Lukavcu, Šoštanju lin v Ko-liuibaci. To vse daje le nejasno, a vendar prepričljivo sliko, da .postaja Jugoslavija z .vsakim dnem naprednejša, manj zaostala din kulturnejša tee si z velikimi koraki osvaja pot, ki jo je stoletja -i.n stoletja .ločila od ostalega ku.lturne.ga in naprednega sveta. Za benečansko zasedbo dobrega dela Istre je bilo konec tistih zlatih časov, ko so istrska mesteca lahko več ali manj svobodno trgovala. Odslej so morala imeti posebno dovoljenje beneških oblastj če so hotela kupiti blago v nebeneških mestih, italijanska mesta pa so se morala obračati za dovoljenje v Benetke, če so hotelaiu-povati v Istri. Prodaja ladij, ki s^fce gradile v Istri, je bila pod najstrožjo kontrolo beneške države. Ladje niso smette priti v roke'tujcem, tó je ljudem, (ki niso bili. beneški državljani, Benečani so nadalje uvedli monopol nad soljo. Zaradi beneških omejitev je trgovina vedno bolj pešala, istrska mesteca so vedno bo.lj zgubljala povezavo s svojim naravnim zaledjem. S takim monopolom v trgovini so Benetke sicer začetka močno povečale državne dohodke, toda od XVI. stoletja dalje začenjajo ti dohodki naglo padati. In'ciativnost istrskih trgovcev peša, marsikdo od teh opušča trgovi-no sploh ter si išče zaslužka drugje. Istrski zgodovinar Tomimasini je prav na temelju gospodarskega zastoja, ki ga je lahko opažal na vsakem koraku, ugotavljal, da so Benetke »v svojem razvoju povzročile deželi velikansko škodo« (Arch. Tr., 1837, str. 54). V naslednjih dveh stoletjih postane Istra leglo razbojništva, ki je značTno za države, ki propadajo ter ne najdejo izhoda iz svojega birokrat, skega izkoriščevalnega sistema. Lahko re emo, da so si Benetke s svojim monopolizmom v trgovini ter najstrožjo .centralizacijo v njej same kopale grob. Benetke ter druga ital janska mesta zgubljajo vedno bolj iniciativo in naravnost silijo nekatere zapadne drtžave (Anglija, Holandska), da se vedno bolj polaščajo svetovne trgovine. Ne sunemo se čuditi, če so bili beneški državni zakoni prav po XVI. sto- V Železo - bogastvo Bosne in Hercegovine Država, Wi dima bogata rudna ležišča, zlasti želeiza i.n premoga, se upravičeno čuti mnogo siigurnejšo v svojem gospodarskem razvoju .kot tista, ki mora .to ruldo uvaža-tj. Tudi Jugoslavija je bogata z rudami, zlasti Bosna je ipraivo žetteano srce, ki vedno močneje utrlipllje v mladi, s silno nag- fareš - veliko delovno mravljišče Od vasi Prnjavor do Leipoviča, dobrih sedem knio.mat.rov se razteza gradbišče ibcdoi&ilh r.udn-iišlklih velikanov, ki bodo leto za latom krepili j.ugoslova-nsko industrijo. Predvidena zmogljivost rudnika bo dala let.no skoraj četrtino skupne količine rude, izkopane v prv h 60 letih obstaja -rudnika. Na Rudiištiu, Smreki, D.roškovcu im Brezniku .so velika dela kapitalne, izgradnje. Trinajst vrtalnih garnitur rije -po -bližnjih hribih, kjer proučujejo -strokovnjak] količino iin kakovost rude. -Raziskovanja so pokazala, da so rudine množine mnogo večje, kot so si jih nekdaj predstavljali dunajski inženirji. Te